Leto LXV Poštnin« plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 8. septembra 1937 Stev. 205 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-* — Izhaja vsak dan sjotraj, razen ponedeljka in dneva po prazniki. Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava« Kopitarjeva ulica štev. 6. Več narodnega duha in ponosa Ko je slovenski narod spal, je vrag zasejal na našo njivo ljuliko. lo je namreč tista slavna monopolizacija in unifikacija učbenikov, ki je zagledala dan za časa diktatorskega režima proslulega Petra Živkoviča. Tist' duh velesrbstva, ki se je te dni pokazal v vsej svoji nevarnosti, ko hoče s pomočjo neke potvorjene ortodoksije zagospodovati nad našo državo, ima še vedno svoje zatočišče v merodajuih krogih naše višje učne uprave, tako da vsi protesti proti posrbolirvatenju naše kulture s pomočjo »unifici ranih učbenikov« niso kaj prida izdali. Pod lažnivo krinko jugoslovenstva ne gre vse to prizadevan je za ničemer drugim, kakor da se počasi likvidira slovenski jezik in kultura v direktnem nasprotju z onim resničnim jugoslovanstvom, ki ne gre za uničenjem naše narodne individualitete, ampak jo hoče harmonično vrediti v jugoslovanstvo. Najvišji učni faktorji so se zaradi odpora in pritiska od strani Slovencev, ki so se hvala Bogu začeli zavedati, da so svoboden narod, ne pa rojeni hlapci, zadnji čas nekaj potuhnili in svoj prosluli razpis učbenikov nekoliko sprernenMi, oziroma odložili, popolnoma nespremenjena pa je ostala smer in praksa naše učne uprave, kar 6e tiče učbenikov iz tako imenovane nacionalne skupine. Za to panogo razpis bivšega diktatorskega unitarističnega režima še do danes ni preklican. Zato smo danes tako daleč, da v višjih razred'h slovenskih gimnazij nimamo svojih zgodovinskih knjig niti knjig za slovensko slovstveno zgodovino. Če to ni sramota, ne vemo, kaj bi še mogla biti sramota za kakšne narod! Naša širša javnost se najbrže niti ne zaveda, na kakšen način dandanes naša srednja šola seznanja dozoreva jočega slovenskega mladeniča s slovenskim slovstvom. Kaj bi rekla nemška javnost. če bi se v višjih razredih nemških šol nemško slovstvo obravnavalo kot delec enotnega predmeta »germansko slovstvo« vzporedno in v enaki meri kakor dansko, norveško, švedsko in anglosaško slovstvo? Ali ne bi se vsi Nemci složno kot en mož proti temu uprli? Tri nas se pa že nekaj let na tak način v višjih razredih gimnazije predava slovensko slovstvo. Ali se naša gimnazija sploh še more imenovati slove>nska? Slovensko slovstvo na naši srednji šoli sploh nič več ne obstoja. Učijo samo j ii gos loven s ko slovstvo, v katerem Zavzema naše slovensko slovstvo, ki so ga od Trubarja rialje predstavljali Prešerni, Levstiki, Cankarji hi Zupančiči, podrejeno vlogo manjvredne Pe-pelčice, namesto da bi se ga slovanski dijak učil kot samostojnega predmeta poleg drugega samostojnega predmeta — srbohrvaščine in srbskega ter hrvatskega slovstva. Grafenaucr-jeve čitanke so skoraj razprodane, za njimi slovenskih, kakor kaže, ni, pač pa se uvajajo Tazne antologije, ki so jih sestavili srbski ali hrvatski profesorji, ki o duhu slovenskega slovstva ne morejo imeti zadostnega in pristnega pojma. Zdaj naj nam pa kdo pove, kako mora izgledati slovenski človek, ki pride iz take srednje šole. Kakšne narodnosti je prav za prav taka amfibija? Kakšna duševnost ga prešinja? Na kakšni podlagi sloni njegova osebnost in njegov značaj? Hvala Bogu, da imamo šc svojo cerkev s svojim slovenskim obrednikom, slovensko pridigo in nabožno knjigo, pa naša književna društva ter naše slovensko narodno časopisje in našo slovensko katoliško prosveto, da se ohrani naš slovenski rod v svoji osobitosti, miselnosti, nravstvu in kulturi, ker iz naše srednje šole, če bo šlo tako naprej, ne bodo več prihajali Slovenci in Slovenke, ampak neka čudna dvo- ali trobitja. Imamo pa še nek drug škandal. V našo šolo namreč prodirajo čedalje bolj učbeniki, ki so jih spisali, oziroma jih za dober honorar pišejo srbski in hrvatski profesorji in jih izdajajo srbskohrvatske založbe, prevajajo jih pa slovenski profesorji. Sam prosvetni 6vet v Belgradu in od ministrstva postavljeni recenzenti so bili vedno primorani izrekati najtoplejšo zahvalo in priznanje slovenskim izvirnim učnim knjigam. Sedaj pa dobivamo prevod za prevodom za predmete, za katere ,so na razpolago ne samo dobri, ampak naravnost izvrstni učbeniki slovenskih piscev. Naj reče kdo. kar hoče, kaj takega se nam zdi naravnost žalosten primer usodnega hlapčevskega duha. Kdo brani slovenskemu človeku, ki je za to usposobljen, du napiše izviren slovenski učbenik, za katerega bi gotovo dobil odobrenje? Seveda, čc kdo stoji na stališču, da pomeni prevajanje lahek zaslužek, mu ne bomo oporekali, sam<5 časti in zasluge si tak prevajalec za slovensko šolo in kulturo gotovo ne bo pridobil. Ko človek pregleduje te klavrne izdaje na slabem papirju, obupno tehnično izvedbo in slepilno vezavo, ga obide žalost in sram. Kakšen je vzgojni učinek takih izdaj in prevodov na slovenskega dijaka? Nobeden drugi kakor ta. da se mu privzgaja kompleks manjvrednosti, ko vidi. da mu solijo pamet profesorji bratskih narodov, katerim gre vsa čast, toda mi smo tudi sposobni, da sami napišemo učbenike, in sicer veliko bolj skrbno izdelane in ponavadi tudi kvalitativno višje, saj mi nismo površni, ampak znani po svoji korenitosti — samo narodnega ponosa in vere sami vase imamo premalo. Ni zadosti zabavljati zoper avstrijakantsko hlapčevstvo, zakaj hlapčevstvo jc tudi, čc sami sebe vrenotimo manj od svojih lastnih jugoslovanskih bratov! Pri izbiri šolskih knjig imajo veliko besedo ravnatelji srednjih šol. Naš narodni ponos, spoštovanje do naših prvovrstnih šolnikov, ki se trudijo s pisanjem slovenskih učbenikov, ler ozir na pravilno vzgojo mladine zahteva, du načeloma odklanjamo vsak slovenski prevod srbskohrvaških učnih knjig. Z veseljem smo izvedeli za nastop nekega učnega zavoda, kjer se je uveljavilo načelo: rajši brez knjige, če slovenske ni, kot pa prevod! Z. veseljem moramo tudi ugotoviti, da se je slovenska gimnazij« že začela za\rilall |ira\ilnosli atališču. «la na slovenski srednji šoli zavladaj v pr\i Kongres, hi se ga udeležuje tri četrt milijona ljudi Hitlerjev proglas na strankinem kongresu v Niirnbergu Niirnberg, 6. sept. V Niirnbergu se je včeraj pričel deveti kongres nemške narodno-socialistične stranke, ki letos zboruje pod imenom: »ITriavni kongres dela.* Na kongresu so inozemski diplomati, celotna vlada, deželni ministri, zastopniki vojaštva, države itd. V Ntirnbergu ne bo samo pregled strankine moči, ampak bodo izdana tudi navodila za bodoče delo. Letošnji kongres je večji kakor v prejšnjih letih. Moštvo, ki je zaposleno v delovni službi — Arbeitsdienst — ima lastno taborišče, v katerem stanuje 260.000 mož, nad 170.000 pa jih bodo spravili pod streho v mestu. Napadalni oddelki štejejo 76.000 mož in so v lastnem taborišču izven mesta. Lastno taborišče ima tudi Hitlerjeva mladina, katere je prišlo 45.000. Vseli udeležencev računajo, da bo na kengresu okrog tri četrt milijona. V prvih vrstah dvorane sedi 48 voditeljev stranke in diplomatski zastopniki, akreditirani v Berlinu. Takoj za tujimi diplomati so dobili prostore člani družin narodnih socialistov padlih za stranko in narod Na drugi strani dvorane so sedeži v prvih vrstah rezervirani za zastopuike najvišjih državnih oblastev, za zastopnike generalitete in admiralitete in naposled za osebne goste voditelja rajha. Vodja in kancler Hitler je prišel v dvorano po srednjem hodniku v družbi pomočnika ministra Hessa, pokrajinskega voditelja Pfeiferja in drugih prvakov stranke. Njegov prihod so pozdravili z viharnimi vzkliki. Prvi načelnik štaba napadalnih oddelkov Lutze je izkazal čast padlim nato je pa prisotne pozdravil pomočnik .voditelja minister Hess. Za njim je pokrajinski voditelj Streiher pozdravil prisotne v imenu mesta Niirn-berga, na kar je pokrajinski voditelj \Vagner v kar največji tišini začel citati proglas voditelja rajha, v katerem pravi Hitler med drugim: Hitlerjev proglas Za uvod: Filozofija kljukaste revolucije Priče smo najogromnejšega prevrata, ki ga je kdaj doživel nemški narod, tako v družabnem kakor v gospodarskem, političnem, kulturnem in v vseh drugih pogledih; mi vsi smo na orjaškem križpotju. Tudi članstvo v kakršni koli verski skupnosti ne more pomeniti kakšne posebne kvalifikacije za ljudi, ki naj bodo glavni nosilci družabnega reda. Vsi ti dosedanji glavni nosilci družabnega reda, vsi ti dosedanji pojmi, so se pokazali nezadostno odporne, pred naskokom novih pojmovanj in naukov. Prav ta leta smo bili priče novih veletrdovratnih poskusov nadaljnega širjenja komunističnega kaosa i na zahodu i na vzhodu. Nemčija in prijateljska Italija sta se sredi teh trenj izkazali kot dva čvrsta nasipa le zato, ker je narodni socializem stopal po poti nove družabne revolucije, ne da bi poprej s silo razdejal obstoječi red, in spremenil v kaos dotedanjo podlago našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Po načelu, da je socialni problem izključno samo problem mezd, so židovsko-boljševiški agitatorji ustvarili v kratkem času veliko nesoglasje med cenami in mezdami, nesoglasje, ki je primerno za izvedbo njihove boljševiške revolucije. S stavko in terorjem ustvarjajo neprestano skakanje cen, ter tako krčijo proizvodnjo ali celo povzročajo njeno padanje. Pri tem pa židovsko-boljševiškim agitatorjem ni težko naslikati doseženo zvišanje mezd kot sad dozdevnega socialnega občutja marksizma ali boljševizma, skok cen, ki logično mora priti zaradi skoka mezd, pa rišejo kot zavestno in dobro premišljeno nujnost pokvarjenega nemoralnega kapitalizma. Hitler o gospodarstvu Dalje je vodja rajha slikal razmere v nemškem gospodarstvu v primeri s svetovnim gospodarstvom in dejal, da se je še vse do nedavnega slišala krilatica o svetovni gospodarski krizi. — Takšne krize se morejo odpraviti le tedaj, če vsaka država sama spravi v red svoj lastni gospodarski ustroj. Po tem načelu se je v svojem gospodarskem delovanju ravnala narodno socialistična stranka. Dalje je kancler poudarjal, da je bil preporod gospodarskega življenja mogoč le z veliko moralno avtoriteto, ki ga danes uživa nemška državna uprava. Ta državna uprava ima pa trdne korenine v narodno socialistični stranki, ua kateri temelji. Trdno smo prepričani, da vsi člani in članice stranke vedo, da je njihova dolžnost pokazati ravno na gospodarskem polju bolj kakor kjerkoli drugod slepo zaupanje v vodnico Nemčije in brezpogojno pokorščino do vseh njegovih odlokov. Pogled po Evropi Nato je državni kancler prešel na čisto politična vprašanja. Med drugim je poudaril, da vlada v državah okoli Nemčije vojna ali pa, kar je še slrašnejše od vojne, strah in bojazen pred revolucijo; te skrbi mučijo mnoge države. Nemčija pa predstavlja po strašni vojni, ki jo je izgubila zaradi sramotne revolucije po 15 letih ropanja in izsiljevanja, pred vsem svetom sliko mirne in zbrane sile. Nemčija uživa mir, ki varuje njen lastni narod. Ko vam slikani sklepno fazo razdobja nemške zgodovine, bi želel poudariti predvsem tri dejstva: 1 .versajsko pogodbo, 2. Nemčija ne osvobodi, 3. glavno poroštvo naše svobode je zdaj naša armada. če ne bi imela narodno socialistična državna uprava nobenih drugih zaslug in nobenih drugih pridobitev v nemški zgodovini od teh treh, bi bili uspehi njenega dela in njene odločnosti sami zadostni, da ji za večne čase zagotovo zgodovinsko slavo. V manj kakor 5 letih, smo obračunali s pogodbo, ki je bila zasnovana »za večne čase« V manj kakor štirih letih smo ustvarili novo armado. Pri tem pa Nemčija danes ni osamljena, temveč jo druži tesno prijateljstvo z močnimi državami. Naravna skupnost interesov narodno socialistične Nemčije in fašistične Italije se je zadnje mesece večkrat pokazala kot čvrst čini-telj za zavarovanje Evrope pred kaotično blaznostjo, ki jo ograža. Složno z Italijo in — Japonsko V bodoče ne bo več moči v katerem koli pomembnem vprašanju preiti kratko in malo na dnevni red preko n e m š k o - i t a I i j a n s k e skupne volje. Istemu cilju služi tudi naš dogovor z Japonsko, telimo bili z njo z ramo ob rami pri obrambi pred napadi na sedanji kulturni svet. pred napadi, ki jih danes doiivlja S pa ni j a. ki jih bomo jutri doiiveli na Daljnem vzhodu, in pojutrišnjem morda še kje drugod na svetu. Vsi se zanesljivo nadejamo, da bodo ludi druge drin-ve razumele znamenje naše dobe in da bodo pripomogle k okrepitvi naše fronle razuma, zavarovanja miru in fronte obrambe naie prosvetlje-nosti. Nadaljevanje na 2. strani Sovjetski protest v Rimu Poskus torpediranja sredozemske konference Rim, 7. septembra, b. Vsi današnji italijanski listi prinašajo uradno obvestilo, da je odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Rimu osebno izročil italijanskemu zunanjemu ministru grolu Cianu noto, v kateri dolži sovjetska Rusija Italijo, da ona s svojimi podmornicami napada na Sredozemskem morju ruske transportne ladje ter da jc zaradi tega ona odgovorna za vso nastalo škodo. V noti zahteva sovjetska Rusija predvsem povrnitev škode in pa najstrožje kaznovanje tujcev. Na to noto je takoj odgovoril grof Ciano, da Italija odklanja vsako odgovornost in zahteve sovjetske Rusije. London, 7. septembra, b. »Daily Telegraph« poroča iz Mosikve, da sovjetski tisk bržkone po nalogu komisariata za zunanje zadeve nadaljuje z odločnimi napadi na Italijo. Ves sovjetski tisk piše, da je Italija tista država, ki torpedira sovjetske trgovsike ladje. Tisk piše v zelo surovem tonu in dolži Italijo moškega razbojništva. Pod naslovi »Nobene milosti za razbojnike« pišejo ruski listi, da sovjetska Rusija ne bo oprostila svojemu sovražniku in bo kaznovala fašistične zločine. Sovjetska Rusija je nepremagljiva. Kaj namerava Rusija storiti, o tem listi ne govorijo ničesar. London, 7. septembra, b. V vladnih in politič-neih krogih so