46. štev. Uhaja rszsn ponc£e?jka In tineva po prašniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica &t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petlt-vratica K 1‘80, osmrtnice In zahvale po K 8‘—, razglasi in poslano vrstica po K2‘50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust PaviaInl franko v državi SH V Ljubljani, v četrtek 26. februarja 1920. Ciiasilo jugoslov. spcUalno - demokratične stranke. Leto IV. Posamezna štev. stana — «0 vinarjev. — Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 96, za pol leta K 48. za četrt ieta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamecje za list so poštnine proste. Upravniitvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Sklepi seje širšega izvrševalnega odbora. Izvrševalni odbor Jugoslovanske soeiialnodemokrttične stranke v Sloveniji ie razpravljal na svoji seli z dne 22. februarja 1920. o političnih razmerah v stranki in državi in ugo-tavija sledeče: 1. Izvrševalni odbor pozdravlja konsolidacijo sovjetske Rusije, v koji vidi predboievnico in veliko učiteljico delavskega razreda. Zaj^dno Izraža, da smatra za potrebno, da stori Jugoslovanski proletarilat vse za obnovitev prijateljskih stikov med jugoslovansko državo in sovjetsko Rusijo. 2. Dosedanja taktika stranke Je bila pravilna, ker le utrdila organizacije razredno zavednega proletariata v Sloveniji. 3. Z nastopom reakcijonarne vlade Je nastal za delavstvo v Jugoslaviji nov položal. ki zahteva, da se zbere ves slovenski proletarijat enotneie kakor kdaj poprej okrog stranke, da sp bodo razbile nakane reakclionarnih tlementov ob trdno sklenjeni fronti razredno zavednega ljudstva. Nakane reakciie bodo naletele na neizprosno opozicijo slovenskega proletarijata. Predvsem hoče stranka izsiliti tako zelo potrebne volitve v konstituanto in v občine. Temu boju bo posvetila stranka vse svoje moči. 4. Resolucija o ministerijallzmu, sprejeto na strankinem zboru tolmači izvrševalni odbor tako. da je vstop v vlado primeren le tedai. kadar dobi proletarijat odločilno moč v državi ali pa takrat, kadar ie kon-struktivno-orRanizatorično delo začasno za delavstvo odločilnega pomena. Uiedinjenie Jugoslovanskega proletarijata. želimo nujno, zato bomo zastavili vse sile. da vstvarimo predpoKoie za piogramatično enotnost uiedinjenia. 5. Izvrševalni odbor smatra za težko kršenje strankine discipline, ako strankini pristaši v težkih političnih situacijah iavno napadajo mandatorje stranke in ugotavlja z obžalovanjem, da so se v tem oziru nekateri člani stranke hudo pregrešili. Kdor bi postopal v bodoče na ta način, ga ima strankino načelstvo iz-kliučiti iz stranke proti naknadni odobritvi v to poklicanih strankinih organov. Strankino načelstvo se na- .DO°b,ašča. da sme razpustiti organizacije, ki bi v svoii sredi alt na zunaj razvijale takšno agitacijo in razbijale enotnost stranke. 6. Ker se dajejo s tem strankinemu načelstvu z ozirom na izredne razmere izredna pooblastila, pomno-iule izvrš. odbor strankino načelstvo In nominira vanj še dva člana. 7. Izvrševalni odbor pozdravlja živahno gibanje naših somišljenikov, na Koroškem obeh narodnosti ter želi, da se vse koroške organizacije, v kolikor se to še ni zgodilo, priključijo tudi v organizacijskem pogledu naši stranki. Naroča načelstvu, da nemudoma povabi še ne priključene organizacije k spojitvi s stranko. Upoštevaje veliko moralno in številčno moč organiziranega koroškega proletarijata. sklene izvrševalni odbor, da kooptira dva zastopnika koroških organizacij v izvrševalni odbor. Pri tej rriiiki izjavila izvrše-vaim odbor, da v polnem obsegu pri-svaje stališče, ki ga glede koroškega vprašanja zavzelo strankino načelstvo v oklicu iz meseca decembra 1919, priobčenega v Sl. 268 »Na-preja«. z dne 25. dec. 1919. 8. Z zadovoljstvom jemlje izvrševalni odbor na znanje poročilo o Izrednem razvoju naših organizacij v Mariboru in okolici in kooptira. aa d$ tem močrilm organizacijam primerno zastopstvo v izvrševalnem odboru, še dva njihova zaupnika v svoio sredo. 9. Dolgoletno delo stranke za razširjanje socijatistične misli med kmetsko delavskim ljudstvom te privedlo do ustanovitve »Kmetsko-de-lavske zveze«, katero pozdravlja izvrševalni odbor kot sestavni det stranke ter Ji odloča do bodočega strankinega zbora dva zastopnika v izvrševalnem odboru ter enega v načelstvu stranke. • Interes delavskega razreda v meščanski družbi le. da prejema svoje dohodke m nalaga svoie prihranke v polnovrednem novcu. Valutna reforma je torej zanj nujna in potrebna v očigled mali vrednosti sedanjega novca. Novčanice morajo poslati polno vredne le, če se kapitalistične' mu sloju razveljavijo n.idvrednosti, ki jih danes dejansko ni. Potrebna le torej finančna operaciia v tel smeri, da se takoj izvede izdaten vojno dobičkarski davek in pa oddaja premoženja. Samo ob izpolnitvi tega je vspešna rešitev valutnega vprašanja mogoča. Vprašanje zamene denarja v razmerju 1 :1 ali 1 :4 ie v ten* primeru postranskega pomena. Ker naše meščanske stranke nočejo izvesti hiti davka na vojne dobičke niti premoženjske oddaje, temveč izrabljajo le relacijo 1:1 ali 1:4 demagoško v svoje strankarske namene, si proletarijat ne more od takšne navidezne reforme obetati potrebnega povišanja vrednosti denarja, ki ga prejema za svoie delo. Izvrševalni odbor J. S. D. S. vnovič — kakor že večkrat popreie —-odločno protestira proti nasilju antante m takozvane mirovne konference v Parizu, ki v svoiem tmperi-Jalističnem nasilju stavlia našemu ljudstvu ultimatičrie zahteve: da se slovensko ljudstvo odreče svoji zemlji in s tem svojemu izhodu na morie. v svet. Izvrševalni odbor iz-nova zahteva, Ja se prepusti odločbo ljudstvu, kateri državi hoče pripasti. Zahteva svobodo moria in tam, kjer se križajo interesi dveh ali več narodov intemacijonalizacijo trgovskih centrov in potov do njih. Izvrševalni odbor, kot predstavl-tell slovenskega razredno zavednega proletarijata, že naprej odklanja z vso odločnostjo imperiialistično na* silstvo antante in protestira proti takšnim zakliučitvam, ki neodvratno vedejo do novih volnih konfliktov med prizadetimi narodi in izjavlja, da bo storil vse. da prepreči ken-Pilcte med prizadetimi ljudstvi, ki jih pripravlja kapitalistični imperializem. 