255. številko. «UiiMlonl, v sredo, 7. novembra 1906. XXXIX. leto. SLOVENSKI tikaja rak dan svati ar, iiimil aadalja ta patnik*, tm raga pO pofttl pra)amai. m avatro-ograaa daaai« aa m iat. xo H, a p« tik il ^ m aatrt iata 8 K »O k, mm mmm t K so k. Za LJubljano a paffljanjam na dam m m« lata 34 K, aa aal lata 18 K, aa oatrt leta 8 K, aa aa *as*a 8 K. K dar kadi tam panj, placa sa na lata vtS K, u pol lata 11 K, sa Satrt lata 6 K 60 k, aa an mam 1 K 60 k. - Za tuj« dažala tolika ▼•<•, kaiikar ana&a poStnina, — Na naraeaa Mtadabaa v?«ži\Jatr« aara3aina aa aa astra, — Za oznanila ta pladnja ad pataraatopna patit-anta pa 18 k, ca ta eananila tlaka ankrat pa 10 k, da »a dvakrat in pa 8 k, Ca m tiaka trikrat ali račkrat — Dopiai naj m tarole frankoTatt. — 'tkapta aa aa ročaja. — Urednlaivo in upravnlttvo la v Vnaflarih aliaab št. 5, tn tiaar aradniStva v 1. oadstr., apravniitaa pa v pritličja. - Upraruiitra naj m blagavaUJa aaSiljati oaraCniaa, raklamaeije, asnanila, t J. adininiltratima ttaat Sreatnistra telefon it 54. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne tU filme po 10 h. Cnrmrnlćrva telefon it 35. Zakonski načrt o volilni svobodi. Odsek za volilno reformo je s težkim trudom končal svoje glavno delo, treba mu je rešiti samo še zakonski načrt o volilni svobodi, ki ga je vlada predložila zbornici obenem z novim volilnim redom. Zakon o volilni svobodi je za vse svobodomiselne stranke največje važnosti in prva njih naloga je. da zastavijo vse svoje sile, da se v zbornici sklene zakon, ki bo zagotovljal vsem volićem brez razlike političnega mišljeuja popolno in absolutno volilno svobodo. Zakonski načrt o volilni svobodi pa, ki ga je izdelala vlada, ne odgovarja modernim zahtevam in se mu vidi na prvi hip, da je sestavljen pod pritiskom onih krogov, ki jim je največ ležeče na tem, da ostane volilna svoboda slejkoprej zgolj problematične vrednosti. No, in ti krogi so imeli vzroka dovolj, da preprečijo tako postavo, ki bi zagotavljala vsakemu volilcu brez razločka absolutno volilno svobodo, saj vedo dobro, da bi v tistem hipu odklenkalo njihovemu gospodstvu, Čim se uzakoni določba, da mora vsak volilec voliti zgolj po svoji vesti in da je zakonito zabranjen vsak. z asti pa moralni pritisk in naj pride le-ta že od te ali one strani. Zakonski načrt, ki ga je predložila vlada zbornici, je prava karikatura zakona o volilni svobodi in je bil brez dvoma sestavljen samo v svrho, „ut ali-juid fecisse videatur-. Ako se je predložil nov volilni red, čigar vsaj navidezna podlaga bi naj bila splošna, enaka in tajna volilna pravica, potem je bilo tudi neizogibno potrebno, da se da novemu volilnemu redu tudi okvir, ki bi vsakomur omogočil izvrševanje splošne, enake in tajne volilne pravice. Vlada je to sicer pro forma storila, ker je bila k temu moralno primorana, a sestavila je načrt, ki se ozira pač na brezpomembne malenkosti, skrbno se pa izogiba onih bi-stvenosti, ki tvorijo surogat volilne svobode. Vladni načrt prepoveduje pod kaznijo, da se ne smejo kupovati glasovi voiilcev, da se ne sme nikogar siliti, da odda svoj glas temu ali onemu kandidatu, da se ne smejo razširjati neresnične vesti, tičoče se volitev, da se ne sme kršiti volilna tajnost itd., a to so vse določbe, ki imajo, ako se ne motimo, že sedaj zakonsko veljavo. Edina nova točka v vladni zakonski osnovi je določba, ki zabranjuje pod kaznijo razbitje volilnih shodov. V „razjasuujočih pripombah"* k svojemu načrtu pravi vlada pod točko 7. med drugim: -Cesto se slišijo pritožbe, da se krši volilna tajnost v svrho, da se nadzorujejo vo-lilci glede glasovanja. Takšno postopanje spravlja v veliko nevarnost svobodo volitev." Ne ugovarjamo, da bi se često ne slišale take pritožbe, pribiti pa moramo, da vse te pritožbe naravnost izginejo napram neštevilnim pritožbam, ki se čujejo proti nečuvenemu pritisku na volilce s strani katoliške duhovščine, proti pritisku, ki naravnost one-mogoČuje vsako svobodno volitev. Ako je vlada sicer skrbno uvaževala vsako pritožbo o omejitvi svobodne volitve, čemu je potem docela prezrla vse one glasove, ki se ori j o po vsi državi liki vihar za vsakih volitev, čemu ni upoštevala glasnih protestov proti nezaslišanemu omejevanju volilne svobode s strani politik u-joče katoliške duhovščine?! Ali ni prišlo nikdar do ušes visoke vlade, kako izrabljajo duhovniki za časa volitev v umazane agitato-rične svrhe prižnico in spovednico, kako s peklom in hudičem vplivajo na volilce, da morajo voliti tako, kakor je ljubo in drago duhovnim gospodom ?! Široka masa ljudstva je verna in ni je stvari, ki bi jo tako pretresla in ustrašila, kakor grožnja z večnim pogubljeDjem in vragom. Ako se ji s svetega kraja zapreti, da bo brezpogojno plen hudičev in drugih zlih duhov, ako se brez ugovora ne pokori volji in ukazu duhovnika, Jji je pri njeni nerazsodnosti takoj odvzeta vsaka svobodna odločitev in ljudstvo se v slepem strahu proti svojemu najboljšemu prepričanju brezpogojno pokori volji onih, ki pred najsvetejšim, na prižnici in v spovednici v dosego svojih samopaš-nih namenov kličejo na pomoč nebo pekel, angele in vse hudiče. Ali je mogoče potem v takšnih razmerah in pod takšnimi pogoji govoriti o svobodi volitev?! Ako se torej hočejo zagotoviti zares svobodne volitve, se mora sprejeti v zakon kot kardinalna točka določba, s katero se z najstrožjimi kaznim z a br an ju j evsaka politična agitacija v ceikvi in zloraba prižnice in spoved niče v agi-tatorične politične svrhe! Dokler se to ne zgodi, je vse govoričenje o volilni svobodi zgolj prazna fraza. Stvar zares svobodomiselnih poslancev je, da se energično zavzamejo za to, da se sprejme v zakon o volilni svobodi pred vsem takozvani nkancelparagrafi, ker bi bil sicer zakon o volilni svobodi samo „lucus a non lucendou ! In za ta „kancelparagraf" morajo biti končno tudi klerikalci sami, ako hočejo, da se bo verjelo njihovim trditvam, da se cerkev res ne zlorablja v politične namene. Ako se res ne zlorabljajo prižnice in spovednice, čemu se potem bati dotične določbe?! Državni zbor. Dunaj, 6. novembra. Gessman-nov nujni predlog se je dognal do konca ter bodeta v jutrišnji seji govorila le glavna govornika dr. Tavčar (contra), S ch d p fer pa pro, nakar se bo glasovalo ter se takoj pričelo drugo branje volilne reforme. Prvi je govoril posl. dr. Korošec, ki je najprej razmotri val volilno reformo s krščanskega (?) stališča. Lotil se je tudi socijalnih demokratov, a povedal, da se jih ni treba bati, ker stalno bivajoče prebivalstvo se le težko da pridobiti za mednarodnost. Socijalna demokracija je samo politična stranka, kateri se sicer z narodnimi, avtomističnimi in državno-pravnimi problemi ne more priti tako do živega, kakor z reformnim delom v krščanskem (?) smislu. V nadaljnem svojem govoru se je pritoževal, da se spodnještajerski Slovenci zapostavljajo glede števila mandatov ter protestiral, da se slovenski narod imenuje kulturno manjvrednega. — Posl. Malik: „Poglejte si le umore med vašimi kmeti. Pomislite na mnoge