mnenja, da je sredozemska konferenca propadla že pred sklicanjem zaradi sovjetske note, ki jo je izročil v Rimu odpravnik sovjetskega poslaništva zaradi torpediranja sovjetskih ladij pri Dardanelah. Iz Rima pa poročajo, da bo italijanska vlada na sovjetsko izzivanje odgovorila enostavno s tem, da bo odklonila povabilo na konferenco, ker ne more pošiljati tja svoje predstavnike, kjer bo zastopana tudi država, ki se je upala nastopiti proti njej s tako nesramnimi in lažnivimi obtožbami. London, 7. septembra. A A. »Times« poroča: Včeraj je 10 držav sprejelo vabilo angleške in francoske vlade. Zaradi sovjetske note je sodelovanje Italije zelo dvomljivo. Nemčija bo tudi najbrž odklonila sodelovanje. Toda angleška delegacija bo odpotovala v Nyon, odločena, da doseže kakšen uspeh. Anglija želi splošnega sporazuma, če pa splošen sporazum ne bi bil mogoč, tedaj bo Anglija s tistimi državami, ki bodo to hotele, zaščitila varnost plovbe trgovskih ladij po Sredozemskem morju. Italija bo prelomila z Rusijo Rim, 7. septembra, c. V večernih urah 60 govorili v Rimu, da Italija misli odpoklicati svojega veleposlanika v Moskvi. Vendar pa vladni krogi te vesti niso potrdili. V Parizu užaljeni Pariz, 7. septembra, c. V Parizu so na splošno nekoliko užaljeni, ker je sovjetska Rusija vložila protestno noto v Rimu, ne da bi obvestila o tem francosko vlado. Francoski odpravnik poslov v Rimu je šele izvedel, da je nota vložena, potem, ko je bilo že vse opravljeno. Francoska vlada je šele od njega v Rimu izvedela, kaj je 6torila sovjetska Rusija. Vznemirjenost sloni na dejstvu, da pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo veže obe državi v evropskih vprašanjih. Toda francoska vlada jc firi tem zmeraj mislila na Nemčijo, nikdar pa na talijo. Pomirjen je pa je nastopilo takoj nato, ko je iz Londona poročal »Reuter«, da angleška vlada vztraja pri konferenci v Nyonu tudi tedaj, če Italija in Nemčija nc bi poslali svojih zastopnikov na sredozemsko konferenco. Pa tudi sicer je verjetno, da Italija ne misli preveč napeti loka v sporu z Rusijo. Vedeti moramo, da ima Italija v Abesiniji še zmeraj 400.000 mož pod orožjem in tudi v Španiji je verjetno več armadnih zborov. Pa tudi Rusija ni storila nič tako izrednega, ker ta nota ni podobna kakšnim napetostim, ki smo jih že preživeli zaradi španske zmešnjave. vrsti slovenska knjiga, zakaj, kar že imamo srbskih ozir. hrvatskih, popolnoma zadostujejo, da se naša mladina zadostno priuči ostalima jugoslovanskima jezikoma. Zal pa na meščanski šoli šc niso prišli do spoznanja pravega jugoslovanskega duha. ki enako visoko vrednoti slovenščino in je ne zapostavlja za srbohrvaščino, tako da na primer na meščanski šoli še vedno srečamo nemški vadnici. od katerih je eno napisal Zlatic, prevedel pa Fink, drugo pa gg. Triunae-Kangrga. prevedel pa p. Pavel Breznik, dočim imamo prvovrstno originalno nemško vadnico za meščanske šole od gg. Južnič-Kolariča. Ce moramo odločno odklanjati prevode, pa moramo istočasno kategorično zahtevati, da je treba v nacionalni skupini rešiti slovenski pouk z odločnimi in brezkompromisnimi ukrepi, da bosta pouk slovenskega jezika, slovstva in kul- ' ture postala zopet samostojna predmeta, kakor to zaslužita. To zahtevo je treba zanesti tudi med najširše sloje našega naroda, ki mora v tem Oziru solidarno stati /a svojimi zastopniki. Tudi ta zahteva mora postati stalna točka na programu naših prosvetnih taborov, da izru-jemo ljuliko. ki jo jo zasejal slovenstvu, naši veri in našim tradicijam sovražni unitarizem, ki hoče takšno vrednoto, kakor je slovenski jezik, kultura in narodni značaj, utopiti v onem hegemonizmu, čigar pošastna podoba se je prav te dni pokazala v vsej svoji goloti v gonji zoper vso, kar je nam Jsiovcneem sveto in drago. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pri reviji čet na Banjici. • Ob njem vojni minister general Marif. Belgrad, 7. septembra. AA. Njuni kraljevski visočanstvi knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta snoči odpotovala iz Belgrada v dvorec na Brdo pri Kranju. V Belgradu sta bila včerajšnji dan. Slovesa na kolodvoru so se udeležili: kraljevska namestnika dr. Radenko S t a n k o v I č in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. S p a h o, maršal dvora Colak A n t i dvorni daasi ge. G r u -jič, L o z a n i č, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič in uradnUtvo dvora. Dediščina Džingis kana (Nadaljevanje s 1. strani) Bistvo plemenske politike Proglas se konča z besedami: Največja revolucija, ki jo jo Nemčija kdajkoli doživela, in ki se je kdajkoli v kateri koli državi sistematsko in dosledno izvajala, je pa našo delo za povzdigo narodnega plemenskega zdravstvu. Uspehi te našo nemške plemenske politike bodo odločilni za bodočnost našega naroda, bodo zanjo večjega pomena kakor vsi drugi važni zakoni. Kajti h temi ukrepi ustvarjamo nove ljudi. S temi ukrepi bomo obvarovali naš narod tragične zgodovinske usode, ki jo je doživelo toliko drugih narodov. Ti narodi so samo zato, ker jim je bilo neznano eno vprašanje, ali ker niso znali presodili pomen tega edinega vprašanja, izginili s površja zemlje. Tu v Niirnbergu boste vsekakor našli najboljši odgovor na vprašanje, ali je naše delo tudi na tem področju že doslej kronal viden uspeh. Kajti ljudje, ki jih srečujete tu v leni mestu, so sami liravi, čisti iu prekaljeni Nemci, takšui kakor pač morajo biti. j Ix>nd(iii, 7. sept. b. >ištart jioroča, da je kita jski minister dr. Kung zaključil na svojem |>otovanju po Evropi 150 milijonov funtov posojila (-10 milijard dinarjev). Tokio. 7. sept. b. Tukajšnji politični krogi so so zelo razburili, ker so sovjetske oblasti na reki Tunen zaplenile tri korejske jadrnice. V Tetarin-skem zalivu pa so sovjeti ujeli dve carinski ladji. Poudarja 6e, da je to prvi slučaj, ko sovjetska oblast popolnoma odkrito dokazuje, da hoče spor z Japonsko. šangaj. 7. sept. AA. (Havas) Kitajska Central Ne\vs poroča iz Džehola, da sta dve mandžur-ski brigadi, ki jim poveljuje general Čanghajpang, prestopili ua kitajsko stran. Pred dnevi so vojaki teh brigad pobili vse svoje japonske oficirje. London, 7. sept. AA. Reuter: Dasi Japonci izjavljajo, da ofenziva še ni v razmahu, se vendar nadaljuje huda bitka na celi fronti od Jangceja do Wusunga. Japonci hočejo Kitajce moralno razorožiti s strašnim ognjem iz topov. Toda Kitajci se žilavo branijo, odmaknili so se malo samo na oglu Salamanca, 7. sept. AA. Havas: Snoči ob 32 je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Asturska fronta: Na vzhodni fronti je bil zavzet Cclorio, ki je zahodno od Llanesa. Na aragonski fronti je bil odbit sovražni napad pri Kl Espaderux dela Princesa, Cazilie de Valde-scalere in Bueni. Na južni fronti je bil odbit sovražni napad pri Pena roj i. Pariz, 7. sept. -Jour - prinaša dopis svojega dopisnika iz Bayonne, v katerem pravi, da je velika pobitost v Barceloni in v Valenciji. Uradni rdeči krogi imajo vtis, da je vojna za nje izgubljena in razmišljajo o tem, če ne bi kazalo skleniti s Fran-com sprave, še preden bi se mu posrečilo likvidirali astursko fronto. Giral. ki fungira kot zunanji minister Valencije, je izjavil ameriškemu časnikarju Kaltenbornu, da je boljše napraviti konec in da bi bil ameriški predsednik Roosevelt najbolj poklican za to, da posreduje. %Iour<- poroča nadalje, da je katalonski predsednik na kongresu mednarodne rdeče pomoči v Barceloni dobesedno izjavil: Naše ljudi moramo pripravili na največje žrtve. Preživeli bomo ure velikih straliotf. Ako so te informacije pariškega lista točne, potem bi se dalo sklepati, da smatra ljudska fronta v Španiji, da je igro izgubila. >Matin- poroča, dn je pribežalo ob padcu Santandra kakih 1800 rdečih miličnikov v Francijo, a so se francoske oblasti požurile, da jih kar najhitreje spravijo v Katalonijo. Toda miličniki niso pokazali nobenega veselja, da bi se še naprej za Moskvo izpostavljali življenjski nevarnosti. Celo lo sc je zgodilo, da so ee mnogi skrili v valovje reke Adour in ličali do glave v vodi. samo da bi se ne bilo treba vrnili v rdeči paradiž. List piše, da so miličnike francoski žandarji lovili po mestu in da so jih dobesedno s puškinimi kopiti morali skupaj zganjati v železniške vozove. Močna čela orož-nikov je stražila vlak, da prepreči pobeg miličnikov. še zadnjo minuto je spustila na svobodo 20 miličnikov, ker so mogli dokazati, da so bili od rdečega vojaškega sodišča v Santandru obsojeni na smrt, ker so zapustili svoje čete. V teh okoliščinah iih potem francoske oblasti niso marale naravnost izročiti v 6mrt. Rdeča poročila Valencija, 7. sept. AA. Havas: Vojno ministrstvo objavlja: Severna fronla: Pred stalnimi napadi nacionalistov so se naši oddelki umaknili k liaru pri Sierri Meredi. Odbili smo več sovražnih napadov. Na aragonski fronti je sovražnik napredoval v odseku Mediana z juga proli severu in zavzel položiij E1 Campilco. Manjši sovražni oddelki, ki so bili blizu Belrite, so se umaknili. Poročilo še pravi, da sta bili na severni fronti sestreljeni dve sovražni letali. Kdo je napadel angleški rušile c „Havock" San Sebastian, 6. septembra. V San Sebastian so prišli potniki, ki so govorili z moštvom rdeče podmornice »C 4«, ki je v petek precej poškodovana prišla v francosko pristanišče Verdon pri Bor-deauxu. Poveljnik podmornice je izjavil, da so poškodbe posledice bombnega napada nekega fran-covega letala. Sedaj pa se je izkazalo, da poškodbe ne izvirajo od letala, ampak da jih je povzročila vodna bomba Rdeča podmornica »C 4« je bila nameščena v Sredozemskem morju. V Gijonu ni bilo v zadnjih lednih nobene podmornice, lako da je »C 4« morala priti iz Sredozemskega morja v Bordeaux. Sklepajo, da se je tjakaj namerila, da prikrije tvoje delovanje v gibraltarski ožini in da je to tista podmornica, ki je spustila torpedo na rušilec »Havock«. Zemunska vremenska napoved: Jasno in lepo vreme. Toplota se bo še dvignila. Zagrebška vremenska napoved: Jasno, naraščanje temperature. nijnaj.lra vremenska napoved: Prpl#lnn jasno in zelo toplo. Z zapada pa se bliža pooblačenje. a « J 22-21 UNION CHARLES B0YEK kot irtav ljubezni v filmu Kockar a SLOGA Kriminalni film HARRY PIEL in njegov najboljši prijatelj (Volčjalt kot (Otrudnlk policije) MATICA GUSTAV FROHIICH ln LIDA BAAROVA v družabnem vclenlmu polnem dramatskUt zaplttliajov: Ure izkušnjave Sodelujejo: Harall Paulsen, Tneodor Loos tu drugi. = P^edjtave o(r 15..17..1Q. In 21.-0^ -j fronte. Vse druge njihove postojanke pa so ostale nedotaknjene. Kitajci izjavljajo, da so preprečili Japoncem, da bi ee mogli ti izkrcati v mestu Liuhu. ki je 50 kin sevemozahodno od šanghaja. Po večernih vesteh so kitajske čete pri Honkovu odbile močan japonski napad. Kitajska letala so bombardirala japonske vojne ladje in jih nekaj poškodovala. Ha liga j. 7. sept. I>. Ponoči so se vodile zelo krvave borbe. Mesto Paučau so japonske čete trikrat zavzele, vendar pa so jih Kitajci vedno vrgli zopet nazaj kljub strašnemu topniškemu obstreljevanju in bombardiranju iz. letal. ,faporici so izvršili napad za napadom in imeli dolgo Časa iniciativo v svojih rokah. Kljub tehnični jiremoči so Kitajci vzdržali v skoraj popolnoma porušenem Paučau. kjer se trdovratno upirajo japonskim na&kakoval-nim oddelkom. V zadnjih 24 urah so bile izgube na obeh straneh velike. Na odseku pri Čapeju je okrog polnoči nastalo premirje. Komaj pa se je pričelo daniti, so borbe oživele in Japonci so neprestano napadali brez posebnih izgledov v uspeh. Razen tega nimajo španska pristanišča, ki so še v rdečih rokah, nobenih naprav za popravljanje la-dij, Iz vsega sklepajo, da jc C 4-< tista skrivnostna podmornica, ki je napadla angleški rušilec, ki se je, kakor je sam javil, takoj branil s tem, da jc spustil proti napadalcu pet podvodnih bomb. Kakor poroča pariški »Temps«, je mornariški minister podmornici dovolil, da jo popravijo v pristanišču. Vendar mora popravilo izvesti privatno podjetje. Revolucija v Paragvaju Montevideo, 7. septembra, c. V Paragvaju je zopet izbruhnila revolucija. Po zadnjih vesteh so uporniki gospodarji položaja. Popoln sporazum med Prago in Vatikanom Praga, 7. septembra. Po več letnih pogajanjih o izvedbi modusa vivendi med češkoslovaško republiko in sveto stolico je sedaj prišlo do podpisa sporazuma. Sporazum je bil podpisan 2. septembra. Po besedilu te pogodbe je Vatikan izdal poseben dekret, ki je b. septembra izšel v vatikanskem uradnem listu. Po tem dekretu so meje škofij prikrojene državnim mejam. Edino le meje za praško, olomuško in vratislavsko škofijo bodo pozneje določene. Za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo sta predvideni dve novi nadškofiji. Škofje na Češkoslovaškem in v Podkarpatski Rusiji in to rimsko - katoliški, kak or grško - katoliški, pa so že s to bulo izvzeti iz juTisdikcije madžarskih nadškofov in do ustanovitve obeh novih nadškofij neposredno podrejeni sveti stolici. Istočasno pa češkoslovaška država vrača cerkveno premoženje, ki ga je svojčas zaplenila na Slovaškem. Sedež nove slovaške nadškofije bo verjetno v Bratislavi. Papeškemu nunciju je naročeno, da v teku šestih mesecev izvede predpise papeške bule. Glasbeniki med seboj Dunaj. 7. septembra. AA. Slavni Italijanski dirigent in godbenik Toscanini je odklonil dirigiranje v dunajski operi, če bi tamkaj dirigiral ludi nemški dirigent Furtvvaongler. Toscanini je izjavil, da je vnašanje politiko v umetnost konec vsake umetnosti Kakor je znano, spada Furl-v aengler med najuglednejše godbeniituje v Budimpešto. Žagreb. 