0 razmerah v Rusiji. Liberalni angleški časopis »Manchester Guardian* ie poslal svojega posebnega korespondenta v Moskvo. Ust priobčuje zdaj vrsto pisem, v katerih njegov korespondent opisuje razmere v Rusiji po svojih vtisih. Direktnih poročij iz Rusije ne dobimo. zato priobčujemo posnetek tega poročila, ki ga ie sicer podal meščanski časnikar, a vendar dokazuje, da so baike o ruskih boliševiških grozotah res baike, in podajajo vsai nekaj pojasnil. V svojih zadnjih pismih oriše razmere med drugim tako-le: V začetku revolucije se ni slišalo na petrograjskih cestah nobena druga godba, kakor »Internacijcnala« »Marseljeza« in še nekaj drugih komunističnih pesmi. Končno je mar-selieza popolnoma prenehala: in to vsled vedno večjega sovraštva Franciie napram ruski revoluciji. Zadnjič ko sem bil v Moskvi, sem vsako noč slišal očeta, ki je zibal svoiega otroka in pel kot vspavanko melodijo »Internaciionale«. Ko je iz rdeče garde polagoma vzrasla rdeča armada, so prišle poleg »Marzelieze« in »lnternacijonale« tudi še druge melodije v repertoir revolucijonarnih pesmi. To so po večini stare dobro znane ruske melodije. Danes amrširajo moskovski vo-iaki k paradi pod taktom starih vojaških pesmi, ki so jih pele carske čete na južni fronti pred revolucijo. Iste melodiie. ki so leta 1916. navduševale vojake Brusilova. navdu-iejo danes tudi voiake rdeče armaue. To ie za razvoj ruske revolucije karakteristično. Med tem ko je prej veljal upor proti sovjetu samo za upor proti boliševikom. se sedaj smatra za upor proti naciji. Sovjetska Rusija se bcljinbolj ujedinjuje v eno samo nacijo. Pred in med vojno sploh ni bilo ruske naciionalne zavesti. s kakršno so se mogle ponašati nekatere druge dežele. Skoro nihče ni takrat vedel, zakaj se bojuje. In bili so celo liudje, ki so ves čas mislili, da se Rusija bojuje na napačni strani. Ta stara malomarnost glede na naciionalno zavest ie vedno pristna LISTEK. I (Poslovenil Fran Pogačnik.) Enooka nadloga. 2ivel Je kovač, ki še ni nikoli skusil gorja. Govoril je: »Nadloga je na svetu, pojdem in jo poiščem.« Pravi ta gre, prej pa se Še pošteno napije poguma. Sreča krojača; »Zdravo!« »Zdravo!« »Kam greš?« »Kam, brati Vsi govore, da je na svetu Nadloga, a laz Je še nisem videl; grem Jo iskat.« »Pojdiva skupaj! Tudi jaz živim dobro in še nisem videl Nadloge. Pojdiva. da jo poiščeva!« Gresta dalje in prideta v gost, temen les, najdeta malo, ozko stezico In haldi naprej po njej. Zagledata kočo. Ker Je bila noč in nista vedela, kam iti. pravita: »Stopiva v kočo!« V koči ni bilo nikogar, bila Je prazna In grda. Sedeta In čakata. Tedaj vstopi visoka, suhiiata. grbava, enooka ženska. »O,« vzklikne, »goste imam! Zdravstvujta!« »Zdravstvu}, botrlca, prišla sva k tebi prenočit.« »No. dobro! Bom Imela vsaj kaj za večerjo!« Oba se prestrašita. Ona pa gre ven in prinese veliko butaro drv. jih tazseka in zakuri peč. Potem pristopi k njima, zgrabi krojača, ga zakolje. posadi v peč in pripravi za ve-čerjo. Kovač sedi in misli: »Kal naj storim? Kaj bo? Ona vzame krojača iz peci m povečerja. Kovač pa pogleda na peč In reče: »Botrica, Jaz sem kovač.« »Kaj znaš kovati?« *Vse znam.« »Skuj mi oko!« »Dobro! Ali imaš vrv? Moram te zvezati, sicer ne pojde, pa ti vkujem oko!« Ona gre In mu prinese dve vrvi, tanjšo in močnejšo. Zveže \c s taflKo vrvjo In pravi; »No, botrica, premakni se!« Ona se premakne in raztrga vrv. On vzame močnejšo vrv in Jo pošteno zveže. »Premakni se, botrica Ona se ni premaknila, niti vrvi raztrgala. On pa vzame šilo, ga razbeli, nastavi na zdravo oko in udan po šilu s sekiro. Ona se vzpne, pretrga vrv in sede na prag. »Čakaj vraft. vendar ml ne po begneš!« Videl je. da le sedaj Nadloga nad nlim. Sedel ie in mislil, kal naj stori. Prišle so s polja ovce. Nagnala jih je v kočo prenočevat. Tudi kovač Je prebil noč. Ziutrai začne ona ovce izpuščati. Kovač vzame kožuh, ga obrne z dlako navzven, zleze v rokave In prileze do nje kakor ovca. Izpuščala ie drugo za drugo, potipala po hrbtu in spustila dalie. Tu prileze on do nie. Pogladi ga po hrbtu in izpusti. On pa vstane in zakliče: »Z bogom. Nadloga! Presta! sem dovolj zla od tebe. Sedal pa mi nič več ne moreš!« Ona mu odgovori: »Le počakaj, še boš trpel, nisi mi še ušel!« Kovač gre zopet po ozki cesti v gozd. .V. drevesu zagleda sekirico s nasprotnikom revolucije, ki intrigi-ralo v različnih svetovnih mestih — in so vsak čas pripravljeni prodajati svoj narod celo Japoncem. Taki lludie torej ne moreio biti pravi reprezentanti Rusije. Teh je treba iskati samo v srednji Rušili, v Moskvi. Tukaj Je zbrana vsa ruska moč in ves ruski duh, ki bo gotovo rešil Pu-siio iz današnjega težavnega položaja. Boljševik Stalin, intimni dru* Lenina, razlaga zmago nad Deniki-nom in Kolčakom tako-le: Zmaga Denikina ali Kolčaka bi prinesla Rusiji izgubo samostojnosti, ker bi si Rusiio gospodarsko in politično podjarmili francoski in angleški kapitalisti. Vlade Kolčaka in Denikina so bile nainepopularnejše vlade, sovjetska vlada pa ie edina popularna, ker le tudi edina nacionalna vlada. Lahko si sedal mislimo, da poledice blokade zadenejo ne samo eno. temveč vse politične stranke in vsak dan se ruski narod tem tesnejše in intimneiše spaia v skupni borbi za obstoj. Cas }p že torel. da izgine s sveta znana baika o peščici morilcev In razbojnikov, ki z najstrašnejšim terorjem vzdržuje svoio oblast. Število zdravnikov v Rusiji Je zelo veliko. Pravijo, da ni še nobena vlada tako podpirala zdravnikov kakor sedania. Žal se zdravila dobivajo le potom kontrabande. katero je organizirala vlada sama. Eden Izmed voditeljev komisariiata za higiieno je znani zdravnik P. P. Lazarev. ki je nastavljen pri Rontgenovem inštitutu in se peča z iznajdbam j potrebnih surogatov za olajšanje blokade. Drug zdravnik, g. N. G. Vreiburg (ki ie spisal znano knjigo o sociialni hipijem). le bil za časa carskega režima deželni svetnik in ie definitivno odklonil predlog kontrarevolucijo-narcev. ker so mu boliševiki dali priliko uresničiti načrt njegovega življenja. Isto stališče kot zdravniki so zavzeli ljudje skoro vseh drugih poklicev. Tako se fe v Rusiji prvič pt> letu 1914. zopet izvršila koncentracija vseh moči. Po petrograjskih cestah patroltra ženska policija. V uradih nadomestu- zlatim ročajem. Zahoče se mu, vzeti Jo s seboj. Prime za sekirico, a roka se prime ročaja. Kaj storiti! Nikakor je ne more odtrgati. Obrne se. Bližala se mu je Nadloga in kflčala: »Glej. vrag, nisi mi ušel!« Kovač Izvleče nožiček iz žepa in odreže roko, nato pa uteče. Povrni! se Je v svoio vas In kazal roko. češ, da Je sedal videl nadlogo. Rekel Je: »Otejte, kako Je to! jaz sem brez roke. mojega tovariša pa Je celo požrla.« — Tu pa Je tudi pravljice konec. Bratee-kozliček. Mužiku Je zapustila prva žena dvoje dece. Piišlo mu ie na um da bi se vdrugič oženlL Res stori tako. Tedai mu reče druga žena: »Odpelji svoja otroka, kamor ti drago!« Uboga Jo. odpelje otroka v grad in Jima reče: »Pojdita qtročlča, nabirajta Jagode, Jaz pa bom sekal drva!« Mužik napravi klopotec, otroka pa bereta jagode !n poslušata: *Ne, očka le Se tu. drva seka!