216. številka. Ljubljana, četrtek 21. septembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
uhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za av s tro-o ge r sk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ■a tetTt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račitna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četi t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznada. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poitt prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačaje cd četiristopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska) 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
..Nlov. liumih velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....41 gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .   .   ,   .     8 gld. — kr. Za četrt leta     ....     4   „    — »
Za en mesec..... l   „   -40 „
Za gospode liirlt«» 1 J«» na ljudskih šolah in za d.ljatl*e velja sut-fttiu&i cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „   — „ j4.dmini*tr«mcij€m ..Slov. AVu*o*/«•*.
Srbski kralj.
Ko je srbska armada, braneča Deli-rad in Aleksinac, slišala nesramne turške mirovne uvete, odgovorila je s tem, da je kneza Milana za srbskega kralja proglasila in s tem hotela izreči, da si upa ne le še srbsko zemljo od Turka otrebiti, nego koncem oni cilj doseči, ki si ga je od kraja postavila, namreč zjedi-niti Srbe, osvoboditi sebe, osvoboditi brate izpod turškega jarma ; da torej Turki, ki nijso Se nobene velike bitke dobili, da-si vojujejo
Icistek.
Pomladanski valovi.
(Roman, spisal Ivan Turgenjov; poslovenil dr. Maks Samec.) (Konec.) XLIII.
Sanin je rekel svojim prijateljem, da pojde za granico, ali kam da pojde jim nij povedal: čitatelji si lehko mislijo, da se je odpeljal naravnost v Frankobrod. Zavoljo občnega raz-prostranjenja železnih cest je dospel uže četrti dan v Frankobrod. Tu nij bil uže od leta 1840. Gostilnica „pri belem labudu" je stala še na Starem mestu in procvetala, akoravno nij bila jedna izmej prvih. Zeile, glavna ulica Franko-broda, se je malo promenila, le od hiše g. Roselli, od ulice same, v katerej je bila nekdaj konditorija Roselli — nij stalo niti sledu.
uže jedenajst tednov in imajo veliko premoč, nemaj o uzroka biti predrzni. O tem in zarad tega proglašanja je bilo veliko strmenje po novinah!
Sicer najnovejši telegram oficijozne „Pol. Corr." iz Belgrada poroča, da Milan in njegova vlada, t. j. Ristie nijsta sprejela novega naslova, vendar dejanje ima svoj pomen in bode imelo zvršetek prej ali kasneje.
V vojnem ostrogu, kder stoje vsak dan v ljutej borbi s Turkom, morda so nesramne carigradske uvete za mir preresno vzeli, in tako morda v očeh diplomatov „prenagljeno" demonstracijo napravili; a prej ali kasneje bode vendar le Milan ali njegov naslednik srbski kralj. Srbska vojska, premalo izvežbana in večini nasproti stoječa, res nij še tako sijajnih in odločilnih pobed na svoje zastave pripenjala, da bi visoko politiko delala, namesto bitke bila, ali ipak je pridobila si tako spoštovanje po širnem svetu povsod, kder imajo še kaj nesebičnega čuta za svobodoborstvo in poštenjo, da sme odločno besedo govoriti, narodov program moževsko pred svetom gromno ponoviti, in zopetno izgovoriti željo vsega Brb-stva po narodnem osvobojenji in zjedinjenji, ponoviti, zlasti sedaj, ko cela Evropa izvzemši Rusije tišči na Belgrad s priporočilom in svetom, narediti mir, ki ne bi izpolnil nekdanjih narodnih pričakovanj.
Ako srbska vlada ne sprejema naslova krali za kneza, nihče ne dvomi, da je to samo za zdaj mišljeno, dokler se ne ve, kak vspeh bode imelo uže mej tem v omehčanem in ponižanem Carigradu sprejeto premirje, ali pa kasneje srbsko, po Rusih organizovano orožje. Da Srbi hote srbsko kraljestvo, to so uže ob vsakej priliki povedali. Ko je 1872 knez Milan stopal na vlado in se je ta god slovesno v Belgrada obhajal, videli smo v Belgradu
Sanin je hodil kakor brezumen po krajih vsaj nekoliko znanih — pa nij poznal nikogar: stara zidanja so izginila, na njihovo mesto so stopile nove ulice, sestavljene iz gromadnih do-tikajočih se hiš, prekrasnih vil; celo javni vrt, v katerem se je Sanin poslednjekrat videl z Emo, se je tako razrasel in tako izpremenil, da ga je Sanin komaj poznal. Kaj mu je bilo storiti? Kako in kde bode izprašal in izvedel V Trideset let je prešlo od tistega časa . . , Ali je to lehko? H komur koli se je obrnil, nikdo nij vedel za ime Roselli. Gospodar gostiluice mu je svetoval, iti v javno biblioteko: tam so vsi stari časopisi; ali kaj mu bodo pomagali — mu gospodar sam nij umel objasniti. Sanin je iz obupanja poprašal po g. Kliiberji. To ime pa je bilo gospodarju jako dobro znano. Izvrstni pomočnik je bil postal lastnik, prišel do imena kapitalista — iztrgoval se, bankrotiral in umrl
na vseh slavolokih, napisih in celo v gledališči, in pri banketu snio čuli upanje in željo, da Milan postane kralj srbski. Vojska je zdaj torej le izrekla, kar v vsem narodu tiči, kar Ristič sam Želi, in kar — se bodo s pomočjo slovanske Rusije tudi zgodilo, če prav zdaj morda še ne.