7. sept. b. V Zagreb jc prispel iz Bolgarije bolgarski minister Nikola Bal a ban o v s soprogo. V Zagrebu bo ostal nekaj dni. Ves Kitaj, japonsko otočje in takozvani Mand-žukuo so danes kakor vulkanska zemlja, ki jo pretresa spor med Kitajsko in Japonsko, ki grozi, da se razlegne tudi na azijsko Rusi.,j. f!e enkrat izvzamemo j>olitičiio območje Rusije v Aziji, jc po dogodkih na Daljnem vzhodu prizadetih nič manj kot dobrih 550 milijonov ljudi, lo se pravi Jelovica vsega azijskega prebivalstva ali četrtina vsega človeštva. Kitajsko politično območje je danes zelo omejeno. V Tibetu dejansko vlada Anglija. Rusi so skoro neomejeni gospodarji zunanje Mongolije, skrajni kitajski zapad, takozvani Sinkjan, ki leži nekako v sredini Azije, se bolj iu bolj vdaja ruskemu vplivu. Mandžurija in Džehol predstavljata japonska |>rotektorata. da ne govorimo o Indokini, ki je že zdavnaj francoska, o ruskem azijatskem Primorju in Poamurju, ki ju jo odtrgala od Ki-tuja Rusija v drugi polovici preteklega stoletja, o Hongkongu, ki je angleški, in o Formozi, ki je že skoro pol stoletja japonska. He pred desetimi leti so Kitajci imeli karte, na katerih je bilo nad 10 milijonov kvadratnih kilometrov poslikanih z barvo kitajske države, danes pa Kitaj dejansko obsega le še '-'/5 tega ogromnega ozemlja. Tudi če ne vpoštevamo cesarstva Mnndžukua, ki je trikrat lako veliko kot Nemčija, so samo teoretično Kitaju pripadajoče obmejne dežele po obsegu da-leko večje nego pravi Kitaj. Njihov obseg znaša namreč skoraj 5 milijonov kvadratnih kilometrov, točno 4.7, to se pravi, desetkrat več nego sodobna Nemčija. To so Džungarija, ki ima (>00.000 kvadratnih kilometrov, Sinkjan. ki jih ima 800.000, Tibet 1,150.000, Zunanja Mongolija 1.500.000 ter Notranja Mongolija, ki ima 800.000 kvadratnih kilometrov. Seveda pa je pravi Kitaj neprimerno bolj obljuden; šteje več ko 400 milijonov prebivalcev. dočim imajo obmejne dežele vsega skupaj komaj več k9 10 milijonov prebivalstva; imajo pa ogromne razvojne možnosti, ker Kitaj njihovih velikih naravnih zakladov ni znal izkoristili in se je zadovoljil z davki, ki so mu jih plačevali domači knezi. Še ogromnejša ko Veliki Kitaj, ki ga danes več ni. pa je bila država znanega mongolskega kneza Džingis kana, ki je v prvi polovief trinajstega stoletja s svojimi jezdeci zavojeval ves svet od azijatske obali Tihega morja pa do Visle in ogrsko-hrvatske meje. To je biia največja država, kar jih sploh jioznamo v svetovni zgodovini in njen vpliv je bil nekaj časa tako velik, da so sto-jiili papeži v stik z njenimi vladarji ali kani, da jih pridobe za zapadno civilizacijo. Džingis kanovo cesarstvo pa je prav tako hitro razpadlo, kakor se je ustanovilo, ker kočevniki niso bili sposobni, da bi vladali drugače kakor s surovo silo. Le v Kitaju so se Mongoli pod genialnim Kublaj kanom držali del j časa. dokler jih ni pregnala kitajska narodna dinastija Mingov v drugi polovici štirinajstega stoletja. So pa Mongoli dali vladarje Indiji, tako imenovane velike mogule, ki so se pa kmalu poislainili. Danes Mongoli niso nič drugega kakor kočevniki, ki se s svojimi čredami selijo iz kraja v kraj po velikem ozemlju Zunanje Mongolije. ki je kakšnih petnajst let po|>olnoiiia pod ruskim sovjetskim varilstvom in po Notranji Mongoliji. ki leži med Zunanjo Mongolijo in pravim Kitajem, da se za silo preživijo. Glavni cilj Japoncev je, potem ko so 1. 1932 dejansko od Kita.ja odtrgali Mandžurijo in Džehol, ta, da se polastijo še mongo4«ke province Cahar, potem pa Sujijana, tako da bi na ta način bili gospodarji ali vsaj varuhi vsega ozemlja, ki leži ob robu severne Kitajske meje od izvira Amurja v velikem loku jiroli zapudu tja do puščave Gobi in najzapadnejših odrastkov Altajskega visokogorja. To se pravi, da bi vso Sibirijo odrezali od Kitaja in tako Rusom zaprli pot do cesarstva sredine«. Razume se, da se mislijo s časom po- Zahvala svetovnih časnikarjev Jugoslaviji Bled, 7. sept. AA. Ravnatelji evropskih agencij, katerih zasedanje se je končalo 4. septembra t. 1. na Bledu, so zaradi proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ostali še tri dni ua Bledu. Pred odhodom jo Andre Meynot, predsednik zveze in glavni ravnatelj llavasa iz Pariza, podal v imenu svojih tovarišev tole Izjavo: Srečno naključje nam je dalo možnost |>odalj-šali za nekaj dni naš obisk v čarobni Sloveniji. Tistim med nami, ki jili niso prejšnje obveznosti nujno jioklirale domov, je bilo |iosebno mnogo do tega. da s svojo navzočnostjo dokažejo, kako zelo čutijo z veseljem jugoslovanskega naroda pri proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralju Pelra II. Veseli in razigrani smo *e udeležili predsnoftnje svečanosti na jezeru; občudovati smo nočno razsvetljavo blejskega jezera in vrhov okoli njega. Pomešali smo se s svojimi znanci v množico, ki se je zgrinjala h kraljevski vili, in pridružili svoj Živio! ova-cijam, ki so ee neprestano ponavljale in s katerimi je navdušeno ljudstvo pozdravilo svojega kralja. Včeraj dopoldne smo bili srečni, da nam je bilo dano prisostvovati slavnostni službi božji na čast vladarju. Tudi nas je ganil preprosti, mili in ljubeznivi način, kako je mladi kralj odgovarjal na vzklike iu aklamacije. S tem praznikom smo dokončali tolikanj lejio dvotedensko potovanje v znamenju ganljive zvestobe ljudstva do svojega kralja in vladarja, vzraslega z njegovih tal in iz njegove krvi. Že prej smo videli, kako je to Ijudslvo hrabro in gostoljubno. Včeraj smo videli, kako je tudi lojalno, plemenito. |x>Iih> zanosa in navdušenja. Naj mu ta zvestoba zagotovi v narodnem edinstvu miroljubno stremljenje, blaginjo in srečo, ki ima do nje lako veliko pravico. Predsedstvo osmega plenarnega zborovanja zveze agencij je poslalo zahvalno brzojavko tudi prometnemu ministru dr. Spahi. lastili še Zunauje Mongolije, ki leži med puščavo Gobi in rusko mejo, tako da bi Japonska ogrožala srce Sibirije, to jc Zabajkalje z lrkutskom. V la namen so Japonci vzbudili v mongolskih kočev-nikih upanje ua zedinjenje vseh mongolskih plemen in so za to misel pridobili najbogatejšega kneza notranje Mongolije Telivanga in kitajskega generala Lija, ki je Mongol in je po japonskem naročilu in z japonskim denarjem organiziral mongolsko armado. V svojem proglasu na kočevnike Notranje Mongolije pravi knez Tehvang, da jo treba nadaljevati delo Džingis kana, in sicer v sodelovanju z Japonsko. Zucnkrat ima ta mitel samo ta neposreden praktičen pomen, da bi so od sovjetskega varuštva osvobodila plemena Zunanje Mongolije, to se pravi, da Japonci z idsjo ze-dinjenja vseli Mongolov igrajo v svojo korist 7. ostjo tako proli sovjetski Rusiji kakor proti Kitaju. Zakaj med Kitajci in Mongoli vlada večstoletno nasprolstvo, ki izhaja iz časov, ko so vladali Kitaj mongolski cesarji. Kar se liče ideje obnovitve Džingis kanovega imperija, so to zaenkrat le sanje. Absolutno nemogoče bi to seveda ne bilo. V trinajstem in štirinajstem stoletju je bilo glavno mesto mongolske veledržave obenem središče vso trgovine med za-padom in vzhodom. Na tako svetovno gospodstvo seveda današnji Mongoli niti v sanjah ne mislijo, toda že samo misel zedinjenja vseh Mongolov, ki so danes razdeljeni med Mandžukuo, sovjetsko Rusijo in Kitaj, ni samo zelo privlačna, ampak na vsak način uresničljiva. Ce se to zedinjenje pod japonskim protektoratom posreči, bi bila ustvarjena država, tako imenovani Mongokuo, ki bi imela velike razvojne možnosti in bodočnost. Saj tukaj danes ne živi niti pet milijonov ljudi, dočim bi pod kakšno dobro in napredno vladavino na njej lahko živelo najmanj desetkrat toliko prebivalstva. Zalo misel o mongolski državi, ki bi zavzemala jako važen življenjski in politični prostor med sovjetsko Rusijo in Kitajem, ni nobena ulopija. ampak zelo resna zadeva, ki zlasti sovjetski Rusiji prizadeva zelo velike skrbi in ki je bila najmočnejši motiv, da so Sovjeti sklenili s Kitajem pogodbo, ki naj bi uresničenje japonskih namer preprečila. Seja kluba JRZ Belgrad, 7. septembra, m. Danes od 5. do 8. popoldne je bila v dvorani skupščine plenarna seja poslancev JRZ. Seji je predsedoval predsednik kluba, socialni minister Čvetkovič, prisostvovali pa so ji predsednik vlade dr. Stojadinovič in velika večina ministrov. Na seji se je pokazala popolna soglasnost članov kluba v vseh tekočih političnih in ostalih vprašanjih. Govorilo je 11 poslancev, med njimi dr. Veblc. Dr. Veble je zahteval: 1. da se začne v klubu razpravljati o zakonu o banovin-skih samoupravah in zakonu o financiranju samouprav, 2. da se že zdaj organizira akcija prehrane krajev, ki so trpeli zaradi elementarnih nezgod, sicer bo v teh krajih pozimi nastala lakota, 3. v bodočem proračunu naj sc povečajo proračuni socialnega, gradbenega in kmetijskega ministrstva. Seja jc bila danes prekinjena ler sc nadaljuje; jutri ob 9. dopoldne. Neprijetno za opozicijo Belgrad, 7. sept. 111. »Samouprava« nagfasa^v svojem današnjem uvodniku, da se ie ob zadušnici ua štirideseti dan smrti patriarha Varnave, ki 60 bile po vsej državi, jasno pokazalo, da je pravoslavna cerkev spoznala, da pravoslavni božji hrami ne morejo biti torišče opozicijskih politikov. To dejstvo je opoziciji zelo neprijetno. Vlada in pravoslavni episkopat bosta našla sama pot. da pride do popolne pomiritve, ker ne obstoja niti na eni nili na drugi 6trani kaka animoznoet. Pomirjenje žele obe strani in je to saino vprašanje najkrajšega časa Ljudstvo bo ta sporazum pozdravilo navdušeno. Opozicija mogoče tega sporazuma ne želi in smatra, da ga je treba preprečiti, toda stvarnost je močnejša od nekaterih sebičnih oseb. Sporazum med državo in cerkvijo bo 6f>orazum miru in sodelovanja med duhovščino in civilnimi oblastmi v nacionalni državi. Znižane voznine BeUjrad, 7. sept. m. Odobrena je polovična voznina udeležencem vseslovanskega zborovanja tretjerednikov, ki bo od 0. do 14. septembra v Ljubljani in na Brezjah. Polovična voznina bo veljala na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva od 8. do 15. septembra, Belgrad. 7. sept. AA. Prometni minister je dovolil polov ično voznino na drž. železnicah vsem članom patronata Privrednikovih dobrotnikov ter članom upravnega in nadzornega odbora društva Pri-Vrednik, ki se udeleže občnega zbora dne 23. t. 111. v Belgradu. Popust velja od 20. do 27. t. m. Polovična voznina na drž. železnicah je dalje dovoljena udeležencem Iretjeredniškega z.borova-nja od 9. do 14. t. m. v Ljubljani in na Brezjah. Popust velja na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva od 8. do 15. t. m. Osebne vesti Bclgrnd, 7. septembra. 111. Premeščen je zu sodnika okrajnega sodišča v Ormožu Emil Kor-bar. sodni pripravnik VII. skupine v Mariboru. Na okrajno sodišče v Celje je prestavljen Jakob Kresnik z okrožnega sodišča v Celju. Belgrad, 7. septembra. 111. Odlikovani so z redom Jugoslovanski krone IV. stopnje sledeči rezervni častniki: Flere Franjo, Cestnik Peter, dr. I.okar Janko; z redom sv. Save IV. stopnje: dr. Vrečar Ivo, Nemec Vekoslav, Mihelčič Ivo, Turel Alojzij. Mihec Anton. Mašek Oton, Turk Erucst, Šenk Vladimir, Pivk Franjo, dr. Bano Milan. Belgrad. 7. septembra, m. Premeščen je po lastni prošnji upravni uradnik 8. skupine glavne direkcije državnih železnic iz Belgrada France Maroll na glavni kolodvor v Ljubljano. Rop sredi Belgrada Belgrad. 7. septembra, m. Včeraj je bil izvr-Sen drzen rop v najproinefnejšem delu Belgrada pri zobozdravniku dr. fliji Gjorlukiču v Kolar-cevi ulici. Dr Gjorlukiča je obiskal včeraj njegov brat, s katerim se je odpeljal na celodnevni izlet. Ko se je pozno zvečer vrnil domov, je našel vrata stanovanja razbita. Vse omare so bile odprte in stvari razmetane po stanovanju. Tatovi so psa, ki je bil v stanovanju in je lajal, povezali v suknjo in ga vrgli v hladilnik, da jih ne bi z lajanjem izdal. Napravili so čez 300.000 din škode. Policija vodi preiskavo in je tatovom na sledu. Belgrad. 7. septembra, m. Danes je bila seja osrednjega odbora Jugoslovanskega profesorskega društva, na katero je prispel iz Ljubljane predsednik Slovenskega profesorskega društva Iranec Grafenauer. "I" V imenu sester, bratov in ostalega -orodslva kakor tudi v svojem imenu sjioro-fanio žalostno vest. dn je odšla po lako zvestem službovanju po večno plačilo naša REZKA STERK gospodinjska pomočnica Pogreb drage pokojnice ho v četrtek. 9. septembra ob 3 popoldne iz mrtvaške veže v Hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. septembra 1937. 1 ^ EROVŠKOVI. Japonska ofenziva še traja Kitajci dobili v Evropi 40 milijard posojila Po španskih bojiščih ELIDA/ CVETIC MI LO V ELIDA MILA J^ovsod enako mnenje: njihova kakovost je neprekosljiva! posebno blago in učinkovito čudovitega vonja S kraljeve Javnosti na Bledu: Nj. V. kralj Peter II. po službi božji prihaja iz blejske župne cerkve. Kraljevi praznik na Jesenicah Jesenice, 6. septembra. Jesenice so predvečer kraljevega rojstnega dne najlepše proslavile. Po okoliških vrhovih so zagoreli kresovi. Pred Krekovirp domom, ki je bil razsvetljen, je delavska Krekova godba priredila slavnostni koncert, ki 6e ga je udeležilo veliko meščanov. Streljali so s topiči in prižigali rakete. Skozi Jesenice je potem izpred Sokolskega doma krenil sprevod, ki so se ga udeležila skoraj vsa jeseniška društva. Meščani so najlepše razsvetili okna. Praznik kraljevega rojstnega dne je v obmejnem mestu poudaril vdanost kraljevskemu domu. Kraljeva slovesnost v Žužemberku Žužemberk, 6. septembra. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra^ II. nas je tukajšnje Prosvetno društvo presenetilo s prav lepo in primerno proslavo, ki je iznova pokazala vdanost in zvestobo katol. Slovencev domovini, državi in kralju. Ko je na lepo S kraljevega praznika na Bledu: Po službi božji prihajajo visoki gostje iz blejske župne cerkve. Od leve na desno: Velika kneginja Jelena, vojvndinja Meklcnburška. princ Nikola, kraljeviča Tomislav in Andrej, princ Aleksander, princ Nikola, nadvojvoda Anton Habsburški, princezinja Ileana. Sestanek mednarodnih geografov in arheologov v Ptuju: Za izdelavo zemljevida starega rimskega imperija Po iniciativi angleškega Geografskega društva rte izdeluje zemljevid za ves svet, in sicer v enotnem razmerju 1:1,000.000. Ta zemljevid naj služi za mnogo znanstvenih potreb, kakor za znanstvene, geografske, geološke, historijske in etnografske na- Knez - namestnik Pavle med gasilci v Predosljah Nj. kr. Visokosti knez namestnik Pavle in kneginja Olga v spremstvu g. bana dr. Natlačena si ogledujeta postrojene gasilske čete in orodje. K našemu včerajšnjemu telefonskemu poročilu, ki je bilo po telefonskem oddajanju nekoliko netočno, moramo dodati še te-le podrobnosti: Gasilska četa v Predosljah je v nedeljo blagoslovila svoj novi gasilski dom, kateremu sta kumo-vala ban g. dr. Natlačen in ga. Zabretova, pokroviteljstvo nad vso slavnostjo pa je blagovolil prevzeti knez-namestnik Pavle. Ob pol dveh popoldne so bile v župni cerkvi slovesne litanije, nakar je vsa množica ljudstva z gasilci in šolsko mladino sprejela gospoda bana, ki se je pripeljal ob četrt na tri s svojo gospo. Gospoda bana je pozdravila duhovščina z župnikom g. Zupancem na čelu, dalje občinski odbor z županom gosp. Ivanom Zabretom. Šolski otroci so izročili lep šopek cvetja. Natančno ob pol treh se je pripeljal pokrovitelj slavnosti knez-nampstnik Pavle s kneginjo Olgo. Visoka gosta je spreiel gospod ban dr. Natlačen, okrajni načelnik dr. Lipovšek, poslanec dr. Semrov ter predsednik domače gasilske čete g. Janko Liko-zar. Takoj po sprejemu ie knezu-namestniku podal raport župni starešina g. Japelj. Nato sta si visoka gosta s spremstvom ogledala čete in orodje, nakar so vsi krenili k župnišču, kjer je čakala duhovščina z gospodom župnikom, občinski odbor z županom g. Zabretom in šolska mladina z vsem učiteljstvom. Tukaj sta visoka gosta bila pozdravljena od fare in občine. Nato se je pred gasilskim domom začela slo-vsnost. G. Likozar je pozdravil goste ter naprosil gospoda župnika za blagoslovitev. Gospod župnik ie po opravljenem obredu imel pomemben ki je navzočna množica odgovorila »enimi klici kralju in kraljevski hiii. imenu občine spregovori] še podžupan g. Ovsenik, nakar je govoril ban g. dr. Natlačen. Za niim ie spregovoril v imenu župe še g. Japelj. Ko je bila prisrčna slavnost končana, si je knez-namestnik Pavle s kneginjo Olgo ogledal novi dom, nakar so se visoki gostje med navdušenimi ovacijami odpeljali« — Ta dan pomeni za Predoslje nenavadno in redko počastitev. Klavirji, pianini svetovnih znamk Stingel. Ehrbar, Seiler, Forster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B a u e r I e , Gosposka ulica 56-1. Uničevanje mladih gozdov v litijskem okraju Ker je v poslednjem času cena smrekovini precej narasla, posebno mnogo povpraševanja je po brusnem lesu, ki «e ga izvaža v Italijo, 60 preplavili naše gozdne kraje tudi trgovci, ki po še prenizkih cenah nakupujejo velike množine tega mladega lesa. S sekanjem celih smrekovih gozdnih kultur, starih komaj nekaj desetletij, pa resno ogrožajo naše gozdno gospodarstvo, ker v mnogih primerih naše ljudi, ki 6icer nujno potrebujejo denar, preslepijo s ceno ter potem uničijo vso s težko mujo posejano smrekovo kulturo. Na mestu bi bilo, da naše oblasti temu uničevanju gozdov napravijo urepovejo sekati miad, komaj nekaj cm debel smrekov let. mene in seveda ludi za zelo praktične namene, kakor n. pr. za svetovno letalstvo. Zemlja je razdeljena po meridijanih in vzporednikih v določeno število kvadrantov in ona država, ki ima v tem kvadrantu največje meeto, je prevzela in se zavezala za tisk dotičnega lista. Eden izmed glavnih znanstvenih namenov, za katere je določena ta »carte du niondec v razmerju 1:1,000.000, je ta, da se na temelju te karte izdeluje geografski zemljevid rimskega imperija (Tabula imperii Romani). Centrala te ustanove je v Southamptonu na Angleškem in jo vodi generalni tajni kg. G. O. Cravvford. Ravnokar urejajo list, ki obsega severnozahodni del naše Jugoslavije. Brez dvoma je to eden izmed najtežjih poslov, če upoštevamo, da je na listu kar šest držav, kakor Jugoslavija, Italija, Nemčija, Avstrija ter končno še Češkoslovaška in Madžarska. Glavni odbor si je izbral lepo zgodovinsko mesto Ptuj, nekdanji slavni Poetovium, da v tišini lepih muzejskih prostorov v bivšem dominikanskem samostanu, predvsem v krasnem baročnem refek-toriju in knjižnici, nadaljuje svoja znanstvena dela. Po tem se jasno vidi, kako znan je med znanstvenim svetom naš starodavni Ptuj. Te dni so prišli iz Anglije gosfKKlje Cravvford, captain Sanceau, iz Nemčije g. Bersu, iz Francije g. Seyrig, generalni direktor za spomenike iz Sirije. in univerzitetni profesor Giuseppe Lugli iz Italije, ki sestavljajo glavni stalni odbor. Kot sodelavci in strokovnjaki so se jim pridružili še gg. univ. profesor dr. Rudolf Egger z Dunaja, dr. Rad-noti iz Budimpešte, iz našo države pa univ. prof. dr. lloffiller s svojim kustosom iz Zagreba, ravnatelj drž. arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abramič in univ. prof. dr. Balduin Saria iz Ljubljane. Glavna zasedanja so trajala tri dni, in to od 2. do 5. septembra 1037 ter so se uspešno končala. Končna redakcija tega zemljevida je za najkrajši čas zagotoljena in pričakujemo z velikim zanimanjem izid tega velečastnega dela. Znanstveniki so si pod vodstvom dr.-Abramiča in prof. dr. Sarie ogledali naše ptujske znamenitosti in starine, ki uživajo svetovni sloves. Zanimali so se tudi za najnovejša izkopavanja na Panorami in hoteli so videti lepoto ptujske okolice ler so se prav radi odzvali povabilu Muzejskega društva v Ptuju, da obiščejo čudovite Haloze. Veletrgovec. z vinom gosjx>d Pavel Ornig je najljubezniveje jx>-gostil v svojem vinogradu došle goste in tam so se ob zvoku klopetcev cule zdravice kar v šestih jezi- kih. Najlepšo in najprisrfnejšo zdravico je pač iz-pregovoril gos|>od dr. Seyrig, ki je želei otrokom gostitelja srečno bodočnost. Bivanje v Ptuju so zaključili z ogledom mino-ritskega samostana, kjer so /.lasti občudovali krasni refektorij in čudovito notranjost in stavbinske znamenitosti lepe baročne samostanske cerkve. Nato so še obiskali grad Gornji Ptuj in si ogledali bogate zbirke, kjer jih je prisrčno pozdravil v imenu svojega očeta mladi grof. g. G. Herberslein. V živahnem prijateljskem pomenku so se prehitro bližali uri odhoda. GosjkkI captain Sanceau je izrazil v imenu znanstvenikov svojo globoko hvaležnost za izredno pogostitev ter roči svojemu očetu V razgovoru z gos|>oda grofa, naj iz-pozdrave. limi gosti 61110 čuli skoraj v samih superlativih, kako so se izražali o lepotah naše lepe domovine, o naših starinah in o ljubeznivosti in vljudnosti naših Ptujčanov. Večkrat so v toplih besedah izkazali svoje priznanje in zalivalo gosj>odu županu dr. A. Remcu, g. dr. J. Kom-Ijancu za Muzejsko društvo, ki je omogočilo popolnoma brezhibno dovršitev težavne naloge, ter konservatorju g. notarju V. Skrabarju za priprave tega sestanka. Iz našega malega in lepega Ptuja so gostje odnesli polno najlepših si>ominov ter se razkropili v nedeljo in 'ponedeljek na vse kraje, deloma v svojo domovino in >Putnik< je stal brez dvoma pred težavno nalogo, kako naj preskrbi gostom gladek odhod v njihovo domovino, ali celo na Portugalsko, otok Cijier v Mali Aziji in Sofijo v Bolgariji. Poveljnik dravske divizijske oblasti v Ljubljani generalštabni brigadni general g. Lazar Tonič je napredoval v čin divizijskega generala. Visokemu vojaškemu funkcionarju iskreno čestitamo in mu želimo najlepših uspehov Vlom v mestni trošarinski urad Poslovanje mestnega trošarinskega (dohodar-stvenega) urada pregleduje že nekaj časa posebna komisija kr. banske uprave in mestnega kontrolnega urada. V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci vdrli v urad na ta način, da so dvoje vrat, ki se zaklepajo s ključi sistema \Vertheim, odklenili. Vstop skozi tret ja vrata, ki vodijo v sobo, kjer posluje revizijska komisija, in ki se zapirajo z novo •posebno obešanko sistema \Vertheini, so si pa omogočili na ta način, da so železno vezi napilili in s silo odtrgali. Zadevo preiskuje |>olicija. Zastopniki ijubijanskih »imenskih časnikarjev so včeraj »poldne polotili venec pred spomenik Valentina Vodnika, svojega prvega tovariša. Slovenija na kraljev rojstni dan žužemberško dolino lecla noč, se je zasvetila naša farna cerkev v ognju bakel, ki so zagorele, razvr-ščene na cerkvenem obzidju. Streli, ki so odmevali |x> dolini, so oznanjali slavje tega večera. Godba 1 Prosvetnega društva je dovršeno zaigrala državno ! himno in nato himno slovenskih fantov. Medtem se | je zbrala okrog cerkve množica ljudstva, čeprav 1 proslava ni bila najavljena in ni nihče zanjo agiti-J ral. Kar sami od sebe so prišli in navdušeno vzkli-| kali kralju Petru II., knezu-nameslniku Pavlu, naši državi in slovenskemu narodu. Godba, petje in po-, novno vzklikanje je zaključilo prav uspelo in pojvol-I noma neprisiljeno slavje, nakar se je ljudstvo mirno razšlo. Tudi na drugi strani doline je bilo opazili nekaj raket in pa ogenjček, kakor nekak kres. Seveda pa je bila vsa pozornost prebivalstva obrnjena na veličastno razsvetljeno farno cerkev. Drobne novice Koledar Sreda, 8. septembra: Rojstvo Marije Device. Adrijan, m. Novi grobovi + V Divači je umrla gdčna Ljudmila Zurlini. Pokopali so jo na domačem pokopališču. Naj počiva v miru! žalujočim svojcem naše sožalje! Osebne vesli — Abrahama je videl. Na Mali šmaren pred 50. leti se je rodil v Beli Cerkvi pri Novem mestu podnadzornik polic, agentov g. PavliČ Karel. Ni inu bilo postlano z rožicami, toda s svojo nadarjenostjo se je povzpel do tega mesta, ki ga danes zavzema pri upravi polic, uprave v Ljubljani. Mož — kremenit značaj, je vzgojil svojo številno družino, ki pa je le deloma preskrbljena, v poštene in značajne člane slovenskega naroda. Kot veren in skrben oče je vso svojo skrb posvetil svoji družini. Kot takega ga pozna vsa Ljubljana. Njegovi prijatelji in znanci mu želimo, da bi dočakal še veliko zdravih let. BOUViER VINO v STEKLENICAH, GORNJA RADGONA P — Kmečka zveza v Vel. Laščah priredi danes popoldne kmečki tabor v Vel. Laščah. Govorila bosta Avsenek Ivan in Brodar Ivan. Vsi kmetje iz kočevskega okraja so vljudno vabljeni, da se tega zborovanja udeleže. — Žingarica je počitniška dijaška kolonija ob Završnici, kjer so zgradili kočo in kapelo in jo preteklo nedeljo slovesno blagoslovili. O tej smo včeraj prejeli obširno poročilo, katero bo objavljeno, ker je stvar res vredna pozornosti slovenske katoliške javnosti. — Čez deset let bodo »Ljubljanske Novice« redkost. Izšlo bo vsega skupaj le 12 številk, ki jih bo po zaključku velescjma težko dobiti. Zato se šc danes oglasite pri upravi »Ljubljanskih Novic« na velesejmu v paviljonu N, kjer dobite lahko še vse doslej izišle številke. — Maturante goriške realke leta 1910 vabiva na prijateljski sestanek v 6oboto 11. septembra t. 1. ob 20 pri Slamiču na Gosposvctski cesti. Tovariši drugih goriških srednjih šol onih let prijazno vabljeni! Ing. Stanko Roglič, Verij Švajgar. — K kraljevi slovesnosti na Bledu dodajemn še poročilo, da je pela pri sv. ntaši dve Marijini pesmi koncertna pevka gospa Fanči Čadež. Obe solistični točki je podala priljubljena koncertna pevka z notranjim uživetjem in lepo oblikovanim glasom. Besedilo pesmi je primerno spremenila za Kraljevo proslavo gospa Ela Sernečeva, soproga g. ministra, ki je s svojim trudom in velikim razumevanjem mnogo pripomogla k velikemu uspehu. Lepo perilo res lepo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je PERION kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporabljajte ga! — Polovična voznina na gorenjski obrtniški tabor. Polovično voznino je odobrilo prometno ministrstvo za I. gorenjski obrtniški tabor pri Sv. Jo-štu nad Kranjem dne 8. in 9. sept. Vsak obrtnik naj kupi na svoji odhodni postaji izkaznico, katero bomo na taboru žigosali. — Obračun med cigani. V Čabru je zmerom dosti ciganov. Tam 6e zlasti klatijo znani Hudoro-viči. Te dni pa je prišlo do pretepa med Hudoro-viči in neko drugo cigansko družino. Med pretepom je cigan Hudorovič Anton ustrelil v nogo 41 letnega cigana Levakoviča Mihajla. Levakoviča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Uspeh pri fotografiranju lahko doseže vsak lotoamater. Priporočamo pa, da daste Vaše filme v razvitje, kopiranje in povečanje, strokovni foto-trgovini FRANJO MAVEC, Ljubljana, nasproti Uniora Samo kvalitetne izdelave. — Materam in vzgojiteljicam 6e toplo priporoča knjiga Mati vzgojiteljica. Cena din 16 Naroča 6e pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ma6ary-kova cesta 12, palača Vzajemne zavarovalnice. — Prosvetni tabor na Igu bo v nedeljo 19. septembra pod pokroviteljstvom ministra gospoda dr. Miha Kreka, ki se tabora osebno udeleži in bo na taboru tudi govoril. Na taboru govori tudi znani govornik, pisatelj gosp. župnik Fr. Finžgar iz Ljubljane. Pri sv. maši bo imel cerkveni govor ižanski rojak gospod dr. Jan. Kraljič. od Sv. Jakoba v Ljubljani. — Odri v oktobru! Prvi zvezek »Ljudskega odra« prinese gradivo za Krekovo, koroško, misijonsko proslavo, Kristusa Kralja. — Založba ljudskih iger. Ljubljana. — Restavracija na postaji Pragersko. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda 6 1. novembrom t. 1. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodvorsko restavracijo na postaji Pragersko. Potrebna glavnica za obratovanje restavracije znaša din 30.000 (tridesettisoč). Prošnje se vlagajo do vključno 25. t-eptembra t. I. na naslov direkcije državnih želcznic v Ljubljani. Natanč- nejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine jc moči dobiti pri direkciji državnih železnic v Ljub Ijani soba 59, odnosno 54 in pri šefu postaje Pragersko. — Vremenska napoved. Evropa: Val suhega zraka pokriva južno polovico Evrope, ki zadržuje povsod jasno vreme. Samo v južnovzhodnih delih se javljajo tu in tam lokalne nevihte kratkega trajanja. Nad severno Evropo prevladuje močna depresija z viharnim in deževnim vremenom. Jugoslavija: Jasno po vsej kraljevini, samo v moravski banovini prevladuje oblačnost. Lokalne nevihte z grmenjem in nalivi so bile samo v Podonavju. Toplota se je malo zvišala. Minimalna Užice 11, maksimalna Mo-star 33. Napoved za 8. septembra: Lepo in jasno vreme. Toplota se bo še zvišala. — Vpisovanje v drž. konc. trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15, ki je v Ljubljani sedaj edini te vrste potrjen od ministrstva trgovine in industrije, je redno vsak de- lavnik dopoldne in popoldne ter tudi v nedeljo in na praznik dopoldne, ti zavoda usposablja svoje absolvente za vsakovrstno Enoletni trgovski tečaj tega absolvente za vsakovrstn pisarniško službo. Po novem učnem načrtu, ki stoj P1 letos v veljavo in ga je samo za ta zavod odobrilo ministrstvo, je trgovski tečaj organiziran kot enoletna trgovska šola. Odobrena so tudi nova izpričevala, ki služijo obenem kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse. Poučujejo profesorji trgovskih in ostalih srednjih šol. Pouk prične 14. septembra. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje! P0Z0RI NOVOST ZA DANE je ..LASOOl". Kakor je hrana za telo, tako inora biti tudi hrana za lase in lasišče. Masaža z ..UkSODl-em" uspešno deluje na suhe, cepljene, lomljive, požgane. pobeljene (blajliane) ali pokvarjene od morsko vode. — Po ..lASOOl-ll" so Vam lasje popravijo, kakor da niso bili nikoli frizirani. Vsaka dama s pokvarjenimi lasmi naj se prepriča. ♦ Lepe frizure, trajna in vodna ondulacija, barvanje las i.t.d. Vam uredi po solidnih cenah Frizerski salon FRANJO ŽABJEK LJUBLJANA-TRNOVO. Krakovski nasip štev. 20 pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 — Dijaški internat Legat, Maribor, sprejema tudi dijake drugih šol. Pojasnila vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10—12, Legatova šola, Vrazova ul. 4. — V Kamniško Bistrico gremo v nedeljo 12. t. m.. Odhod z vlakom ob 7.30, povratek z zadnjim večernim vlakom. Od Kamnika do Kopišč in nazaj sc peljemo s posebnim avtobusom. Vozni stroški — z všteto avtobusno vožnjo — 19 din. Zbirališče pred kolodvorsko restavracijo ob 7.15. Upamo, da se bo članstvo s prijatelji udeležilo izleta v lepem številu. Izlet odpade samo v slučaju dežja. — Društvo absolventov državnih trgovskih šol. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčice«. — Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnila brezplačno. Začetek pouka 9. septembra. HELENA L\PA)NE solopetfe. JAVLJA, DA JE PRIČALA POUČEVATI Sprejema od 11.—12. in od 3.—4. RIMSKA CESTA 6/1. nadstropje. — Dobrna vas vabi — sezona do 31. oktobra. — Svetogorsko romanje (Gorica-Trst) za god Žalostne Matere božje 14. in 15 septembra. Prijave za podrobna pojasnila do 9. septembra sprejema »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra n. 17, — Enodnevni izlet na Koroško 12. septembra, dvodnevni izlet v Trst 15. in 16. septembra ter dvodnevni izlet v Gorico in Trst 18. in 19. septembra priredi Izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon, tel. 26-45, vhod iz Prešernove ul. Prijavite se čim prej. Znana Lutz peč **■*-=«***»=»» Ljubljana VII • Šiška - velesejem — Železniške ugodnosti za dunajski sejem. Po- setniki jesenskega dunajskega 6ejma, ki se vrši od 5.—12 septembra, uživajo znatne ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah. Sejemska legitimacija, ki 6tanc 50 din, daje pravico na ugodnosti na železnicah ter pravico na brezplačen avstrijski vizum. Legitimacija sc lahko nabavi v vseh biljetarnicah društva »Putnik«, kakor tudi pri Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. Ugodnosti veljajo od 31. avgusta do konca sejma. — Po sončni Dalmaciji v Sinj, Split, Trogir, Ši-benik ln druge znamenite kraje z romarskim avto-izletom od 20.—25. septembra; z ladjo na prekrasen otok Hvar! Vesela trgatev grozdja itd. Ne zamudite ugodne prilike! Prijavite se za brezplačna pojasnila Soennecften polnilno pero - T oje edino pisalo naj bo! Zastopstvo: Iv. Donač trgovina s papirjem, šolskimi in tehničnimi potrebščinami LJubljana Požigalka prijeta Stari trg pri Ložu, 7. sept. Sobotni »Slovenec* jo poročni o velikem požaru v Pudobu, kjer je zgorelo Sest poslopij. Obenem jo bila izražena tudi domneva, da je bil ogenj podtaknjen. Izkazalo se je, da je bil ta sum upravičen. V soboto zvečer je nad Pudobom zopet zaža-relo nebo. Hvala Bogu, to pot ni bilo hudega. Zgorela je senenn lopa, v kateri Je bilo nad sedem voz slamo in Jezerim.*. Lopa jo bila le nekaj sto metrov oddaljeno od Pudoba. Ponoven požar jo povzročil mod prebivalstvom veliko vznemirjenost. Ko so so pa vračali v nedeljo zjutraj ljudje od jutranje sv. maše in našli pri Kovačevi žagi, na vratih kapelice listek, v katerem neznani poŽiga-leo grozi, da bo v osmih dneh zopet gorolo, ni čudno, ua ee je poineiii prebivakivva lak eirah, du so nekateri imeli v nedeljo naloženo vse potrebno in čakali, kdaj se bo pri komu pokazal rdeči petelin. K sreči pa so vrli orožniki rešili naše ljudi morečega strahu. Pod vodstvom žnndarm. narednika Toplaka se Jim jc posrečilo, da so še isti dan izsledili poži-galca. Bila jd to neka domačinka. Tn se je v začetku nn vse načine zuklinjala in tajila, da jc pri vsej stvari nedolžna; to ji jo bilo toliko lažje, ker je na dan požara prav pridno nosila vodo in pomagala gasiti. Končno pa jc pod težo dokazov jokajo priznala, da je ona napisala grozilni listek in nazadnje še svoj zločin — da sta oba požara njeno delo. Kaj jo jo nagnilo do tega. pa bo dognala sodnija, kateri Je izročena v varstvo, da prejme zasluženo plačilo. Prebivalstvo 6e je glolioko oddahnilo, ko je izvedeio, da jo požigalcc prijet. — Harmonike Meinel & Herold se tudi letos razstavljajo na Ljubljanskem velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Zboljšana kvaliteta. Čudili sc boste nizkim ccnam. Ljubljana 1 Razstavo cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa je obiskal g. knezoškof dr. Gre- gorij Rožman. Prevzvišeni si je vse predmete natančno ogledal in se je jako pohvalno izrazil o iz-bornem materialu in o odlični izvršitvi liturgičnih oblačil na razstavi. Veliko pozornost vzbujajo razstavljeni paramenti — prave umetnine, ki naj bi bili v vzpodbudo, da bi za božjo službo zopet začeli izdelovati sv. oblačila z enako vnemo in požrtvovalnostjo, kakor je bilo to v prejšnjih časih. Razstava bratovščine sv. Rešnjega Telesa, ki si jo naj pač vsakdo ogleda, je v dvorani škofijske palače in ostane odprta še danes in jutri, dopoldne od 8—12 in popoldne od 2—6. Zobozdravnik - specijalist dr. Kraigher Beethovnova 9. Telefon 38-30 sopet redno ordinira. 1 Legija koroških borcev poziva svoje članstvo, da sc udeleži odkritja spom,enika S. Gregorčiču. Zbirališče ob 10 dopoldne na vogalu pred univerzo. Udeležba dolžnost! — Odbor. 1 Rezervne častnike vabimo, da se udeleže odkritja spomenika S. Gregorčiču dne 8. t. m, ob 10.30. Zbirališče do 10 pred Univerzo na Kongresnem trgu. Uprava pododbora združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. I Moški odsek Prosvetnega društva Trnovo ima v četrtek 9. septembra ob 20. v društvenem domu prvi sestanek po dvomesečnem presledku. S tem sestankom začenjamo novo sezono ter se bodo odslej dalje vršili sestanki redno s predavanji. Vabimo vse člane, da se sestanka udeleže polno-številno. Sprejemajo se tudi novi člani. Odbor. 1 Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 5 in 8 in jutri ob 8 dva sporeda: francoski velefilm z režijo Fritza Langa »Večni grešnik«, v glavni vlogi Shar-les Bojez, in nemški film »Smoky«; ob 3 cene znižane: »Smoky«. 1 Gospodinjski kuharski, šivalni in prikrojcvalni tečaji Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani se prično dne 1. oktobra. Uko-vina nizka. Informacije se dobe v pisarni Železniške menze, Pražakova 19 (Ljubljanski dvor). 1 V zahvali ge. Kostanjevec roj. Vidmar, ki je bila objavljena v nedeljski številki našega lista, sc mora krstno ime pravilno glasiti Minka. 1 Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje dnevno od 9—12 in od 15—18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. 1 Preselitev Jugobanke v Ljubljani. Jugosla-venska banka d. d., podružnica v Ljubljani, se je preselila v svoje nove, moderno urejene poslovne prostore v palači Pokojninskega zavoda (Ga-jeva ulica 3, poleg nebotičnika). — V svojih novih prostorih je obdržala banka za svojo hišno telef. centralo isti telefonski številki, to je 2583 in 2468, na kateri se lahko kličejo vsi bančni oddelki. 1 Nočni požar na Glincah. V noči od ponedeljka na torek okrog pol 2. je v Vojnovičcvi tovarni na Glincah izbruhnil ogenj. V eiieni od stranskih tovarniških poslopij se je od iskre iz dimnika vžgalo podutrešno tramovje. Takoj so bili alarmirani poklicni gasilci, ki so odhiteli gasit z motorno briz-gnlno. Ker je voda blizu, so lahko takoj stopili v delo in hitro udušili ogenj. Razdrli «o goreče tramovje in tako odstranili nevarnost, da bi se požar razširil na sosednja poslopja. Tovarnar jo oškodovan le za nekaj tisočakov. I Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi ženski odsek Scutpeterske prosvete. sc Ivo pričel 1. oktobra. Kuhanje bo trikrat na teden Prijaviti ee jc do 20. septembra pri ge. Vclikonja, sv. Petra cesta 01, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila vsak dan od 10 do 12 iu od 15 do 18 popoldne. I Pouk malih ljubljanskih harmonikarjev pod vodstvom prof. Rančigaja se bo tudi letos nada- ljeval in sicer kot doslej na diatoničuili in klavirskih harmonikah. Istotako se bo nadaljeval pouk vežbanje posluha Reden pouk se bo pričel 20. sept. Vpisovanje starih in novih učenk in učencev bo najmanjših pevcev (od 4 do 7 let) in tečaj za banje posluh Vpisovanje od 8. septembra dalje dnevno od 10 do 14 na Blcivveisovi cesti 21. pritličje. Istotam Ivo 17. sept. ob pol 20 sestanek vseh (starih in novih) učencev oziroma njihovih staršev ali varuhov, na katerem 6c bodo določili dnevi in ure vaj, primerni instru- Živalice na velesejmu Od raznih razstav, ki 60 našle mesto na letošnji jesenski velesejem&ki prireditvi, moramo omeniti vsekakor še prikupno razstavo »Živalce«, ki je žc tudi kar redni gost na velesejmu. Na razstavi prevladujejo kokoši, kunci in golobi, torej glavne domače živalice. Od teh je videti najrazličnejše pasme in vrste. Od kuncev so razstavljeni belgijski orjaki, maisnerški ovnači 6 povešenimi ušesi, modri in beli dunajčani, angorci, črni alaska-kunci ter prav lepi primeri pasem činčila, havana in hermelin. Od golobov pa indijanci, pavčki, rim-ljani, kapucini, florentinci itd. Med kokoši prevladujejo štajerske, hamburžanke, holandske čopke, plimetke, islandke, orpingtonkc itd. Prav pestra je zbirka papig in kanarčkov. Razstavo izpopolnjujejo trije redki primeri velikih pavov in nekaj zlatih fazanov. Razstava je prav zanimiva in jo je vredno ogledati. Mnoge razstavljene živalice so tudi naprodaj. Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem poJjetju Franjo Kunovar pekopaliJte Sv. Krit - LJUBLJANA menti in V6e druge podrobnosti. V pouk harmonike se sprejemajo tudi odrasli. Nočno služIm imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Diamantna broša je bila izgubljena v tivolskem parku dne 1. t. m. ter 6e naproša najditelja naj pioti dobri nagradi prijavi svoj naslov v upravi »Slovenca«. Suknjeno jopo sem izgubila v nedeljo 5. sept. 1937 popoldne od Kolinsfie tovarne do Šniartna. Pošten najditelj naj jo odda upravi »Slovenca«. Našla se je večja vsota denarja. Poizve 6e pri Slavo Markič, Ljubljana, Tržaška cesta 48. Maribor m Poročila sta se v nedeljo v Kamnici pri Mariboru sodnik sodišča v Murski Soboti g. Otmar Cvirn in gospodična Josipina Serec, hčerka uglednega mariborskega kavarnaria in posestnika. Mlademu paru naše iskrene ča6titke! ni Študijska knjižnica v Mariboru uvede z 9. septembrom običajne uradne ure. Čitalnica posluje za občinstvo ob delavnikih od 15 do 18, ob sobotah j>a od 15 do 17. Istočasno se izposojujejo tudi knjige. m Lep denar. V 6pomin na blagopokojnega primarija dr. Hugona Robiča so darovali zdravniki in nameščenci OUZD v Mariboru mesto vcnca ua grob Protituberkulozni ligi znesek 313 din PTL se jim iskreno zahvaljuje. VSE ZA S0L0 V CIRILOV!! m Novega policijskega psa je zopet dobila mariborska policija. Zdresirala sta ga gg. Grebin iti , Medvešček ter sta v ponedeljek prikazala rezultat svoje dresure pred policijskim predstojnikom dr. Trstenjakom. Preizkušnja je dobro uspela ter bo novi policijski pes »Nora« gotovo dober naslednik prejšnjega »Egona«, katerega so se mariborski uzmoviči po pravici zelo bali ter so ga slednjič zastrupili. m »Zavod za vzgojo deklet« odpro letos čč. šolske sestre v Mariboru. S tem zavodom, ki bo prvi te vrste v državi, bodo izpolnile občutno vrzel. Saj so morali dosedaj pošiljati starši svoja dekleta v podobne zavode v inozemstvo. Zavod bo imel 4 letnike, sprejemale se bodo vanj dekleta od 14. leta dalje. Vse informacije o novem zavodu in vzgojnem načrtu dobe 6tarši v zavodu Šolskih sester v Mariboru. Celje c Pevsko društvo »Celjski Zvone ima jutri, v čotrtek ob 8 zvečer v Domu redno pevsko vajo. Po pevski vaji razgovor o izletu. Pevovodja! Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec zopet redno ordinira. c Putnikov avtoizlet na Dunaj na velesejem se vrši 10., 11. in 12. septembra. Prijave do četrtka »Putnikuc, Celje. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15, 20.30: »Ljubezen in prisega« (Ritt in die Freiheit) ob 10 in 14 matineja: »Princesa iz Iranija . Speti Domači program SK Ljubljane Da ne ostane Liubljana brez nogometne prireditve, je vodstvo našega ligaša preskrbelo za domač spored. Ob 15.15 nastopi SK Svoboda in rezerva SK Ljubljane, ob 16.45 pa Reka proti moštvu našega ligaša. Lahek trening je moštvu, ki igra v nedeljo s sarajevsko Slavijo, več ko potreben, posebno pa napadalni vrsti, ki bo nastopila v dokončni postavi. Vabimo vse prijatelje in simpatizerje kluba, da se na lastne oči prepričajo o zmožnostih posameznih igralccv. SK Planina. Ljubljana — flanlce. V četrtek II. septembru t. I. zvečer — rednt trenlnc v tclovadukl v zajemne zavarovalnice. Pridite točno! Kolctarilto in molOciklitUfno druitvo tSanat obvešča vse članstvo, da ne udeleži odkritju spomenika '...?" ^''VrHP'' k.