« Kasneje ga jejo ženske moči moške. Sicer pa ni oddelka v industriji, ki ne bi trpe! vsled pomanjkanja delavskih rnočL Da bi se odstranilo ta nedostatek, delajo delavci črez čas. Reakcija polagoma izginia. Priča temu ie vedno boliša in strožja disciplina. Vsi pravijo, da ima Rusija sedaj veliko boljšo armado kakor je bilo ona za časa Llvova. Miljukova in Kerenskega. Ruski emigranti pa ne moreio lasno soditi, o sedani:h razmerah v Rusiu. ker so odrezan! od Rusije in dobivalo iz domovine le nezanesljiva poročila. Tl. ki so ostali doma. ostro obsojajo emigrante In ironično vprašuieio. če peščica emigrantov resnično misli, da bo dovedla sedanjo Rusijo do poloma s svojim napačnim naziraniem o silah, ki so se zdaj uveljavile v Rusiji. Argumentacije ruskih buržoaznih emigrantov so le postranskega pomena. Glavno in odločilno deistvo pa Je. aa se je ves ruski narod zbral okrog sedanje centralne ruske vlade. Omenjeno Je že. da se slišijo po cestah stare vojaške pesmi. Navedlo bi se lahko še druge primere napo! nezavedne nacijoualizaciie ruske r®-volucije. Veliko stvari fe bilo la čas že nacijonaliziranih v Rusiji, sedaj pa se opaža nacijonalizaclla revolucije same. Ruska revolucija dobiva bolj* iuboli lice čisto ruskega značaja in revolucijonarni govorniki so začeli udarjati na patriiotične strune. Trocki. Lenin in Kalinin. predsednik velike ruske eksekutivne zbornice, ruskega parlamenta, vsi povdarjajo v; svojih govorih, da so dobri Rusi In patriioti. Nalčudnejši polav pa ie lofalnosf in zvestoba, s katero častniki starega režima služijo sovjetski vladi. To je malone ponovitev zgodovine francoske revolucionarne armade. Veliko teh častnikov si le vstvarilo že silalno kariiero. kakor n. pr. polkovnik Gettis. ki Je sedal vrhovni poveljnik na vzhodu in le organizira! arhangelsko vojsko. Boril se ie že na Sodrugi železničarji! Splošna železničarska organizacija sklicuje ki Be bo vršil v Četrtek 26. t. m. ob 7. url zvečer y veliki dvorani „Mestnega doma*. Dnevni red: Poročilo o pogajanjih v Belgradu. Sodrugi, železničarji, pridite vsi 1 začneta klicati a njega ni bilo. Ho« dita dolgo in ga iščeta, a ga ne nal-deta. Oče ie bil že davno odšel: zavrgel lu je bil. Sestra prhne bratca za roke in ga pelje po stezici. Ko sta tako šla. Jo on zaprosi: »Rad bi pil!« Odgovori mu: »Ne pij iz kolotečine (vdrtine od koles na pnti). sicer postaneš kolo!« Gresta dalje in zagledata kozle stopinie. »Sestrica, sestrica, rad bi pil!« »Ne pij. bratec, postaneš kozel!« On Je bil žejen in se le napil. Hipoma se izpremenl v kozla, a ona gra ž njim dalie. Mimo pride gospoda. Krasna deklica. kje sl vzela kozla?« Pove Jim, da Je to nlen brat in Jim razodene vsa po pravici. Gospoda jo posadi k sebi, kozla pa postavijo zadal na voz. Bogat gospod vzame sestro k sebi, in ker je bila krasna devoika. jof poroči. Nekoč ie nekam odpotoval. Tedaj io domači iiudie zgrabijo, navežejo na prsi kamenja in vrželo v ribnik. V hiši Je živela deva. ki Ji je bila čl- Štev. 46. Jugu kot generalfssimus proti Djeuj-kinu. On ]e bil tudi tisti, ki Je uničil poizkus Judeniča zavzeti Petrograd. Kaka zvestoba do vlade navdata rdečo armado, o tem naj govorita Sledeča vzgleda: Dva stara generala, Nikolaiev in Stankevič, sta bila uleta in raiše sta izbrala smrt. kakor da bi izdala rdečo armado. General Nikolajev }e bil ujet in usmrčen od belih na petrograjski fronti, (lenem Stankevič, stari carski general, le bi! kratek čas antirevolucijonarec, potem pa je postal voditelj rdečih čet Kot tak Je bil uiet od Djenikina in Je odločno zavrnil predlog vstopiti v belo armado, vsled česar ga Je D}e- nfkta zaukazal obesM. Ko so rdeč! zopet zavzeli Ord, so našli njegovo gomilo. Ljudje pa, k! so bili navzoči pri obešenju, so povedali, da si Je sam dal vrv okrog vratu, rekoč: »Služil sem v rdeči armadi in znam pomagati sam sebi.« Bil Je starček, star 62 let. Boiiševiki so izkopali truplo ta }e pred kr&tkim * velikimi častmi zagrebli na Rdečem trgu v Moskvi. In ta veličastni pogreb starega carskega generala }e značilno znamenje za razvoj, ki se sedal vrši v Rusiji glede na razmere med boljše-vikl in med prejšnjimi njihovimi nasprotniki. Priprave za agrarno reformo. Kot posvetovalni organi pri izvršitvi predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme bodo sodelovali v Slov eniji občinski in okrožni agrarni odbori ter deželni agrarni odbor, katerih mandat bo traial leto dni. Občinski agrarni odbori se izvolijo v vseh občinah, okrožni agrarni odbori s« izvolijo od občinskih agrarnih od-obrov dotičnega okrožja, deželni agrarni odbor pa se izvoli za vse območle dežeine vlade za Slovenijo. Seie odbora sklicuje po potrebi predsednik ali njegov namestnik, sklicati pa se morajo tudi na zahtevo pristojnih organov za Izvedbo agrarne reforme. Služba odbornikov vseh treh odborov Je častna in ne sme zahtevati odbornik nobene nagrade ali povračila za vršenje Zborniških dolžnosti. Občinski agrarni odbo* r I predlagalo, koliko veleposestniške zemlje, kie in za kako ceno lo dobe v zakup družine v občini, ki so v to upravičene, koliko drv. stavbnega lesa in stelje naj dobe te družine iz yeieposestnišklh gozdov ter katere skupne naprave v meiijoracljske in drage svrhe nal se vzdržulejo na veleposestniških zemllirčih In kdo naj vzdržule In nadzoruje te naprave. Nadalie bodo občinski agrarni odbori ugotovili, koliko zemlje ln v kak kulturi Jo potrebujejo posamezna po* sestva za primerno zaokrožitev, ko, llko In katera oosestva. primerna za samostojno gospodarstvo, so se vte-lesila veleposestvom, koliko oseb in družin Je v občini, ki se pečalo z obdelovanjem zemlje, a le nimajo dost! to se žele izseliti v kak drug del države na večje posestvo. Okrožni agrarni odbo* ri predlagajo, koliko veleposestniške zemlie nal se odkaže vsaki občini v koroZJu in za kako zakupnino, kje nal se odkaže občinam kurivo, stavbni les ta stelja ter za kako cono, kako naj se razsodilo med posameznimi občinami spor!, ki se tičejo užitkov iz veleposestev Deželni agrarni odbor ima nalogo, da predlaga, katera zam-fjlšča veleposestev nal se ohranilo v Javne svrhe (za kmetiiske šole. oziroma vzorna posestva itd.) In da Izrazi svole mnenje o zakonskih In na-redbenih načrtih glede agrarne reforme ter predlaga tozadevne potrebne ukrepe in odredbe. Občinski agrarni odbori se voEJo na ta način, da napravi občinski urad najkasneje 14 dni po obiavi tozadevne uaredbe imenik vseh predstojnikov tistih družin v občini, ki živ* v glavnem od obdelovanja zemlje, to-rel tudi kmetskih delavcev in hlapcev. če imaio svoje družine. Imenik se deli na pet kategoril. V prvo spadalo tisti, ki nimak) nič zemlje, v drugo tisti, ki Je nimajo toliko, koli’ kor 10 lahko obdelulelo s svojo dru-ilno, v tretjo tisti, ki lo hnaio toliko, kolikor lo lahko obdeluielo s svojo, družino, v Četrto tisti, ki k) obdelujejo s svolo družino in s pomočjo na- sto podobna. Ta se okrasi z njeno obleko, kakor da le postala gospodova žena* Gospod se vrne. Ona se vrti okrog njega kakor žena. Nagovarja ra, nal kozla zakolle, ker se domači bole. da ne bi česa razkrH. Gospod se Je orotivlL Pride k njemu kozel in reče: »Gospod, gospod, izpusti me k ribniku, da se napijem vodice in oplaknem želodček.