S pravico namreč naglašajo vse novine* prijazne in sovražne, da je Rus Černjajev telegrafiral v Belgrad in dopustil v ostrogu proglas. On je vrhovni poveljnik vojske; ko bi bil on hotel proglas prepovedati, ne bi se bil zgodil. Ali pa je on delal na svojo pest? Brez prejšnjega tihega sporazumljenja li? Ali nijsta Milan in Ristić, ali morda celo GorČa-kov treznemu Černjajevemu na uho narekovala,, kaj naj vojski migne?
To so vprašanja, in tacih je več, ki se ne dajo denes še razrešiti, ki bodo pa kmalu jasna. Dogodki, morda uže bližnjih dnij jih bodo razsvetlili, in nam morda pokazali, daje imel ta proglas srbske vojske, kije tako razljutil sovražnike Slovanstva, večji pomen nego bi sicer sodili { p o s e b n o v s lučaj i, če diplomacija nič ne opravi in Rusija T* vojno seže sama (kar se nam najbolj verjetno zdi), ter rešuje po svojej volji vprašanje južnega Slovanstva, in izpolni ono nalogo mej Slovani, katero je uže izpolnila Francoska nad Italijo in Pru sij a nad južno Nemčijo.
Jugoslovansko bojišče.
Potrjeno je, da je do 25. sept. ukazano-od Turčije svojej, in od Srbije svojej vojski mirovati. Mej tem časom orožnega počitka bodo diplomati skušali prem irj e za dalje časa narediti. S kakšnim vspehom? to nam pokažejo uže dnevi onega tedna. Ali bodo Črnogorci k temu začasnemu premirju,  v katero se je
v „stolpu.u To izvestje nij Sanina najmanj presunilo. Sanin je začel izpoznavati svoje potovanje kot nepremišljeno. . . Ali zdaj je uže vse jedno; premetuje liste Frankobrodskega adresnega koledarja in najde ime „von Dbn-hof v počitku." Nemudoma vzame kočijo in se pelja k njemu — ali je ta Dtinhof še tisti Donhof, ko nekdaj, in ako bi mu ta mogel kaj povedati o rodbini Roselli? Utapljajoči prijemlje za vsako slamnato stebelce.
Sanin je našel penzijouiranega majorja Donkoia doma in je v posivelem se gospodu, ki ga je sprejel, precej izpoznal svojega bivšega protivniku. Tudi Donhof je izpoznal Sanina in se razveselil njegovega prihoda: spominjalo ga je na mladost — in mladostne bedastoće. Sanin je slišal od njega, da je rodbina Roselli uže davno — davno preselila se v Ameriko, v Ne\v-York, da je Ema vzela necega negocijanta, da je njemu, Donhof u, tudi dobro zuau nok
porta udala, tudi pristopili ali ne, nij še gotovo izvestno, ali diplomati pričakujejo.
Mej premirjem se bosta oba vojna dela na vse kriplje pripravljala in svojo vrste množila. Turki bodo iz male Azye novih čet navlekli.
Iz Belgrada se „\V. T.u brzojavlja 18. sept.: Turki pred Aleksinceni so v prav slabem položaji. Oni so od srbske vojske skoraj objeti, živeti nemaj o od česa, le še koruzo jedo s polja. Njih zveza z Nisem je pretrgana.
Tri Jankovej Klisuri so Turki 16. t. m. Srbe napali, a bili so tepeni.
,Glas Crnogorca" od 13. sept., ki je nam zadnji došel, potrjuje, da je Muktar-paša, kateri je po noči všel v Crnogoro, blizu Grahova od vseh stranij od glavne hrcegovačko-črnogorske vojske zajet ali obkoljen. Peko Pavlovie je zašel in zaprl mu pot v Trebinje, od koder bi mogel dobiti živeža.
Iz Knina se „Obz." poroča, da je imel polkovnik Despotovie pri vasi Dulez zmagovalen boj z baši-bozuki. -— „Agr. Ztg.u pa iz Srba dobiva dopis, ki toži, da Despotović ne more vstaske vojske skupaj držati zarad pomanjkanja discipline. Zopet začenjajo mali vodje na svojo pest delati v Bosni.
Politični razgled.
ftotraiije dežele.
V Ljubljani 20. septembra. Iz Mirvat*kegn dohaje zopet nekaj teško razumljivega za Slovane! Zastopnik Š a š i e je predlagal, naj bi hrvatski sabor poslal cesarju adreso v zahvalo, da je dal podporo na turškej granici Živečemu hrvatskemu prebivalstvu, ki od turškega nasilja trpi, in slovanskim pribežnikom iz Bosne. Jasno je, da je s tem predlogom le prilika iskana in dana bila, da bi zakonito zastopstvo hrvatskega naroda carju in vsemu svetu po moško in odločno izpovedalo slovansko besedo za svoje brate na jugu. — Ali strah pred Magjari je v narodnoj (!) večini tako velik, oportunstvo tako razvito, da je večina črez ta predlog na dnevni red prešla!
