St. IG. V Mariboru, sobota 10. februarja. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na toden. vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pusti projeman. ali V Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 ffoid . za pol lota 5 tr^ld.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznauila ifl piaćuju od navadno ćetiristopne vrsti- 6 kr. če so oznanilo »-nkr.it tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šteropelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi »e m- vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hiem. gtev. 220 O p r a v n i s t v o. na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tbkamici: F. S kaza m dr., v koroški ulici hisn. št. 229 Založnice in posojilnice. II. V preJMnjptn sestavku sem omenil, da jc glavni razloček med hranilnicami in akcijonarnimi bankami na eni strani, in med založnicami na drugi strani ta: da pri prvih neka odločena vložena svota, ktera se mnogokrat po vlogah občinstva ^.krepČa,. delovanje začenja, pri poslednjih še le vTo"g*c občinstva delovanje mogoče store. Na to razliko začetnega delajočega kapitala mora se pri ustanavljanji denarnih zavodov ozir jemati. Ako je namen denarnega zavoda, da bi velikansk postal, svoj delokrog jako razširil in se razprostiral, potrebno jc na vsak način, da se odločena primerna svota nabira, večja ali manjša glavnica, primerna dela jočem u kapitalu, kot re servni fond na stran devlje in hranuje, da se ž njim kaka mogočna izguba poravnati more in pri kaki nevarnosti delajoče glavnice takoj ne mora precej upotrebljevati. Neobhodno potrebuo in pravilno je za ta rezervni fond skrbeti pri lirauilni cah in akcijonarnib bankah, ker sicer hi takoj občinstvo svoje zaupanje do takih zavodov izgu bilo, ako bi pri prvi in vsaki, tudi priliki najmenjši, tudi denar vložiteljev udeleževal sc pri škodi društvenega podvzetja. Vsako škodo mora društveni rezervni fond, in v drugi vrsti društvena glavnica poravnati in na ta način sc vložiteljem (interesen tom) ni bati za njih vloge; denarnemu zavodu pa so tudi ni treba bati, da bi pri kaki žugajoči nevarnosti vsi vložitelji svoje vloge nazaj zaUtcvali momentnnno izplačevanje nemogočim storili in zavod ob ves kredit spravili. — Garancija je tedaj upnikom denarnega zavoda tukaj odločena svota ustanoviteljev podvzetja in od dneva do dneva množeči sc reservui fond. Precej drugačna je stvar pri založnicah Tukaj niti neodhodno potrebno niti navadno ni da bi sc takoj kaka svota odstrani ustanoviteljev odločila. Občinstvo in deležniki podvzetja neraz delno večjidel za vloge dobro stoje in vloge ob činstva še le delovauje denarnemu podvzetju mo gočno store. Delovanje je vcčjHel samo lokalno denar sc le na kratek čas pogojuje. Pri delo vanji založnic prevladuje osebni kredit, pri hranil- nicah in njim enakih povzetjih pa realni kredit nasproti upnikom in dolžnikom denarnega zavoda. Sicer pa namen tega članka ni , in ne sme biti, suhoparno teorijo in razliko o načelih enega in druzega denarnega zavoda razkladati. Temne hočemo praktično svetovati in razjasniti, kaj je potrebuo brez zamude storiti, da se štedljivost ali varčnost budi, ter se slovenski narod materijal trn okrepča, in vsled tega tako hitro kakor mogoče ono stopinjo politične zrelosti in vsestranske s a-inostal0 0iti doseže, kukor jo češki ima. Da do tega pridemo neobhodno je potrebno tako hitro kakor mogoče vsaj za vsak okraj, za vsako faro založnico ustanoviti; nalog teb za-ožnic je : raztreseni kapital zbirati, z družiti in prosti narod, kteremu se prilika da vsak teden tudi naj manjše vloge shraniti, «>d nje dobre obresti dobivati, k stedjenju ali varčnosti odgojevati. Premoženje prostega delavca se bo vidom množilo in denar, kteri se zdaj dostikrat lehkomiselno po nepotrebi v loteriji ali v gostiluieah trati, bode postal naroden kapital. Ta vloženi denar se v prvi vrsti obrne za posojilo drugim sosrenjčauoni ali farmanom, kteri so ravno vtem lupo, inomeutanuo v sili ali zadregi si neko svoto izposoditi, bodi si da kteri neče žito, viuo ali les za prenizko ceno prodati, bodi si, da je v sili io v nevarnosti, za dolžno svoto tožen biti in vsled tega morebiti še enkrat toliko tožbenih stroškov plačevati, kakor dolg znese Ker je kapital že nakopičeu, srcnjčaui med seboj edeu drugega osebno, iu potem kako njih materi* jaluo stanje stoji, poznajo. Tako dobi kmet denar takoj brez dosti pisareuja in brez velikih stroškov, kar pri hranilnicah ni navadno in je vsled tega hitra pomoč ob pravem času dvojna pomoč. Zatega dclj pa tudi vsak rajši neke goldinarje več od 1()0 gld. obresti plačuje, ker mu ni treba vsled plačevanja stroškov pri odvetniku ali hiležniku neizmerno zvišene obresti indirektno plačevati ali pa od tujcev jako dragi denar na posodo jemati. Okraj postane neodvisen od posameznih t u-jih bogatinov, budi ljudstvo s tem, da boljše j obresti plačuje nego hranilnice, še k večji varč Jnosti, končno ostane kot dobiček posojilnic ti večji Vplačani obresti lastnina ljudstva in vsakega ] niameznega okraja, ter se kot dividenda med deležnik« razdeljuje. Posojilnica vsake fare bi bila vrečina ali vir, iz kterega majhne svote izvirajo, se kot materijalni potoki nabirajo, med seboj v veliko reko, v banko združijo, tedaj pri eni posojilnici pre-cč nakopičen kapital glavni narodni banki na razpolaganje dajo in sledna spet svoj njej izročeni denar drugi posojilnici zaupa, ki ta rrenotek podpore potrebuje, da željam in potrebam vsakega okraja po svoji previdnosti nstreie. To glavno denarno središče se lehko tudi v posamezna na-odna večja podvzetja spušča. Na kak način to vse ustanoviti in izvesti, ali v ta namen za založnice in posojilnice delati, kakor za glavno banko, posebne narodne zavode, kder je le zavod sam za se deležnik dobička ali na drugi način, da je vsak posamezni tudi s svojim najrnenjšim kapitalom primerno iuteresiran in tedaj deležnik splošnega dobička — to nameravam prihodnjič kratko razjasniti. Domače in slovanske novosti. — Goriški Slovenci so imeli volitve za kup-čijsko zbornico. Iztekle so neugoduo za narodno reč. Gospoda dr. Lavrič in dr. Tonkli sta v vsak kraj pisala rodoljubom in jim razložila važnost teh volitev in formalnosti, katere pri njej postava terja, pa mlačnost narodnjakov je bila tolika, da je namesto 122 narodnih glasov pri volitvi bilo oddanih samo 57. Da bi bili narodnjaki dosegli v kup-čijski zbornici večino, dobljena bi bila tudi večina v deželnem zboru goriškem po onih dveh poslancih, katera kupčijska zbornica voli. Tako pa narodnjaki, razen duhovščine, niso smatrali truda vredno agitacijo za narodne kandidate pri volitvi v kup-čijsko zbornico in vzeta nam je tako tudi večina v deželnem zboru. (Jreli je storjen, t-'re se poboljšati. „Soča" (društvo in časopis) bode v zvezi z delavnimi iu razumnimi narodnjaki, tako upamo, do prihodnje volitve stvar na bolje spravila in tudi poskrkela, da se vsi, kateri od postave terjan davek plačujejo, med volilce vpišejo. — Ker uemškutarsko glasilo v Ljubljani Listek. Sl<>\ eriNko slo vNtvo. I. „J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, na-rodno-frotnodarstveni, naučni upisi. v redil in Izdal .Janko Pajk. V Mariboru. Založil izdatelj. Natisnoli Fr. ttkaza iu tovarišči. 