pravde!" — Poslanec Korošec: „Tepravde so provz-ročile mnoge žganj ar ne, ki jih nismo mi ustanovili." To je Nemcem zaprlo sapo ter je poslanec S tein le pogrel dokazano laž o de-tožrcu Bratuši. Posl. Korošec je končno izjavil, da bodo slovenski poslanci delovali na odpravo krivic, ki jih ima volilna reforma ter upajo v tem boju najti podporo veČine zbornice. (HinavšČina! Tam, kjer je bil kraj in čas za to, so molčali, ali pa zagovarjali vladno predlogo. V nekaterih dneh pa bodo složno glasovali, s Čimer so vse krivice zapečatene najbrže za vedno.) Posl. Pernerstorfer je dokazoval, da je glavni namen volilne reforme izriniti iz parlamenta privili-girane stanove, nakar bodo prišle narodnosti v neposredno do kiko med seboj ter našle tudi na ta način naravno pot k sporazumljenju, brez česar Avstrija ne more obstati. Že zaradi sporazumljenja med narodi bodo socijalni demokratje glasovali za nujnost. Posl. vitez Plače k je dokazoval, da se je Gessmannovemu pred- logu po krivici dala prednost pred drugimi nujnimi predlogi. Potem je ostro kritikoval kompromisno politiko Mladočehov ter se končno izrekel proti nujnosti, ker je volilna predloga le karikatura enake volilne pravice. Nato sta se izvolila glavna govornika, nakar se je debata prekinila. Jutri se začne seja šele ob 12. uri. Odsek za volilno reformo. Dunaj, 6. novembra. Nadaljevala se je razprava o varstvu volilne svobode. Pravosodni minister Klein je povedal, da je bilo zaradi volilnih deliktov leta 1885. obsojenih 32, leta 1891. že 72, a odkar se je uvedla peta kurija, se je število obsodb zelo pomnožilo, tako da je bilo leta 18'»7. 403, leta 1901. pa celo 886 obsodb. Na predlog poslanca Gessmanna se je izvolil pododsek 14 Č!anov, ki naj dožene zakon o varstvu volilne svobode ter o tem v osmih dneh poroča. V pododsek je bil izvoljen tudi posl. dr. Ferjančič. Za načelnika je izvoljen posl. Dulemba. Reforma zakonskega prava. Dunaj, 6. novembra. Poročevalec pododseka, ki ga je sestavil ju-stični odsek zaradi reforme zakonskega prava, je predložil odseku svoje poročilo. V poročilu se nasvetuje, naj se za sedaj izpremeni § 111. splošnega državljanskega zakonika, ki določa, da je katoliški zakon nerazdružljiv. Obenem je treba primerno spremeniti tudi g§ 112., 115. in 116. Poročilo dokazuje, da je § 111. državljanskega zakonika v protivju z državnimi osnovnimi zakoni. Po drž. osnovnih zakonih so vsi državljani enakopravni. Po državljanskem zakoniku smejo protestanti, Židi in brezverci svoje zakone ločiti ter se znova poročiti; ako pa katolik prestopi v drugo vero, pa se njegov zakon ne razveljavi ter se ne sme zopet poročiti. Nadalje dokazuje poročilo, da pospešuje ta LISTEK. A. Aškerc: Junaki. Ni ga slovenskega pesnika in pisatelja, čigar literarna fizijognomija bi bila tako jasno in določno črtana kakor Aškerčeva. Markantna osebnost je Aškerc, kakor jih je malo v naši književnosti, krepka pesniška individualnost, v kateri se močan temperament in iskrena čuvstvenost spajata s širokim obzorjem v harmonično celoto. Ko je stopil Aškerc v javnost, ni bil več mladenič. Njegovo nazira-ranje je bilo že utrjeno, imel je že svoj individualni značaj in se ni več izpremenil. Dasi je neprestano napredoval in se izpopolnjeval, je v bistvu ostal vendarle isti, pesnik velikih idej, oznanjevalec naprednih misli, apostol lepote, humanitete in svobode. „La grande douleur pour un peuple vif et seusible c' est le con-traste des esperances et des resultats" je pisal bijograf Richelieujev in mali slovenski narod občuti to bolest bolj kakor vsak drugi, ker je kontrast med njegovimi upanji, željami in prizadevanji ter med uspehi, ki jih dosega, res velikanski. Aškerc čuti živo to bolest in se obrača njegov pogled tako pogostoma in tako na velike ljudi in na mogočne značaje, na nositelje in krvoboritelje vzvišenih misli, sploh na ljudi in ideje, ki so mogočno vplivali na svoj čas. Naravno je, da jih ne more dobiti drugje, kakor na pokopališču preteklosti, imenovanem zgodovina, kjer cvete na grobovih slovenske sreče .modra cvetka — upanja v boljšo prihod-njost. „Trubar", „Mučenikiu in „.Junaki" so trije spomeniki, ki jih je Aškerc postavil herojem nacijonalne misli in duševne svobode v Slovencih, naj so ti heroji že zgodovinske osebnosti ali otroci ljudske fantazije. Dasi nimajo ta dela nič drugega skupno, kakor da jim je snov vzeta iz narodnega življenja, vendar so po svojem značaju in po svojih idejah v najtesnejši zvezi med seboj, in stvar- jajo nekako posebno skupino med Aškerčevemi deli. „ Junaki" obsegajo četvero epskih pesnitev, in sicer zgodovinski prizor „Knez Volkun", zgodovinsko rapsodijo „Knez Ljudevit", zgodovinsko romanco „Ropoša in Kruci" in narodno pravljico nKralj Matjaž". V obliki dramatičnega prizora spisana pesnitev „Knez Volkun" slika ustoličenje korotanskega kneza Volkuna na Uosposvetskem polju p ti Celovcu. V osmem stoletju je bilo že konec slovenske neodvisnosti. Ko-rotanski knezi so bili samo še pod-ložniki Bajuvarov in nemški duhovniki so napenjali vse sile, da bi spreobrnili poganske Slovence h kristjan -ski veri. Naravno je, da je to prizadevanje naletelo na odpor in to je uporabil pesnik za motiv svojemu delu. Oseba Volkunova je zgodovinska in zato ni mogel pesnik drugače, kakor da je ta konflikt samo označil, ne pa ga izvedel. Volkun je sicer poglavitna oseba v tej pesnitvi, ali pravi junak je Vitomir kot nositelj ideje narodne neodvisnosti in poganske vere. V drugi pesnitvi popisuje pesnik usodo panonskega kneza Ljudevita in njegov naskok na furlanskega vladarja Kadolaha in zmago nad njim, boje Kadolahovega sina Balderika proti Ljudevitu in propast Ljudevi-tovo vsled izdajstva bana Borne. Veliki so dogodki, ki so opevani v tej pesnitvi in ljudje, ki tu nastopajo, so veliki, bodisi v dobrem ali v zlu. Aškerc ljubi na ljudeh moč in čisla junaštvo. Heroični boji kneza Ljudevita so bili prava snov za njegovo pesniško individualnost in ustvaril je celo vrsto krepkih, krasnih in bujnih slik. V tretjem delu popisuje pesnik boje vržejskih kmetov in njihovega voditelja Štefana Ropoše z ogrskimi vstaši in roparji, ki so jim imenovali Kruce. Boji v „Knezu Ljudevitu" so bili gigantski in njih konec je bil tragičen; tu se opevajo mali boji in se popisuje srčnost kmetskega junaka. „Kralj Matjaž" je zadnje delo v tej zbirki. Aškerc je akceptiral kralja Matjaža kot historično osebo, kakor ga nam predstavljajo narodne pesmi. Njegovo delo se lahko karak-tezira s kratkimi besedami. Aškerc je iz narodnih pesmi, slovenskih in hrvatskih vzel najmarkantnejše in najzanimivejše momente iz življenja kralja Matjaža in kar narodna pesem le n&miguje ali s preprostimi besedami pove, to je Aškerc prelil in pesniško predelal v samostojne umotvore. Lahko bi se reklo, te pesmi so fantazije na narodne motive. Razloček je le ta, da niso glasbenikovi fantaziji stavljene nobene meje, pesnik pa se je moral držati mej, ki {jih dela življenje. Aškerc nam je v svojih „ Junakih" podal malo galerijo umetniško izklesanih kipov. Verzi