V li ft n Je drxuv«>.
Kakor angleške novine „Daily Tele-graph" poročajo, stavila je Anglija take uvete mirii, da bi ostala Srbija tako, kakor je bila pred vojsko (status quo ante). Srbija bi celo nič vojne odškodnine ne plačala. Za Bosno, Hercegovino in Bulgarijo pa naj se osnuje posebna reformirana lokalna vlada.
negocijant, kateremu je gotovo dobro znana adresa njenega moža, ker ima mnogo posla z Ameriko. Sanin poprosi Donhofa, da bi mu preskrbel od svojega znanca Emino adreso — in — o radost! — Donhof mu prinese adreso Eminega moža, gospoda Jeremije Slokoma — Mr. J. Slocum, New-York, Breadway Nr. 501. Ta adresa je bila uže od leta 1861.
— „Nadejam se,u reče Donhof, „daje naša bivša frankobrodska lepotica še živa in da nij zapustila Ne\v-Yorka. Kaj pa je z isto rusko damo," pristavi on, „se še spomnite, ki je gostovala nekdaj v VViesbadenu — gospa von — Bo . . , von — Bolosoff — ali je še živa?"
— „Ne," odgovori Sanin; „ta je uže davno umrla."
Donhof vzdigne oči — in ko zapazi, da se je Sanin na stran obrnil in namrgodil, ne opazi ne besedice več — in otide.
V £aNrfoNNi v sredini tega velikana mej mesti, v City je bil 17.. t. m. javen velik tabor ali meeting za Slovane pod Turčijo vzdihujoče. Predsedoval je sam londonski župan, lordmavor. Jednoglasno so bile sprejete ' resolucije, v katerih se protestuje zoper barbarstva in grozna dela, katera Turki vrše nad ubozimi Slovani. Skupščina je potem sprejela adreso do angleške kraljice in izvolila deputacijo, ki bo resolucije nesla ministru Derbyju.
IVff*ic#t „National-zeitung", list vladajoče Bismarkove stranke, pravi: „Da Rusija ne more pustiti stvari na jugu, da bi šle po svojem tiru kakor bi bilo, to je vsem jasno. Ona je preveč zraščena z jugoslovanskim bojem." — Iz Varšave se istemu listu piše: „Car Aleksander je bil tukaj bivajoč prav slabe volje. Koje pa ManteufFel prišel, bil je ves izpre-menjen. Dobil je baje obljubo od cesarja Vil-helma, da bode Nemčija ostro nevtraliteto držala, ako jo bode Avstrija, kadar Rusija vojno začne".
Dopisi.
Iz Krfck€»fff* 18. sept [Izv. dop.] Dne 17. t. m. napravilo je tukajšnje pevsko društvo v prid Logatskim pogorelcem besedo, h katerej se je zbralo prav čedno število ljudij.
Tombola, za katero so Krške gospe in gospodičine lepe dobitke darovale, prinesla je dohodka 82 gl. 62 kr.; poleg tega so pri kasi darovali: gospa J. Hotschevar iz Krškega 20 gl.; gospa M. Janescbitz iz Vlaspelna 5 gl.; gosp. grof Pače, c. kr. komisar v Brežicah 5 gl.; g. Ivan Tanšek, koncipijent v Brežicah 5 gl.; g. J. Škofic, c. kr. adjunkt v Kostanjevici 3 gl.; g. H. Maurer, trgovec na Raki 1 gl.; g. T. Nunčiš, zdravnik na Vidmu 1 gl.; g. D. Ripšel, župnik na Vidmu 1 gl. ; g. M. Aušteršič, koncipijent na Vidmu 1 gl.; g. B. Sitar na Blanci 1 gl.; dr. K. Kocelli, odvetnik v Krškem 5 gl. ; g. K Žoner, posestnik v Krškem 1 gl.; g. A. Jugovic, odbornik v Krškem 1 gl.; g. A. Ru-pert, odbornik v Krškem 1 gl.; g. F. Omahen, c. kr. notar v Krškem 5 gl.; g. J Wblfling, trgovec v Krškem 1 gl.; g. P. Delorevno 1 gl.; g. S. Lutter, oskrbnik Turnske graščine 1 gl.; g. V. Jenko, nadlogar Turnske graščine 1 gl.; g. J. Vesel, župnik pri Sv. Duhu 1 gl.; g. F. Jarc, kaplan v Leskovcu 2 gl.; g. F. Zdner odbornik v Leskovcu 1 gl.; g. L. Pire, trgovec v Leskovcu 1 gl.; g. J. Vučar iz Šent-Jarneja 1 gl.; Več neimenovanih 9 gl. 90 kr.; g. V. Pfeifer v Krškem 10 gld. Tedaj skupaj 168 gl. 52 kr.