-itero priredi društvo .Sočne _ Matica v Ljubljani dnnrs dopoldne ob pol It ua Napoleonovem trjru pred novo palačo vssučiilike knjižnico. — Proti trdi stolicl In zlati žili, zdrn-ženi z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom jc naravna »r ranz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. on. res. 8. br. 34, Novinarska razstava na velesejmu Ljubljana, 7. septembra Tudi danes smo bili lahko zadovoljni z obiskom jesenske razstave. Bilo jc dovolj obiskovalcev, ki eo se zanimali za vse podrobnosti na novinarski razstavi sami, na razstavi tiska KTD in na misijonski razstavi. Nadalje je danes obiskal razstavo slovenskega novinarstva častni predsednik razstave minister v pok. dr. Fran Kulovec. G. ministra so vodili po V6eh oddelkih novinarji ter mu razkazali vse posameznosti, G. minister je obžaloval, da se ni mogel udeležiti otvoritve, zato pa je sedaj s tem večjim zanimanjem pregledal vse. Bil je zelo zadovoljen, ko je 0 —100, Trboveljska 240—260. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 91 denar, agrarji 53.50 —54 50, vojna škoda promjitna 407—408, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 75 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50 den., 7% Blerovo posojilo M—85. — Delnice: Narodna banka 7.200 denar. PAB 196 denar, Trboveljska 275 blago, Gutmann 45 denar, Osj. livarna 200 blago, Osj. sladk. tov. 200 blago, Dubrovačka 390 —425, Jadranska plov. 400 di-nar, Oceauia 300 denar. Belgrad, driavni papirji: agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 408 denar (•108), begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 75—75.25, 7% Blerovo posojilo 85 denar, 7% stab. posojilo 86.75 denar. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, PAB 200.50 denar. Dunaj, Poslovanje je bilo danes mirno. Tendenca pa jc bila prijaznejša in so tečaji bili večinoma čvrstejši. Le Alpine in Kima sta znatnejše popustili, dočim so bili kovinski, pajiirni in petro-iejski papirji čvrstejši. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavsko jadranska 66.45 (66.15); delnice: Creditanstalt-Bankverein 288.50 (288.50), Landerbank SO, Narodna banka 165 (165), Donavska paroplovna družba 112, Donavskosav-skojadranska 20.15. Stcg 28.15 (29.10), Siemens-Schuckert 170.50 (170.50), Stevveag 29.15 (29.05). Trboveljska 29.30 (29.25), Alpiue 54.80 (55.10), Rima Muranv 103.25, Steyi-Daimler-Puch 215 (213) Levkam 83 (80.50), Sempcrit 84.70 (83.05). Žitni trg Novi Sad in Sombor. (Borza danes zaprta.) Kulturni obzornik emmmmmmmmmmmmmmm^mmammsnmmmmmmmmmmammBmmummmmm—m Ob Gregorčičevem spomeniku Danes odkriva kulturno društvo »Soča* največjemu goriškemu pevcu, »goriškemu slavčku« Simonu Gregorčiču spomenik v Ljubljani, nasproti ilirskemu stebru. Z njim naj dobi pomemben zaključek nova stavba vseučiliške knjižnice. Kljub temu, da je kdo morda mnenja, da jc tisti košček trga že natrpan s spomeniki, smo veseli in toplo pozdravljamo dan, ko dobi Gregorčič v naši beli Ljubljani skromen, a ličen spomenik, katerega bi žc davno zaslužil. Ta pevec goriške zemlje, otožni glasnik potujčenih krajev, zatrte ljubezni in trpke samote, največji pesnik slovenske domovinske jjoezije, veliki Slovc-nec in ves Slovan, katerega je trpka usoda preganjala še po smrti in ga z bojno vihro motila še v grobu, ta pevec, pregnan s svoje zemlje, je našel zatočišče ob vznožju mogočne slovensko knjižnice kot simbol dejstva, da njegova pesem predstavlja enega temelinih kvadrov slovenske književnosti. Oh odkrivanju spomenika njegovi pesmi in usodi njegove ožje domovine se njegovemu spominu klanjamo vsi, ki ljubimo njegovo slavčevo petje, njegovo mehko srce, njegovo ljubezen do Boga in naroda, njegovo ljubezen do slovenske besede, ki mu je pela gladko in sladko kot lc malokateremu. Spomenik naj priča o spoštovanju do pesnika, do njegovih življenjskih idealov, do njegove besede. Zato omenjamo danes samo kot kuriozum zanimivo potvarjanje Gregorčičeve pe.-mi — hvala Bogu, nc pri nas! — temveč v ameriških slovenskih listih. V rokah imam »Ameriško domovino« od 18. avgusta t. 1., kjer je ponatisnjen članek p. Am-brožiča iz »Ameriškega Slovenca«, govoreč o po-tvorbi Gregorčičeve pesmi »Mavrica«, kakor si jo je dovolila Mary Jugg v slovenskem »Mladinskem listu«. Ta list je znan svobodomiselni slovenski ameriški list, temelječ popolnoma na materialistični idejni osnovi, kakor spričujejo članki o Darwi-novi teoriji, tu je ponatisnjena Gregorčičeva pesem »Mavrica«, ki jo znamo vsi In kjer smo v originalu tolikokrat deklamirali verze: Biserna lestva se spenja v oblak... mavrica pisana, božji prestol, angeli hodijo gor iu pa dol... gori na stolu pa Večni sedi. Sreča sc spušča na sleherno stvar, kadar zaliva — nebeški vrtnar! V »Mladinskem listu« je dobila takele popravke: Biserna lestva se spenja v oblak, mavrica pisana, visoki prestol, vile hodijo gor in pa dol.., gori na stolu pa Dežek sedi... Sreča sc spušča na sleherno stvar, kadar zaliva deževni vrtnar! Člankar nato poda sledečo obsodbo: »To je brez dvoma ena najpodlejših literarnih umazanosti, kar jih pozna naša literarna zgodovina. Niti toliko se človeče ni potrudilo, da bi se našla za polvor-iene verze primerna mera. Pa čemu ta navlaka? Samo da služi -delo« svobodomiselnosti in da 6e pokaže, kako je pesnik Gregorčič, katoliški duhovnik, oboževal naravo, preziral pa božje delovanje V njej!! Le na ta način ie mogel najti Gregorčič me6to v .Mladinskem listu".» Tako piše »Ameriški Slovenec« in ponatiskujc Ameriška domovina«. Nam pa naj bo to samo en dokaz, česa vsega je zmožna težnja, nasilno si prisvajati gotovemu programu pesnika, ki poje samo iz srca in ki ne pozna drugega zakona, kot svojo notranjo svobodo. Tako so včasih prikrojevali literarna dela v carski Rusiji, tako jih popravljajo v sedanji Rusiji in tako povsod, kjer ni spoštovanja do kulturnega dela in do žive, umetniške besede. Povsod tam, kjer jc program vse, tudi Prokrustova postelj za pesem, ki se mora umeriti po njej. In prav naš Gregorčič je bil v veliki meri deležen takega nasilja, na eni 6trani preganjanj, ker svojega slavčevskega petja ni uravnaval po notah, ki so mu jih postavljali drugi, zdaj pa je deležen ie večjega nasilja, ko se njegova pesniška zapuščina jemlje in potvarja za dokaz nečesa, njegovemu 6rcu tujega, da, diametralno nasprotnega. To je zloraba spomina, nekulturno dejanje prve vrste. In ker se je zgodilo prav le dni ob tem pesniku, kateremu odkrivamo spomenik, se nam zdi, da ga pač ne moremo proslavit: iskrenejše in pomembnejše, kakor da se zavemo do dna pomembnosti kulturnega dela sploh, da priznamo enkrat za vselej veliko in nujno svobodo umetnika in da le z največjim spoštovanjem vstopamo v najtišja doživetja umetnikovega srca, v njegovo pesem. Spomeniki, ki jih postavljamo kulturnim možem, naj bodo glasniki naše ljubezni do umetnika in 6pošlovanie do umetnosti ter hvaležnosti do nadosebnih žrtvovanj. Gregorčič ie žrtvoval veliko, veliko trpel kot človek in umetnik, velika je njegova umetnost in čista, zato imej še posebno veliko naše ljubezni, spoštovanja in slave! Z njim tudi njegova nesrečna domovina, katere simbol jc p06lal on, zdaj slepi goriški 6lavček! td. Živina Dunajski prašičji sejem, dne 7. septembra. -Prignanih je bilo 5.894 pršutarjev in 5.533 špehar-jev, skupno 11.427 repov, od tega iz Avstrije 2816, iz inozemstva pa 8.611. Pršutarji so se v začetku sejma podražili za 2—3, na koncu pa za 3—5 grošev v primeri s prejšnjim sejmom. Povpraševanje za špeharje se je omejevalo le na lažje vrsle. Banaški špeharji so obdržali cene preteklega tednu, kmetski špeharji pa so le slabo držali cene. Prvovrstni madžarski veleposestniški špeharji so popustili za 2—3 groše, ostali za 5 grošev. Cene so bih' naslednje: I. š|>eharji 1.58—1.60, srednjetežki špeharji 1.55—1.56, stari 1.60—1.70, kmetski 1.57—1.63, križani 1.44—1.54, pršutarji 1.51—1.80 šil. za kg žive teže. Hmelj Uradno poročilo Banovinskc hmeljske komisije. Žalec, 7. sept. Z nakupovanjem letošnjega pridelka se nadaljuje ter posegajo v kupčijo različne tvrdke, Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za dobro srednje in cencjše blago, ki sc plačuje po 18 do 22 din za kg. Za najboljše in res prvovrstno blago, za katero je zaenkrat manj zanimanja, 6o gibljejo cene med 23 in 24 din za kd. Računa se, da je prodano doslej iz prve roko že nad 20 odstotkov letošnjega pridelka. 2atcc, 7. septembra. Na hmeljskcm trgu je ostal poloiaj v splošnem nespremenjen, rrav tako so ostale tudi cenc p glavnem nespremenjene in se :a letošnji iateš-ki pridelek plačuje 11—20 Kf, to je 21 do 30 din za kg. Tendenca je sicer bolj mirna, vendar s tn. novitna. Več zanimanja in povpraševanja jc predvsem za slabše in cencjše blago. Za prvovrstni hmelj se cene drte. V Usteku in ttoudkovcu jc poloiaj ostal nespremenjen. Tako so ostale nespremenjene tudi cene. Kupuje pa se v prvi vrsli le cenejše in srednje blago po 11 do 13 Kč, to jo 10 do 20 din za kg. Radio Programi Radio Ljablfonai Sreda. s. septembra: 9 Cas .vreme, poročila, spored — 9.15 Lahka orkestralna glasba (plošče) — 9.15 Verski govor (p. tir. Koman Tominec) — n» Prciios cerkvene glasbe iz Ijublj. stolnice — 11 U pravljičnega sveta (plošče) — 11.,HI Otroška ura (vodi gdč. Slavica v ciirjijzovn) — 12 Slovensko narodne » •premljevanjcni harmoniko (k. A. Stanko) pojeta g. Svetozar rtanovcu lil g. Vekoslav .lanko - 1,1 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestila — 1.1,1:. Radijski orkester — 17 Kmet. lira: Kmetijsko gospodar.-,tvo in zadruge (g. dr. Jože Orisal) — 17.0(1 Tamburaškl septet, vmes Jožek in Ježek — 19 Cas, vreme, poročita, spored, obvestilu — lo.no Nno. ur« — 19.50 Radijski orkester — 21.15 Slovenski vokalni kvintet — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Maudoliuiatičnl trio (gg. Antunovič, Prlvgek. Harslag). Dragi programi t Sreda. S. septembra: Belarad: 2(1 Orkestralni koncert — 21 lluiuor — Zagreb: 2(1 Narodni obiraj — 20J0 Plošče — 21 Ljubljana - Dunaj: 19.25 Klasična Simfonični, glasbo — 21.15 O matonzljskt ekspedlcljl 21.4» Vokului koncert — 22.20 Orkestralni koncert — Biidtmpcilu: 19.45 Igra — 23.30 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Glasbena akademija — 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert ~ 22.10 Zbor — Prana: 19.1(1 Dramatiko slike — ffl.Bn Dvorakov planinski kvartet - Farja vo: 29 Glasbena prireditev — ■-1 C hopinov konccrt — 22 Nočni koncert — HcmSI.c postaje: 2il Narodno socialistični kongres v Niimber-gu - Beromjinstcr: 29 Konccrt baselsko orkestrsko družbe - 21.4., Pesmi tz slnrcga iu novega sveta -Strassbourn: 21.30 Simfonični koncert. + V neizmerni tugl naznanjamo, da Jo božja roka poklicala k Sebi nagega nad vso ljubljenega doda, starega očeta ln očeta, gospoda Jerneja Izlakarja bivšega posestnika in gostilničarja dno fi. septembra, po daljši ln mučili bolezni, v 83. letu starosti, prcvldoncga. s tolažili sv. vero. — Pogreb bo v sredo, dne 8. septembra ob 4 popoldno Iz hl3e žalosti nn farno pokopallfčo v Trbovljah. Trbovlje, dno 7. septembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI. + Umrla nam je po kratki, uiukepolnl bolezni naša ljubljena hčerka, sestra, tetka in svakinja, gospodična Ljudmila Zurlini posestnim v Divači Pokopali jo bomo na farnem pokopališču v Divači. Divača, Ljubljana, dne 7. sept. 1937. Zulujoče rodbine: Zurlini. Pavlina Mlakar. pEipmfr NANKINi HANKAU, FORMOSC I0N6K0N6 Zgodovinski pouk v Kakor poroča »Vzhodni ekspres« iz Moskve, je sovjeLskoruski svet ljudskih komisarjev sklenil pred tremi leti, da se mora zgodovinski pouk v šolah popolnoma spremeniti. Jako ostro so kritizirali pouk, kakršen je bil dotlej. A za najvažnejše se jim je zdelo, da morajo sovjetskoruske šole dobiti novo zgodovinsko knjigo, ki bodi marksistično-leninska, zaeno pa naj vsebuje živo podobo ruske zgodovine. Odtlej so ruski zgodovinarji sestavili že 46 raznih šoLskih zgodovinskih knjig in jih izročili komisiji. Mnenja komisije o predloženih zgodovinskih knjigah so zdaj objavljena v vseh večjih sovjetskih listih. Ondi pravijo: Pisatelji zgodovin so zares podali resnično podobo in opis zgodovinskih dogodkov in zato pomenijo njih knjige zares napredek. Vendar je večina knjig še tako nedo-slatnih, da ni mogla komisija nobene predložene zgodovinske knjige odobriti in sprejeti za šolsko uporabo. Napake, ki jih našteva komisija na rovaš zgodovinarjem, jasno pričajo, kako je stališče znanstvenikov v sovjetski Rusiji izredno težavno. Komisija, na primer, tudi pripominja, da je v novih učnih knjigah podana socialistična družba v sovjetski državi bolj s klicaji, navdušenimi vzkliki in ganljivimi tiradami, kakor pa s preglednim posnetkom dogodkov. Pravi dalje, da je v teh šolskih zgodovinah hvaljena sovjetska ustava »bolj s prenapetim klobuštranjem o najsrečnejši državi sveta, ko pa da bi bila pregledno razložena«. Tu je treba vprašati, s kakšno pravico 6e komisija zdaj kar mahoma upira takemu izrazoslovju, ki je bilo vsa ta leta v navadi v vseh sovjetskih listih, na kongresih itd.! Pisatelji teh šolskih zgodovin so brez dvoma čutili, da morajo napisati takšno hvalisanje, ali pa bi jih osumili za »protidržavne elemente«. Znani afriški letalec Pavel Schwabe. ki se je s svojimi poleti čez afriške oaze in do Kapstadta proslavil in prejel Hindenburpov pokal, se je pri Strahsundu smrtno ponesrečil. V hiši Mecena Cezar Avgust ie rad videl Terencijo, lepo ženo svojega prijatelja Mecena. Ko je bil cezar nekoč pri Mecenu, se je zviti prijatelj potajil, češ da spi. Cezar je odšel z ženo navidezno 6pečega Mecena v drugo sobo. Prišel je vojak in videč, da Mecen spi, je naglo pograbil vrč vina z mize in začel piti. »Nesramni osel,« je zašepetal Mecen, »ali ne vidiš, da spim samo za cezarja?