njegovi so jekleni, kakor bi bili kovani od srebra, in dikcija je plemenita. Med globoke srčne tone, ki jih ubira Aškerc, za-done časih glasovi preproste ljubez-njive komike. Plastika posamičnih pesmi je Čudovita, vse pa nadkriljuje velikost idej, ki jih opeva Aškerc z žarko vnemo ves prevzet demoniČne, silne misli nacijonalizma in svobode. H. K- Priloga »Slovenskemu Harodn" žt. 255, dne' 7. novembra 1906 Ljubljani Še desetkrat bolj. Mi od oblastev, ki vladajo med in nad nami, ne zahtevamo samo slovenščine, ampak pravilne slovenščine, s tako pa v koš! Radi bi poznali tistega kmetskega fanta, ki bo razumel to Simovo spakedranost, ko je ne razume niti človek, ki je kaj več hodil v šolo. Sicer pa dvomimo, da bi g. Sima sam razumel, kaj vse je razglašeno v imenovanem razglasu! — S celjsko slovensko gimnazijo ni v zadnjem času prav nič zadovoljen „Slovenee". Pravi, da število učencev na tem zavodu pada in da gimnazija ne uživa tistega ugleda, kakor bi ga morala imeti. V*e to, kar trdi rSlovenecu, oziroma njegov znani celjski informator, ne odgovarja resnici. Število učencev na tem zavodu je prav tisto, kakor je bilo lani, odpadla je edino paralelka v prvem razredu. Da je pa mariborska gimnazija bolj obiskana, kakor celjski takozvani ^samostojni slovensko-nem-Ški štirje gimnazijski razredi", je pač nekaj naravnega, ako se uvažuje, da vsakdo raje obiskuje popolno gimnazijo, kakor pa zavod, s katerega je treba po dovršenem četrtem razredu prestopati na drugi, tuji zavod. To je jasno! Ako se hoče temu zlu od-pomoči, se naj dela na to, da se slovenska gimnazija v Celju čim najprej popolni v popolno gimnazijo! Ako je -Slovencev" informator tako vnet za uspešni razvoj slovenske celjske gimnazije, naj zastavi pero in prične marljivo delati, da se končno že vendar enkrat uresniči ta stari postulat štajerskih Slovencev. Kar se ugleda celjskega zavoda tiče, se s „Slovencem" ne bomo prepirali. Ako misli njegov informator, da se pospešuje ugled zavoda, ako se ta zavod po nepotrebnem in po krivici blati in omalovažuje v javnosti, je to stvar okusa. Sicer pa vemo dobro, zakaj je v novejšem času rSlovenec" tako nezadovoljen s celjsko gimnazijo. Ker delujejo na tem zavodu profesorji, ki 80 možje s stalnim političnim prepričanjem, ki se no dado komandirati takega človeka, kakor je „Sloven-čev" informator ! — Vprašanje na „Družbo sv. Mohorja11 v Celovcu. Po leti 1902. je znani slovenski pisatelj poslal rDružbi sv. Mohorja" obširen spis -Popotnikove povesti". Ta spis je bil oficijalno sprejet v seji meseca junija 1903. in se je pisatelju poslalo na račun honorarja 400 kron. Pravilno bi moral iziti ta spis že letos, a ni in kakor je razvidno iz knjižnega programa, ki je natisnjem v letošnjem Koledarju družbenem, ga tudi prihodnje leto ne misli izdati družba. Začudenje pisateljevo je veliko, zakaj se njegov spis, ki bi obsegal cele ,,Večernice", odriva od leta do leta, da trohni v arhivu, docim se priobčujejo spisi, ki so bili sprejeti za njim. Pisatelj je družbi že večkrat pisal, kaj je z njegovim rokopisom, a ni nikdar dobil nobenega odgovora. Vprašamo zdaj „Družbo sv. Mohorja", zakaj ne da na svetlo že pred štirimi leti ji doposlanega spisa „Popotnikove povesti" in zakaj pusti trpeti pisatelja moralno in materijalno škodo. Zahtevamo, da spremeni „Družba" knjižni program za prihodnje leto v toliko, da prineso „Slovenske Večer-nice" namesto naznanjenih „daljših in krajših povesti4' spis „Popotnikove povesti". Upamo, da se „Družba" ne more izgovarjati, da je zdaj že prepozno za izpremembo, ker knjige za prihodnje leto gotovo še niso v tisku. Krivica, storjena pisatelju „Popotnikovih povesti", se mora popraviti takoj. — Afera dr. Robide. Po Ljubljani se razširjajo vabila na ljudski shod, ki ga prirede skupno nekateri klerikalci in socijalni demokratje v zvezi z osebnimi prijatelji dr. Robide v nedeljo dopoldne v hotelu „Union". V tem vabilu je rečeno: „Kranjski deželni odbor je vpokojil vodjo deželne blaznice na Studencu drja. viteza BI eiweis a ; prepovedal je ordinariju drju. D i v j a k u izvrševanje privatne prakse, odpustil pa je hipoma ordinarija drja. Robido. To neenako ravnanje z zdravniškim osob-jem na zavodu take važnosti, kakršne je umobolnica, mora tembolj osupniti prebivalstvo, ker je splošno znano, da se je ravno dr. Robida mnogo trudil za reforme in za odstranitev nedostatkov in nerodnosti na Studencu ter dela sumariČna justica deželnega odbora vtisk, da se je hotel enostavno iznebiti zdravnika, ki mu je postal neprijeten v javnosti. Odpust drja. Robide ima na sebi znamenje maščevanja in kabinetne justioe ter vznemirja vse kroge, ker še bolj obuja sum, da so deželni uradniki in uslužbenci na Kranjskem res brezpravni in da vladajo pri raznih deželnih zavodih javnosti pokrivane, a vendar kričeče razmere." — Temu nasproti moramo konstatirati, da je to, kar se trdi v tem vabilu, do cela neresnično iu ne more imeti drugega namena, kakor ta, spraviti javnost v zmoto. In konstatirati moramo tudi, da se ni zgodila dr. Robidi niti najmanjša krivica. — Velika nesramnost. Poročali smo in to na jako diskreten način o ponočni zabavi, ki sta si jo privoščila dva zdravnika. Ko bi bila ta dva liberalca, smo lahko prepričani, da bi jih bil „Slovenee" imenoval s polnim imenom „Naš List" pa bi jih kar s kolom pobil. Mi smo bili dobro-srenejši in smo imeni zamolčali. „Slovenee" je imel veliko nesramnost, da nas je radi te notice napadel. Psuje nas iu pravi, da smo žalili ves zdravniški stan. V čem tiči to žaljenje, res ne moremo uganiti. Če se dva posamična člana kakega stanu nespodobno obnašata in se to zabeleži, vendar še ni žaljenje- „Slovenee" je še toli drzen, da vso stvar sploh taji, češ, da je neresnična. Ker smo vsak tre-notek pripravljeni, nastopiti dokaz resnice, prosimo prizadeti osebi, naj nas tožita. — Iz politične službe. Namest- niški koncipist v Sežani dr. Henrik Deutschmann je imenovan za okrajnega komisarja. — Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: V petek prvič K. Stobitzerjeva veseloigra „Na višavah", ki jo režira g. nadrežiser Taborsky ter imata v njej glavni veliki vlogi gospa Taborska in g. T a b o r s k y. — V nedeljo pop. ljudska in mladinska predstava: igra se po več letih zopet prvič pravljična drama „Snegul-čica in škratje", zvečer je opera „Ruslan in Ljudmila", kije že dvakrat popolnoma napolnila gledališče. — Slovensko gledišče je imelo včeraj reprizo RusJana in Ljudmile, velike čarobne opere slavoega ruskega komponista Glinke. Kot navadno, tako je bila tudi včerajšnja repriza boljša od premijere, kajti prehlad je pevce zapustil, 'adnjič pomakljivi zbor se je zbo jsal, in tudi nekateri tehnični nedostatki so se popravili. Tako smo se radovali ženijalne glasbe in obžalovali, da je slovensko gledišče tako majhno in da nima več denarnih sredstev, da bi nam predstavilo opero v tako velikem stilu, kakršnega pravzaprav opera zahteva, kajti le potem bi je lahko imenovali res veliko opero. Tudi včeraj je naslovno vlogo Ruslana