Če se odvzamejo od tega zneska stroški
Sanin je še ta dan odposlal pismo Km i Slokom v New-York. V tem pismu pravi, da piše iz Frankobroda, kamor je prišel samo zavoljo tega, da bi poiskal njene sledi, da ve jako dobro, da nema nikake pravice do tega, da bi mu odgovorila, da ne zasluži njenega odpuščanja — in da se nadeja, da je ona v svojih srečnih razmerah uže davno pozabila na njegovo bitje. Pristavil je še, da je sklenil spomniti jo na sebe zarad neke slučajne pri-godbe, katera je živo vzbudila v njem spomin na obraze nekdajnosti; razkazoval jej je svojo sramotno brezradostno življenje, brez da se je obrnil na njo in da bi mu ne pustila odnesti soboj v gomilo britko zavest svoje krivnje — i uže davno s trpljenjem obslužene, pa še ne odpuščene — in da bi ga blagovolila razveseliti , z jedno samo vrstico, kako živi v tem novem t svetu, kamor se je podala. „ Storili boste" — tako je končal Sanin svoje pismo — „dobro delo, dostojno vaše preblage duše — in hva-
namreč 24 gl., — ostaje čisti dohodek pr. 144 gl. 52 kr.
Ta svota pr. 144 gl. 52 kr. odposlana je uže na dotično mesto za malo podporo siromakom.
Da bi še po druzih krajih nežni spol bil tako človekoljuben in potezal svojo ljubezen v dejanji do potrebnih rojakov. Naj bode blagim gospem in dariteljem v blagi namen pre-srčna zahvala.
V malem našem mestu pokazalo se je včeraj, koliko premore složnost mej ljudmi in kako lehko se po tej poti uresničijo besede: „zruo do zrna pogača, kamen do kamna palača".
Ix TI urilioni 19. sept. [Izv. dop.] (O vinske j razstavi — dalje.) Vaše čitatelje nekatere, vem, da s to razstavo dolgočasim, ali v Mariboru je ona glavni predmet pogovorov in tako nij čudo, ako jaz tudi o njej govorim. Pa ne pričakujte Bog ve kakovih „strokovnjaških" popisov; vina pokušavec in „vinski" strokovnjak ste dve reči, kateri bi morali vselej združeni biti. Tedaj ad rein! — Razstava je pomeščena v realkinem poslopji. Pri tleh je v sobah razstavljeno mnogo vinogradskih in vinarskih*) priprav: orodja, kemikalije, vinarska književnost, grozdje in tudi razna vina. — Naj takoj povem, da je baš Kranjska dežela tu izvrstno zastopana. Vipava se odlikuje tu ne samo z lepim in prav mnogovrstnim svojim grozdjem, ampak tudi po jako okusnej zunanjej uvrstitvi (arrangement) predmetov. To kaže, da je v Vipavi vinarski napredek doma. Tudi „D o-lenjsko" je vrlo zastopano po velikem množ-tvu prav lepega grozdja. (Nij skoro treba omenjati, da so v teh dveh delih razstave vsa imena slovenski pisana.) Isto velja o razstavi vipavskih vin, kolikor so v sobi razstavljena. Posebnega opomena vredni so lični vipavski modeli, ki prav živo predstavljajo vipavsko vinogradarstvo. Z druge strani pa je vsega obžalovanja vredno, „da v pokušnej kolibi" ("VVeinkosthalle) vipavskega predela celo nij, a da je dolenjski predel sicer odmen-jen, ali prazen! Vinopokušalci radovedni gledajo na to praznino,  katere vzrok nam je
*) Vinogradskih a I i vinogradarskih rabim za VVeiubau — (prim. grad iti =bauen); vinarstvo, vinarski za VVoinfo -handlung, K •! -lenvirthschaft. K»id:ij bo jenkrat odkriznmo „v i n o-rejo"?   Kdo  Božji neki pravi: „vino roditi-?!
Pi8.
ležen vam bom za to do zadnjega izdihljeja. Nastanil sem se v gostilnici „pri belem labudu" in bom čakal do spomladi — vašega odgovora."
Sanin je odposlal to pismo — in čakal. Celih 6 tednov je bival v gostilnici,  nij šel skoro nikdar iz sobe in  nij nikogar videl. Nihče mu nij mogel pisati, ne iz Rusije, ne odkoderkoli in to mu je bilo ljubo, dokler ne pride pismo na njega, in da bo vedel, da je to tisto, katerega je pričakoval  tako željno. Čital je od jutra do večera — ne časopise am-i pak resne knjige, zgodovinska dela. Prudol-i govano čitanje, polževo, skrito življenje — vse i to jedino zbog Eme! Ali je še živa? Ali bode odgovorila?
> Konečno je vendar prišlo pismo z ameri-i kansko marko — iz New-Yorka, na njegovo i ime.   Adresa na kuvertu je bila angležka . . .
On nij poznal  pisave — in srce se mu je
> v prsih skrčilo. Ko odpre pismo, pogleda na ■ podpis: Kina ! Solze so mu zablesketale v očeh
Slovenci s časoma povsod zmagali. Ta beseda je odkritosrčna in vesela. Se ve, da Slovenj e-gradčani skoraj pokajo od jeze. Oj! Slovenje-gradec! Nosiš slovensko ime pa kakšni so tvoji prebivalci! Čudno kratko pamet imajo ti ljudje, da pozabijo etnogratično lego svoje domačije. Pozabijo, da žive na slovenskih tleh!