« Dalje jim komisija šteje v zlo, da niso pisci razumeli pomena Cerkve za zgodovinski razvoj Rusije! »Cerkev, predvsem pa samostani, so si vendar brez dvoma stekli važne zasluge za širjenje kulture!« Tako govorijo zdaj! Ali pa so si pisci zgodovin mogli misliti, da je tako naziranje mogoče v državi brezbožnikov? Prav tako nepričakovano jih je zadel očitek, da so podcenjevali pomen dela za civilizacijo Petra Velikega! Komisija slednjič pove, da ni nobena zgodovina dobila prve nagrade, medtem ko jih je več nagrajenih z drugo. Zlogovna križanka V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki sta obenem tudi besedni zlog. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. priprava za lovljenje ptičev, 4. tujka za pastirsko pesništvo, 7. sprednji del glave, 8. neka vrsta japonskega fižola, 9. večje mesto v Veliki Rusiji, 11. tuja beseda za razpredelnico, 13. večji pritok reke Une, 14. francoski pisatelj ljubezenskih dram, 16 malikovalski tempelj v Indiji, 17. kraj nad Zelimljami na Dolenjskem, 18. pripadnik afriškega prebivalstva, 19. prečni tram pri vratih, 22. otok blizu polotoka Flo- ride, 25. manjša lesena stanovanjska hiša, 26. posebne vrste posušena klobasa, 28. skrajšano žensko krstno ime, 29. izraz za doprsni kip, 30, odmerjen vojaški oddelek, 32. izraz za poganstvo, 33. japonski način samomora s tem, da si kdo prereže trebuh. Navpično: 1. lok, ki veže dve enako visoki noti, 2. zaničljiva beseda za nesposobnega človeka, 3. cela stvar, 4. magnetna igla, 5. obmorska priprava, 6. močno, nepretrgano streljanje, 10. moška oseba iz Kranjčevega romana: »Življenje«, 12. obvodna rastlina, 13. moka iz palmovega stržena, 15. kraj v Slovenskih goricah, 16. vrhnji del ladje, 19. znamenito poljsko podtatransko letovišče, 20. največja reka v zasedenem ozemlju, 21. polotok v severni Rusiji, 23. mednarodni telefonski klic, 24. znamenita vojaška vohunka, 26. velika puščava v severni Afriki, 27. druga beseda za pisano mater, 29. vrsta nočnih živali, 31. srednji glavni izvir reke Drine. Rešitev križanke Vodoravno: 1. Ilok, 4. Bale, 8. Ob, 9. Zeta, 11. Koper, 13. Lotar, 15. Amur 16. Risano, 17. Ra-dovan, 19. N(avratil) I(van), 20. Is, 25. Šulinec, 29. Oliver, 32. Kola, 33. Vazov, 34. Bolev, 35. Eden, 36. Pa, 37. atek, 38. Mars Navpično: 2 Lopud, 3 Oberon, 4 Beli Nil, 5. Atos, 6. Tatar, 7. Ikar, 10. Brod, 12. Oman, 14. A(nton) N(ovačan), 16. R(es) A(lojzij), 18. Više-vek, 21. Sikora, 22. Sele, 23. Rova, 24. Bizet, 26. Ur, 27. notar, 28. Cava, 30. L(eskovec) Afnton), 31. Vode. Od povsod Nova bolezen pobira otroke, kakor poročajo iz Waehingtona. V Združenih ameriških državah otroci kar drug za drugim otrpnejo in doslej jih je od te bolezni že 200 umrlo. Od Mehiškega zaliva do Ontaria razsaja ta nalezljiva bolezen. V enem tednu so oblasti prijavile 621 novih primerov, v prejšnjem tednu pa jih je bilo 492. Zdravniki so že prej napovedali, da sc bo bolezen širila od MissLs-sippija proti severovzhodu in to ee tudi res dogaja in spravlja ljudi v obupne skrbi za njih otroke. Posebna kitajska propaganda se vrši v New-yorku, kjer je veliko pralnic, ki so v rokah Kitajcev. Lastniki dajejo v zavoje 6vcžega perila posebne letake, ki na njih prosijo ameriško javnost prispevkov za boj proti Japonski. Pravijo, da se vsi Američani radi odzivajo prošnjam Kitajcev in jim izročajo precejšnje denarne zneske, saj je znano, da Amerika že od nekdaj mrzi Japonce. 219 ljudi je kolera pobrala v Šantfhaju; bolnih je pa bilo 374 ljudi. Kolera divja dalje. Avstralski črnci bodo v 100 letih izumrli, če bodo njih rojstva tako nazadovala, kot so doslej. — Čistokrvnih Avstralcev je zdaj Je 60.000, od teh je 24.000 delavskega stanu, 36.000 pa jih roma okoli kot naši cigani. — . O >Kako pa boste dokazali, da je Ig klobuk vprav vaš?« Košnja s strojnicami Najnovejšo, 10.000 tonsko ameriško ladjo, peto ladjo te vrste, so spustili v Brooklvnu v morje. Kri- žarki je ime »Honolulu«. Francosko kronanjsko katedralo so popraviti Katoliška cerkev v britskem imperiju V londonskih pmkib preskušajo nuv »Uuj, ki pobira prab po poiin in smeii in listje po tratah. (Pariški Ust »La Croii« je nedavno objavil poročilo nekega begunca iz Santandra.) Vsak dan so rdeče patrulje vlačile ujetnike na zloglasne ^sprehode« in samo do januarja 1937 eo ti sprehodi dali več ko 6000 umorov! Nas so ujeli na deželi in nas zaprli v neko vlažno klet. Klet je bila 8 m dolga in 4 m široka. V ta prostor so rdeči stlačili 70 ljudi! Seveda so bili vsi ti ljudje ujeti in zaprti brez vsakršne navedbe vzroka. Saj se pa ti fantalini tudi niso prav nič brigali za naše osebne podatke! Zakaj tudi! Poglavitno jim je bilo to, da bi ee nas s streli iz samokresov čim prej iznebili. V tej kleti nismo bili dolgo; kmalu so nas odgnali na plavajočo ječo, na ladjo »Alfonzo Perez«. Vsi štirje prostori ladje so bili že napolnjeni s človeško »živino«. V slehernem prostoru je bilo približno 40 jetnikov. Spali smo deloma na 6lamnjačah, ki so nam jih prinesli svojci. Da smo se mogli zjutraj umiti, emo morali vsi na ladijski mostiček. Večkrat smo čakali po dve uri, preden smo prišli na vrsto. Niti podnevi niti ponoči nismo niti za hip smeli na svež zrak, razen tedaj, ko smo se šli umivat. Ne-nehoma emo bili zaprti v tisti strašni ječi. Svoje potrebe smo morali opravljati kar ondi. Vsak dan eo nas razne čete miličnikov preiskovale. Če je kdo imel mogoče kako uro ali polnilno pero, kak prstan ali kaj stičnega pri 6ebi, so mu vse pobrali, češ: «To bomo poslali tovarišem na bojišče,« V prvih dneh so nam naši mučitelji dovolili, da so nam svojci prinašali hrane. To je bilo pa za svojce zelo mučen opravek. Prestajati eo morali nezaslišane psovke in žaljivke. Mi nismo smeli niti besedice spregovoriti z domačimi, še manj je bilo dovoljeno pisati jim. Zdai in zdaj so nam dali kon-cknziranega mleka. Toda od osmih škatel smo mi dobili komaj eno, drugih sedem so pokradli miličniki. Isto je bilo z oblekami. Dne 27. februarja 1937 nam ni bilo moči več prestajati na ladji. To je bil tisti dan, ko so nacionalistična letala obstreljevala voiaške naprave v Santandru. Ta dan je bil za nas zares žalosten. Ko se je spet vse pomirilo, čez pol ure po napadu, 60 se zaslišali besni klici. Miličniki so nam ukazali, naj se zberemo sredi prostorov. Iznenada so začeli s strojnicami streljati na nas. Tekali smo sem in tja, da bi se skrili v kak kotiček. Jaz sem bil toliko srečen, da sem se ekril za modrocem. Z vseh strani so se oglašali strašni, mozeg pretresajoči kriki. Nikoli ne bom pozabil teh krvavih prizorov. Samo med nami je bilo 150 mrtvecev! Ko eo nehali streljati, smo prosili miličnike, ali smejo ujeti zdravniki obvezati ranjence. Sicer ni bilo nikjer nobenih obvez, a mi bi dali robce in srajce v ta namen. Da bi napravil »red«, se je kmalu nato pojavil rdeči policijski komisar Neila, človek brez usmiljenja, z zločinsko dušo. Zapovedal nam je, naj pustimo ranjence pri miru in naj kar koj izginemo. Čez nekaj minut smo epet zaslišali streljanje. Vse ranjence so »odpravili«. Kasneje so tudi šc nekaj drugih ujetnikov postrelili. Jesti so nam dajali nekakšno grahovo juho — 8 žlic na dan — brez kruha. Pozneje še tega ni bilo, mučila nas je strašna lakota; shujšal sem za 21 kilogramov. — •k Begunec je srečno ušel v San Sebastian. Mislil je, da se mu sanja, ko je ondi videl lepe trgovine in ko ga je v gostilni vprašal natakar, kaj da želi. Svoje poročilo sklene z besedami: »Iz dna duše zahvalim Boga, da 6cm dospel v nacionalne pokrajine, kjer je mir in red.« V kitajsko mesto Hongkong je pridivjal strahovit orkan, ki je porušil kar vrste hiš ob cestah, da je vse v razvalinah. Mesto je popolnoma odrezano od sveta. Te dni bodo nehali popravljati katedralo v Reimsu, ki je kronanjska cerkev francoskih kraljev. Nedavno eo podrli še 38 m visoki zid, ki je deset let stal med korom in cerkvenimi ladjami. Ze 11. maja 1927 je bil zahodni del cerkve toliko popravljen, da so mogli ondi opravljati elužbo božjo. Dne 18. oktobra tega leta, prav na tisti dan, ko je bila karolinška cerkev lela 862 odprta, bo pa vsa katedrala dokončno prenovljena. Čudno je, da niso nikjer našli kakega poročila o tem, ali je bilo zidanje te gotske katedrale sploh kdaj posvečeno in maziljeno po škofu s svetim oljem. Zatorej bo katedrala prav za prav šele 18. oktobra leto« prvikrat posvečena po cerkvenih obredih. Dela v prekrasnih kapelah, ki so pred korom, še niso popolnoma dokončana. Sedanje posvečenje bo torej zgolj cerkvena svečanost in šele drugo leto poleti, ko 6e bodo kapele v svojem prvotnem sijaju zableetele in bodo zadonele velike orgle in ee bodo e stolpov spet oglasili zvonovi, bo katedrala iznova, z vso slovesnostjo v6tala v redno življenje. Leteče kopalnice Na liniji Newvork—San Francisko so pred dvema tednoma dali v promet letala s spalnimi kabinami. Kabin je 12 in vsaka ima svojo kopalnico. Stroški gradnje takega letala znašajo 110 tisoč dolarjev. Uradna prga Nekoč pred svetovno vojno je bila doba, ko je bilo treba na vseh krajih in koncih uradno šte-diti. Mimo drugega je zahtevala višja upravna oblast tudi to, da se mora 6eno z obširnih travnikov vojaških vežbališč oddati občinam v najem. Pri letnem obračunu pa se je pri neki vojašnici izkazalo, da ni bilo v računu postojanke o prejemu denarja za najemnino in za seno z vežbališč. Ker pa tudi ni bilo nikake pripombe ali opazke, zakaj je ta izostala, je višja vojaška oblast mielila, da je dotično poveljstvo tisti znesek pač zapravilo zase. Vrhovna upravna oblast je pozvala poveljstvo, naj koj javi, zakaj se ni ravnalo po povelju IVa, št. 26637/05 z dne 1. 10. 05? Čez nekaj dni je prispelo tole poročilo: .K št. IVa, 26637/05, z dne 1. 10. 05: Ker tu živina ne žre peska!« V britskem imperiju je 18,578.768 katoličanov. Od teh jih je vEvropi 6,389.012,, ki bivajo v Angliji, na Irski, v Gibraltarju, na Cypru in Malti. V britskih deželah Azije živi 3,664.955 katoličanov, v Indiji pa 3,097.155. — Dalje živi na britskem ozemlju Severne in Južne Amerike 5,113.763 katoličanov in od teh jih biva v Kanadi 4,285.388. V Avstraliji pa biva 1,459,179 katoličanov in v britski Afriki 1,159.839. Šolske potrebščine MAKSIMALNI KOMFORT! ~ Da se zedinijo vsa rokovanja modernega preicmnika... to je problem »monogumba«. Ta automatizira rokovanje, vodi skrb za ravnotežje tona ter daje komfort radio prejemu! Preizkusite pri Vašem radio trgovcu »monogumb« — Vi ga morate spoznati! P H HIP 5 Triperesna deteljica Spisa) M. Kunčič — Oostrira) M. Sedev zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini H. HIČ M A N. U U B U A N A. Kopitarjeva ulita 2 Hiša poleg lepo gospodarsko poslopje, s staro, dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko, letni promet 190.000 din, v lepem kraju Gorenjske, deset minut od železniške postaje, ugodno naprodaj. — Ozira se samo na resne rcflckfanto z gotovino. Lepa prilika za vsakogar. — Cenj. dopise odnosno ponudbo naslovili pod »Plačam lako,j: na upravo sSlovencat. Slatši! K A M ? Ti imaš ludi oltarsko dolbino!« »Ko bi bila videla, kako je zasijalo v očeh tete Ulrike. ko me jc zapazila nameščenega v njej! Ali ni edinstvena, ta moja tela Ulrika? Na vsak način jo moram pridržati, da vidi sobo za *r*n Vrv-i oče sicer verjeti, da t-eni omcmil *obo n njo, v kateri se lahko naseli, če bi kdaj hotela zajjustiti 6voj zavod.« Tedaj sc llarro tako čudno namuza in prikazuje zelo navihan obraz. Teti sta prinesli s 6eboj tolik dih mladosti, da mu jc ob njunem pogledu. kakor bi bil za celih dvajset let mlajši. »Rožamarija. zdaj pa žc čitam v očetovih očeh, da gre pojedina h kraju. Čeprav me tale dolbina imenitno ščiti, nu jc vendarle malo tesnobno v njej. Povej, Rožamarija, ali te bom smel /e |ioprcj videti preden odložiš pajčolan. Toda ne takšne, kakršna si v tejle dolbini.« »Nc morem ti tega obljubiti... Ali, llarro, kako jc vendar v^e čudno!... Poglej tamle ono lepo, bledo, temno deklico s temi oto/nimi očmi. Njena obleka je ko dih li|x>vke. Oh, kako jc dra-žestna!« »To je princesa Tam, moja sestrična. Vidim jo danes prvič in morda tudi zadnjikrat.« »Vseh teh, ki so Ic radi naju semkaj prišli, itak ne bova več videla. Izginile bodo kot vse sencc k mnogim sencam, ki 60 že šle skoz to dvorano. Tudi midva 6va senci...« »Zdaj ni čas za tako modrovanje, dragica... Ozri se na levo! Nadvojvoda govori. Smehljaj 6C. pokaži najočarljivejši nasmeh. Rožamarija. Moj Bog. ali bi naj vendarle kaj izpregovoril?« Toda že 6e dvigajo izza mize. Le še za trenutek oklepa imenitni okvir stare dvorane s svojimi slikami in starimi grbi to pestro sijajno sliko čarobnih damskih oblek in častniških uniform. Potem pa se razide ta odlična družba po raznih prostorih. llarro pa se ndaja svojim mislim: »Kako čudno mi je ob spominu, da mi je prav v tej dvorani dušica prinesla svoj čas prstan! Bog ve, če že ni tedaj videla tega v snu. kar je danes postalo dejstvo.« Kar se ga dotakne knezova roka: »Sprejmi /daj Rožamarijo v modro dvorano, potem |i.i sc lahko izgubila!« Harrov obraz zadrhti. »In Harro, če ne boš 6Vojc besede ..« »Pustiva to. oče!« Iz Harrovih oči švigajo bliski. Toda knez je že odšel in tudi drugi se polagoma razhajajo. Le za hip 6e ustavila novoporočenca pred go-rcv" 8amostan6kinl Pridigarjem in Rožamarija »Iskreno sc vam zahvaljujem! Kako neizmerno eem vam hvaležna! Danes je bilo zopet vse lako lepo kot takrat, ko sem še smela hoditi k vam v šolo.« »Tudi jaz nisem tega pozabil, presvetla! Bog spremljaj vas iu vašega gospoda soproga!« Nikar nr mislile, da sein jaz na vse pozabila. Imam še vedno domotožje in se ga nc bom nikdar izttenila.« Loči jih migljaj iz knezovih oči. Gospod pridigar pa je sprejel v svoje srce čuda lepe besede svoje najboljše učenke. ^ »Po čem imaš domoložje, ljubljenka?« loda na to vprašanje llarro ni slišal odgovora. Aiaj stopa knez ob njeni strani in Rožamarij.i globoko kloni svojo lepo. ovenčano glavo pred kneginjo. la pa n reči: 1 »Po knezovi želji pridem za teboj tja. Moram ti nekaj izročiti.