izborno pel g. Ouiednik; gospa Skalo va kot Ljudmila je bila boljša od prvikrat, kajti nje glas se je zopet sčistil, če tudi še nima navadne neprisiljene višine. V igri pa je bila prav tako dobra kot prvič. Tudi vsi ostali solisti so svoja mesta prav dobro izpolnili in nekateri bi še bolj prišli do veljave, da bi orkester razumel zlato pravilo, da niso niti on niti solisti prva stvar, temveč da drug drugega le izpopolnujeta. Ker so vijoline v orkestru preslabo zastavljene, zato so trobente in pozavne veliko premočne. In tu je skrb kapelnika, da ne pusti trobentačem popolne prostoti, temveč jih mora prilagoditi vsem ostalim instrumentom in pevcem. Pravtako ni dolžnost kapelnika samo, da nauči zbor not, temveč mora paziti na to, da se zbor vživi v svojo ulogo. Končno naj bode Še omenjeno, da je bilo gledišče razprodano. P. K. — KoncertGlasbene Matice" v pondeljek, 12. novembra 190(1. v zgornji veliki dvorani „Narodnoga doma" zvečer ob polu 8. uri. Sodeljujejo: slavni češki „Ševčikov k'v a r t e t": gg. Bohuslav L h o t s k y (1. violina), Karel Prochazka (2. violina), Karel Moravec (viola), Bedlich Vaška (violončelo), dalje g. Josip Pr o chazka, skladatelj in učitelj „ Glasbene Matice" (klavir), in pevski zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Vzpored: 1. W. A. Mozart: Komorni kvartet, B-dur. I. Allegro viva<*e assai. H. Menuetto — Moderato. III. Adagio. IV. Allegro assai. 2. A. Bazzini: Ples palčkov, za gosli s spremljanjem klavirja. 3. a) C. Saint-Saens: L e Cyre; b) D. Popper: Španski ples ; za violončelo s s premij evanjem klavirja. 4. a) St. St. Mokranjac: Kozar, srbsko - makedonski mešan zbor. b) Josip Prochazka: Ljubezen, mešan zbor. Poje pevski zbor „Glasbene Matice". 5. A. Dvoiak: Komorni kvartet, F-dur, op. 9(i. I. Allegro ma non troppo. II. Lento. III. Molto vivace. IV. Viaace ma non troppo. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h, se dobivajo v trafiki gospe Šešarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni, — Iz »Zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev". Osrednji odbor „Zveze jugoslov. književnikov in časnikarjev" v Sofiji je imel dve seji, na katerih je razpravljal o organizaciji „Zveze" in pretre-soval razna vprašanja, ki spadajo v področje osrednjega odbora. Na tej seji je med drugim sklenilo: 1. da se formalno objavijo resolucije, sklenjene na kongresu v Soliji, glede predstav bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih umotvorov na jugoslovanskih gledališčih in glede honorarjev, ki naj bi se dajali dotičnim pisateljem: 2. da se izvoli odsek, ki naj sestavi poslovnik za osrednji odbor in za zborovanie kongresa in 3. da se pozovejo v „Zvezi" združena društva (razen srbskega), naj prevzemo iniciativo,, da se v Sofiji, Zagrebu in Ljubljani čim naj preje osnujejo jugoslovanske čitalnice. — Potreba laščine za slovensko trgovstvol Prejeli smo sledeči poziv: Kdor- pojmuje trgovino in njene izvršujoče organe, ta bo rad pritrdil, da je trgovstvo največjega pomena za razvoj ali pogibelj kakega naroda. Zato pa je tudi slehernega pristaša trgovskega stanu sveta in največja dolžnost, da se v polni meri zavzema za razvoj trgovstva, da mu je ta misel aifa in ornega vsega delovanja. Ekspanzivnost naroda obstoji v tem, da procvita trgovina na domaČih tleh, dasi pa tudi osvaja tuje ozemlje. Obojno pa pospešuje izključno le temeljita zavednost in obširna naobrazba. Slovenci bomo kot taki šele tedaj uvaževani, ko bomo z neupogljivo silo prodirali dalje in dalje — iz domačin tal v tuje ozemlje — podjarmljati si moramo sosede potom trgovine. Slehernemu je znano, da človek toliko mož velja, kolikor jezikov zna. VGorici se vrši proces poslovenjenja s tako hitrostjo, da ni več daleč čas, ko bo laški živel j ondi životaril slabše življenje nego v Ljubljani naši Nemci. Toda goriški boritelji-trgovci potrebujejo v dosego svojega smotra pomoči. Na „Merkurj a" se zanašajo, da jih bo podprl z ljudmi, ki se bodo uvrstili v bojno falango ter izpodrinili oholega Laha tam, kjer bi po vsem naravnem pravu morala zveneti izključno slovenska govorica. V slovenskem trgovskem društvu „Merkur" se je ustanovil italijanski k ur z. Ako „Merkurjevi" Člani spoznajo pomen slovenske trgovine, pomen ekspanzije naroda, pomen znanja, posebno znanja tujih jezikov, potem se bodo gotovo udeleževali tega kurza. Pouk se je ravnokar pričel. Se je Čas vstopiti v kurz, zato vabimo člane „Merkurja", naj žrtvujejo tistih par ur, v katerih se nauče italijanskega jezika. Ne bo jim žal časa. Prej ali slej bodo spoznali, kako prav so ravnali, ko so se priučili novega jezika in ako bodo kaj pripomogli do zavzetja Gorice, naj jim bo v zavest, da so storili veliko narodno delo, za katerojim bodo zanamci toplo hvaležni. — Prva gimnaziastka v Ljubljani. Naučno ministrstvo je dovolilo, da sme Hilda, hči tukajšnjega lekarnarja Mardetschliigerja v II. a razredu I. drž. gimnazije ljubljanske kot hospitantinj a prisostvovati pri pouku iz geografije in naravoslovja. — Za bolnico v Kandiji nabira milodare usmiljenec Gervazij Vidmar. Ker se usmiljenci v Kandiji ne mešajo v politiko in ker je bolnica v Kandiji zlasti za Dolenjsko velika dobrota, priporočamo nabiralca dobrosrčnosti našega občinstva. — Poročil se je g. Adolf Mila ve c, c. kr. domobranski računski podčastnik, z gdč. Rozo Pistotni-kovo s Plešivice in g. Valentin Repinc s Prema z gdč. Cilko Rantovo iz Sp. Dupelj pri Kranju. — Preprečena nesreča. Piše se nam: Dne 5. t. m., ko je vozil večerni vlak iz Novega mesta v Ljubljano, bi se bila kmalu pripetila velika nesreča na lepi postaji Trebnje. Tema je bila tolika in nobene luči prižgane, ko se pripeljemo, z zamudno naglico v postajo, mesto po sredni progi pred magacin, kjer so stali napolnjeni vagoni s premogom, lesom, ogljem in drugimi rečmi. V tem opasnem trenutku je k naši sreči, da smo odšli z zdravimi kostmi, zapazilo osobje vozečega vlaka grozečo katastrofo in dalo znanenje, daje strojevodja, komaj za en vagon daljave od drugega, ustavil vlak. Službujoče osobje vlaka zasluži takoj vso zahvalo, ne pa tako gosp. načelnik postaje, ki se že dva dni briga v klerikalni gostilni za politiko in volilno reformo, ter se tam prepira in tudi z rokami sega med prepirajoče pijance in pomaga kakega nepovoljneža čez vrata potisniti. Tukaj je treba enkrat pomesti — Potnik. — Nevarna kobila. Ko je pretekli teden 4(»letni hlapec Anton Zaletel vpregal konje gospodarja Jožefa Drenika v Bršljinu pri Novem me-tu, udarila ga je kobila z nogo v obraz, da mu je razbila spodnjo čeljust in čelo na levi strani. Dasi težko ranjen, je šel hlapec 3 km daleč v bolnico v Kandijo. Zdaj je že izven nevarnosti. Električno razsvetljavo dobi Žužemberk in sicer iz bližnjega Dvora, kjer se postavi velika elektrarna v industrijske namene. — NOVO cerkev bodo sezidali pri Sv. Križu pri Mokronogu. Stala bo 130.000 K. — Izlet na Koroško. Slovenski planinci napravijo v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. izlet na Koroško, in sicer v št. Jakob v