Tri volitvah v velikem posestvu so volili vsi naši kakor jeden mož. Nemčurji so škripali zobmi. Toda njih togota je bila zastonj. Da si pa nekoliko upokojijo svojo jezo, so župniku mestnemu zakrožili mačjo godbo v nedeljo ob 2. zjutraj. Prosit! Pričakujemo, da bo dotična oblast za takšne ponočne produkcijo mestnih fantalinov drugde našla bolj primeren prostor.
Izvoljeni v oddelku velicih posestnikov so naslednji: gg. Bar t, posestnik Mndenhofa; Ditrih, nadžupnik Šmartinski; Tišer, župin Šmartinski; Ilanke, mesar in posestnik v Slovenjem-gradcu ; P e Č o 1 a r, veliki posestnik ; Pehare, c. kr. okrajni sodnik, vrli dr. Suc, mestni Župnik, ki se je najbolj trudil pri agitaciji, in Brdnik, župan Šentjanski.
V torek je bila volitev kmetskih občin. Jednoglasno je bilo 12 zastopnikov izvoljenih. Slava našim kmetom! Vse se jo čudilo tolikej disciplini, ker take jedinosti tudi še mej kmeti nij bilo nikdar. Po mestu je denes vse mirno, vse poparjeno.
Po volitvi je bil skupen obed, pri katerem je sledila zdravica za zdravico, ter so govorniki poudarjali, da tudi pri vseh druzih volitvah mora jednaka složnost biti, če hočo Slovence kaj veljati.
In sedaj, sklepaje, naj omenim dva 6o-veka, ki sta obljubovala, v roke segala in prisegala, da izostaneta od volitve, ker se nočeta zamoriti mestjanom. Vsak je mislil, da bosta na dan volitve ali ostala doma, ali pa šla k vragu; toda glej ! kljubu hudoj povodnji sta bila pred vsomi druzimi v Slovenjem-gradcu, pozabivša svojo moško besedo.
l' k Doleti J«Ue|t'*t 18. sept. [Izv. dopis J Po naključbi sem bival letošnje počitnice na Dolenjskem. Tu sem imel priliko opazovati marsikaj. Razvidel sem, da je tukajšnje ljudstvo v omiki še zelo zadaj mimo druzih delov naše slovenske domovine. Tako hočem omeniti, ka gre se šolstvom še po starej „šabloni" in to v Novomeškem okraji. Te dni namreč so se vršile povsod očitne šolske preskušnje.
Jaz sem imel priliko navzoč biti pri takej pri B. c, kder sem ravno bival Razveselilo me je tu, kako so otroci čvrsto odgovarjali iz vseh  predpisanih  Šolskih predmetov prav v smislu sedanjih šolskih postav in učnega načrta, kakor:  iz  zemljepisja, naravoslovja, o . metričnej meri, iz slovnice in dr. Tudi risati, I peti in telovaditi so se učili.   Dosti truda je frtalo to sedanjega učitelja G., ki nepristransko deluje prav vnet za omiko in napredek mladine;  še posebno, ker so bila prej deca bolj  zanemarjena, in nijso jedno leto nič v šolo hodila.   Koncem preskušnje pa nastopi še najpridnejši deček,  in govori prav gladko jedrnat  govor, v katerem se je zahvaljeval Nj. V. za tako dobre šolske postave, da se more mladina po šolah toliko koristnega učiti, j zahvaljeval se jo potem učiteljem, starišem in j g. c. kr. okr. š. nadzorniku za dobra vodila, (ki so jih v času   šol-kega  obiskovanja njim j delili.   Zatem so krepko zapeli cesarsko pesen, in še nekatere druge. Otroci so bili potem pohvaljeni in obdarovani s podobicami, in izpodbujevani k daljnej pridnosti. Zdaj je treba mej tuka šnjim prebivalstvom res: „več luči", a prepričan sem, da po dobrih, za omiko in napredek vnetih učiteljih bode prišlo do previdnosti, in se bo ta tema umaknila polagoma — luči.
I k Dim tajit 19. sept. [Izv. dopis.] Na jugoslovanskem obzorji podf kratko časa sem jeden velik čin druzega. Valjda smo se privadili v neizrečeno tesnem pričakovanji na misel, Srbija mora zmaponosno iziti iz teškega boja, ki ga bije hrabro, nad pričakovanje njenih prijateljev samih hrabro; uže nam neprijetno done kruti mirovni uveti gnjile Turčije, s katerimi se hoče se Srbijo pomiriti. Dokaj jasno je, da turške silnobrojne armade nemajo niti jednega slavnega vspeha v boji proti Srbiji zabilježiti. Iz treh delov svetd skuplja armade, ves muzehnanski fanatizem se upotreblja, dozdevne Mohamedove cote morajo razvplamtiti krvoloka — in še nikder se ne pokazuje rešitev. In kako zoperno je slišati, da si usoja ta propala, prav za prav hudo tepena, do najznotrajšnjih živcev okužena Turčija uvete za porairje diktirati, kot bi bila srbsko armado pomandrala. S to svojo brezobzirnostjo zapravila si je cel6 simpatije dunajsko turške vlačuge. Kajti v „N. Fr. Pr." se nahaja sledeči znameniti stavek: ,,Razmere so se tako daleč izpremenile, da prevelika upornost more dovesti Turčijo v osodepolno
uganka. Mej tem, ko v raztavnej sobi kranjsko grozdje polovico vsega prostora zaseda, obiskovalci nemajo prilike, kranjskih vin pokušati! G. Janežič, kojega ime je v kolibi nad dolenjskim predelom napisano, podvizajte se in dajte ljudem kmalu svojega „dolenjca" pokušat1! — Toliko o kranjskem delu razstave. Temu popisu naj še pristavim, da zdaj pri nas bivajo trije zunanji slovenski udje vinarskega shoda: gg. prof. Povše, Terme in Vrtičič.