1H72. Na prodajo; pri l.ercberj: v Ljubljani iu Novak-u v malem, in pri 'založniku v Mariboru v velikem." To jc ves naslov 18 pol obsežne v veliki osmini tiskane lične kujige, iz ktere smo zadnjič za pokus prinesli en sestavek: o prezgodaj nmrlem slovenskem pesniku S. Jenku. Že iz onega pokusa so č. bralci razvideli, da je ta knjiga vredna, da najde v vsaki zasobui sloveuski knjižnici mesto. Kazen obširnega predgovora obsega knjiga ;S4člaukov gore omenjenega zapopadka, kteri so bili ali na raznih krajih že tiskani ali se v tej zbirki na prvo objavljajo. Izmed političnih spisov je večina bila uatis nena v „Slovenskom Narodu." Dasi ravno jih je rodila prilika dnevnih političnih dogodjajev, vendar sc z zanimanjem čitajo. Veje iz njih zdrav mla-djahen duh, kakor ga nam treba, ako nam je mar narod in njegovo mladino k politični delavnosti odgojiti. Iu k takemu političnemu izobraženju bodo tudi ti spisi svoje pripomogli, Isto zdravost in isto smer vidimo pri narodno-gospodarstveuih spisih, kterim g. 1'ajk kot motto predstavljavelemoder StnartMillov izrek: „Mnogo* teri narod je menda po svobodi dospel k blagostanju, mnogoteri zopet po blagostanji k svobodi; a svoboda vsakega je samo dotle trpela, dokler jo je sprevajala nravnost, ktera se brez blagostanja ne da ni misliti." V tem smislu so pisani članki „srednji stališ", „o založuah" Mili o štedjenji", — ktere naj hi vsak narodnjak, ki hoče in more delati za narod, nc samo čitul, nego preštudiral. Spisom iu kritikam o slovenski ,.Matiei" želimo da bi vspeh imeli, ker le po tem se bode ta naš velevažni narodni zavod preiodil, ako se načela tu n;'svetovana in zugovarjaua po slov. inteligenciji Oži i*\ i ijo. Spisi naučnoga sodržanja" so razen dveh vsi literarni. Izmed teh bi bili nekteri starejši pač lehko iz te zbirke izostali, ker bi jih bil pisatelj, ko bi se bil deues iznova dela lotil, gotovo temeljiteje pisal, (na pr. ^stihotvorstvo narodnih pesnij"), vendar že Lessiug pravi, da sme vsak pisatelj zadovoljen biti, ako je tretjina njegovih reči dobra. Torej kader veliki bratje po svetu ido, sme (»če tudi kakega malega ž njimi vred pustiti. — Gtf-the-jev izrek: ..wer viole« bringt, wird manehera etvvas bringeir' velja tudi o Pajkovj knjigi, kteri želimo da kmalu naslednico (II. zvezek^ dobi, in da pot najde po vsem izobraženem slovenstvu. II. .Dijak v luni. Satirična noveleta. Spisal H. G. V Zapvebu, natisnil Dragutin Albrooht. 1H71.* To ie knjižica 108 straui debela, ali ne moremo si človeka misliti s popolnoma razvitimi možgani, ki bi to stvar bral pa ne klical branjevca, siroprotlajalca ali kogar-koli naj predstavlja državnega pravdnika iu koufiscira za poljubno porabo to tiskovino. Da, konfiscirati bi se morala ta knjiga, ker je našo kratku novost, da so zagrebški Slovenci dr. Razlagu zaupuico postali, nesramno v svoj nem-škutarski prilog skvarja, prinašamo besede te nam od našega rednega zagrebškega dopisnika poslane adrese, ki varuje pač odločnost in poštenost v vseslovenski (nepartikularni) politiki, ne pa „pravice" nemških doktorjev, (lovori takole: „Blagorodni gospod doktor! Dasiravno živimo izven mej slovenske naše domovine, dasiravno smo državljanski ločeni od svojega naroda, in dasiravno je Hrvatska postala naša druga domovina \ vendar se ne moremo obraniti tistega nagona, ki nas sili da tudi od tod pozornim okom spremljavamo politično razvijanje slovenskega svojega naroda. Naša srca so še zmerom slovenska! — Nikdar se nismo odtezali v prospeh slovenske svete stvari i na literarnem i na matcrijalnem polji po svojej celcj mogočnosti pripomoči. Mi to s ponosom naglašnjemo. — Vse to nas opraviči, da smemo tudi mi svoj sod o slovenskoj politiki izreči. Že v prejšnjih časih smo enkrat v nekej posebnej zadevi svoj glas prvakom slovenskega naroda v obliki skromnega nasveta objavili. Naš nasvet se tačas ni v poštev vzel. Poznejši dogodjaji so pa popolnem opravičili naše svarilo. Mi se radujemo , če vidimo slovenski narod na eelej liniji korak po korak napredovati; mi žalujemo, če vidimo to ali ono betvo v napredovanji pešati; to-goj nas navdaja, če brojimo veliki broj narodnih odpadnikov, sveta jeza nam žile napenja, če gledamo zavratua dejanja narodnih nasprotnikov, naj bolj nam pa srce krvavi, ako vidimo, da neka slovenska politična stranka iz narodne politiko monopol dela. Slovensko pelitiko v dosego svoj-binskih koristi zlorabiti, to jc neprizanesljivo, to je pregreha, to je zločin na zaupanji naroda. Javno muenje stori samo svojo dolžnost, če taka dejanja na sramotni oder postavi, ter s svojim ostrakizmom proganja! Gospod doktor! mi sum Vaše politično del nanje kot bivšega glavarja slavne kranjske vojvodine, kot deželnega odbornika, kot narodnega zastopnika, kot slovenskega pisatelja in kot zasebnega moža zmerom kot takšuo spoznali, ki je dosledno in odločno v vseh okolno8tih na dušno in gmotno korist celega slovenskega naroda uamerjeno. Mi smo Vaše javno delovanje spoznali kot utemeljeno na političnem poštenji, na državljnnskej kreposti in na splošnej nravnosti. Vaše domorodstvo gospod doktor! se ni nikoli nobeden osumničil, Vaše zasluge za slovenski narod še nikoli nobeden nekal. Oboje Vam celi slovenski narod hvaležno prisojuje in priznava. Zlasti pa mi odobravamo, gospod doktor! Vaše odvažno postopanje nasproti nakauam politikarjev „kranjskega domačiustva." Načela iu razlogi Vašega postopanja, razvita v VaŠej izjavi v 151 št. rSlov. Naroda" lanjskoga leta so skoz etična, skoz humanistična in skoz pravična. Proti njim kamen vzdigniti, bi se reklo človeštvu v obraz hiti. Dozvoljite nam gospod doktor! da upotre- prenevarna — sicer ne za državo, a pač za vse I slabe in nezrele pisatelje, kajti vsi, ki bodo to čo-| bodro brali, videli bodo, da kaj boljšega in ineuj bedastega mogo gotovo spisati in naša literatura se preplavi s samo uesladuo dušno pašo. Kdor se hoče, kakor Svvift, iz nič vrednega učiti kaj je dobro, ta bi s to knjigo pač našel pravo zakladiščc modrosti. Pisec te „uovelete" (sveta estetika odpusti mu! opisuje društva, v kterih ni bil nikdar; in one, v kterih je bil, (tam po žlindri dijaških pij) smrdi J opisovaje, niti pojma nema o karakteriziranju o poetični resničnosti itd. In od kod bi to imel? Učil se meuda ui nikdar drugega nego kar se je iz straha pred „cvajerjem", (kteri mu gotovo še zdaj grozi), kajti tendencija njegove „satire" se obrača proti šolam, proti učenju, proti klasikom! In to tako robato, tako surovo, da se načuditi ne moremo, kako more človek, ki se je slovenske slovnice, akoprem ne dovolj, vsaj nekaj naučil, ter je torej nekoliko izobražen, tako brez vsega olikanega okusa biti. bimo to priložnost v izjavo našega priznanja in našega neomajl jivega zaupanja do Vas! — Mi smo si zvesti, da s to svojo izjavo ne izrekamo samo svoje osebno prepričanje, ampak tudi prepričanje večine slovenskega naroda zlasti pak večine slovenske narodne inteligencije. Mi sodimo, da se bo tisto zaupanje, ki ga je slovenski narod od Vašega prvega nastopa v javnost po vse do denes Vam skazoval, v prihodnje še bolj utrdilo in tudi v tiste kroge razširilo, ki so do sedaj še nc?aupno gledali politično delovanje slovenskega naroda. — Izraznjoč svoje neomejeno poštovanje, čestimo sc, Vam gospod doktor! pričujoče pismo poslati v dokaz naše vdanosti in naših simpatij! V Zagrebu dne 20. januarja 1872. — Adresa, ktero so odlični štajerski Slovenci izročili dr. Vošnjaku, pred odhodom v Ljubljano, glasi se: „Velečastiti gospod! Jako se nam toži slišati, da odhajate, velečastiti gospod, ki ste naših pravic tako pogumen in zgovoren branitelj, iz našega ožjega kroga v belo Ljubljano. Naj Vam o tej priliki z nova izrečemo svoje polno zaupanje v Vaše politično delovanje in Vam iskreno priznavamo Vašo neprimerne zasluge za naš narod slovenski, ki ga po zborih in taborih neutrudjivo budite k narodni samosvesti iu mu v zastopih branite politične in narodne pravice. Dasi čutimo, kako bomo Vašo neposredno delavnost v našem ožjem krogu na Stirskem milo pogrešali, nas vendar navdaja sladko upanje, da