« Gosnod ga Izpusti, kozel pa gre hi kriči: » Alenčica, sestričical Pridi k meni. govori z menoj I Jeklene noža brusilo in hočejo me kozla zaklati!« »Bratec mol, ivanček. ne morem priti k tebi!« L Jute kače mi sesalo šrce. žgoč kamen me vleče k dnu!« On Je čul In šel domov. Tako Je Id drurrič in tretilč. Gospod to opazi, gre za njim in vse sliši. Takoi izvleče Alenčico iz ribnika, lažniivo devolko Da ie privezal konju na rep in Jo dal po polju vlačiti. ______ letih delavcev, v peto tisti, ki Jo ob-dduleio samo z najetimi delavci. Izgotovljeni Imenik se mora razpoložiti v občinskem uradu osem dni ter ie Interesente 5e posebej pozvati, da ga pregledajo. Po preteku 8 dni Je razglasiti krai. dan in uro volitve. Kdor le vpisan v imeniku, lahko voli in Je lahko voUen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene. če vodilo gospodarstvo kot samostojne gospodinje. Glasuje se tajno z listki, ki se vržejo v ppsebno posodo. Clanl, vpisani v prvi ta drugi kategoriji, volijo skupno in tvorilo prvo volilno skupino. Tretja, četrta ta peta kategorijo zopet skupno ta tvori drugo volilno skupino. V prvi skupini pride en odbornik na 10 volilcev, v drugi skupini na 20, ulomki še štejejo za celo Števila Volitev rodi župan ah njegov namestnik in pritegne v komisijo 2 najstarejša pismena moška iz prve skupine in enega iz druge. Tajnika Imenuje sam. Po glasovanju prešteje komisija glasove ta Izvoljeni tvorijo potem občinski agrarni odbor. Proti volitvam je dopuščen priziv tekom 8 dni na glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo. Najkasneje v roku 7 dni skliče volilna komisija selo občinskega agrarnega odbora, da izvoli pod njenim vodstvom predsednika. podpredsednika in tajnika. Prva naloga odborov le. da pregleda natančno popis družin ln popravi morebitne netočnosti. Ce mogoče, nal že v prvi svoji seii voli občinski agrarni odbor člane za okrožni agrarni odbor. Na vsakih 10 odbornikov prve skupine občinskega agrarnega odbora pride po en odbornik za okrožni Agrarni odbor, Iz druge skupine na vsakih 30. Voli se taino z listki .Okrajno glavarstvo skliče nato v roku 15 dni po izvršenih volitvah za občinske agrarne odbore okrožne agrarne odbornike na sejo. kier se izvoli predsednik, podpredsednik ln talnfk. Deželni agrarni odbor tvorilo vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Odbor se konštituJra na poziv glavnega poverjen'ka ministrstva za agrarno reformo ler Izvoli Iz svoje srede predsednika, podpredsednika ln talnik Obči ki, okrožni h deželni agrarni dbor morajo o vsaki stil pravočasno obvestiti glavnega poverjenika in mu predlagati zapisnik o selinih sklepih. Z* agrarne odbornike ne morejo biti voljene osebe, ki so ali obsojene, ali v preiskavi radi hudodelstva. Društvo Jugoslovanskih dobrovalj-cev za Slovenilo s sedfcžem v Ljubljani lahko pošlie po enega pooblaščenca v občinske agrarne odbore, po dva v okrožne in pet v deželni agrarni odbor. Pooblaščend morajo imeti svoje stalno bivališče v področju tistega agrarnega odbora, v katerega so delegirani, in imajo iste pravice, kot izvoljeni člani odborov. Imena pooblaščencev mora društv > priobčiti predsedniku dotičnega oc bora in glavnemu poverieniku min -strstva za agrarno reformo. Naredba ministrstva za agrarno reformo z dne 4. februarja 1920, št. 1459.S'katero se ustanavljalo agrarna zastopstva, bo izšla te dni. Volitve v agrarne odbore se bodo vršile nalprd v občinah, ki so Interesirane na kakem veleposestvu, ki pride v noštev. V SLOVENSKIH GORICAH JE TEKLA VINIČARSKA KRI. Na shodu so klerikald pod vodstvom dr. Leskovarja v Mariboru, klerikalnega agitatorja ta urednika Žebota napadli viničarje in druge navzoče z železnimi palicami ter štiri može težko ranili. Med napadald je bil tudi občinski predstojnik pri sv. Križu, Filip Kalunder, Predrznost teh ljudi, ki spadajo naravnost v zapor, je že res velika. To je navadno tolovajstvo. ________ Mava TrumbSSa. LDU. Belgrad, 23. Is Londona javljajo: Pred svojim odhodom Is Londona Je dr. Trumbič podal izjavo v listu »Pall Nall Gazette«. Pojasnil le primer Srbile z ozirom na prost dohod do Jadranskega moria in obžaloval. da velesile Jugoslovanom niso dovolile, da bi se udeleževali teh posvetovanj o tem predmetu, dasi je te vprašanje živlienlskeea pomena za Jugoslavijo. Večja Srbija, Je dejal dr. Trumbič. da služi kot vez med Evropo, Azijo ln Afriko. Mala Srbija pred vojno ni bila brez važnosti, gotovo ie tedaj, da le danes mnogo večje važnosti združeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Omenjeni list pripominja, da dr. Trumbič ve* ča svojega interwieua ni pokazal znaka nezadovoljnosti glede postopanja velesil. Videlo se Je, da sprejem* stvar, ki jo mora obžalovati, popolnoma mirno In napravil Je vtis odločnega ta samozavestnega človeka, k* brezpogojno zaupa v lojalnost svojega naroda. NOV ULTIMAT ENTENTE JUGOSLAVIJI. LDU. Beigrad^ 23. Francoski to angleški poslanik sta včeraj ponovila nltimat zaveznikov, vendar to po* brez roka. zahtevaioč od naše vlade, da se odloči, ali sorehne kompromisni predlog Lloyd Georgea ali londonski dogovor. Sklicanje narodnega predstavništva, LDU. Belgrad. 23. Presbiro ministrstva za zunanle posle doznava, da bo sklicana prva seja začasnega narodnega predstavništva za pondeljek. 1. marca 1.1. Ocenitev vojne škode. LDU. Belgrad, 13. Oddelek za vojno odškodnino v ministrstvu za pravosodje Je dovršil svoje priprav« za razsodišča, ki bodo ocenjevala vojno škodo. V neka! dneh bodo razposlane priiave za oceno škode, povzročene v volni. vsem. ki so med vojno bili materilalno oškodovani. Demlsija poverjenikov na Hrvatskem in v Dalmaciji. LDU. Belgrad, 23. Poverjenik z* Banat, Bačko in Baranjo v ministrstvu za notranja dčla ta načelnik oddelka za Vojvodino v istem ministrstvu dr. Jakšič je skupno z vsemi vojvodinskimi velikimi Župani in občinskimi predstojniki z županskimi pravicami izstopil z državne službe. LDU. Split, 23. (DDU.) Poverjenik za prehrano pri dalmatinski pokrajinski vladi Dubokovič je radi promene ministrstva odstopil. Povišanje poštnih pristojbin. LDU. Belerad ,23. V ministrstva za pošto in brzojav se pripravlja načrt o povišanju notranje poštarine za 100 odstotkov. To odredbo so do sedaj izdale skoro vse države v Evropi. SolenJe votalh krivcev. LDU. Amsterdam. 