Rožu. Odpeljejo se zjutraj ob sedmih in se vrnejo z večernim vlakom. Slovenski planinci iz Gorenjske se pridružijo izletnikom na Jesenicah. Na svidenje med bratskimi koroškimi planinci. — Oledaližki odsek „Jeseni -Škega Sokola" priredi v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne izlet v Št. Jakob v Rožu na Koroškem, kjer se vprizori ob 4. uri popoldne v „Narodnem domu" igra „Mlinar in njegova hči". Ker se je naše predstave v nedeljo, dne 4. t. m. udeležilo nad 50 koroških Slovencev, si smatramo v dolžnost, da se nas zbere precejšnje število, da vrnemo našim koroškim bratom obisk. V to svrho vabimo vse zavedne rodoljube na omenjeni izlet, ter jih prosimo, da se udeleže v obilnem številu in katerim mogoče, v narodnih nošah. Z Jesenic se peljejo udeležniki z vlakom ob polu 3. uri popoldne. — Voz je zmečkal prsi 40-letnemu Antonu Komelju iz St. Petra, ko se mu je hotel izogniti, a ga je voz pritisnil ob zid. Težko ranjen leži Komelj zdaj v bolnici. — Bojeviti dragonci. V Mariboru je v nedeljo zvečer nastal boj, ki ga je provzročil znani pretepač Franc Holzknecht. Izzival je v gostilni dragonce, ki pa sprva niso bili nič kaj voljni se pretepati, zato so odšli s pozorišča. Ker so pa civilisti metali za njimi kamenje, so se vrnili in Holzknechta vsega obsekali s sabljami po nogah, da je ves krvav obležal. Nato so dragonci z golimi sabljami udrli za civilisti in bili bi jih pošteno naklestili, da niso zbežali pred njimi. Ker je med tem gostilničar, kjer so prej pili, zaprl gostil-nico, razbili so bojaželjni vojaki 12 šip. Tudi sta morala mož in žena, ki sta prišla mimo njih po cesti, teči, sicer bi bila čutila vojaško razjarjenost. — Z britvijo si je obrezal roko 301etni Pavel Vabič v Mariboru iz jeze, da domačih prepirov ni bilo nikoli konca. Moral je v bolnico. — Aretiran je bil, kakor smo poročali, v Št. Vidu pri Ptuju trgovec Peteri in c, ki je bil obdolžen, da je ponarejal poštno-hranilnične knjižice in goljufal. Zdaj se je izkazalo, da je Peterlinc nedolžen. Seveda so ga takoj izpustili iz zapora. — Akarl. teh. društvo „Triglav" V Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 10. listopada t. 1. ob polu 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Ustrelil se je v Gradcu vojak 27. pešpolka Ivan Kren z vojaško puško v prsi. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnišnico in ni dosti upanja, da bi ozdravel. — Umor in samomor. V Celovcu je obesila 301etna tobačna de lavka svojega 31etnega otroka, potem se je obesila Še sama vsled žalosti, ker jo je zapustil ljubček, oče njenega otroka. — Pevsko in glasbeno društvo V Gorici naznanja, da se je na občnem zboru dne 21. oktobra 1906 izvolil in konstituiral odbor iz sledečih gospodov v Gorici: dr. Henrik Turna, odvetnik, predsednik ; Josip Krašovec, o. kr. sodni oficijal, podpredsednik; Viktor črnko, uradnik Goriške ljudske posojilnice, blagajnik; Artur Jakše, uradnik Trgovskoobrtne zadruge, tajnik in gospodar; Ferdinand S e i d 1, c. kr. profesor, nadzornik šole; Josip Michl, pevovodja in arhivar; Emil Komel, učitelj klavirja. Odborniki: Franc Blažon, oficijal južne železnice; Peter Co-tic, posestnik in Čevljarski mojster; dr. Josip Faganelj, odvetniški kandidat; A 1 bi n Jer etič , trgovec ; Josip Kerševani, trgovec; F r. Lavrič, oficijal južne železnice; dr. Josip Levpušček, odvetniški kandidat; Rudolf Levpušček uradnik Trgovskoobrtne zadruge; dr. Karel Podgornik, odvetniški kandidat. Namestniki: Josip Ko-mac, c. kr. vadniški učitelj; Josip Musič, uradnik pri Monte di Pieta; Dragotin Gilčvert, veleposestnik in pisarniški vodja. Preglednika računov: Andrej Kopač, blagajnik Goriške ljuske posojilnice in Fran Ferfila, ravnatelj plinarne. — Prijazen civilist. V nedeljo so se sprli in stepli v Gorici 3 vojaki z nekim civilistom. Civilist je bil pobit. Ko je prišla vojaška straža, je odpeljala v vojašnico dva pretepača. Ko je med pretepom slišal drug civilist vpitje, je skočil na bližnjo streho, odkoder je začel na vojaško stražo metati opeko. Ranil je tri vojake, enega na očesu, drugega na komolcu in enega na hrbtu. — Iz gugalnice je padel v Gorici 291etni pek Daniel Gajer in si pri tem zlomil nogo tako, da jo le še koža drži skupaj. — Nevarno ranjen. Štefan D o 1 j a k iz Grgarja na Goriškem je blizu Solkana Valentina Valantiča trikrat sunil z nožem in ga jako nevarno ranil. — Samomor vojaka. V nedeljo zvečer se je ustrelil v Gorici vojak M a u r e r 47. pešpolka. Vzrok samomora ni znan. — Tudi krščansko postopanje. Iz Opatije se nam piše: V Voloski je razen drugih šol tudi šola takozvanih „koludric" (nun). Kakor so povsodi po vsem širokem svetu te babnice brez srca, tako so tudi tukaj. Dne 5. t. m. je bila v šoli deklica M. M. nekoliko boljše volje in je najbrže po dekliški navadi nekoliko preveč govorila. Posledice tega so pa bile, da jo je babnica, ki se drugače jako sveto drži in deco poučava, zaprla v vlažno klet. Deklica je bila pred tem zaporom zdrava, a ko je prišla zopet po milosti „usmi-Ijene sestrice" na prosto, je bila na vrata vsa zatečena. To vse je storila usmiljenka seveda iz same krščanske ljubezni. V tem vzor-samostanu se torej ne sili otrok samo, da se uče italijanski in se jim ubija v glavo sovraštvo do njihovega materinega jezika, ampak se jih tudi moralno uničuje. Opozarjamo starše, naj ne pošiljajo otrok v to krščansko mučilnico, ki, če ni slabša, pa vsaj ni nič boljša od drugih enake baze. Kaj vedo take babnice, kaj se pravi otroška vzgoja! — Še nekaj besedi. Piše nam naš opatijski dopisnik: Stokrat se je že videlo, kako bi bilo potrebno za Opatijo, da se že enkrat napravi primerno pristanišče, v katerem bi mogle ladje iskati zavetja v slučaju grdega vremena na morju. Druga pa je, da v Opatijo priplove na leto 8—9 tisoč pavnikov ; prostor za pristajanje imajo samo mali parniki, večji pa morajo vedno ostati najmanj 60 metrov od kraja ter ljudi izkrcati z barkami. Koliko težkoč je pri tem, bo vedel vsakdo, kdor je to-le enkrat poskusil. Opomniti se pa tudi mora, da v bivšem opatijskem pristanišču ni bilo prostora več nego za dva parnika, drugi pa, kakor se je vsak dan videlo, (včasih pride obenem pet do Šest parnikov) so morali čakati zunaj. Vlada vse to vidi in ve, ali do sedaj še ni storila nobenega pametnega koraka, da bi se tem stvarem prišlo na kraj. Škoda je seveda denarja za prepotrebne stvari. Vlada je dosedaj potrošila že ogromne vsote na krpanju opatijskega pomola, tako da bi s temi svotami lahko sezidala že dva pomola. Vihar, katerega so prinesli seboj Vsi svetniki, je pa storil tem krparijam konec in porušil pomol tako, da se sploh niti blizu ne more. Kakšne neugodnosti je pa storil ta vihar s porušenjem pomola v Opatiji, more si vsak sam predstavljati. Opatija, biser Liburnije, katera dela s svojim zdravim podnebjem in lepimi kopališči le čast Avstriji, je brez pomola. In zakaj ? Zato ker je ta prekrasni kraj v Avstriji. Da bi se mogla kakšna druga država ponašati s takim krajem, čuvala in negovala bi ga kakor oko v glavi. A