Vaša rodoljubna delavnost za nas ne bode preminola, ampak v složni družbi vseh najodličnejših voditeljev narodnih tem izdatnejše koristila, čim bliži je čas, da postane bela Ljubljane dušno in politično središče vseh Slovencev, glavno mesto zedinjene Slovenije. K temu občutku Vas, velečastiti gospod, spremljano pri Vašem odhodu in Vam želimo junaško zdravje in ves blagoslov božji." — Jugoslovansko vseučilišče je kakor znano že ustanovljeno, to se ve samo na papirji in v teoriji. Po milostivem kralji hrvatskem in našim kralji ilirskem ima tudi ime — Franc-Josipovo vseučilišče. Hrvatje ga žele močuo, videč kako je treba v kulturno od monarhije zanemarjene južne zemlje više znanosti in vede. In tudi mi Slovenci, (ali kakor Starčeviejaucern, če jih veseli, radi us-trežemo, ako nas hote in mogo anektirati: mi „planinski Hrvati") bi sc tudi veselili podignenja tega višjega jugoslovanskega zavoda, ker ne more brez vpljiva tudi za nas biti, da si smo po dualizmu politično ločeni. Ali Pešta in Reč skrbita lepo, da slovauska drevesa ne rasto v nebo. Jugoslovansko vseučilišče se odgaja „ad caleudas magjaricas." Kakor „Obzor" piše, osnova tega uči-lišča, ki hi se bila imela saboru predložiti, ni dobila privoljenja. — O stanji poljskih državnih poslancev priuaša češki „Pokrok" pismo iz peresa poljskega federalista, kateremu društveno pcstavljenje pristop v dobro podučeue kroge mogoč dela, Stvar je sicer vse kritike nevredna; ako smo toliko omenili o njej, zgodilo se jc, ker obžalujemo, da se je te ..knjige" mnogo razhavziralo med učečo se mladino, kteri se tako, ako takega mačka v žaklji kupi, po eni strani veselje do slovenske kujige jemlje, po drugi pa zdravi okus kvari. 111. ..Brstje. Zbirka različnih pesmi], Zložila in založila L. Hftdnrlap i Iv. Hribar. Maribor 1871. Natisnil Fr. Skaza in Unijri." Prav majhena je knjižica, ktera se nam s tem naslovom prezentira, majhena iu skromna, kakor tudi je v resnici. Res je, da v denašujem veku hudih političnih borb poezija nema nadelanih potov, res jc, da kakor nam te borbe mnogo talentov absorbiraj), tako se tudi zanimanje obrača od tdic, domača kota in samoto ljubeče poezije. Vendar ima ta nesmrtna devica vedno svoje Čestilce, ki jej tudi v takem času verni ostanejo, — ako se prikazuje v svoji pravi podobi. sledečo: Poljaki v državnem zboru so brez krmila in brez krmilnika. Smolka je zarad njegovo osebo sc tikajočih dogodkov autoriteto izgubil, flrocholski ni državnik in tako je poljska delegacija v državnem zboru brez voditelja. Na površje sili v tem stanji Klaczko in se sladka Audrassy-u, pozabivši minolost. Andrassv mu obeta diploma-tično mesto in za tako plačilo je Klaczko brž pri rokah. Klaczko pa ima odločilen upliv pri grofu \Vodzickem , Wodzicki pa isto pri Zvblikievieza in tako so Poljaki v državnem zboru v rokah popolnem nesposobnega moža. Da Nemci terjatev poljskih dovolili ne bodo, to je, pravi rPokrokovu dopisnik, tudi Poljakom v državnem zboru jasno. Andrassv se Poljakom prilizuje samo, da bi imel v njih orožje proti Rusiji; pričakovati se pa od Andrassy-a nič ne sme, ker bi mu tndi njegov prijatel Rismarck ne dovolil, dati Galičanom autonomijo. To bi vznemirilo Poznance iu razjezilo Oorčakova. Nasprotovanje Rusije proti gališki autonomiji se da odpraviti samo s tem, da se da vsem avstrijskim Slovanom enaka mera autonomije11 Dopisi. Iz I\jlll>ljuil4>. 8. febr. JI'/v. dop.j Iz ust do ust gre govorica, daje za deželnega predsednika kranjske dežele imenovan g. dr. Sup pa n. Torej dobimo, kakor kazinarji sami pravijo, tretjega „Gfrett-Brudcr-ja" na čelo dežele (prvi in drugi „Gfrett-Bruder" sta po trminologiji kaziuarjev uaš mestni župan in deželni glavar). Akoravuo pa vse mesto to trdi, sc nam vendar neverjetno zdi, da bi vlada naši deželi, ktera je skoro iključivo slovenska in ktera je tudi pri vseh volitvah to svojo slovensko zavednost sijajno dokazovala, za polit, predsednika dala moža, ki slovi kot eden najza-grizuiših sovražnikov slovenstva. Pa naj si bo da vlada misli nalašč tako brezobzirno v lice udarjati slovenskemu narodu, mora vsaj pri oddaji tega najvažnišega mesta v deželi gledati ua sposobnost v političnem uradovanji. No g. dr. Sup-pan nima nobens vednosti, kar se tiče administracije. Da dr. Suppau tega sam od sebe no pri-pozna, temu sc ni Čuditi, kajti po tej službi ia mož že dolgo hrepeni in koledoval jc še te dni na Dunaji pri vseh ministrih. Mož dobro računi, če njegovo vladanje le par mesecev traja, mu vendar ostane pokojnina od 2000 gold. na leto, ktero si bo, kakor \Vurzbach svojih 15 službenih let, gotovo pogodil. Torej se ui dr. Suppau-u, le vladi bi sc morali čuditi, ko bi si res izvolila tacega nesposobnega zastopnika. Nam Slovencem je sicer malo na tem ležeče, ali je predsednik Wurzbaeh ali Suppau, oba sta ustavoverna od uog do glave; zato se nam cela ta sprememba prav uepotrebua zdi, ker ne bi imela druzih nasledkov, kakor da bi državna kasa eno pokojnino več imela izpla- Ali, potem ko imamo po notranji ceni iu po vnanji obliki izvrstne PreŠirnove, Stritarjeve, Levstikove, Jenkove pesmi, morajo v senci ostati nedovršeni, prezgodaj ugodeni verzi, kakor nam jih pričujoča knjiga ponuja. G. Haderlap ima brez dvombe mnogo talenta. Nekterc njegovih pesmi, ali uekteri oddelki, bi smeli stati tudi v zbirki naših boljših pesnikov, na pr. „moja nevesta" ua 17. strani. Vidi se H. da je z razumljenjem iu koristjo bral narodne pesmi. Ali vendar njegova oblika ni čista : mnogim pesmam sc vidi nagla narcjeuost, mnogim manjka vsa notranja vrednost. Ako sc II. ui nehal učiti, ako se bode odvadil lchkomiseluosti v delu iu sc še resno poprijel študij velicih izglednih del kulturnih narodov, — sme naša literature od njega Še kaj tehtnega pričakovati. G. Iv. Hribar pa naj nič več verzov ne greši. Vse to kar nam iz sebe podaje, kar ni posnemano, ni poezija, jc igrača. Literarno polje je široko, naj si izbere drug okrog, kjer bode delal za uaš narodni razvitek zares s koristjoi čati. Volitve za tretjino udov mestnega odbora bodo sredi meseca marca. Ali se narodna stranka udeleži pri tej volitvi, bo odločeval zbor mestnih volileev, kterega bo sklicala „Slovenija." Iz ZilZTt'lm. & feb. fIzvir, dop.) Pe-štanska pomiritbena dogovarjanja med vodjami naše narodne stranke in ogersko vlado tedaj vendar niso celo brezvzpesna ostala! Lonyay in tudi ministerski svet porazumeli so se po polnem z našimi vodjami. Deakov klub pa. ki prav za prav denes na Ogerskem vlada, je našel dlako v jajci in celi sporazumek od našega prihodnjega sabora odvisen naredil. Dosežen vzpeh je tedaj iluzoričen. Odločba leži tedaj vsa samo in zgoljno v izidu saborskih volitev, razpis kterih se vsak dan pričakuje. Ogerska vlada bode še enkrat poskusila, ne bi li mogla kako tako svojej t. j. ma-gjarouskej stranki večino v našem saboru pridobiti. Če je to pod Rauchom mogoče bilo — tako ugibajo brž ko ne v Pešti — zakaj ne bi to tudi pod Bedekovičcm, ali pod še bolj „energičnom" Laci Pejačevičem mogoče bilo ! — A jok valja ! pravi Bošnjak, če kaj zauckati hoče. — Naši ma-gjaroni sami uvidevajo in tudi priznavajo, da so preslabi za nadaljnje rukovođenje vladnega krmila, in to je. zavoljo česa se bojo nove borbe in novega predvidenega in neizogibnega poraza. Nobeden ne da rad ua svojem živem telesu eksperimente delati, tudi naši magjaroni ne, kajti tudi oni so eksperimentov že do grla siti. „Obzor" je te dni enkrat pisal, da so vsi oni volilni okraji sigurni, ki so pri zadnjih volitvah narodnjake volili, brž ko ne se bode dal tudi še kak magja ronski volilni okraj predobiti. Ogerska vlada bode ostrmela, ko bode pri prihodnjih volitvah videla, kako