23. (DunKU.) Pariški poročevalec Usta »Times« poroča, da so zastopniki zaveznikov v Parizu v vprašanlu vojnih krivcev sklenili, da bodo Angliia. Francila in Belgija od Nemčiie nalprel zahtevali obsodbo 15 nedvomljivih vojnih krivcev. Vse dokazilno gradivo se bo predložilo nemškim sodiščem, pred katerim se bo zaslišalo tudi veliko število prič Iz zavezniških držav. Ako se Nemčija pri tej preizkušnji svoje dobre volje ne bi Izkazala, bi se zavezniki poslužlh prisilnih odredb. NASILSTVA BOLGARSKE VLADE. LDU. Praga 23. (ČTU.) Iz Sofije poročajo: Težkoče, ki sta Jih povzročili obe socialistični skupini v narodni skupščini, niso več v skladu s dejanskim razpoloženjem državljanov. zlasti ne po težkem porazu, ki ga le prizadela socialistom ln komunistom ravnokar končana stavka. Vsled tega se je vlada odločila, razpustiti narodno skupščino, kl Je bila Izvoljena pod popolnoma drugimi političnimi razmerami, kakor so sedaj. Vlada namerava razpisati nove volitve, da si zagotovi stalno večino, ki bi kolikor \ mogoče soglašala z javnim mnenjem v državi. Razpust zbornice je vlada naznanila v dne 20. t. m. brez vsakega pripet- 1Ja?a VPRAŠANJE TRAČI JE. Praga. 23. (CTU.) Iz Sofije poto-čajo: Vesti, da Je rešitev turškega vprašanja v tesml zvezi z usodo Tra-clje, ter dejstvo, da zahteva Venize-los vso Tracijo. so v tukajšnjih političnih krogih izzvale veliko razburjenje, Z ozirom na ta poročila sta se ministrski predsednik Stambulln-ski in minister za zunanje stvori Madfarov obrnila do zastopnikov ententnih držav ter sta izjavila, da bolgarski narod, ki se je zapadnl Tracljl odrekd ▼ preverjeni da bo Tradia dobila mednarodno upravo, ne bo nikoli trpel Grkov ob Izhodišču svojih naravnih prometnih žil na Cmo ta Egejsko morje. Ako bi pa mirovna konferenca proti vsakemu pričakovanju zagrešila to krivico, ne nihče mogel bolgarske vlade delati odgovorne za posledice te odločitve čitve ententnih držav. Angflia se pogaja s sovjetsko Rusijo. Rotterdam, 21. (DunKU.) »Mor-nlng Post« zatrjuje, da se vzlic vsem zanikanjem Anglija pogaja s sovjetsko Rusijo glede mirovnih pogojev. Posredovalci so na en? strani Lit-vlnov ta Amkelstein, na drugi strani pa misija 0’Gradyja. NAPREDOVANJE RDEČE ARMADE. Berlin, 24. (Dun-KU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Koda-nja: »Extrabladet« sporoča, da so po vesteh iz Moskve rdeče čete zavzele murtnansko ozemlje s pomočjo ta-mošnjega prebivalstva. Rdeče čete v Arhangelsku. LDU. Moskva, 24. (DunKU-Brez-žlčno.) Po poročilih z zapadne fronte so rdeče čete v Arhangelsku vplenfle dva vdika in pet majhnih ledolomov, vse reško brodovje ln več velikih ladij. Vse ladjedelnice, arzenali in delavnice za popravila so popolnoma nepoškodovane. Po poročilih z vzhodne fronte so revolucionarne rdeče čete s Kitajci napadle po Japoncih zasedeno trdnjavo Nikolajevsk ob Amurju ln osvojile ter pozvale Japonce, naj se udajo. Hoover odstopil. London, 24. (DunKU-Brezžično.) Ostavka kontrolorja za živila Hooverja je bila sprejeta. Poplava na španskem, Rim, 21. (DunKU-Brezžično.) Po vesteh Iz Madrida je mnogo rek na španskem izstopilo vsled močnega deževja, škoda je zelo velika. Potres v Kavkazu. LDU. Pariz, 23. (DunKU-Agence Hnvas.) Po vesteh Iz Tiflisa je bil pri Goriju močan potres, ki je zahteval precej žrtev in je povzročil velike poškodbe. Gospodarski položaj Romunije. opisuje »Argus« v svojem poročilu pod naslovom »Izgubljeno leto« v kratkem tako-le: Za zopetno gospodarsko povzdigo dežele se ni ničesar storilo. Železnice se naliajajo v ravnotakem slabem stanju kakor pred enim letom. Deželne ceste se niso izboljšale. Uničeni/ mostovi se nahajajo še vedno v razvalinah. Vožnja s parniki na Donavi je ustavljena, ker primanjkuje kurilnega olja. Iz istih vzrokov mnogo tovarn ne more obratovati. Vsepovsod vlada po skrbeh razburjen duh anarhije. Med vojno se je često slišalo y Jassv: »Ker smo bogata dežela, se bomo kmalu zopet opomogli. Če bi bilo tudi pridobivanje nafte edino, kar bi imeli, bo vseeno zadostovalo.« Po preteku enega leta pribijemo, da nismo mogli niti enega litra petroleja Izvoziti, ker velja petrolej, kl prihaja iz Amerike preko Atlantika čisto blizu nas, n. pr, v Carigradu veliko manj, kakor ga moremo pa ml pošiljati. Tekom enega leta ne moremo nič drugega, kot v luksusu živeti. iz polnega zajemati In kot brez-uinnlki zapravljati. Namesto da bi Izvažali, uvažamo luksuriiozno blago’ kože, svilo, parfume, južno sadje, zlasti fige. kostanj, rosine, na ko-Jem uvozu smo samo v novembru in decembru preteklega leta izdali 50 milijonov. V brezštevilnih nočn li lokalih se pije šampanjec, loojega steklenica stane 250 lejev, v velikih množinah. Posledica tega je, da pada na tujh trgih kurz leja boli kot celo valuta razkosane, prcitiaganc Turčije. Novice iz Celie. Redni občni zbor krajevno organizacije JSDS v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne pri »Zelenem travniku«. Vsi sodrugi so vabljeni, da se istega polnoštevilno udeleže. Knjižnica »Svobode« ie odprta vsako nedeljo dopoldne v Vodnikovi ulici. t AH ie v Celju res vse dovoljeno? Prlgodfto se Je, da »o hoteli dijaki na pustni torek zvečer prirediti v dvorani »Narodnega doma« plesni večer. Vsled dogodka v Ljubljani, pa Je bil taisti potem prepovedan, posebno Še udeležba diiaštva. Vkljub pre- povedi pa se Je prireditev pod isto firmo zvečer vršila. Proti prireditvi sami bi ne Imeli ničesar. Vendar m se nam čudno zdi, da se odredbe n *> šlh oblasti teko malo upoštevajo. N* pepelnično sredo zjutrai smo videl kolovratiti iz »Narodnega doma« pl* Jane dijake, ki so eno uro pozneje m v tem stanju v šolo. Vsprlčo take® dogodka se moramo res vprašati, &§ je pri nas v Celju vse dovolleno? Urad zoper verižnlke ta navijale« cen bo v kratkem ustanovil v Cdj* podružnico. Dela bo ta urad imrf dovoli. Zopet nezaslišano navijanje cea. Tekom lanskega leta so tukajšnjem« veletrgovcu in večkratnemu milijo« narju Petru Majdiču zapleniS vsied navijanja cen več vagonov mo« ke in ga kaznovali z občutno globa, Sedal pa so mu zopet vsled iste pre* grehe zapleni tri vagone clnkast« pločevine, katero je v cinkarni kup$ za zmerno ceno ter jo potem proda* Jal s 100% dobičkom. Taki izkoriščen valci in take ljudske pijavke zašla« žilo zaplembo vsega premoženja kl — zapor. Čenče. Ze zadnjič smo poročal! « našem celjskem lističu »Nova Doba*, kako se s svojo pisavo od dne do dne bolj smeši. Napada in grize okrog sebe kakor mlado ščene. Za pust naša le preskrbel zopet nekaj zabavat Čenča o nemških trakih, katere as bale izgubili nemški hailačl pred ho« te!om »Union«, ki so se udeležili na* ših prireditev. Mi nismo videli na nap« šlh prireditvah nikakšmh hajlače** ampak samo dostojne obiskovalce. DaHe se le omenjeni listič spravil —• na monograme v sukniah. Sedal bo« mo tore! morali hoditi vpraševat w uredništvo omenjenega lista, kakšea monogram si bo smel kdo našiti t svolo suknjo. Na takšno pisavo pravimo samo: Pojte se solit, čenče. Na celjski gimnaziji le ob konca zadniega semestra padlo Izredno vo« liko število dliakov vsled slabih redov iz nemščine. Naši otistni prireditvi v nedeljo ta torek v hotelu »Union« sta