Iz V ril n ili«' 19. sept. [Izv. dop.] Kakor vam je bilo uže poročano, osnovala se je tudi pri nas, — akopram pozneje, nego drugde — vendar jeienkrat čitalnica. — Odbor je izvolje«, ter namerava uže v nedeljo t. j. 24. t. m. odpreti novo društvo. Omenjeno je bilo uže jedenkrat, da se nekateri nad imenom izpodtikajo, a vsak človek mora priznati, da na imenu nij nikder dosti ležeče. Da bi bilo pa na Vrniki jedino kako nemško društvo, tistega bi se pa vendar morali sramovati, kajti vedeti moramo, da ne živimo na nemškej ampak na slovanskej zemlji, in njen kruh jemo. — O programu imenovane veselice mi je dosedaj sledeče znano: 1. govor, 2. petje, 3. ples. Tudi prolog se bode govoril. Natančneje poročilo dojde do nedelje. — Veselica more biti jako zanimiva, ter upamo, da seje si. občinstvo mnogobrojno udeleži.
I k okolice «1 oreii|e-K*rtid-
«ke 14. sept. [Izv. dop.] Telegraf vam je uže prinesel veselo vest, da smo tukajšnji narodnjaki zmagali pri volitvi v okrajni zastop v skupini velicih posestnikov. Odkar so uvedeni okrajni zastopi na Štajerskem je pri vsakej volitvi ubogi Slovenec propadel v veliko radost naših nasprotnikov. Agitacija proti narodnjakom in obrekovanje naših prizdevanj so bila vedno tista sredstva, katerih se poslužujejo odpadniki svoje narodnosti. Ne moremo pa tukaj zamolčali, da ste zakrivili naše do-zdanje nesreče tudi nespamet in slepota nekaterih veliko - posestnikov in tudi kmetskih volilcev. Toda zdaj, ko je bila prevzetnost mestjanov Slovenje-gradskih uže tolika, da se nij več upal marsikateri kmetski volilec v mestice, dospela je potrpežljivost do vrhunca. Ljudstvo se je izpametovalo. Ošabnost nem-škutarjev jih je dovela do izpoznanja, da se Slovenci še gibljejo, in da še žive na zemlji svojih pradedov.
Nek turkoljub tukaj je izustil se, da bodo
uže jedino to, da je podpisala svoje ime — mu je služilo za zastavo pomirjenja, odpuščen ja! Zdaj razvije celo pismo iz sinjega papirja — fotografija se izpolzne iz njega. On prime hitro za njo — in odreveni: Ema, živa Ema, mlada, kakoršno je poznal pred tridesetimi leti! Tiste oči, tiste ustice, tisti tip celega lica! Na zadnej strani fotografije je stalo: „moja hči Marijana." Celo pismo je bilo ljubeznjivo in prosto. Ema se mu jo zahvalila za to, da se je obrnil na njo in da je imel zaupanje do nje: nij mu prikrivala, da je imela po njegovem begu iz Frankobroda preživeti težke in žalostne trenotko in je ob jednom pa tudi pristavila, da ima, in da je vedno imela svoje znanje in izpoznanjc ž njim za veliko srečo, ker je to znanje razdrlo zakon s Kltiberjem in bilo na takšen način neposreden vzrok možitve z njenim zdajšnim možem, s katerim uže živi osem in dvajseto leto popolnem srečno, zadovoljno in v izobilji:
njun dom je znan po celem New-Yorku. Ema mu je tudi naznanila, da ima pet otrok, štiri sine in jedno hčer, nevesto, katere fotografijo mu pošlje — in ki je po občem priznanji materi skoz in skoz podobna. Žalostno vesti je postavila Ema na koncu pisma. Frau Le-nore je končala v New-Yorku, kamor je prišla za hčerjo in zetom in doživela srečo svojih otrok; tudi Pantaleone se je pripravljal za pot v Ameriko, pa umrl še pred odhodom iz Frankobroda. „Emil pa, naš mili, neprimerljivi Emil — je umrl slavne smrti za svobodo v Siciliji, kamor je šel v številu onih „tisoč", katerim jo bil poveljnik veliki Gari-baldi; vsi smo gorečo obžalovali konec našega neprecenljivega brata — ali prelivajo solze smo se ponašali ž njim in so bomo večno ponašali in sveto čislali njegov spomin! Njegova vzvišena, brezkoristna duša je bila dostojna mučeniškega venca" ! Potem je Ema še izjavila svoje sožalenje o tem,  da je Saninovo
življenje tako odurno in mu je želela pred vsem vpokojenje in duševni mir in rekla, da bi se neskonečno rada [videla ž njim, da bode pa to javeljno mogoče postalo.