malo pravih in poštenih privržencev ima na Hrvatskem in Slavonskem. Vso frakcije narodne stranke se bodo pri prihodnjih volitvah bliže druga k drugej stisuile. Naj Magjari ne ra-čuuijo na neslogo med mlado — in staro — Hrvati : uasproti zunanjemu sovražniku smo vsi pod eno zastavo zediujeui. Tudi naši magjaroni si pri-devajo epiteton „narodne" straukč, iu nmrsikteri izmed njih bode pri prihodnjih volitvah gotovo za narodnega kandidata glasoval. Uradništvo, ki jc bilo zlasti po večih mestih poprej precej zauesljiv vladin faktor na volišči, je denes za vlado zelo omahljivo. Vsak se rajo obrača proti vzhajajočemu nogo proti zahajajočemu solncu , in vzhajajoče solnce je pri nas narodua stranka. Pri prihodnjih volitvah bodo uradniki še odločneje za narodne kandidate glasovali, nego so pri lanjskih volitvah. Narodna stranka pričakuje mirno iu zaupno volitve, vladna ali inagjarouska stranka pa vsa drhtečo, ko da bi j > groznica tresla, Mi sicer še ne vemo kolik bo vladin pritisek. vladino strahovanje, vladino groženje, vladina obočivauja, vladine laži, vladino obrekovanje, kovarenje iu natolcevanje, koliko bo vladino miljenje, in kar je še več volilnih sredstev, kaj'i o vsem tem se baje denes v Pošti posvetujejo: to pa moremo naprej reči. da jo magjaronskej večini v našem saboru za zmerom odzvonilo! Nove volitve in nova narodnjačka zmaga bo naše stanje utrdila, struna javnega mnenja se bo bolj napela, iu našo terjatve se bodo naravno temu prilagodile, bodo večjo nego so do sedaj bile, iu Magjari bodo uašo pomirenje pozneje dražje plačati morali, nego bi ga bili sedaj platili. Oni bodo na izgubi, mi ua dobičku. — Sicer pa bodeino od soli mal bolj solidarno s slovansko opozicijo ta in oukraj Litavo postopali, uego smo žali bog do sedaj postopali. Vsako poodino slovansko pleme habsburžke monarhijo pogajalo so žc samotožno za svojo pravico, pa samotež do sedaj še ui nobeno svoje namene doseglo: ne Poljaki, ne Čehi, ne Slovenci, pa tudi no mi Hrvati in Srbi. SvatopluČe! mi smo še zmerom tvoji nesložni sinovi. Čas je, da cukrat svoje silo v eno nepre-lomljivo butaro zedinimo, Če sicer hočemo, da nas posamezne tujec ne bo več šibal. Naj bi Čehi ua severu, Hrvati po na jugu vodstvo bab.sburžkih Slovanov prevzeli. Iz ■»llljil. (5. februarja, flzv. dop.) Tukajšnji rokodelci, kateri so vcČjidel sami Slovani, so pred dvema letoma društvo ustanovili in sicer s tem namenom, pripraviti si za potrebo varno pribežališče, za bolezni potrebno pomoč priskrbeti ter vzajemno občno blagostanje povzdigovati. Pri ustanovitvi tega ljudomilega društva se je mnogo mestjanov in tudi nekoliko pomorskih častnikov in uradnikov za častne družnike ponudilo, katere so ti rokodelci z veseljem sprejeli in jih za vodje društva izvolili ter se prostovoljno njihovem vodstvu podvrgli. Za predsednika sc jim je pri tej priložnosti nek lahonski pravduik nsilil, ker jc videl, da je tukaj za njegove zapletke pripravno področje, kjer si najlažje glasovitosti pridobi; in ta italijanski bastard je smrtni sovražnik in stra-steu zatiralec slovanskega roda in je tedaj laški jezik za uradne opravke vpeljal, katerega polovica družnikov prav no razume, ter celo drnštvo svojevoljno potalijančil. In začela sc je razprtija med sondi in upodobilo so se različno, stranke v društvu, vslod katerih so se pomorski častni soudje društvu odpovedali in sc mu za vselej poslovili ter f?a vodstvu lahonske vladoželnosti prepustili. — Od tega časa jo to društvo tabor lakonskih lenuhov i u borišče sovražno si nasproti stoječih mestjanov, ki so oudi na stroške revnih rokodelcev prepirajo; in ker jo društvenemu zdravniku jako dobra plača iz društveno denarnico odmenjena, se vsi za njo potegujejo in eden druzega izpodrivajo ter neiz-vedene družtvenike vsaki na svojo stran dobiti si prizadevajo; tudi nek samostanski begun in po-pačeu pop se je vrinil v to društvo, in izdaja na stroške tega društva italjauski časopis,, v katerem pravno slamo mlati , ncslanarije prežvekuje in naše mornarstvo psuje. In tako jo sopet to neumno ljudstvu pod oblast oholih Lahonov prišlo in zdihuje sedaj milo v trdem jarmu tujega samo silstva, ker nije bilo toliko pametno, da bi iz sredine društva si predsednika zvolilo, kateri ga nebi kot slepo orodje za svoj uamen krivorabil, neg-o bi gledal slovanskemu življu Bposredki tega društva pomagati. Politični razgled, — Na Dunaj i stvari vise pri starem. Zadnji nam došli ustavoverui listi poročajo, da bode O. t. m. minister Laster predložil postavo o „direktnih volitvah za silo." Prodno nemajo tc postave, no morejo ui ustavoverci niti ministri spati iz straha pred federalizmom, videči, da so vsak dan lehko pripeti, da jih ne bode več v rajhsratu dovolj za sklepanje. — Čo je istim listom verjeti pogodili so do nekoliko tudi že s Poljaki v področju. Te dui pridejo „koncesije" ktere menijo ustavoverci Poljakom dati ua svitlo. Mislijo jitn le-to dovoliti samo še le potem ko bode gališki zbor sklonil in svoj volilni red spremenil, torej garancijo dal da mogo Nemci kakor jim drago druge Slovane zatirati. Pisma o kazenski preiskavi proti enemu opozicijnnaluih listov v Pragi so bila ukradena praški deželni soduiji. Ustavoverui listi se za to strašno jeze, Češki pa jih zasmehujejo. Angleški parlament jo »j. t. m. kraljica s prestolnim govorom odprla. V začetku govora izreka kraljica hvalo bogu za ozdravljenje prcstolnega naslednika, potem pravi, da so razmero Auglijc z drugimi državami „najbolje." .,Razsodniki, kateri imajo soditi o mirnem končanji terjatev zuanih pod imenom ., Alahamskih" , so se zbrali v Genovi. Vsaka stranka je razsodnikom svoje pravne razmere razložila. V pravem slučaji, katerega so zediujeuo države razložilo, so pa za-popadoue tako terjatve, ki ne spadajo v področje razsodnikov, zato sem ukazala, naj se o tem zo-dinjenim državam prijateljsko razjasnilo napravi." Daljo pravi kraljica, da so v Irlaudiji iu po veliki Britaniji število zločinov zmanjšuje, da je fi-uancijeluo stanje države ugodno in koncem priporoča kraljica parlameutu ueutrudljivo delavnost. Precej v prvi seji angleškega parlamenta jo spregovoril ministerski predsednik Gladstone in (tudi v prcstolnem govoru omenjeno) razmerje s Francosko tako raztolmačil, da si je Francoska pridržala pravico vsako uro trgovinsko zvezo z Anglijo pretrgati. (Kader se to zgodi ima Anglija veliko škodo.) O alabamskem vprašanji pak je Gladstone rekel, da se ima v Genovi samo to določiti, je-li Angleška pregrešila se proti mednarodnim dolžnostim. „Mi mislimo, da ue — rekol jc. Nič bi ne bilo tako poniževalno nego ponujati brutto-plačilo za težave, o kterih že leta in leta trdimo, da jim nismo krivi." — S tem govorom, v ktorem poudarjajo Angleži ua svoj narodni ponos in zanekajo dolžnost plačati indirektne škode, ktero je onim pri Angležih orožena ladija Alabama prizadela, — postaje angleško-amerikansko vprašanje jako resno narave, in celo nemogoče ni, da se vuame borba med tema državama, ki bode vsaki neizmerno več denarno škodovala nogo izuesc svota, za ktero sc pulite. Razno stvari. * (Poziv.) Obširno v okrajih Postojna, Kočevje, Krško, Litija, Logatec v Planini, Novomesto in Črnomelj storjeno poizvedovanje kaže, da v imenovanih okrajih vsled slabe žetve lanskega leta in drugih elementarnih dogodkov pomanjkanje potrebnega živeža vedno bolj čutljivo postaja iu da sc ima popolno /manjkanje semenskih obrodkov pričakovati. Ker se prebivalci imenovanih okrajev zarad svoje ubožuosti iu ne imajoči drugačnih zaslužkov brez tujo pomo.'i največji stiski bližajo, priporočam to siromake ljubezuipolui darežljivosti blago-srčnih prebivalcev kranjsko dežele iu sc obračam