se Izborno obnesli. Obakrat so bile dvoran« natlačeno polne občinstva. Naših pri* reditev obiskovalci ne morejo prehvaliti. ker se na niih lahko vsak pošteno zabava. Omenjeni mlredlnri pomeniio za organizacijo lep gmote* in moralen usneh. Vsem obiskovalcem diskuzljskega večera v četrtek se iavl tem potem, da se vsied drueih priredb ta več« ne vrši diskusija. V petek se vrši predavanje sotfr, A I b r e h t a o socljalnlh problemih v leposlovju ob 8. uri zvečer v Mahrovi hiši. Obilne udeležbe se nadelal PoL odbor. Dnevna vesti. Delovanje socialista Bukšega se b* pregledalo. pravi torkov »Večerni Ust«. Ta la lepal Sodrug Bukšeg je bil mlniste* za prehrano in sedaj javlja ljubljanski dopisni urad, da se bodo skladišča tega ministrstva, kl fth Je vodS duhovnik Jovan, pristai SLS, pro-gledala. Večerni List napravi i/ v*-sti senzacijo, češ, delovanje Bukše-gn se bo pregledalo. Zakaj napravi iz te stvari senzacijo? Zato. da bi njegovi čitatelji mislili, da Je bil Bukšeg »magaciner« in da so ga naibrt* zalotili pri--------Stv£fJ* ™ « Bukšeg nima v skladi«* prav nK opraviti, pa* J?™1- ^erega torej misli Večerni List Spraviti na vislice? Nam se zdi. da ne enega n« drugega, ker ne bo vzrok*. Ali kdot ne pozna razmer, bo stvar sodil napačno. To Je namen te senzacije, v katerih Hči velik kos zahrbtne hinavščine in politična nepoštenost Kal le z denarjem Iz Amerike? Velik nered, ki vlada v pošiljanja denaria iz Amerike, že presega v« meie. Nalorei so banke r Amerika zamenjavale dolarje za veliko prenizke zneske, tako da »o posillardj* samo pri tem utrpeli ogromno škodo* Ni pa to še vse. K nam prihajajo vedno pritožbe, da banke tako počasno poslujejo, da le le škandal. V rokah imamo nakaznico, po kateri Je bil odposlan večji znesek že 26. Ju-lila lanskega leta te Amerike po Safc-serlevl banki, in sicer na Prvo Hr-vatsko ^tedionlco v Zagrebu. A denarja še danes ni. Res Je čudno te postopanje. Vprašanje Je. aH Je de* nar banka prejela aH ne. ta katere banka sra zadržule? Ce ga zadržuje, stori to zaraditega. da kupčnle an celo verižl z njim. dodm se nahaja oošillatell, k! bi bil moral denaT že zdavnaj drtblti. Če bi bilo poslovanj« lolalno, v denarni stiski. Mi smo že Štev. 46. NAPRBJ. Stran S. Večkrat opozarjati na te nedoetatke h le ponovno opozarjamo, da fe tokaj treba večje previdnosti. V Ameriki je dolar pri bankah mnogo cene]! nego pri nas. vrhutega pa Še ni Kotovo, kdai ga lastnik dobi. ker ga razni špekulanti naibrže izrabllajo v svoje sebične namene, dokler leži v banki. V tem oziru bi morala tudi državna oblast kal storiti, zakaj s takim postopanjem od strani izvestnlh krogov trpe nalvečlo škodo državljani. Na Koroškem se niso vršila novačenja. Ljubljana, 24. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dunajski dopisni urad razširja iz Št. Vida ob Glini tole vest*. »Narodno-politični odbor javlja: iVsled posredovanja koroške deželne vlade se je pritožil državni zunanji urad pri ministrstvu zunanjih del v Beogradu zaradi novačenja v koroškem glasovalnem pasu. Belgrajska vlada }e na to ukazala komandi dravske divizije v Mariboru (1). da ne sme novačiti nadalje v spornem ozemlju in da mora odpustiti morebitne že potrjene novince.« — Z ozirom na to vest se ponovno uradno ugotavlja, da se niso vršila na Koroškem nobena novačenja ta se hoče politični odbor, oziroma koroška deželna vlada ponašati z izmišljenimi uspehi. Pristojbine za brzojavke v Inozemstvo. Ker se mednarodni obračun za brzojavno službo vrši v francoskih frankih, je ministrstvo za pošto in brzojav z ozirom na neurejene valutne razmere v Evropi sklenilo; da se od 1, marca dalje pristojbine za brzojavke, namenjene v inozemstvo, računaio v frankih in sicer po tečaju dva dinarja za en frank. * Za nogometni klub »Svobode« se Išče travnik v najem, na katerem bi se lahko vršile nogometne vaje. Ponudbe ie vposlati na tajništvo »Svobode«, Šelenburgova ul. 6. II. nads. Mladeniči roistnlh letnikov 189fi„ 1897, In 1898 se onozariaio radi zgla-sitve v mestnem vojaškem uradu dne 27.. 28. do 29. februarja 1920 na razglas. ki le nabit na mestni deski in po mestu. Pri zamenjavi bankovcev sodelovali bosta poleg že obšavlienih zavodov tudi Češka banka »Union«, podružnica Ceiie v Celju in Zadružna zveza v Celiu. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenilo in Istro v Ljubliani. Ljubljanska porota. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem so se dne 23. t. m. pričele porotne razprave. Same tatvine! Obsoiena sta bila Ludovik Bartoniček, šofer, rodom Dunajčan, na šest let in kovaški pomočnik Filip Rakovec, rodom iz Železne kaplje na tri leta težke ječe. ker sta decembra meseca 1.1, prodala avtomobil, last letalske eskadrile v Šiški, nekemu neznancu, bale Hrvatu za 7000 K ter sta nato pobegnila v smeri proti Celovcu. Ob demarkacijski črti v Žihpoiju na Koroškem sta bila aretirana. Oba tatvino priznavata. — Dalie le bil obsojen trgovski vaienec mi. Ignacij P. na eno leto težke ieče. ker Je od marca do decembra L i. odnesel tvrdki Gričar in Mc- *"f255*Fe obleke itd. v vrednosti nad 4.000 kron. Okradeni Amerlkanec. Porotno sodišče je dne 24. t. m. obsodita Istiana Ivana Klebeta na dve leti in pol težke ieče. ker ie dne 10. decembra lanskega leta zvečer ukradel Amerikancu Antonu Lavriču na južnem kolodvoru dva kovčega raznega blaga, v skupni vrednosti 200 dolarjev ali 18.000 jugoslovanskih kron po tedanjem dnevnem kurzu. Tatvina živega srebra. Porotno sodišče ie dalie obsodilo bivšega mornaria Josipa Jakupiia na devet mesecev težke leče zaradi tatvine živega srebra, ki ie bSo v noči 20. tulila 1919 ukradeno komisi« za stvarno demobilizacijo iz skladišč« kemične tovarne v Mostah, v skupni vrednosti 35.000 kron. Druga dva soobtoženca I. Štajner in VI. Cicen sta oproščena. Zakotne meniainice. že smo omenili zakotne menjalnice, ki izsesavajo plasti Amerikaince. volne ujetnike, vračajoče se iz Italije ta druge begunce. Anton de Schiava ima gostilno v Kolodvorski uHci 24. katero Je dal v najem Francetu StibiiJu. Oba Sta že nad 6 mesecev Intenzivno vodita zakotno tnenjalstvo. izvabljajoč došle tujce v gostilno. Menjavala sta zlasti dolarje, seveda pod dnevnim kut zom. Dobiček sta si delila. Policija Jima je zaplenila nad 400 dolarjev, mnogo srebrnega, zlatega denarja, pazne druge valute, nemške marke, romunske leje, črnogorske nerpere, Sehoslovaške krone in tudi nemško* avstrijske krone. Proti njima bo uvedeno zakonito postopanje. Pr! hišni preiskavi so našli zanimive zapisku, ki podajajo jasno sliko, kako brezsrčno, brezvestno sta vodila to zakotno menjalnico. Vprašanje ie. če bodo oblasti še nadalje dovolile tema bankirjema gostilniško obrt. Imela sta denarni promet, kakoršnega mogoče niti »Jadranska banka« ne izkazuje v menjalni strold. Verižnika * valutami. Trgovca