Ne upam si popisati čuvstva Saninova pri čitan.j i tega pisma. Za jednaka čuvstva nij primernih izrazov; taka čuvstva so glo-bojša in silnejša — in nedoločnejša, kakor vsaka beseda.
Sanin je precej odgovoril — in v poda-rek nevesti, poslal BMarjani Slokom od neznanega prijatelja" — granatni križec vdelan v prelep bisernat ogrlin. Ta podarek, ako-i-avno jako dragocen, ga nij razoril: v teku tridesetih let, proteklih od njegovega prvega bivanja v Frankobrodu, si je pridobil zuatno premoženje. Prve dni maja se je povrnil v Petrograd — ali teško za dolgo. Sliši se, da je prodal vse svoje imenje in da se pripravlja ua pot v Ameriko.
nasprotje do Evrope. Temu pak se morajo v Carigradu skrbno izogniti, kajti, ko bi se položaj tako izpreobrnil, da je le mej interesi jednega dela sveta in onimi Turčijo odločiti, ne mogla bi volitev n nobeno državo dvomljiva biti.1 Tako dunajski turški organ! Nij li to velikansk preobrat, da celo najvernejAi turški zagovorniki tako osodepolne stavke izrekajo na največjo lastno sramoto V In — Turčija so uže podaje; prosi uže milosti od evropskih držav. Iz lastne, če ne Derbvjeve inicijative prepušča razsodbo o svojej osodi evropskim velesilam. S tem si hoče osigurati simpatije menda magjarske in turško-nemške!
Tukaj se misli, da sti Nemčija in Rusija za vsak slučaj zjedinjene; da bode Nemčija, ako bode Rusija primorana pričeti boj, postala tako dolgo nevtralna, kot to ostane Avstrija, ako bi se pak A vstrija proti Rusiji pre-okrenila, je Nemčija na strani Rusije. Mi ne verjamemo nikdar, da bi Avstrija druge poti hodila v iztočnem vprašanji, kakor Ruska. Vsi naši najvišji krogi so, kakor je to uže obče znano, na strani Rusije. Magjarski diplomat in judovsko-nemški Turek ne bede ta veliko v pij i val a na tek dogodkov v iztoku.
Vsi tukajšnji listi prinašajo dan na dan vesti o množici ruskih častnikov in druzih vojakov, ki potujejo k srbskej armadi. Preračunalo se je, da je dosedaj najmanj okolu 5000 ruskih vojakov v srbskej armadi; ako bi število prihajajočih Rusov le mesec tako trajalo kot slednje dni, potem je v kratkem na Srbskem ruska armada broječa 30 tisoč mož. In potem naj še kdo trdi, da Slavjani, osobito osemdesetmilijonni narod nema za jugoslovanske bojevnike niti dovolj šarpije!
Domače stvari.
— (Imenovanje.) G. M. Mohar je imenovan za predstojnika pomočnik uradov v Novem mestu.
— („L. Tagbl.") ima 19. t. m. dopis iz Ljutomeric o reakciji na Kranjskem. Ali kaj tako neumnega more samo „Tagblatt" v Ljubljani tiskati. „Ist Krain die Heimat der Ohren- und Nasenabschneider gevvorden?" vpraša ta butelj — brez vsega vzroka.
— (Konfisciran) je bil zopet zadnji „Slovenecu, baje zarad malega oddelka v „pol. razgledu." Ali ko je uredništvo dotičnemu c. kr. oblastniku pokazalo, da je bila rečena notica uže v prejšnjej številki natisnena, pa prej tisti dan ne konfiscirana, dala je policija liste nazaj . . .
— (Nesreča.) Poroča se nam: Včeraj po polu dne okolo tretje ure preobrnil se je na dunajskej cesti vštric vojaške bolnice poštni voz, ki je baš peljal pisma in pakete na železnično postajo. Zlomila se je vozova os pri levem zadnjem kolesu. sStari postilijon, ki je sedel na kozlu, prišel je tako nesrečno pod voz, da si je nogo zlomil. Kondukter pak se je izbavil srečno iz nevarnosti.
— (Nesreča.) V Trbovljah je bil rudarski delavec ubit, ker je prsten jarek od-krhnil in nanj posul se.
— (Iz Idrijo) smo dobili obširen dopis, ki toži, da volitev župana in svetovalcev še zdaj nij razpisana, in pripoveduje, kako se ravna od neke stranke zoper rudarje ki so narodno volili. Natisniti dopisa ne smemo zarad „tikovne svobode," ali povedali smo fakta poslancem, in ti jih bodo drugde omenili.
— (Razbojniki.) Iz Rogatca se piše: L'eta razbojnikov, deset glav močna, prišla je iz Hrvatskega sem in vlomila v farovž sv. Roka in v klet gospodarja Jurja Artiča, veliko naropala, pa zopet črez mejo šla. Dva fanta .linij Kufnar in Ferdinand Schmidt sta imela pogum za razbojniki teči in jih napasti, a Kufnarja so ubili, Schmid je s težavo ubegnil.