pri nas? Pri nas se le gleda, da vsak plača točno svoje davke, a za drugo se ne skrbi. Samo da je na Dunaju polno lepih palač in pa muzejev, pa je vse dobro, a ti plačaj, da si ves črn. Tako je tudi z Opatijo. Opatija plača na sto in sto-tisoče letnega davka, a nima od tega niti toliko, koliko je za nohtom črnega. Seveda so tega mnogo krivi tudi naši poslanci, kateri se pa raje družijo z bratom zloglasnega dr. Krstića, dr. ŠušteršiČem, kakor pa da bi gledali na potrebe naroda v svojem volilnem okraju. Kdaj bo vlada začela resno misliti na novi pomol, se še ne ve, ali toliko se ve, da Opatija brez poštenega pristanišča ne more biti. — Trgovski in obrtni shod priredi v nedeljo ob 5. uri popoldne v Nabrežini v prostorih gosp. Nemca „Trgovsko in obrtno društvo" iz Gorice. — Farška arogantnost. Dne 2. novembra je bil na Opčinah pri Trstu pogreb ondotnega železniškega uslužbenca Antona Rizjana iz Dobrove pri Ljubljani, katerega je povozil vlak ponoči 31. pr. m. Njegovi starši in sorodniki so bili obveščeni, da bo pogreb rajnika točno ob 5. uri popoldne. Prišli so iz Dobrove pri Ljubljani ob grdem vremenu že zjutraj na Opčine ter vsi žalostni in potrti pričakovali pogreba, da bi pri tem izkazali pokojniku zadnjo čast. Pogreb pa se je vršil na gospoda nunca komando že ob 4 uri, tako, da so svojci zamudili pogreb. To jih je pa še bolj užalostilo in povečalo bridkosti. Na vprašanje, čemu se je vršil pogreb predčasno, je zarohnel posvecenec prav sirovo in brez sočutja na uboge, žalostne in potrte potnike: „Kaj mar mislite, da sem vaš hlapec, ter da sen: tukaj na vašo razpolago!" Ko so Bizjanovi sorodniki prepričali nunca, da je on sam določil uro pogreba, tedaj se je začel poštenjak opravičevati. Vprašamo sedaj: ali je dosto;no tako vedenje ob tako žalostnem položaju izobraženih oseb, kakor se sploh bahajo ti posve-čenci? Potem pa še zahtevajo povišanje plač, za tako visoko izabrazbo, katere so se nalezli v lemenatu: — Ogenj. V Trstu je v skladišču firme \V e i s s zgorelo 40 bal blaga. Škode je 2000 K. — Zastrupiti se je hotel 56-letni mizar Anton A b e r iz Dekanov v Trstu v zloglasni hiši, a so mu še v pravem času iztrgali steklenico s karbolovo kislino. — Velika tatvina. Pri Sv. Križu pri Trstu so Kristijanu Košuti ukradli neznani tatovi G000 K v bankovcih in 2 hranilni knjižici. Košuta je bil doma, ko so ga tatovi obirali, a je za tatvino zvedel, ko je bilo že prepozno. — Omožiti se je hotela dekla Marija Čopič iz Bovca, zato je kradla svojemu gospodarju v Trstu perilo in druge za gospodinjstvo potrebne reči in jih nosila k ljubČku. Policija je pa izvohala to „zadevo* in aretovala tatinsko žensko. — Tri prste je zmečkal tovoren voz v Trstu 281etnemu delavcu Ivanu realke u. Moral je v bolnico. — Nečuveno drzen roparski napad. Ko je predsnočnim v Trstu 221etni bančni uradnik Egon Helm-p a c h e r prišel ob 2. zjutraj domov in zaklenil vezna vrata za seboj, napadla sta ga dva roparja, ki sta ga toliko časa tolkla, da je padel v nezavest. Ko 3e je predramil, manjkalo mu je 80 K denarja. O roparjih seveda ni sledu. — 161etna deklica je zblaznela včeraj v Trstu. Pripeljala je iz Štorij mleko v mesto, kar nakrat je pa začela letati po ulicah, da se je izgubila, Ko so jo našli, oddali so jo v blaznico. — Poiar V tovarni voščila za parkete v Trstu je nastal včeraj požar, ki je povzročil 20.000 K škode, preden so ga pogasili. Ogenj je nastal na ta način, da se je 191etni Ani Leiter prevrnil vre raztopljenega in vrelega voska, že pomešanega s terpentinom. Ogenj je Švignil kvišku in objel delavko, a tudi na pomoč ji prihitelega Va3ka Ru-tarja. K sreči je prihitel lastnik bližnje gostilnice „Sport" in rešil oba iz ognja, v katerem bi bila sicer zgorela. Leiter je hudo ožgana po vsem telesu, Rutar ima pa sežgan ves obraz. — Izmišljen roparski napad. Napoleon Bergamasco iz Vidma v Italiji je na policiji v Trstu pripovedoval, da so ga neznanci napadli in ga oropali 20 K. Poizvedbe pa so dognale, da si je Lah izmislil napad. To je pozneje sam priznal, obenem pa povedal, da je doma svojo ljubico težko telesno poškodoval in bil zaradi tega obsojen, da pa je zbežal, namesto da bi nastopil kazen. Lju-beznjivega ljubimca je tržaška policija spravila na varno in mu obljubila, da ga izroči italijanski oblasti. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi 9. t. m. v prostorih „Zum Magistrat", I. Lichten-felsstrasse 2, svoj II. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. OitaDJe zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo legi t. odseka, 4. sprejemanje novih članov, 5. slučajnosti. Začetek o polu 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli! — Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju 19. občni zbor bode dne 14. novembra v dvorani „Slovanske Besede" na Dunaju, I., Drachengasse 3, I. nadstropje. Začetek ob šestih zvečer. — Hud Amerikance. Janko Š tule c iz Drežnika na Hrvatskem je prišel iz Amerike v staro domovino. Na postaji v Zagrebu se ga je pa mož nalezel in ko je vstopil v vagon, potegnil je samokres in začel streljati okrog sebe. En strel je zadel kmetico Ivanušič v prsi. Štulca so aretovali, žensko pa prepeljali v bolnico. — Strela je ubila dva človeka v Konavalu pri Dubrovniku. Udarila je v cerkev, pod katere zvonikom sta vedrila 501etni Marko AndjeleniČ in 201etna Ank a Troja n č i č. — S kritem je udaril sodnika po glavi. V Kotoru na Hrvatskem je neki Petrovič udaril sodnika Bj eladino viča s križem po glavi. Bil je zato obsojen na 8 mesecev ječe. Petrovič pravi, da mu sodnik ni ničesar storil, da bi bil jezen nanj, da pa se mu je kritični trenutek pred očmi stemnilo. — Hudobna služkinja. Služkinji Alojziji Brezina v Oseku je 71etni Franc Lavda nekaj nagajal. Brezina je pa zato polila otroka s kropom, da je ves opečen. Zagovarjala se bo pred sodiščem. — Humorist in trebuho-govo-rilec Bene Carode priredi nocoj ob S. uri zabavni večer v restavraciji Friedl, v Gradišču. — Jutri ob Štirih popoldne je predstava za šolsko mladino v areni „Narodnoga doma". Zvečer ob 8. uri je istotam redna njeg-rva predstava. Več je videti v inseratih. — Napad. Operni pevec Ranek je bil danes aretovan, ker je na cesti zavratno napadel nekega odbornika Dramatičnega društva, zaradi stvarne kritike, ki jo je dotični gospod izrekel v odborovi seji ,,Dram. društva'4. — Američansko. Včeraj je prišel v neko trgovino neki delavec kupovat suknjič Ko si ga je izbral, ga je oblekel in položil zanj na mizo prstan. Trgovec se je začel izgovarjati, da ne more dati suknjiča za prstan, a kupec je začel nad njim ren-tačiti, da ima denar in mu ga bode že dal, sedaj pa naj se zadovolji s prstanom. Ker je bil trgovec sam, kupec pa je postajal vedno bolj rdeč, ga je moral rad ali nerad pustiti iz prodaj almce s suknjičem. „Novi" mož se je sel potem postavit v neko gostilno. Ker pa trgovec samo ob sebi umevno ni bil zadovoljen s to kupčijo, je obvestil o tem policijo in tako sedi danes kupec s svojim prstanom pod ključem, trgovec pa ima suknjič na razpolago, ki ga je dobiti le za denar, ne pa za prstan. — Brez klobuka je prišla včeraj domov neka dama vzlic temu, da ga je bila kupila v trgovini. Ko ga je nesla v papirju zavitega domov, se ji je med potom vrečica raztrgala, iz katere je klobuk zdrsnil. Ko je prišla domov je bilo razočaranje. Neka za njo idoča gospodična je sicer videla klobuk pasti na tla, ni pa vedela Čigav da je. Mislec, da je padel raz hišno okno, je šla potem v hišo poprašat v dotičnem stanovanju stanujočo stranko, katera seveda ni hotela priznati klobuka za svojega. Stvar se je pozneje natančno pojasnila, in ko je dama dobila klobuk nazaj, je bilo potem dovolj smeha. — Utopljenko so našli danes dopoldne v Ljubljanici za „Marijinimi toplicami-, namreč 1.1891. v Ljubljani rojeno, v Predoslje pristojno služkinjo Terezijo Galetovo, o kateri rt» 9 m £3 Vetrovi Nebo 6. 