na njih v vsakem času pokazano požrtovalno človekoljubnost s priznaujapolno prošnjo, naj silo trpečim bratom z milimi darovi v denarjih in živežu pomagajo, da se jim težavno položje kolikor mogoče zlajša iu se nastopu še večjo sile ob času v okom pride. Mili darovi se lahko neposredno oddajo pri c. k. deželnem predsedništvu ali v mestu Ljubljani pri mestnem magistratu iu pri uredništvu Časopisa „Laibacher Zeitung", po deželi pa pri c. k. okrajnih glavarstvih in povsod pri čestitem farnem duhovstvu. V Ljubljani, 27. januarja 1872. C. k. deželni predsednik v vojvodstvu Kranjskem; Carl Wurzbach v. Tannenberg. Iz uradnega lista kranjskega smo posneli spredaj stoječe vrste. V pristavku zedinjaino svojo besedo z ono cesarskega namestnika iu prosimo vse premožne rodoljube, naj pomagajo ubogemu ljudstvu. Narodua društva naj uaprav-ljajo veselico in Čisti donesek prepuščajo stradaj oči m rojakom, podvzetuiki naj jim dajejo kolikor mogoče zaslužka, bogatini naj sežejo v žep iu celijo rane, sploh naj nikdo ne zaostane darovati svojega priucska ua oltarju ljudskega blagra. Pomagajmo ljudstvu v materijalni stiski, s tem si ga bodemo pridobili za višjo politične namene bolj ko z vsemi šc tako navdušu-jočiuii govori, pismi iu veselicami. — Naša administracija bodo darove rada sprejemala, v listu kvi-tirala iu precej ua dotično mesto odposlala. * (Matični knjigi za 1871. 1.) in sicer: Schocdlor III. snopič (mineralogija iu gcoguozija) in „ Letopis" s poročilom o odborovem delovanji in imenikom Matičnih udov — ste v tisku dovršeni. Vezete sc iu žc sproti razpošiljate. — Slov. Atlauta III. snopič (Afrika, Avstralija iu evropska Rusija), ki izide ua račuu 1871. 1., kmalu se dovrši ter meseca inareija t. I. razpošlje s Pokorni-jevima knjigama Živalstvo iu rastlinstvo", ki so s podobami za 1*72. 1. kaj naglo tiskate v Pragi zato, ker mnogoštevilnih podob Matica ni mogla v Ljubljano ua posodo dobiti. (Nov.) * (Deželni odbor kranjski) je ua dopis c. kr. doželue vlade, da 4. in 14. oktobra 1871. leta od kranjskega deželnega zbora sklonjeni postavi o uravnavi doneskov od zapuščin k uormalueiuu šolskemu zakladu in zastran urav- nanju plačo učiteljev zadevajočih pravnih razmer učiteljstva javnih ljudskih šol niste potrjeni, sklenil, obrniti se na deželno vlado, da bi se mu naznanili razlogi, zakaj da se po štajerski postavi osnovana postava o uravnavi doneskov od zapuščin k kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu ni potrdila, sicer prihodnji deželni zbor nima vodila, kako bi se ravnal v tej zadevi. („Nov.M) * (Veselica v veliki Nedelji) T. fehr. v Fctkovi gostilnici je bila, kakor se nam piše. zanimiva, posebno ker je prišlo več odličnih udov iz ptujske čitalnice, kterim izrekamo srčno zahvalo! Vršila se je zabavna tombola na šolsko korist, čisti znesek po odbitih stroških je 30 gld. — Lepa hvala vsem prijateljem šole. * (Ostrnpijen ženin.) V Slovenjem Gradcu se je hotel te dni krojač Cvenk poročiti dati. Vse je bilo pripravljeno za v cerkev, pa ženiua začne naenkrat strašno gristi, tako da ni mogel iti k poroki. Drngi dan ob 11. dopoldne jc umrl. Ker je sum, da mu je nekdo zavdal, je sodnija preiskavo pričela. * (Premogove jame v Hrastniku) so prišle v last nemškega zavoda „Oesterrcichischc Vercinsbank." Tako se maste nasprotniki našega naroda z zakladi naše zemlje. Našli so v Hrastniku tudi pred kratkim bogato novo lego pre mogovo. * (Punt proti p ivo v ar je m) v Gradci, o katerem smo v zadnjem listu poročali, se je na prav obžalovanja vreden surov način razširil. Velika množica je napadla fabrike za pivo, pobila šipe iu spravila tudi življenje pivovarniškili lastnikov v nevarnost. Vojaki in civilni varhi javne varnosti so morali pomagati in bil je eden nemir nikov umorjen in mnogo ranjenih. 17 so jih do sedaj zaprli. * (Samomor.) Na pašniku in borštu ime uovanem Žence bonejske pri Solkauu na Goriš kem bilo je dne 29. p. m. popoldne najdeno truplo neznanega mladeniča, kateri se je sam umoril. Mladenič je mogel biti star kakih 1H do 19 let in je bil lepo po gosposko oblečen z rokavicami na rrkah: ustrelil se je v desno sence z samokresom. Imel je pri sebi poleg srebrne ure z zlato verižico tudi li> gld. v "bankovcih in še nekaj drobiža. Pravic ali kakih drn s M a? *« -i |a _£ 1 © l S = 3 3 P3 "it c as F o >o " o II o -tj r o g &- o ~ ta ■ .2 r: Z : — -— -T fi M!« 5« >-Z >-x * f (S * F . *» ._ . hi -- 1x — "1! V . rt - « rt • £ o Te«.* 2 k r t r b n »o to 3 BBC* b b b * b b pq Cm 25 = ti' i- 9 G> S S \ C 'm iO I 3 9 (2 04 M M) w • (0 * 2 J « 4 & -= rt •? gS c ..... — ?\ sj & č. n ji o. >1 "rt ^•4 ■ - rt ne« S n :* i?. II iN — — b b t t B _ ■§ * * * r ■ •jr>'n »0 ri c ° u~ ♦j ^ •m o j rt " ^ ——— j Q Ji J n *5» p jj " n* t, ■ * • mJS Z B J " * e " J3*5 SL*s « b b b O rt w « >^> »U O ^ O 2 t u ** • 3 * ■ c rt & ■ Zi g " — = j *•§ § I i 03 S 'Z &. 3? 2 ..s .g rt • 2 o . — »> I M a Od petnajstega julija na novo odprta narodna liskarnira F. Skaze in drugov v Mariboru v koroški ulici, Posclil-novi liisi stev. 229 si dovoljuje « tem cestitemu občinstvu naznanjati^ da je zdaj popolnoma z najnovejšimi pismeni in olepšavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi- in brzotiskalnicami ter dragimi stroji oskrbljena, in da je v stanu vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni zvrsiti. Tiskarniea ne priporoča v tisk vzeti posebno: časopise V vseh velikostih, letopise, letna sporoči hi, literarno de/a, koledarje, brošure, raeun.skc poročila, zapiske blaga, zapisnike cene, zapisnike (IruMvenili udov, kataloge, račune, fakture, alave na pismen papir, cirkuhire, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, parte-liste, — dalje vse sorte fonniflarc in tabele za C. k. urade, advokate, notarje, železnocesfne in cesfno-vozuc liste, oznanila za na ogle*, v mali in najveci ubliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja, litografije in avto^ratije spadajoče stvari. Konecno si dovoljuje c. p. n. občinstvo in posebno advokate in notarje pozorne storiti na svojo zalogo t ir-iliii 11 ili formularoT in priporoma • Velike dnevne zpisne knjige, 3kratne ekspenzare, 2kratne ekspenzare, oglavljene in vložne pole, interbnske liste, slovensko in nemško, pooblastila, V celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekutivske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, in druge formul are. ■7 7 8 m* Q)£0 ojgo c£o o^o rj^a cj^o cJ^o n)^o "^o r.^o ?>£i c^.o fc^|a Ojj(0 r^,, c^j^ rjjio g)^'o Q^(o ewO r^o Ujjo Vik cAj r.To r|o r|o r;|S cjf'n nflf^ Izdatelj iti odgovorni nieduik Martin J e 1 o v | e k. Tiskar: F. S k a*/a iu drugi. Špecerijski pomorili k ((oininis) t n «1 i pri pošti izurjen (l'ostoxpeditor) želi prcme-ii i t i irojo tedanjo slnibo đo 2f>. solca t. 1. Pisma naj se pošiljaj« pod naslovom : L, S. v Novo ve« pri Rakek«. (31 — I) Naroda? h St 16., 10. februarja 1872. Prof. Ih", loippierre a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi*) v :i .'•. Nosio Ijna moć: 30 25 80 U> 50 cent. Cena, gld, i To 80 56 100 i i" Nositelju.'« moč: 1 2 I 10 20 80 fnl Cena, gbl.: ~5 »j 1.60 12 15 is! Nositeljna moč: 40 f.O fiO To 80 fnfc Cena, gld.: JO 22 26 27.60 80. ii*f$f Z0t č #»•/###. /. leleznfm obročjem la Otegi (gevihti: Nosinljna moč: 15 'JO 26 30 40 50 cent. Ilena, p/Id, i 160 110 200 230 8TJ6 360 II4» Sil H 4 f 04 4/4- .' Nositeljno moči 60 60 To .so im> cei.l, Cena gld 350 400 450 600 600 Noaiteljnn moč; uo 160 200 .">ni. Ceml i tena, gld, i »> 660 T.".o ■ „ MtM^:ini> A « 01111».. fabrikanti r*e sorte druge ra&e in mrigk. 