Kraker Geza ta Subotin Ljubomir iz Elemerja sta bila obsoiena na 200 K globe pri centralnem uradu zoper ve-rižnike, ker so ]u zasačili, da sta ve-rižila z valutami z roke v roko. Zaplenili so iima 47 dolarjev, ki zapadejo državni blagajni v dobro. Plačevala sta dolarje po 130 K. Slovensko Planinsko Društvo; Osrednji odbor S. P. D. je določil na svoji zadnji seji. da znaša vstopnina v koče osrednjega odbora In podružnic za člana 1 K in za nečlana 2 K. V planinskem hotelu »Zlatorog« ni vstopnine. Dijaki z dijaškimi izkaznicami plačajo 1 K vstopnine za vsak dan njihovega bivanja v koči. Dijaške izkaznice se izdajajo po 6 K za vsako leto. Pri izdaji posredujejo učni zavodi. Drugače se mora vsak dijak izkazati, da le res dijak Zavarovalne družbe In uradna po. trdila. Nekatere zavarovalne družbe pošiljajo ob požarnih škodah stranke še vedno k magistratu, naj jim potrdi, da zavarovanec nastalega požara ni kriv- To Je pa vprašanje kriminalitete in spada torej v Ljubljani v delokrog kr. policijskega ravnateljstva. Magistrat kvečjemu na vprašanje policije potrdi Jel sami, ali ie morda obstoiala v stavbnem stanju zgorelega objekta kaka nemarnost. S tem pa magistrat nikakor ne razrešuje vprašanja po osebni odgovornosti. Zato naj se zavarovalnice drže v teh vprašanjih zgolj policile, četudi imajo morda v svojih Statutih ta zavarovalnih pogojih drugačno določilo. Jasno ie za vsakogar, da obla-stev ti štatuti ne morejo brigati, ker le izključeno, da bi kompetenco ob-lastev odrejevale asekurančne družbe. »Državna oosredovalulca za’ delo«. V delo se sprejmejo: gozdni delavci (100), mizarji, služkinje, kuharice. hlapci, dekle, čevljarli. vajenci razne stroke, pletarli. služkinje za poljska dela. Kultura. Koncerti »Glasbene Matice« v mesecu marcu s sodelovati lem pevskega zbora in orkestra bodo v ponedeljek, dne 15. in 22. Zbor bo izvajal zborovske skladbe z orkestrom skladatelja Stanka Premrla, Vitesia-va Novaka. Davorina Jenka. Zdenka Fibicha in a- kapela zbore Laiovicas Pomladni spev. črna slutnja in Adamičevega zbora: Bela brez$ se zdramila ta Adamičevega: Jezdeca po Pavčiču za mešani zbor prirejenega. Iz pisarne dramskega gledališča. V petek, dne 27. L m. »Beneški trgovec« izven abonementa. — Ker se je med občinstvom raznesel glas, da bo »Beneški trgovec« le za predstavo v prid Udiuženja igralcev opremljen £ baletom, petjem ta godbo, izjavlja vodstvo dramskega gledališča, da bo »Beneški trgovec« kakor tudi sploh vsaka predstava, naštudirana v drami. vedno enako vprizorlena ta vedno enako opremljena, pa nat bo igrana v prid Udruienju v abonenta, ali izven abonementa, za nedeljsko publiko, ali pa za delavce in uradnike. Iz gledališke pisarne. V sled bolezni gdč. Gajeve in nekaterih godbenikov odpade v sredo. 25. L m. predstava »Migncn« za abonement B-2. Operno gledališče ostane ta dan zaprto. Za kupljen« vstopnice se denar vrne pri dnevni blagajni. Štiridesetletnica »Ljubljanskega Zvona«. »Ljubljanski Zvon« slavi letos redek literaren jubilej: štiridesetletnico svojega delovanja. Njegova zgodovina je obenem zgodovina slovenskega slovstva in našega kulturnega napredka v tej dobi. Njegovi so-frudniki so naši najboljši pripovedniki pesniki, kritiki; iz njega je vzniknila naša moderna. Pomlajal se je od Kei,®jacije do generacije z novimi močmi; zato je posuti njegov i «* življenjska moč mu sedaj « JPa,n^a, kakor je bila v prvih njegovih letih. — v Jubilejnem ie- ^ ^ bwl° sodelovali naši najbojšl pesniki ta pisatelji. Glavni pripovedni spis. ki bo začel že v prvi številki izhajati, bo dr. Šorlijev roman »Gospa Silvija«, ki je zajet I* modernega življenja. VisoSko kroniko. katera Je vzbudila v preteklem letniku toliko zanimanja in pritrje vanja, bo pisatelj nadaljeval. — Da se bo mogel »Ljub. Zvon« v dosedanji »meri razvijati in spopolnjevatl, zato potrebuje čim več naročnikov. Založništvo vabi vsled tega vse ljubitelje slovenskega leposlovja, da pristopijo v vrsto »Zvonovih« naročnikov. Vsled podvojenih stroškov za papir in honorarje, je založništvo primorano povišati celoletno naročnino na 70 K, oziroma polletno na 35 K. Dosedanje naročnike, kateri bodo 8-stu brez dvoma ostali zvesti tudi naprej, prosi založništvo, da pridobivajo nove naročnike. »Ljub. Zvon« ss naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani, Sodna ulica št. 6. Iz stranke. Iz stranko. Izvrševalni odbor Je imenoval v svoji seji dne 22. t. m. s*. Josipa Kopača tajnikom. Frana Svetka blagajnikom stranke. ^ Sela političnega odbora oollfičn* organizacije v Mostah-Udmatu se bo vršila dne 26. t. m. ob 7. url zvečer v društvenem lokalu pri sodr. Mavser-iu. Ker ie dnevni red Jako važen, naj se sodrugi te seje polnoštevilno udeležijo ! Stavka kovinarskih In lesnih delavcev v Kamniku je te dni Izbruhnila. Sodrugi tovariši nal tam n« sprejemajo dela. Računski tečal. Prihodnja ura računskega tečaia se vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v učiteljišču. I. nadstropje. — Sodrugi, so-družice. udeležite se v polnem številu. F. K. .Podružnica »Svobode« za Spod. Šiško priredi dne 29. t. m., t. 1. v nedeljo izlet na Šmarno goro. Zbirališče ob 8. uri zjutraj pred občino. K obilni udeležbi vabi odbor. PRVA DELAVSKA OPERNA PREDSTAVA »Rlgoleto« bo v četrtek, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice »e dobe v tajništvu »Svobode«. Selen-burgova ulica 6 II. nadstropje, vsak dan od 9.—12. ure dopoldne ln od 3. do 7. ure zvečer. Zaupni sestanek Kmetsko delavske zveze se bo vršil v nedeljo dne 29. februarja 1920 ob 9. dop. v hotelu Tivoli v Ljubljani. Vsi. ki se sestanka udeleže, se moTaio zglasiti prej, da dobe vabilo. Sestanek se bo posvetoval o nalogah Kmetsko delavske zveze in drugih važnih vprašanjih kmetskega prebivalstva. Odborova sela ljubljanske podružnice . »Svobode« se ne bo vršila v četrtek, dne 26. t. m., ampak v *©-boto. dne 28. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, šelenburgova ulica 6. II. nadstropje. Polnoštevilna udeležba vseh odbornikov dolžnost. Zaeorle, V nedeljo, dne 29. februarja ob 2. uri popoldne se bo vtJMI občni zbor »Svobode« v Kino-dvora-ni. Pristop imaio samo člani. kJ se legitimjraio 3 članskimi izkaznicami. — Odbor. Prireditve. »Glasbena Matica«. V petek, dne 5. marca t. 1. bo v Ljubljani v narodnostnem ta glasbenem oziru veleza-nirniv in pomemben koncert medt-murskih narodnih pesmi. Pevski zbor iz Macinec priredi pod vodstvom svojega župnika IgnatiJp Llp-njak v veliki dvorani hotela »Union« »Medimurski večer«, na katerem so bodo pele izključno !ugosloyanske narodne pesmi iz Medirnuria, katere le nabral ta hannoniziral žuonik Vinko Žganec. Isti zbor broječ 48 kmečkih fantov ta deklic ie lani z veliktai vspehom iste pesmi pel v dvorani hrvaškega konservatorija v Zagrebu. Predprodaia vstopnic se že te dni prične v trafiki v Prešernovi ulici. Vabilo k občnemu zboru društva sodno pisarniških in zemijiško-knjlž-nih uradnikov za slovensko ozemlje v Ljubljani, kateri se bo vršil dne 14. marca 1920. ob 10. uri dopoldne v razpravni dvorani soba št. 28 justič-ne palače v Ljubliani i običajnim dnevnim redom. Odbor pričakuje polnoštevilne udeležbe. ITALIJANSKI SODRUGI PROTI LAŠKIM spletkam V CRNl GORI. LDU. Trst, 23. Milanski soctiati-sttčni Uta »Avantl« piše: Sodro« Lazzarl Je predložil vojnem« robustni ti-le vprašanji: J.) »Ali obstojajo kaki odnošaji (ta ako obstoja#, kakšni so) med italijanskimi poveij-nlštvi in črnogorskimi četami, zbranimi v Fornifl ln Gameti, in s kakšnimi pogoji se oskrbujejo te čete * italijanskim orožjem, municijo ta drugim vojnim materljalom. 