9 sv. 7364 13 4 al. avsbod del. Jasno 7 7. ■). "34 2 90 sr. svahod oblacnt 0 i. pop. 7334 12 5 brezvetrao dež Srednja včerajšnja temperatura: 14*3', ner aale: 5*9° — Padava a v mm 00 t Ivana Hubad roj. Pavšlar, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Jožefa in Serafine ter v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretnžno vest, da .ie njen iskre oljublieni sopro«?, oziroma oče, orat, svak itd , gospod Josip Hubad e. kr. gimnazijski ravnatelj pa daljšem bolehanjn v 57. svoje starosti nenadoma zaspal v Gospodu, dne 1. oktobra t. 1 o poludevetih zvečer na Velikem LoS'nju. fc-a MS Posred predragega pokojnika je bil daaes ob 9. uri popoldne v Kranju. Sv. maša zadušnica se bo brala v pet^k. dne 9. novembra ob osmih zjutraj v žui-ni cerkvi v Kranju. Predragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Kranju dne 7. novembra liK6. 3996 Žalujoči ostali. Zahvala. Za obile dokaze sočutja povodom h iezni in smrti nase i-*kreio ljubljena k,^ hčerke in sestre, gospodične Josiplne Seber gojenke višje dekliške šole in darovaleem prekrasnih vencev, kakor tudi za obiluo udeležbo pri pogrebu, izrekamo tein potom vsem najtoplejšo zahvalo. e^^Mflat Ljubljaua, dne 7. novembra 190G. R z dbina Šeber. Mesto vsakega posebnega obvestila. ___399 S Domočnlk vešč trgovine z mešanim blagom, želi svojo sirUbo takoj spremeniti. v j Naslov pove upravnistvo „Slov. Varoda". 3995—1 Proda se lepa gj 4003 i ^n,"ogledalo (Trumeaux) in*i2 omari. Izve iD ogleda ne v gostilni ppi Lazarju v Rožni ulici št. 15. Ugodna prilika! dobro obstoječa vodna moč, s petimi tečaji s 4 črnini, 1 belim, nadalje žaga z dvemi gartri iradi družinskih razmer da V najem ali pod zelo ugodnimi pogoji proda. 3964 -T~ ~™ -i___■ Kje, pove upravnistvo „Slov. Na oda; Dvoje stanovanj je oddati s februarjem v vili Kytka na Dolenjski cesti, iti sicer obsega eun le^it stanovanje: 4 sobe, predsobo, I kuhinjo, shramba, td., drugo stanovanje pa 2 ^uri=, predsobo, anhinjo, shrambo itd. Več se poizve na Zelenem hriba, I nadstr. 3925 -3 Pomočnik trgovino s papirjem in galanterijo, v ten nrodajalec in stroke popolnoma dobi dobro in trajno službo pri Anton Umeku v Brežicah. Vstop tak«.j ah vsaj do 1 decem-ra t. 1. Spre me se tudi učenec s pr joerno šolsko naobrazbo, poštenih • Uršev. 3992—1 Čudite se! 600 nakitnih predmetov samo fl. 1-95. Prekrasna pozlačena 86 - urna precizna ura na aidro z verižico, natančno i'ioea, za kar se H leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 \itinejsi žepni robci, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustnik za ^oodke z jantarjam, eleg. broža za dame novost), krasno žepno toaletno zrcalo, umjata denarnica, žepni nož s pripravo, i cofi čudovito lepih orijentalskih ovrat-i ih biserov, par macSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, 3° 0 double-zlata 8 patent, naklepom, prima nikij. tintnik, par bu-- nov s eimili briljantom s pristnim srebrnim kavjem, garant, zelo slično, mičen -ihum s 36 slikami, najlepšimi na svetu, predmeti za 6alo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in &e 620 drugih različnih v hiSi nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovred, ki sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1*95. Razpo&ilja proti povzetju u če se denar naprej posije razpošiljal mca S998 8. Urbach, Krakov &t. 363 A. NB. Ce bi ne ugajalo, vrnem denar, jrej rizi k o izključen. Sprrjema aavan»van)m ttoraikafa IIv- ljf nja po najraanovrataejiik kombinacijah pod tako ugodni«« pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti ja ugoda« aavaro vanje aa d osivele in smrt ■ manjsajoakai aa vplaMM. Vaafc Slan ima po pretaka petih prarioo do divMeade, lat „SLAVIJA" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 34,786.837*76 K. Izplačan« odškodnine in kapttalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države s v koal si« Vh V LJvMlaaTd, *f»r piaame ao Zavaruje poslopja in premičnine prod požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenlnje takoj in najkulantneje. Ulfva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuj« is čistega dobička izdatne ■e) ampere v narodne ia obonokoristne Tesarji se tako] sprejmo za dolgotrajno delo urrosta. \L mnogobiojnemu obisku vabi 4 04 ravnateljstvo. Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami išče državni uradnik (brez otrok) za takoj ali s 1. decembrom t. 1. Ponudbe se prosi pod naslovom: V. N. v Višnji gori, posta restante. 3933 - 3 Žentina ; ' " \ ponudba. 36 letni vdovec bre^ otrok, -kr vat, v službi pri trgovini, 5 4000 kronami stalne plače, bi rad dopisoval v nameu jjenitve y mlado vdovo ali starejšo gospodično ^lo-ven ko. 3994 -1 Cenjene ponudbe s fotografijo in navedbo imetja pod šifro „^reča" v Zagreb, glavna pošta restante. 2>iskrstnost zajamčena. *- m Hnš ***** H1 i Najboljše In najbolj hranljive peči s trajno gorljivostjo. Velikanska kurilna mož. Najfinejša regulacija. Cenovn S ste zastonf. Cnr. Garms v Podmoklih (Bodenbaoh) 3835-o tvornloa železnih peči. TuornlSko zalogo ima v Ljubljani ŠTEFAN HAGV V ■! 0 popolnoma izurjenega v mešani str-»ki, sprejme takoj tvrdka Andr. Els-bacher v Laškem trgu na Štajerskem. 3984 2 Gostovanje Rene Garode Jutri, v četrtek 8« t. m. v areni .Narodnega doma* predstava za šolske otroke in diješM Začetek ob 4. uri popoldne. Za otroke: Posebni prostor 40 vin. I. prostor 20 v. II. proBtor (stojišče) 10 v. Za odrasle: Posebni prostor 60 vin. I. prostor 40 v. II. prostor 20 vio. Ar«*n« kurtrna. 4005 ali pekarnica. Ponudbe pod „Rasch" Gradec, glavna pošta restante. 3970—2 i v * * ^ * w *f * * * * * * *p Brusač za parno žago DEMETRIO MARCO v Logatcu se sprejme takoj. 4002—1 stanovanje - se takoj odda. - Izve se na Elizabetni cesti Štev. S. 3989—2 I] se sprejme pri H. Suttnerju v Ljubljani HM78- 8 18 z 2 svetlima sobama, kuhinjo in pritiklinami ter z uporabo vrta se odda za februar 1907. Popra&a se na Dolenjski cesti Št 14. 39C7-2 Naprodaj ste pod usodnimi posoli dve enonadstropni Vee se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št. 14. 1633 28 Ces. kr. avstrijske državne železnSce. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod Iz L|ubijane jul. zeL: 7MO zlutra). Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žeL, Trst c. kr. drž. žel., Celovec. Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 x|utraf. Osebni vlak v smeri: Novo •"ne.sto, Straža-Toplice, Kočevje. i! no -jrG' -dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žeL, Trbiž, Beljak, Franzensfesrv, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc s r.s »opoldne Osebni vlak v s Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje 4 00 popići e. Osebni vlak v »men: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žel.,r Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-os iveoer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. to-23 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jut. zeL: 7- 00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. 11 iS prad^oldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lir.ea, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poooi'Jne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4>SO poooidna. Osebni vlak iz Selctala; Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. i. 8*35 zvf čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8 43 i»e6ef. Qsebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. 5el, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. M-3« ponorti. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-c5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 \0 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 4.3 ponoći. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 649 zjutr&j. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-53 ponoAl. Mešani vlak iz Kamnika. Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. ^Prirodna rudninska vila s STii 1 ■■■■■■m-----1 VITA Itfajoiitci natronski vrelec. Po zdravniikih priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi. diabetes, preobili scalnični kislini« boleznih mehurja in ledvic, katarji!; soptl. prebavit Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kftstnorju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 3490 ===== l^njižno ncuc^t; ==== Ljudmila Pollanec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšlr. zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54 1l3 Cena broš. K 2-—, po posti K 2*10, eleg. vez. K 3*—, po posti K 3*10. Založništvo L SCHUENTNER 9 LJubljani. Prvo kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Rimska cesta št. 2. Hilderjeve ulice št. 5. piani so nepekosl tvi Prepričajte se osebne. Klavirji, harmoDili, tudi samoigraini, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje Jemljem v zamene. Dajem tudi naposedo. Poprave, oglaševanja se Izvršujejo točno in dobro. Solidne cene, 51etna garancija. 2169 43 Največja izbira najboljših in najcenejših dvoholes in *► šivalnih strojev x. rodbino in obrt Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. ^ IVAN JAX SIN v LJubljani, Dunajska cesta ft. 17. G3D S^dolf Jrfi/avec c. kr- računski podčastnik v domobranske™ pešpolku Ljubljana št. 27. j?03a JY(ilavec [Sg Pistotnik €-*~**t& poročena. Ljubljana dne 7. novembra t906 Plešivica Privatni plesni pouk v dvorani hotela pri „Maliču". T'šojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel s plesnim poukom. Strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodovin bodo vsak ponedeljek in potek ob polnosmih zvečer. Pripravlja se tečaj za otroke. Posebne are se dajo vsak čas dneva za vse stare in moderne plesove po lahki in hitro priučljivi metodi za zasebnike, za družbe v dvorani sami ali pa v privatnih hišah. Prijave in vpisovanja vsak dan od treh do petih popoldne v hotelu pri Slonu soba št. 72. Z odličiim spoštovanjem 3841-5 Giulio Jttorterra, plesni učitelj. znižane saradl preoapolojeuja zaloge: Damske zimske jope od f». 2 50 naprej Suknene obleke . . 99 n 250 99 Pelerine .... 99 *> 250 99 )Caveloki .... 99 M 250 99 polge zimske suknje 99 M 5— 99 Kožušnt sak6 • . 99 »» 750 99 Največja m najlepša izbira moške, deške, damske in dekliške konfekcije. Angleško skladišče oMeli ^ 0. Bernatovič v Ljubljani. Mestni trg 5. j£ naznanilo preselitve. SI ' Arhitekt N Ferdinand Trumler mestni stavbnik v Ljubljani vljudno naznanja, da je svoj j 3y73- 2 tehniški urad preložil na Cesto na Rožnik št. 31. Istočasno se priporoča za prevzetje vseb stavbnih izdelovanj, kakor novih zgradb, prezidanj in dozidanj, adaptacij, rekonstrukcij, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev, napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedbo perspektivnih risb zan je itd. - - Izredno kulantne cene in točna izvršitev. - - rr~— gnovem centralnem-pokopališču. Razpošiljanje blaga na. vse kraje sveta I Najceneja, največja eksportna tvrdka I H. SUTTNER n Ljubljana Mestni trrw;ovža' priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih 3121—11 švicarskih ur V dokaz. britjantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri po nta|nfž|tla tN da je moje blago res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno^na ogled, da se lahko sam prepriča. -i^- Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. !J6 Ha Daats 7. t. m. ob 8. zvtčtr Restavrant Jriedl. Sne 8. t. n. ob 8. uri zvečer v areni ,Nar. doma* predstava za odrasle. Kamk-as-l^] 399 Kupi se lx i «0 - z obrtjo oli brez nje. - Cena in leta postranska stvar. Pisma pod Florijan Panagl, Gradec, Jakominig. 12. 3971—2 I0i *4* v> *$f ^ Iščem najemnika za* kotel : >:>::•: :•:>::•: Valentin Jfepinc Cil^a Jfepinc rojena poročena *t 4000 Spodnje Duplje pri tfranju dne 7. novembra 1906. ' —i —i— — -» Prva zaloga železa ne stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških din itd., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, pres za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnoj* nico ter najrazuovrstnejše oprave za mlekarne je pri FR. STUPICA u Ljubljani na ZLvdZa-rije Terezije cesti. štsv. 1 (zr**>n , FlKOtea") lit zi.si T7"al^a.zorje -;em trg-uu StOTr. e (nnfsprotl lirlze* alMlie cerkve). 8952—13 m. +- *~ - Postrežba gBoSt^na*. 39b9—1 L -~ Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo I pleskarsko in sliUarsho obrt! iz kolodvorskih ulic preselil na Sv. Petra nasip št. 45 ter se priporočam tudi nadalje za vsa v to stroko spadajoča dela katera izvršujem točno, sol;dno in po zmernih cenab. o o o o o Jos. Makovec pleskar in slikar Ljubljana, Sv. Petra nasip 45. rnest Sark jOvorskem *r»$cva S. O C o o o N O Najcenejše naKupouališče Rožuhouino useh vrst svilnato blago vseh barv žamete po vzorcih pajčolane, najmodernejše volnato blago. za otroke pasove, najnovejše normalno spodnje perilo spodnja krila suknena, klotasta, svilnata rokavice, trikotne, pletene, glacel nogavice, moške, ženske predpasnike moške srajce ovratnike kravate v izbiri Ikakoriše^nikoli vse krojaške potrebščine Saloše damske K 3'40, sllperli K 3 60 moške K 5*40, sllperji K 5*60. N < O HM. ' O (/) (d (d "O O Lil Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoalemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 16