3^ Naročilom proti pošiljanju denarja ali ua poštno poiluzetje ustreže, preecj : (11—68) vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. \ s c predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, baj spadajo v eno ali drugo stroko, poskrbi H!. Olatt-AiU"«* IlilK«!!' za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego fl.VOOO predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah U. Glattau-a prvi parižki Tsazar za tiNlrij« 11 ii l> u mi. j L Stadt, verlangerte Karntnerstrasse. Nr. 51, v Todesco-vi palači. I>;n*il:i zu p<>, 60, 86] lini sjld. I. 1.00, I.to; prav lini gld. 1, 2.60, ;t. 8.50. Praktični toki /a saimlke po krajo. 40, 80, so; lini gld, i, 1,20, 1.60] najftnejl grld.2, 2.60, ;i. 8.50, I. 4.60, Plima- in iletianioše s praktičnimi predeli no krajo. 60,80, gld. 1.; fine gld, 1,80, L.60, i.so; najlineje gld. J, 2.40, 2,80, 8.20, 4. Znaiime knjižice (noti«) kraje. tO, 16, 20, 26, 30; najfinejo v usnjt, vezane kraje. 40, 60, 60, 80 gld. i. Potne torbe is onjraočnejegausnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, B.40, 2,70, 8.10, .'!.To. i, 4.80, 1.80, Ceno računjeno pO velikosti. Waterproof-popotnl kovčegi, praktično opravljeni in razdeljeni po gld, 2.40, 2.80; B.60, 4; prav veliki po gld. 4,50, 5. .">.:>0, I). Polni1 skleniee s kupico in usnjeni prevlečene po gld. 1.20, 1,60, isu,' 2.10, 2.40. lartiMiii ;i!iMinii na izbiranje In v Čudovit,, mnogovrstnosti, eden za J.r» podob kr. 86, 60, so, gld, 1 ;| najlineje okinČan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2, 2.50; /.a 60 podob kr. 65, 90, gld, 1.20, 1,60; najfinejo oklnčan s podobami Itd, gl. 1.80,2, 2.50.8, 3.60,4; album za 100 podob gl. 8, 3.60, 1,5 do gl. 12; SO DOdoll «1. 4. I..MI. fi, :")..'iO, i;, t do gl, 18, slednji v najuoveji krasotnl obliki. A1 Im mu i z mn/.ikn, igrajo, ko se odpro, dval lopa napeva,jako pripravni /a darila inj kfnč salona. V obliki pol osroorko, itajelo-l gantnojo vezani gld. 8.50; se line j i gl. 11, nannejl gld. l I. 16. V obliki '/i osinerko, ravo tako opravljeni gld. ll, 12, 14,16, is, krasotvori v obliki četvorko gld, 14, n;, 18. 20. -JI. Pisne mape, vsaka s naporom, jako p rak-I lične gld. 1. 1.20, 1.50, 2; populniin' pisilniin orodjem gld. 2, 2,20, 2.50, '■>. 8.60, I. 4.60, Nesi-serji najokllsneje izdelani /. vsemi šivalnimi potrobidlnaml po krajo. 46, «*»o, 80, gld. l; veliki gld. 1.50, 1.80,2ltd.;nra\ veliki, najflnojl gld. 2.50,3, :s..r»o, i. i 50, 5; krasi>i\ ori /.;| darila gld, t, S, 10, 12. II. Pahhe za. plese in Šetanje v najeei zherki. Ena priprosla, lepa. kraje 80, 40, 50, 60j s prav lepo slikarijo kr. 40, 60, ho, gld, i. 1,20, 1.io; najkrasneje opravljena gl. 1.80, 2, 2.60, 2.80. :i.-;0. 4.80,0; Bonquel cvetlice znotraj skrito paliljo. klera po volji (zgine, po kr. ho g|d. 1, 1.50; najlineje po gl. 2.50, 8,3,50. Na j Ind j i glavniki 'i trdega kavčuka. 1 čosalni glavnik kraje. 15, "jo, of», 30,86; l gost glavnik kr. 20,25, 80; 1 glavnika ročajem kr. 25,80,851 l v tekli Ivi glavnik kr, 80, 40, BO« l lopni glavnik kr, 10,15 •jo; i obvodni glavnik za otroke kr. 10, jo, -2;\ 80; i topni glavnik s zrcalom In krtačo kr. 26, 80, 40, 60. Najlioliše, |m> imvem načinu ua|iravljeue krtače, kakoršne se le In dolte. I krtača za glavo kr. 80, 40, 60; line kr. 65,85,gl, i ; najlineje gl, 1.60; i krtača za obleko kr. 60, 60, so, K|. ^ i .-jO; najlineje gld. 1,50, 1.80, 2i i prav ftnn krtača za zobe kr. Ki, 20, 26, BO, 40; i krtač za nolile, kr. 25. 80. 86. 40, 60. 60. so. «_ Alpaka-flVfCaikJ. zbuhnjonl, priznani kot najboljši: visokost 4" 5- G" T** 8" «J* 10u h, <>; dvanajstorka za dessert gld. *j, f)0. 8.60. 4*. 5. od več na kant priilih fabrtk za mareli solnčnlke. Delhikl (marele). Velika lepa marola gld.L po kr. 40,50,60,70, ho, ;k>, gl. i, 1.60, 1.90; Alpaka-dotnljč gold, 2,80. Zopal tmomotrl v etni po samo 26 kr. 8.50; Dežnik i/, ponarejene svile (Zanellai Xajnnvt»ji neHoserji v podobi zlatih jaijc, gfd. ."■/jo, 3.60, 4; iz težke IlonsRe svile- v ktorili je tul poln šivank, dvojni konci po gld. 6, 5.60, «',, 6.60, 7, 7.60. I naprstnik Is kinelkegasrebra, veljajo Solnčniki. Pomladni sidnčnik i/, lionskel le kr. 30. svili- gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo tfld Oalekogledi (Porspectlvo) i najboljčiin ste-2.80. :t; iz navadnega blaga kr. 60, stri klom, ki daleč dobro kažejo po kr. 00, \elik solnčnik i/, tkanino kr. 80, gld. 1,1 K<», ^hl. 1. L.20; i/, težke svile gld. 2,2.40, 2.80; sJAaglesk« škarje najbolje baze: škarje za izrezlja vanje kr. I o, 20, Jo, ,'50; 1 škarje za vreza vanj i< kr. Jo, 'M, M>. 40, najveće krojaško škarje kr. 45, svilno podlogo gld. 8.20, .-:.so. i, 4.60; senčniki gld, I.S0, 2.60, .'». Tovarniška zaluča najlniljših preramnie, za ktere so ilaje poroštvo. Dvoje iz an-glelkih koncev kr. l">, 80, so; svilnatih| kr. 85, 95 gld 1,10, L.60 kr. 60, 60, 70; 05, ho, gld. 1, 1,20; 1 škarje za luč za svelilniee s siurdljiveein kr. 35; 1 veri-lloa za škarje kr. 20. Imenitni peresuiki in tmži iz besseiner- Žepne .svelilniee h tako priljubljenimi »le-jekla, znani kol najboljši na svetu, pO pitnimi šipami po kr. 60, TO, 80; s 4 krat-kr. 20, .'>'►, 40, 60, 80, gld. 1, l.JO, l.bt). nini slepiloin gld. I, I.JO: v podobi knjige Imenitne Ilice Iz bessetner-jekla, dobro za vkup zložiti gld. 2.60; avetilnica za počinjene, kakor srebrne nikdar barveL.bezrokavčni lep_kr, 80. Toaletno milo samo poselmo lino. 1j kosov,; ne spremene. Dvanajstorka jedilnib žlieOkviri za loloiri'alije po kr. 4, 0, 10, 1T>; velikega Glvcorlnovegfl mila krld. 1.16 j kr. 85, finejilt gold. 1.20; dvanajstorka fini kr. jo, .*io, io; najfineji kr. 60, 80; v 12 velikih kosov mila iz grenkih man-j /ličie za kavo kr. kabinetni obliki kr. f>0, 60, so, gld. 1, kr. Ho, gld, i.io; dvanajstorka Kinezkn srebrn s srelirnimi ploščami. 1.20. boljši kol navadno kinežko srebro, ker Izvrstne angležke britve (/.a vsako se nov kr. 81 cvetličnega mila/, raznimi vonja vami glit. 1.90.2.60; dVanajstorka mila \ podobi raznovrstnega sadja kr. '.>."». 8|oer vse dru-1 ge bale. I pisna garnitura obsevajoča n«i najflnejlbl listov papirja s po\oljnimi črkami in imeni, 10O najlinejib zavitkov in 100 pečat 11 i 11 znamk. Vse to vkup za i^ld. 1 ; se mi-; neji g], 1,85 ; najtim-ji /. barvaniud zavit ki gld, 1.70, looo prca i n h i znamk, pnilaieno tiskanib na nov patentiran način garniranih, spo voljno firmo, grbom Itd., velja le gl. 1,60, r>oo, gld. 1.25. \^ij|»ol rl»mkJ*i |mo»~ Val il.I i je dober Liofauohoux«rovolvor, s ktcrhn se v 6 sekundah zanosil Ivo 6kral se predmeti iz kinožke^a srebra prevle-čejo z močno srebrn o ploščo, se prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko s srebro srebrnimi ploščami se daje ua 10 let. 1J žlir le gld. 16.60, žliciee za kave orld. 9.80; dvanajstorka nožev in vtllo f,rl«l. 26,60, 28; /.lira za SOClvje tfM. 3.90, 4.00; IJ nožev /a ilessei'1 gld. '.».HO, I J; I soliden najele-gantneja oblika gld. 2.40, 2.86^ 8; štii-puiea u:i poper) gld. 1.45, 1.90; razsi-j pavee za sladkor gld. 1.90,2.10; I \elikaj Žlica ZJl mleko gld. 2.76,8.40; I velika1 lliea za juho gbl. r>.to, Ci.io, 7: sioujakij,. . za nožev novi tako elegantni obliki gld. pN««* za »rili ... toaleto, fin, a k»uo- 1 z velikim zrealoiu in naslednjimi daje poroštvo na dva letaj I Gladstone Etasor kr. 80; t Prince of Wale« Razor gbl. L.20; 1 prav lina (ieneral Napier Razor gld. L.60; t uajlineja Admiral Razor ^rbl. 2; I Model Razor, najboljša britev ua svetu gld, 8, 3.50. Vse britve v nolnicah. Nožnice I dvema britvama najboljše baže gld. 1.80; Milo za briti kr. 16, 20; I jermen na vijak kr. 46, brez vijaka kr. 20; pasla za jermen mazati kr. 26, \ S«|<•<'III || ^OSJIOlIll ■•«»-HllIlOlIllO |»Ofll*«kl»IIO. 3 ! h. I par 5.8o. »i. mi/iiib sve.miUov 10, 7.26, gl< vstreli. brez. da bi BC petelin napel ; r.i/.en Klnfl Alpa kil /.lire, zbog lepote iu v/.lraj le bit rosi i tO orolje ttlđl daleč nese, na t mi : liiuelrov gld. 18X0; 100 patron gld. 3.60; na '.' milimetrov gld. 17, patronogld. 