— (Smrtna kazen) Iz Varaždina se nam piše : Tukaj se bode te dni vršila smrtna kazen nad Andrejem Konjičkom, ki je bil obsojen zbog hudodelstva umorstva na kazen smrti in nij pomilovan. Obsojen je rojen slovenski Sta-jerc iz sv. Ivana, na dravskem polji.
Kazne vesti.
* (Iz Celovca) je izginil realec v sedemnajstem letu s kandidatinjo učiteljstva njegove starosti. Baje sta potegnila na Dunaj v gledališčno šolo, da se posvetita Taliji. A mladeničev oče nij s tem zadovoljen, ter ga išče iio uradne j poti.
* (Na Dunaj i) so Nemci posebno pisateljski, gledališni in žurnalistični krogi, 18. t. m. slovesno praznovali sedemdesetletnico dramaturga in pisatelja Heinricha Laubeja.
* (V Hamburgu) so imeli nemški zdravniki in natoroznanci shod. Pri napitnicah so zopet gonili staro nemško pesen, da mora Avstrija in Nemčija jedina in skupna biti. Pri vseh tacih prilikah pač mi Slovani v Avstriji, ki nas je na številu več kot vsacega druzega naroda, lehko naglašamo, da želimo bolj zveze z Rusijo, nego z Nemčijo.
* (Utopljenci.) V Pešti je parna la-dija „Neptun" trčila v nek čoln in ga preobrnila. Deset ljudij, kar jih je bilo v čolnu, je utonilo.
|?taj€31«
19. septembra: i a: Montcunari iz Milana — Knez Hugo "vVindischgratz iz Litije. — Spori iz Gradca. — Hir-ling iz Zagreba. — Skrem iz Trsta. — Poinernel iz Dunaja.   — Schweitzer iz Frankobroda.
Pri »Ionu: KruSiČ iz Celja. — CeleBtina iz Gradca. — Frančisci iz Celovca. — Friedman iz Dunaja. — Mlinar iz Gorenjskega. — Bertold iz Trsta. — Lenasi iz Gorice. — Beinzl iz Gradca. — Fonda iz Trsta.
Pri »»Hal: Štampo" iz Trsta. — Devotak iz Tolmina. — Weil iz Dunaja. — Martinak iz Gradca.
— Weis iz Dunaja. — Birsch iz Carigrada. — Kuti iz Trsta. — Buffer iz Goiice. — Goslet iz Dunaja.
— Ivanović iz Peste. — Dalasta iz Keke. — Brili iz Dunaja. — Woltcheim i* Novoga mesta. — Knific iz Kranja. — Golob iz Trsta.
Pri Zamorci i Dakerozkv iz Maribora. — Peterka iz Dunaja. — Maver iz Trsta. — Ardan iz Pešte.
Vrftite cene
▼ Ljubljani 20. septembra t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 77 kr.; — rož 6 gld. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 6 gld. 60 kr.; — proso 4 gld. 70 kr.; — koruza 5 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 87 kr.; —
špih trisen — gld. 66 kr.; — špeh povojen — gld. 75' kr.; jajcu po*2'/t kr.; — mleka >lter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — telet nine 46 kr.; — svinjsko-u.r.-n. 5t> kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — slame 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 20. septembra,
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      »6 g'd. 65
KtlOtBJ diž. dolg v srebru
1860 drž. pnsojiio . , . Akcije narodne banko . . Kreditne akcijo ....
London .....
Napol.     ,   .   .   ,   , . C. k. cekini ......
Srebro
69	
112	—
864 .	—
150 .	30
121 ,	10
9 ;	66
5	79
101	65
Narodna tiskarna" v Ljubljani sprejme takoj za
tiskarska učenca
dva dečka, katera sta vsaj I. gimnazijami razred dobro dovršila.
Pogoji se izvedo pri opravništvu „Narodne tiskarne".
Svarilo.
Podpisana svarita vsacega, naj na njih ime' ali na njih račun nikomur denarja ne posodi, ali pa kake naročila izvršuje, kajti priznavata le osobno prevzete dolžnosti.
Ivan Pire,
uradnik južne železnico.
Fani Pire,
(289—2) soproga, hišna posostnica.
Služla za učiteljico.
Pri Ilrazrednej rudarskej šoli v Trbov-IJom (Trifail), se oddaje služba učiteljice z letno plačo G00 gold. in prostim stanova-liščem, ter kurjavo.
Prositeljice, popolnem zmožne slovenskega in nemškega jezika, ki za-morejo podučevati tudi' v ženskem ročnem delu, naj pošljejo prošnje z dostojno dokazanimi spričevali najdalje do 15. oktobra 1.1. podpisanemu predstojništvu.
Predstojništvo bratovščine
Trboveljske družbe za kopanje premoga (288—2) v Trbovljem.
DorŠko olje
Iz sale ki t o vili Jeter,
iz Borgena na N&rvegskem;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarojevanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
(63-23)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajskej cesti v Ljubljani.
Roditelj i! Oskrbniki
Pri meni podpisanem dobite vsako velikosti in mclrc
Tudi raznotere
2ZMS~ «M®1§ mm ®te®k®
prodajem jako v ceno.
(280—4)
M. Neumann,
v IJul>lJani, \ I.iikiuuii-ovcJ Iiisi
Izdatelj in urednik Josip Jurete.
Liastuma m usk -Narodne tiskarne".