« In ko je Harro prijel Rožamarijo za roko in izginil z njo po princcsnem hodniku, se je pojavil njmia trdozvenketajoč šum. Kneginja ju je sledila. Brž izpusti Harro nagonsko roko Rožamarije ter izpregovori: »Oče naju je sem poslal!« »Mene tudi.« krikne kneginja 6 čudno hripavim glasom. »Med svete brauneškc obrede spada tudi to, da ima mati s hčerjo izginiti. Torej... No, to bomo brž opravili!« Roke Rožamarije so zaledenele, njene oči za-temnclcl Nagonsko seže po Harrovi roki ler ga potegne za -eboj v okroglo izbo »Mislim, da se bos zdaj preobleki*. Rožamarija!« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1*—; tem-lovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali Oglas Din ItT—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega tnataja se ra-luna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2 o0i Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kuhat grem Cez dan aH grem kot hišnica. Naslov v upr. »SI.« pod St. 14271. (a) Manufakturist e večletno prakso, agllen, želi premestitev. Dopise V upravo »SI.« pod »Zmožen manufakturist« 14279 Avtomehanik in šofer e odličnimi spričevali, ki fc prišel od vojakov, išče službo mehanika ali šoferja kjerkoli. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 14.319. (a) Gospodična r večletno prakso v pisarni in trgovini — želi prcmeniti mesto. Cenjene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vestna« št. 14273. a Mladenka poštena, pridna, čista tn Belo marljiva, išče službo k majhni družini. Naslov «r upravi »Slov.« pod št. 14305. (a) Trgovska pomočnica mlajša, zanesljiva in poštena dobra moč, izučena v mešani trgovini - želi premeniti sedanje službeno mesto. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 14.346. (a) Vzgojiteljica ebiturlentka, s perfektnlm enanjem nemščine in srbohrvaščine in ljubiteljica otrok, prijazna in skromna - išče mesto. Cenjene ponudbe prosim v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vestna 1507«. (a) ilužbodobe Čevljarje za fleks delo ali zblto -sprejme Triumf, Ljubljana, Kolodvorska 11. (b) Steklarski pomočnik ee sprejme. Ponudbe na Ivan Kovačlč, steklarna, Maribor. (b) Perfektno kuharico tnlajšo, sprejmem. Oferte v upravo »SI.« pod »Dobra plača« št. 14270. (b) Hlapca vajenega vseh kmečkih Uel, sprejmem. Zg. Šiška št. 29. (b) Hišnik upokojenec ali drž. uslužbenec 2 oseb, se sprejme na periferiji mesta. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hišnik 1« št. 14292. Sprejmem pomočnico v trgovino mešanega bla-Ka, zmožno 10.000—15.000 din kavcije. Služba zagotovljena aH tudi konipa-njon trgovine z 27.000 din kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14277. (b) Mlajše dekle zmožno kuhe. ki ima veselje z otroci, sprejmem takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zdrava ln pridna« 14.314. Cb) Šiviljsko pomočnico in praktikantlnjo sprejme Gorjanc, Nunska 3, druga veža. (b) Kamnoseka ki je vešč tudi v umetnem kamnu, sprejmem. Bačnlk F.,, kamnoseštvo, Moste, Ljubljana. (b) Služkinja ki bi samostojno vodila Eospodlnjstvo v boljši hi-61 in obenem pazila na tri otroke, se sprejme. -Plača po dogovoru. Na-clov v upravi »Slovenca« pod St. 14.342. (b) Denarni zavod v Sloveniji razpisuje mesto praktikanta Pogoji : 1. Dovršena trgov, akademija ali sllčna srednja šola. 2. Odslužena vojaška doba 3. Starost no preko 24 let. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« v Mariboru pod »Praktlkant«. Boljše dekle z znanjem nemščine ln šivanja, sprejme majhna družina v Zemunu. Vprašati hotel Metropol, soba št. 317, od 12—16. (b) Šofer dober vozač, trezen, vljuden, pošten, dobi službo po dogovoru za avtotaksi. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 14249. (b) Pouk Nemščino in esperanto poučuje uspešno po zelo nizki ceni pismenim potom »Jezikovna dopisna šola na Jesenicah« (Gor.) Zahtevajte prospekt I Priložite znamko za odgovor Francoščino in klavir privatno poučujo Ancta Potočnik, diplomirana v Parizu. — Večletna učna praksa. Prijave dnevno od 10—17; Tržaška cesta št. l/I. (u) Kupimo Elektromotorje dinamo, fialttable ln števce - kupim. Hitre ponudbe upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13853. Jezice vagonske pošiljke, kupujem. Drago Iladl, Novo mesto. (k) Knjige za I. razred klasične gimnazije - kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvošolec« (k) Lep, suh les orehov, hruškov ln lipov (hlodi ln debele deske) -kupim takoj. France Gor-še, akad. kipar, Ljubljana, Gosposvetska 13. (k) Železne sode po 200 1, 100 komadov — kupimo. Pismene ponudbe z označbo cene in stanja pod 47325 na Publicitas, Zagreb. (k) Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 87-52. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni tn takojšnjemu izplačilu — 1 z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10 Knjižico Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jezeru v Prevaljah v. vlogo 9000 din prodam ali zamenjam za vlogo celjskih posojilnic. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Knjižica« 14.331. (d) BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE) VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po naj višji dnevni cent. Vnovčujem hranilne vlpgo vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 O52SEE0 Šolske torbice, nahrbtnike v veliki Izbiri, priporoča IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 TEHNIK J.BANJA! UUBIJANA MlKlOŠltlVA J O Odeje (kovtre) ročno delo, polnjeno s fino vato, klotaste 125 din, brokat 180 din, svilene 270 din — Ima največjo izbiro nova trgovina Go-ričar, Sv. Petra cesta 30. Železne postelje po naročilu, posteljne mreže lz pocinkane In pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: Strguleo Pavel, Gosposvetska cesta 13, Ljubljana. (1) Zc jesensko setev priporočamo prvo vrstno pšenico, rž, ječmen in zimsko grahoro. FRAN POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št 33 Javna skladišča (Balkan) KOLESA šivalne stroje, najboljših nemških tovarn - kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Tako poceni ne kupite nikjer drugje. črno moško obleko skoraj novo, za srednjo postavo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14266. (i) MALINOVEC pristen, naraven, e čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P1CCOL1, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. Singer, Pfaff skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri »Promet« nasproti krlžansko cerkve Obiskovalci velesejma! Oglejte si veliko zalogo vseli vrst šelakov in svetovno znane zgoščene poilture »POLINIT«. Zahtevajte vzorec in prospekte pri tvrdki Barve-laki: R. Hafner Ljubljana, Miklošičeva 36 (v bližini kolodvora) DRVA PREMO« VJCHUM "ffTr-i" Krasne potovalne in toaletne torbice kovčege, specialne listnico lastni osnutki, aktovke, denarnice, manlcure, neseserje, rokavice, kupite res poceni ln najboljše v krasno sortirani trgovini D. Ostrožnik pasaža nebotičnika. Na velesejmu razstavljeno: paviljon »II« 329-81. Spalnice Iz jesenovih korenin, ima poceni v zalogi Rok Ber-llč, pohištvo, 2apuže, £>t Vid, tramvajska postaja SI. Janez. (š) Razno obleko in čevlje za 10 letnega fanta, ter damsko obleke in čevlje prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14210. (1) Obrt za pletenine d. z o. z. prodam. - Ponudbe pod »Takoj« 14.312 upravi »Slovenca«. (t) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani i svoji posodi najugodneji TELEFON ŠTEV 25-7? Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Verovškova 26. Sladka otava stoječa, velik travnik na Rakovi jelši, naprodaj. -Vprašati: Rečna ulica 6, Ljubljana. (1) Železno posteljo dobro ohranjeno, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.338. (1) Kolesa in šivalne stroje kupite najcenejo v trgovini »Triglav«, Resljeva c. 16. — Stara kolesa in stroje vzamem v račun. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Iloman, Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. -Telefon 35-39. (1) Orehi novi, 50 kg 200 din, orehi stari, 50 kg 210 din. Jedrca 5 kg 80 din - franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Smrekov les 2000 m', razne debelosti, stoječ ali posekan, naprodaj za takojšnje plačilo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Les« 14.312. (1) Kupujte pri naših inserentih Nova hiša z 2 sobama, naprodaj za 10.000 din. Vas Gora 25. p. Komenda. (p) Hiša z gostilno in vrtom ter zemljiščem, zaradi bolezni takoj naprodaj. Velik promet. Vič št. 90. (p) Lepa stavbna parcela na Ježicl - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14275. (p) Šeststanovanjsko hišo prodam za 110.000 din. -Val. Vodnikova 32, Ljubljana. (p) Vinogradno posestvo ugodno naprodaj. Eferl Josip, Rošpoh 130, p. Maribor. (p) V Novem mestu naprodaj tri hiše v prav dobrem stanju. Cene din 60.000 do 125.000. Polzve sc pri Jos. Klelndinst, Novo mesto, Prešernova ulica 1. (p) Hiša enodružinska, velik vrt, industrijski kraj Maribora, naprodaj za 28.000 din. - Informacije: Pobrežje, Gosposvetska 56, Maribor Vila z dvema modernima stanovanjema, kopalnico itd. In lepim vrtom takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maribor 100«. (p) Ugodno naprodaj novo zidana hiša s 5 stanovanji, velikim dvorl-ščom In zelenjad. vrtom v Veliki čolnarski ulici. Natančnejša pojasnila pri »Nakupu ln prodaji vreč« Grebene Alojz, Tyrševa cesta 36. (p) V Brežicah ln okolic) so naprodaj hiše. krasna stavbl&ča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Stavbne parcele pod Pohorjem naprodaj; tudi na obroke. Cena 3.50 do 4.50 din za m'. Tudi lepa hiša z dvojnim go spodar. poslopjem ugodno naprodaj. Pojasnila daje Kari \Veiss, Zg. Radva-nje pri Mariboru. (p) Pekarna v lepem letovlščarskem kraju, brez konkurence, zasebna hiša. z obratnimi prostori ln več sobami, velikim vrtom ln drugimi prltikllnaml - se odda v najem s 1. januarjem ali 1. marcem 1938. Prijave v upravo »Slovenca« pod »Eksistenca« št. 14230. II Obrt Hiša z vpeljano trgovino, z vsem Inventarjem, vrtom, sadonosnlkom, njivo, pe-karljo, na prometnem kraju, zaradi smrti naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1481. (p) IŠČEJO: Kmečki valjčni mlin na stalni pogon, v pro metnem kraju, vzamem takoj v najem ali tretjino. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 14274. Pekarno CE POTREBUJETE TISKOVINE ILUSTRACIJE, TABELE, KATALOGE, PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKI TEHNIKI NAJ SE IZVRŠI IZVOLITE SE OBRNITI ; N A NAŠE PODJETJ E. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO JU O O SLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI BRZOJAVNI NASLOV: JUGOTISKARNA, LJUBLJANA GRAFIČNO-UMETNIŠKI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE B&KROTIfK ♦ OFFtET IN LITOgPAPIKI TlfK ♦ KE-MlgRAFMA OZDELOVAI.-NKn KLKFJEV> KNJISO-TlfK - ENO- IN VEČBARVNI « KNJIGOVEZNICA VSA GHAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO na prometnem kraju vza mem v najem. Le resne in detajlne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Promet« 14.317, kjer dobite tudi naslov, (m) Stanovanja IŠČEJO: Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom — išče mirna vdova, železn. upokojenka, touna plačnica. Naslov v upravi »SI « pod št. 14284. (č) Dvosobno stanovanje iščem za oktober. Lahko blizu gorenjskega kolodvora. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Snažno« št. 14308. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje takoj oddam, šmartinska cesta 6. (č) Enosobno stanovanje oddam. - Ljubljana VII., Samova 1. (č) Štirisobno stanovanje komfortno, v vili z vrtom - takoj oddamo. Naslov v upravi »Slov.« pod 14266. Komfortno stanovanje dvosobno in enosobno oddam. lstotam so naprodaj stavbne parcele na sončni legi. Pojasnila dobite: Vlžmarje 59. (č) ODDAJO: Sobo veliko, svetlo, z dvema posteljama, takoj oddam. Cesta 29. oktobra 2-II. (s 2 mlajši dijakinji sprejmem v prav dobro oskrbo po zmerni ceni. -Gosposka ulica 10-1. (D), Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo za 450 din v sončno sobo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14268. (D) 2 dijaka nlžješolca, sprejmem v vso oskrbo v lepo, mirno sobo v centru. Cena nizka. Plevnlk, Novi trg 1, III. nadstr. (D) Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Pcrme, Gosposvetska cesta 10. (D) Gumbe, plise, entel, ažur pred 11 6 k In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t); /enitbe 1 Gospod želi poročiti gospodično ali vdovo, varčno gospodinjo z gotovino 4000 din. Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 14276. (ž) Razno Iščem tiskarno podjetje ali zavod, kateri namerava osnovati knjigoveznico. Razpolagam s potrebnimi stroji. Dopise upravi »Slov.« pod »Večletno znanje« 13.989. (r)! I Živali i Dve lepi teleti (bikec in teličica) monta-fonske pasme, cca šest tednov stara - naprodaj. Poizve se: Hotel Slon — Ljubljana. (J) Objave Avtobus Jezersko II Dne 12. sept. 1937 preneha voziti izletniški avtobus Iz Kranja, na-Jezersko. (o)' Ali Vam je kaj znano o stari, priznani gostilni Lovšetovi v Sneberjah? Tam se bo v nedeljo, dno 12. t. m. popoldne vršila otvoritev novih gostilniških prostorov. Za postrežbo ln zabavo bo vsestransko preskrbljeno. - Franc Lovše, gostilničar. (o) Podpisani Kolar Avgust, stanujoč v Celju, Gledališka ulica 9^ izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bl napravila moja žena Kolar Antonija, stanujoča v Bukovem žlaku 19, občina Teharje. - Kolar Avgust. Fmm\ Cofju ne imore nlhCeV Zamenlavamo sta. re piožce, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu. Klavirje - vijoline kitare, Holincr harmonike, strune in vse glashllne potrebščine kupite poconi pri R.Warbinek, Dom glasbe Ljubljana, Miklošičeva 4. GLASBILA Violine, šolske 66 -Gitare 120-Mandoline 80- Harmonlhe slovitih 7namk (Soprani, Hobner, Emona) Izredno pocenil iiodic Pasaža Nebotičnika Oglede si brezobverno nase