4, na 12 milimetrov gld, 19,patronogl. 1.60, i"«->.itii ■•<-%«» 11 «'■-.{ i 5W dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 8, 50. IJesiiil l.ese.lii kailileem ! Neredko so pripeti ka po slabem papirji sn oigarotc ostane v iisiib slab < i u 11 s, škodijis zdravju. Tomu se je prišlo v okoiU, ker se zamore kaditi nosli imenom 2.35, J.7f>, 8.50 kava gld. I za j nI.o kilo," <;o. Prave piplco IJ navadnih žlie gld. 1,60, 5.20; 12 žličie za 10, 1.60. 2.86; I velika Ilica '.•o, jrld. 1.20; za ml. ko kr. za sin...tke i/, morske pene lepo zrezljane po kr. 50, 80, gld. I ; kra-I Botvoii po gld. 1.50, 1.80, J, J..">t»; pol ravno taki ceni so tudi gladke pipiCO S ustnikom i/.janlara v lalogi. II turški' tabak brez papirja prav nrljotuo.lNojlInejI štajarak n nugležk nož n I staklena cev, v ktero se nabaso tabak, villoo, dvanajstorka z lesenim ročajem kiera nadomesti papir inprlhrani vso mu- gld. J, 2.40, 8; z bivolo-koščoniin roča-j o veljalo kr. 25. i .i'"1 gbl- 4.50, D, 5,60,6: najfinejl gld nioc potrebnimi rečmi: I lina augležka britev, I inito za briti, I škallja i/, kovine. I kamen za brusit i in poostrili, 1 glavnik, I krlačiea /a zobe, 1 lina pasta za zobe, I kos voščene poinado, 1 kos mila za roke, I skleniea fine pomado, 1 tl.u;oii francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80, Jeklena peresa: akatijioa s i i l najboljših peres kr. 80; Kubu ova peresa I karton kr. «;<>, 80, gld. i; nnglolka kr. 80, gld. 1, l.JO; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5. 10, lf>, 20, 30, 40, Bor 10 res, elegantno polirani kovčeki, 8 predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 Jeklenih peres, J kosa finega pečatnega voska le 86 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki Iti i/' Dunaja kili Koli radi imeli, lahko vso brez tzjemka &6b& iz !%]. lalaHtin-a |i <> naznanilo reći po krajcarji dokazuje, da »t« vsaki konkurenciji ustavlja; ćeravim so roči po nezaslišano ni/.ki cenil na/naujeuc, vendar po vrednosti Imlj zadrn oljujojn, kakor se |>i ičaktijo. li kr. »• ip.tlei- /:i sni. >. I ke 11 T» kr. 1 par velikih iiuirovir zn E>, 10, 19, B0, 40 Kr. r.i/liihi« r«-,'i gOfl|in. 1 T» kr. I par velikih močnih no-Hoapi.doin.de, kom in deklicam, gnvic M (Otpi li kr. Il- kodnih cv i.'. dobrega! 15 kr. 1 par 1 kr 1 kr. 1 kr 1, f. Jeklenih pere«. '.' dobra [il-l i i i I. i I zov.ck M pisanji'. 2, li, f> kr. ra/.lii'ni part'iiiui-rani umetni m; i-u za izbo. '_' kr. ena »lim /a kavo iz motala, parfebren*. 2 kr. 1 kos tinega in.jila /u toihlu 3 kr. I praktičen ključcilr/cc :t kr. 1 krtača M mazanje, a kr. a knjižici tinela papirja IH 11.1% :l!l;u igal i-. .! kr ili p:ili'iil irioi guuihiiik za čevlje ln rokavice. 'i kr. 1 kos nionijii 7.11 ln isu 11 i«-. 3 kr. 1 11 1 mašina /11 vili-jiiu.il' :l kr. ena verna priiliku. 3 kr. fini Hna knižica M Mutite. 8 kr. 1 kos Snega pečatnega voska z vonjavi). .1 kr. 1 skudclica iz plelui. 3 kr. 1 ti n. 1 kresalo napolnjeno z, ivephiikiiini. :i kr. 1 steklenica dunajsko napredovalim tinte. 4 Kr. 1 oleganti u okvir za l'oto-gratije. 4 kr. 1 in'i'il.ilnik za liarve z 12 barvami s čopičem. 4 kr. en prae pri/ic alnice 4 kr. en posrebren naprstek. f» kr. eno žopno zrcalo. Ti kr. ena ustna harmonika, fi kr. ene klešče za sladkor fi kr. 1 par nodvezkov. fi kr. ena žuča iz metala, posrebrena. ri kr. eno župno kresalo. 5 kr. nn mamlvcc. 6 kr. ona čedna verižica za uro. 5 kr. ena manšefa za svetilnik iz stekla. fi kr. ena Hrelirna kropla. nnj- buline znaZilo za metal. f> kr. različne igrače. f> kr. različne družbine igre. 6 kr. čedna knjiga z podobami s textom. kr. 1 tin a I im na. kr. cn čeden prstan, kr. en praktičen kazalec \ da tlima. kr ena skodelica za kavo. kr. cna Hna maniela za luč. kr. 1 kos glieerlnskega ali rastlinskega mjila. b kr. 1 kos tine voščene pomnde. 5 kr. en obročen glavnik iz kav čaka. 5 kr. Najboljša rastlinska pasta za zobe. 6 kr. ena hranilnica iz pleha. b kr. 1 par hlačnih varovalcev 5 kr. lepe plchaste troinpete. 5 kr. cna piščalka za lov ali za signale. b kr. ena smodkarnlca, nova in praktična, b kr. en karton s 3 kosi tinela pečatnega voska. 5 kr. 13 avinčnikov. 5 kr. en zam.-išek. 5 kr. nurlepic fotografij e. usnja. s kr. otroška ura z verižico. 10 kr. 1 par cvirnatih rokovic za otroke III kr. ena lina svilna petlja /11 gospode. 10 kr. ena tlim k in/.iea /a notne s praliUn 10 kr. 1 »katla z U lepimi l.ar-vaml. 10 kr. 111 smoilkedl'/cc i/, prave morske pene. lil kr. lina izuril i 111 ni, liroša in uhani. 10 kr. ena steklenica prcllna pnrtuuiirnnetru olja za lase. 10 kr. ena verižica /.a škarje. 10 kr. eli glavnih iz bivolovega ogu. 10 kr. ilobra ključavnica za škrinje. 10 kr. 1 u merilnik, dunajska in francuska mera. 10 kr. I čeden pahljuvcc. 10 kr. I par skodelic za kavo Iz porcelana. 10 kr. en porcelanast krožnik pnniizje. 10 k r. 1 na praktična siiiudkaroica. 10 kr. ton tiuili šivank, sortiranih. 10 kr. ena dobra denarnica. 10 kr. I par otroških nogavic. 10 kr. pipa za tobak z cevjo. 10 kr. pipa za siinidko i/, morske pene. 10 kr. cn trosivec za sladkor. 10 kr. eno oliesljivo kresalo 10 kr. pas iz lakiranega usnja. 10 kr. en fin medaljon iz pozla- cnega bronca. 10 kr. en čeden žepič za uro iz žameta. 10 kr. ena krt«ča za blato 10 kr. lina garnitura gumb zn manšete, predsrajčnlko in ovratnike. 10 kr. en praktičen oilmnšlvec. 10 kr. en centimeter. 10 kr. ena tabakira. 10 kr. ene dobre jekleno škarje. 10 kr. niz pravih koralu. 10 kr. steklenica najboljše vode za snaženje madežev. 10 kr. lepa oblečena puža. 10 kr. krtača za zobe. 10 kr. lin. glavnik za cesarje. 10 kr. 1 par modernih uhanov. 10 kr. en lonček pomnile za krepeanje lasov. 10 kr. pletenica za štrikanje. 10 kr. loo dobrih zobotrebcev. 10 kr. izpraiivee za obleko. 10 kr. zvUnvee za lase. 10 kr. moderna urna verižica. 10 kr. album z Iti obrazi iz Dunaja. 10 kr. im/i.- z a klin.ja 111.1. 'virnalili rokovie /,i goape, IBj k r. jermen za plcil i/, usnja. |0> kr.jedna priprava noži vilice, lfi kr. ena steklenica lincga parfuma. Ki kr. steklenica prave kolonjske vode. I.ri kr. line škarje. •JO kr. 1 par cvirnatih rokuvic za gospode. 'JO kr steklenica tekočega lun 1. ki se lahko inr/.cl rabi. 20 kr. velika harmonika na meh. 20 kr. jerbas za kruli iz ilrola. 19 kr. krtača za glavo, dobre sorte. 20 kr. mašina za loven.je bolh. 20 kr. žepen termometer, dobro reguliran. JO kr. praktičen raz tega vet! za rokov icc. 20 kr. fina žepna krtača z tflav- nikoin in zrciilon. 20 ki. 1 par vaz za cvetlice iz porcelana. 20 kr. dober angleaik dalcko-K'lid, ki kaže četrt mile daleč. 'JO k r. ilobra angleška britev. 'JO kr. I pur močnih, dolgih ženskih nogavic. 20 kr. blazinica za iivanje, ki se da priviti k mizi. 20 kr. t par prcknramiiie. 'JO kr. cela jedna priprava, nož, vilice in žlica. 20 kr. um ti 11 i h zavitkov za pisma. 86 kr. solnčna ura, dobro regulirana. 2*i kr. al lm ni za f litografije. 25 kr. nauosnik, optično steklo. :io kr. jerhaa za na trg. 30 kr. patentiran brus za vsnko rezalo. ilO kr. najnovejša anglcSka cu-zaln za otroke ; pri rabi teh cuzal dojlvke nI treba. 35 kr. globus, kterl v obrazih kaže narode na zemlji. 15 kr. otroško gledišče s podobami. 35 kr. velika, močna Šolska torba z jermeni. •10 kr. 100 finih papirjev za pisma. 50 kr. en sohičuik. 1 11. 20 kr. dober velik dežnik. 