2.) Iz kakšnih vzrokov se že eno leto dovoljuje ustanavljanje črnogorskih oboroženih skupin, lij so že dosegle nad 1000 mož, v Fornifl in Ošteti, ta iza kakšnih virov prihajajo denarna sredstva, živila, oprema ta orožje, s katerim razpolagajo te čete, ko vendar črnogorska država ne obstaja več, ta aH je morebiti dovoljeno. da se jim poveriajo Javne službe, ki jih izvršujejo oboroženi, in na čigav račun se izplačujejo njihovim ženam ta družinam begunske podpore? SESTANEK TRUMBIČA IN NITTI.TA. LDU. Belgrad, 23. »Politika« Javlja iz Londona: Vsled intervencije angleških uradnih krogov se bo vršil naknadno sestanek dr. Trmnbiča z Nittijem. V dobro poučenih diplomatskih krogih se govori, da bo Nitll predložil dr. Trumbiču nov načrt za sporazum v jadranskem vprašanju. Istotako se trdi, da bo Nitti v začetku pregovorov izrazil dr. Trumbiču željo. da se še enkrat poskusilo direktna pogajania med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Trumblč Je davi odšel iz Londona v Pariz, kamor bo dospel drevi. USTANOVITEV PRAVNE FAKUL-TETE V BELGRADU. LDU. Belgrad, 24. Priprave za ustanovitev pravne fakultete v Subotici so končane. V tem tednu bo prof. NedeUkovič ukrenil v Subotici vse potrebno, da se bodo mogfe pričeti predavanja že sredi marca. NOVI POSLANCI. LDU. Belgrad, 24. Namesto po slancev, ki so umrli v poslednflh štirih mesecih, so vstopili v parlament njihovi namestniki: Marko OJorgJe-vič, dr. Pečanao. Sretan Milosavljevič in Krsta Kanič. (?) Danes šteje začasno narodno predstavništvo 279 poslacev. STAVKA NA DUNA.IU, LDU. Dunaj, 24. (CTU.) V delavnicah vzhodnega kolodvora stavka 1000 Ju v delavnicah severnega kolodvora 2000 delavcev. INTERNACIONALIZACIJA DONAVE. LDU. Lyon, 24. (Brezžično). I* Budimpešte se poroča: Komisija za intemacijonalizacljo Donave Je imela v Budimpešti pod predsedovanjem angleškega admirala Troubrldgea konferenco, pri kateri je poročaj fre-gatni poročnik France, generalni tajnik donavske komisije. Pri konferenci so bile zastopane Anglija, Francija, ItalHa, Cehoslovaška, Romunija in Jugoslavija. Konferenca Je sprejela naslednje sklepe: 1.) komisija smatra za eno svojih najpoglavitnejših nalog, zagotovit! ladjam vseb držav svobodno plovbo po vsej Donavi; 2.) V zmislu sklepov, ld Jih Je komisija sprejela svoječasno v Beogradu, se bo takozvama hidrografska služba, katero ao za časa vojne opravljali ogrski organi, osredotočila v delokrogu komisije; za opravljanje te službe, ki ie zelo važna, ker omogoča pravočasno preprečit! škodo pri povodnjih, bo komisija imela svoje posebne organe; 3.) komisija Je soglasno sklenila, da bodo stroške za vzdrževanje donavske struge nosile pobrežne države; določile so se dalje prisilne odredbe proti onim državam. ki ne bi Izpolnjevale svojih tozadevnih obveznosti; 4.) stroški za donavsko komisijo, katere delokrog Je zelo mnogovrsten ln obsežen. se bodo krili * pomočjo posebne pristojbine, ki se bo pobirala od tovora vseh ladij brez razlike, kf plovejo po Donavi: začasno bodo za kritje teh stroškov skrbele ententne države. NOVE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V BOLGARIH. LDU. Amsterdam. 24. (DunKU.) Kakor poročata »Times« iz Sofije. Ja bolgarski ministrski predsednik Stambuftaskl razpustil parlament. Nove volitve bodo dne 4. marca t. L KONGRES VOJNIH UDELEŽNIKOV. LDU. Ženeva. 22. (CTU.) Henrv Barbusse objavila poziv vojakom vseh držav, naj se udeleže kongresa vnlnfh adetažnikov v Ženevi. Iz Slovenije. Bohinjska Bistrica. Narodni socijalcl. aH drugače rečeno, zvezarli, pišejo v svojem glasilu »Jugoslovanskem železničarju« v pretiranih besedah o shodu, ki so ga pri nas obdržavaH. Nasprotno Je resnica. da so se ljudem že začele odpirati tiči in so spoznali da tiče za narodnimi socUalei nčeni »dohtarji«, ki so novejše čase začeli mešetariti celo z delavstvom. Neki gospod, ki se Je šolal celo na Dunaju, le pravil n* shodu, da so mednarodni socijalnl demokrati tvoj čas pošiljali svoja otroke v nemške šole in da Je bikf zato sedaj potrebno ustanoviti na-rodno sociialno stranko. Seveda ta gospod ni povedal, zakai že takrat niso ustanovili svoje »narodne* soct« jalne stranke, ko je bilo potrebno ta zakaj so ustanovili to svojo »narodno« stranko šele sedaj, ko smo ven« dar narodno že svobodni! Sicer pa nam ie znano, da so svoičas pošiljal! svoje otroke v nemške šole v prvi vrsti sedanji, tako prenapeti iugoslo« vanski zvezarli. ki so bili naiboll zve« stl hlapci nemškega nacijonalizma! In danes se delavci radovedno vprašujemo. zakai neki so ti visokošolsko Izobraženi UudJe sedal kar naenkral toliko prijazni z delavstvom. In odgovoriti si moramo, da delajo to sa* mo zato. da bi zaseiall med delav* stvo razdor in tako oslabili njegove moč v boju zoper kapitalizem. N« shodu je bil izvoljen za predsednike zvezar z enim Klasom večine. Zv«« zarski govornik ie silno zabavljal in dokazoval med drugim tudi to. da so železničarji socijalnl demokrati meriti želodce pri nabavnem prisnevku. Kako neumna trditev, če pomislimo, kal da so zvezarM sploh že storili. Saj nimajo vendar nikjer ničesar pokazati, razen da so zahtevam delavstva vedno nasprotovali kar se I« lepo videlo ob priliki stavke lanskega leta. Delavstvo sedaj zvezo trumoma zapušča ln ne bo dolgo, ko bo zveza doživela tudi svoj pogreb. Vi njej so le še ljudje, ki si vidijo samo pod noge kakor Izvoščekov konj iu so za vse drugo slepi ali pa taki, ld so nleni pristati zgolj iz strahopetno« ati. Narodni sociialci pravijo, da ta mednarodnost škodliiva. kar je pa ravno naroba res In bi ne bilo nikdar svetovne vojn«, ko bi bili vsi narodi živel v prijateljskih odnošajih. T« menda ie lasno vsakomur, samo u* Dunaju izšolanim zvezar jem ne. n koncu na) omenimo še. da se na shodu ni pustilo govoriti sodrugu J ur ge-cu. ki ie prosi! besede. Gospodje zve-zarji so se pač baJL da bi Jim kdo zabrisal par resnic v obraz... Trebnje. Iz Trebnjega Je objavila v soboto dne 21. tm. »Jugoslavija« dopis, \f. katerem sama pravi, da Je dopisnik podpisal dopis z »Očividec*. V njem tr