PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. t-' ‘-i bi 72 O D ^ 'S S H C O i-'1 š- m ¥: I e n S I s CL 3 >7j O •-o CN Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 103 (12.735) Trst, petek, 1. maja 1987 Prvi maj simbol upanja IGOR CASTELLANI Je že tako, da čas in tradicija največkrat spreminjata krvave mejnike v zgodovinskem boju delovnih ljudi, za »svobodo in delo«, za odpravo izkoriščanja in sploh človeške pravice v koledarske praznike. In vendar se je prvi maj zasidral v srca ljudi drugače, postal je simbol upanja in boja vseh delovnih ljudi za boljše življenje, pravico do dela ter udejanjenje vseh tistih vrednot, ki človeka le ob nenehnem prizadevanju vodijo k osvobajanju in novim pridobitvam. Neizpodbitno dejstvo je, da ga ni kraja v svetu, kjer bi lahko trdili, da so delavski razred, ali bolje, delovni ljudje vzeli vajeti usode v svoje roke, vedno in stalno se morajo otepati izkoriščanja dobičkarskih gospodarjev v kapitalističnem zahodu in v tehnokratsko birokratskih krogih socialističnega sveta. Ali je mogoče kaka razlika v zahtevah ladinskega rudarja in kovinarja kake Fiatove tovarne? Današnji dan bi bil veliko lepši, če bi potegnili pozitivnejšo bilanco o tem, kar se dogaja okoli nas, in to ne samo kot Slovenci treh pokrajin naše dežele, ampak kot organski del demokratične celote, s katero hočemo biti organsko povezani. Problemov dela, demokracije, sindikata, ne moremo namreč ločevati od vprašanj slovenske manjšine, zato z ogorčenostjo ugotavljamo, da z zaščitnim zakonom ni še nič, da nam črnuhi še vedno mažejo spomenike in da jih uradni Trst še vedno ščiti. Kdaj bo tega konec? Ali smo res nekaterim dobri samo za uspešno predvolilno kampanjo? Letošnji prvi map praznujemo v duhu globoke politične krize in kot posledica tega v senci predčasnih volitev, ki označujejo konec petstrankarske koalicije. Huda politična kriza, katero že dalj časa spremlja spektakel slabega okusa, kjer osebni protagonizmi prevladujejo nad korenitim reševanjem hudih družbeno-ekpnomskih problemov naše države. Že dalj časa glušijo ušesa triumialistične izjave o trdnosti italijanske ekonomije, upadanju inlla-cije, o stalnih investicijah in tehnoloških inovacijah proizvodnje. Kakšne temelje pa ima ta hiša iz kart? Brezposelnost je v nenehnem porastu (vključno s Trstom), to armado pa sestavljajo v veliki večini mladi, ljudje, ki v mnogih primerih sploh še niso imeli sreče spoznati, kaj sploh pomeni beseda »delo«. To pa je eden izmed vzrokov, da se lahko delodajalci vedejo, kot se jim zljubi, da so tako dohodkovni odnosi vedno težji in da davčna teža sloni izključno na ljudeh, ki so v proizvodnji. Brezkompromisni boj za golo oblast je potisnil v ozadje speče probleme Juga, mladine, žensk in upokojencev, prav tako je šla v pozabo zaščita okolja, ki kot Damoklejev meč visi nad našimi glavami: v takem političnem kontekstu sindikat seveda ne more stati ob strani, zato CGIL zahteva korenito spremembo v političnih izbirah vlade, saj morajo v programu prednjačiti delo, socialne pravice in pravilno izkoriščanje ekonomskega potenciala države. To pa nujno zahteva aktivno sodelovanje vseh naprednih sil. Po dolgem času razprtij in porazov je sindikat s podpisom večine delavskih pogodb za silo zakrpal svojo enotnost, kar se je seveda takoj pbznalo na porastu pogajalske moči v podjetjih. Odpirajo se nova upanja, da se bodo vezi med sindikalnimi koniede-racijami ponovno utrdile, da bo tako delavec imel ponovno polno podporo pri svojih zahtevah. Vendar CISL in VIL nista še dokončno asimilirali novega načina gledanja na medsindi-kalne odnose, in to navkljub neštetim skupnim akcijam s strani delavcev tistih podjetij, ki so zašla v hudo' krizo, pomislimo samo na TOTAL