1 ll. 30 kr. ura za izbo, dobro revidiranu, s poroštvom za dve leti. 2 H. 80 kr. Cela garnitura za pisarske mize iz vlitega bronca, obstoječa iz: 1 pisala, 1 poteže-valca pisem, n visokih svetilnikov, 1 ročnega svetilnika, 1 termometra, 1 kresala, 1 moi-nlco za uro, 1 peresni ka, 1 pepelnika. (II—fi) 10 ln 20 kr. lepe palice za ti -sprehode. DSjpj*** Zastonj in franku dobi vsakdo en ilustrirali katalog, v k t ere m j c« ristič vratno blago zapisano. A.. Friedmann, Wien, Praterstrasse Nr. 26. IVa.xim.itilc>. V Ljutomeru je mesto Sivino zdravnika s kteiim jc 240 gld. letne plače iz okrajue blagajnice skopčano, izprazneno. Prosniki za to mesto imajo najdolže do konca februarja t. I. svoje prošnje pri podpisanem okrajnem odboru vložiti. Znanje slovenskega jezika daje pri drugih enakih .sposobnostih prednost Okrajni odbor v Ljutomeru, dne 24. februarja 1872. (29—3) Kukovec, načelnik. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. 1'rva štajarska c. kr. priv, tovarna (fabrika > ognja iu vloma varnih tajnic Ikas! za denar in pisma, miz za pisanje VinreiHjij-a Ivanduili-a v Gradei, tuftn-ttti : It f <• t lun* t'BiH t »U ti* 4' 'SI, priporoča svojo iz najboljso^a, štajarskega blaga, h ključavnicami po posebnih patentih, in naJHolidneje dovršeno izdelke, za ktero je porok po jaku /.nizani reni. Troti primernemu vplačilu na olajšanje p. n občinstva tudi plačila na svote. Izključijiva prodaja pri ANTOTef KOIIONI, (43) žnlozninar, (»riesffasso Nr 10. vllratbi Medic. & eliirurg. 13r. Jon. A"o«i\jsilt ^ magister porodoslovja, praktičen zdravnik v IjJ ii I»1J a nI. na sv. Jakobskem trgu v V i r a n t o v i hiši I. nadstropji, ozdravlja vse zunanjo in nntranje bolezni. Za bolnike iz dežele jo gotovo doma vsak dan od 11—12 dopoldne in od 3—4 podoldno. Ozdravlja tudi pismeno. V. (26—6)______ LMT Jaz Viljs'liiiiais) Kix tukaj javno izrekam, da sein kot udova ranjk. tira. Kisa žo osem let edina in BOma izdelovalka prave in nepokvarjene o rigin al-n.-isto I* o m |» ii il o si r. ker le jaz poznam skrivnost pripravljanja. H tem torej liaziiMiijani. da se odseltmal omenjena pasta Pompadonr ne popa če na dobiva le v mojem stanovanji nalhiuaji, Leopoldstadt, arosae Hohron-gass«^ 14, 1 Stiego Tltlir 62; h vari in , naj se u i k j o r drugje ne kupuje, ker zdaj nimam ni (lepota ni tilialo in Prava PUMttl Pompadonr. Ko bi ne imela za-željenega v«jioba. budu se denar brc/, ovir nazaj poslal. /hsiJjti sf \>o povitem ! (Nachnakme). sem VSS depoto razpustila zarad pnnarejavaiija. Moja prava pastaPompadotir. tudi rsrnhua pasta imenovana, nikdar ne ostane brez vspelta, ki je vzvišen nad vsako pričakovanje edino asrsnlnvane srodstvo ■a bitro in nezmotljivo odpravljanje vseli mozoljev na obrazi, sajovcev, peg, šinj iu ogorcev. (»arancija jo tako gotova, da se denar retour pošlje, ko bi vspebi izostali, riskerc to izvrstno past« h podukom 1 gld. btl kr. a. v. (lil—18) Zal* vnlšin iPiMštm *v št v rax0li9*«frš. Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! Pod varstvom grofa Bohenwarta se je lani Ml«sYt»HMko |i«MlY%«ktj4k na Dunaji atemelilo. Slovnu ni več prisiljen, kupovali potrebno blago pri kakem iieiiiškiitaiKKein judovskem kupon, ktori ne samo goljufava, temveč jra še zarad njegove narodnosti zasmehuje. 'To se je sedaj nehalo iu vsakdo se lahko na nas obrne in za malo denarja najboljšo, naJKolidnejšc blago dobi. K H iT. p O Š I I J U IH «» Y M W 14 ll « ■■ S. H |l O V I C t O k I lio gld. 1 ..11 salonske ure | reeluo garancijo vred, večja vrsta po l.so, ure ki Idjcjo, po Sf.'.ift, a.a.r,; največja vrsta fi.fio. po 48 kr. lejio Hliko Marije ali Jezusa v elegantnem pozlačclieni okviru-, maiijao- slike po Bg kr. poM kr. termometer z vlagaliiičein vred', mul i termometri s klobukom po M kr. lm 1,80 in L80 ntijlepka urna verižica iz koli- atSnogs zlata, doige verilios i.bij—a.tio—a; najlepša -I -1.50. po Ch kr. t: velik i h kosov linega, pravega trli- eerinskega mila; 1 funt 16 kosov najbolj- ki'Ka uiandeljiiovega mila :t7 kr. po 51 kr. .riO kosov lliijtiuišc^a papirja za pismu z zavitki vrni; isto barveno im kr. po lf>, 2-1, ali \V£ kr. jako dober uozVk; naflnlifl sorto lil, 7H, tu; kr. po m i,r. »ii i.ir, jako lep đalokogleđ; po -1:t Ur. prebije za obleko z rognii in petimi zobmi; velika elegantna sorta os, 88 kr. po 10, 80 aH 80 kr. najlioliki glavniki za česanje in prah i/, kavčuka. po '-'.ln ali 8 k\. čarovna kaseta/. mnogimi aparati za Khuunarstvo, k tem nauk v rabi. 1 steklenica po 1(5, 5:1 ali HI kr. prodajalno najlepie pab Ijavce M gOlPO; oajtiiiiii veljajo samo gld. 1.80, 148. 100, L', 'J. BOi po :•>:'. kr. rblogradoon album, lop no 80, so kr.. 1.1», 1,84, Jako l.-p po 1,74, I.O0, '^.'.m R ma atko s-:'-r' Bi pO 88 kraje, politura za hišno upravo, po kteri stara 'oslepela oprava v nekolikih urah iako lice dobi, ko nova. Velika slekleliicu 88 kr. po 1.7o dvanajst Jedilih priprav. Najboljša vrsta po '.'.'.O, 8.80 kr. po na kr. iu 1.15 dvanajst /lic za Jed, kakor za-jenia vnice f.s kr., zajemal n ICO za mleko ll kr., 1 kiiliiujsk no/. :i"i kr. po 7-1 kr. ali 1,80 lepe vratne veri/iee za gospe h križcem. Majlcpša sorln i.ori kr. ]io 4.Sil čudovito lepii slika v oljnatih hurvah s Širokim slatlm okvirom 88" široku, :ci" dul-gR, kaziijoea deželo, po wi> kr. čedno risavno orodje, veliku po l.-IH k. po 1,80 idi I.T.'i velik zlat prstan s pečatom ■/. garancijo; najlepši prstni L'..r>o, ,1. po r.o, mi kr. ali 1,18 varna kIJučiivniea. pn ir.i kr. I Hleklenieu kleja, H Uterini se laliko vsak predmet za vedno z veže. po t. r>, s, 10 ali Ifl kr. najlepši umetni ogenj, U i se laliko v vsaki SOllI BOifffl, On je bre/. ilulia iu nevarnosti. Večji jako lepi veljajo i*f>, 80, 88, 40, 80. ColO kasete ■ vsemi sortami napolnjena, velika 164, ve&la 8,88, naj- \ ei'.ju z vsemi mOgOSlmi po l.lsi, /.rasen tegn nauk. pO 18 kr. 100 dobrih jeklenih peres, uajliniše ■Orle I karton s lil parosl :i\ BO, C'.ri. po 4o kr. ali 00 loterijska igro, oo SO, BSj m ali 08 imamo najlepše garniture, loiišc in uhane v zalogi; liaitlniše sorte 1,18, 1.4:1. po h.\, 1.80, l.00. 1.80, L'.ra) in 3,40 ena msgldnn lalcrna, s kli-ru lahko \s;ik duhovi' pokaže. zal.so ali B gld, I oinijaviiica (lavoir) iz posrebrenoga metala, ki se tudi v 80 lotih ne pleinelii. /:i 1.1", 1 ,no ali i/. ftUgleSkOB/a blaga nare- jen Jako dober dežnik, uajliniše sorte 8JMI, 4, kr 60, hl», im ali 1.8O prodajamo jako elegantno kasete s pripravo za šivanje: iiajelcgantniše \eljajo l.'il, 1,00 iu 8.7Bi kr. po 18 kr. en par Innli ttOgOVtoj najtiniš«; sorte ■J-' L'7, 88 kr. po 11 kr. ena šUatlja, v kteri je f> kosov na.jtiiii šega pefiAtncga voska, po 88 br. pravo ojeliovo ulje, s klerim se lahko vsi lasje temno pobarvajo; velika iteklenica 4fi kr, Najnovejšo! "^C Hra%iiaiiilo! 0, kr. priv. .slonove zobno paste, ktera v petih minutah najbolj orne zobo 1 karton, v Itterem je cel alflibel v. vsemi šte- v i l U .1111 ■ in ilri.ln-ži, vrezan v metal', s leni se vsakovrstni napisi In številu na papir, les, plell Itd., krasno lahko Vtisnejo, /.a poslovnike, iieiiuec iu privatne oiebejs ta pi smeiiska Karnltura ne samo Interesantna, leiiivee. Jako korlHlna. Uena I gld., IstO velikimi pisiiieiiknnii gld. 8,10. 1 karton h tablami, s kteriini si vsak deSok vojake iu lig ure lahko napravi, So kr. Za zaznamovanj«! perila se oni obrazci jako priporočajo, blisuećo bole Stori, velja gbl. 1,48 in so samo in edino pri nas dobi. Slovanski narodni bazar in razpošiljavni posel štit iPtfštitti. yii9vi«l*klj0't:sl§'ass<\ a\š". 91 /I. Slovanski bratje! pridite osebno ali pišite, kadar gori omenjenih reči potrebujete. Ka/.pušiljaino vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljuliii tako nizkim cenam Ke odpustek. %, (21 — 4) Z visokim spoštovanjem 4 1>4'it %V a?m 3661