in Terni. Prav zaradi tega ni naključje, da za razliko od ostalih krajev naše dežele in države prav v Trstu ne praznujemo prvega maja enotno. To odločitev odvzema prazniku dela v našem mestu del njegove slovesnosti, zmanjšuje in krni njegovo vsebino, ker šibi delavsko gibanje v trenutku, ko bi potrebovalo večjo enotnost, saj je to spričo hudih družbeno ekonomskih problemov našega mesta nujno potrebno. Razcepljenost sindikatov ne NADALJEVANJE NA 3. STRANI Stranke so dejansko že odprle volilno kampanjo Oster volilni napad tajnika PSI Craxija proti možnosti »zgodovinskega kompromisa« Republikanci plebiscitarno potrdili Spadolinija za tajnika SANDOR TENCE RIM — Volilna kampanja, ki se je formalno pričela včeraj, se obeta zelo polemična in ognjevita in to kljub temu, da stranke niso še predložile kandidatnih list in tudi niso še točno izdelale svojih volilnih strategij in programov. Za prvo »močno« izjavo, ki bo gotovo sprožila verižne reakcije, je včeraj poskrbel socialistični tajnik Craxi, ki je v intervjuju zaradijska poročila brez dlak na jeziku, kot je v nje- Obvestilo bralcem Kot je že tradicija, smo na predvečer prvega maja, praznika dela, redakcijo zaključili v popoldanskih urah. Naše vesti bodo zato morda nekoliko pomanjkljive. Istočasno obveščamo bralce, da jutri ne bo izšel v Italiji noben dnevnik. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo torej izšla v nedeljo, 3. maja. Vsem naročnikom in bralcem želimo vesele praznike. go vem stilu, obtožil demokristjane in komuniste, da so dejansko »pokopali« zakonodajno dobo in tako sprožili predčasne volitve. Krščanska demokracija je še pred krizo startala na razpust parlamenta, je poudaril bivši ministrski predsednik, komunisti pa so preprečili izpeljavo ljudskih referendumov o jedrski energiji in o problemih sodstva. Craxi je tako s to polemično izjavo v bistvu anticipiral osnovne smernice socialistične volilne kampanje, ki bo temeljila na ostri borbi proti možnosti »zgodovinskega kompromisa« med KD in KPI in za uveljavitev »velikega laičnega in socialističnega pola«, ki bo nato lahko sklepal zavezništva ali z eno ali pa z drugo veliko stranko. Od tukaj tudi govorice o volilnem zavezništvu med PSI, PSDI in radikalci za predložitev skupnih senatnih list. Komunisti bodo o smernicah volilne kampanje razpravljali na zasedanju centralnega komiteja, ki se bo sestal v začetku prihodnjega tedna. Partija bo postavila v ospredje dejstvo, da je petstrankarska koalicija dokončno propadla ter da bo zato treba ustvariti pogoje za nova napredna zavezništva tako na vladni kot na krajevni ravni. Ob tem pa bo KPI najbrž tudi očitala socialistom, da se v ključnem tre- nutku vladne krize niso opredelili za alternativno vlado, ki jo je predlagal Natta. Komunisti se bodo vsekakor zavzemali, da bo nova zakonodajna doba v marsičem »ustavodajna« in da bo morala na vsak način postaviti v ospredje globoke reforme državnih inštitucij. Med volilno kampanjo pa bo gotovo tekla beseda tudi o preustroju volilnega sistema, ki je po mnenju nekaterih zastarel in ne ustreza več sodobnemu parlamentarnemu sistemu. Demokristjani pa se na volitve pripravljajo pod strogim »nadzorstvom« tajnika De Mite, ki skuša na vsak način utišati notranjo opozicijo starih strankinih veljakov (npr. Andreottija in Forlanija) ter kandidirati čim več svojih zvestih pristašev. Zato je pričakovati, da bodo kandidatne liste zelo protisocialistično obarvane, pri čemer bodo glavno besedo imeli De Mitovi »mladi levi«. Na volilno kampanjo se aktivno pripravljajo tudi republikanci, ki so prav včeraj plebiscitarno potrdili Spadolinija za sekretarja. Nekoliko bolj sramežljivo in previdno pa se »premikajo« socialdemokrati in liberalci, ki se očitno bojijo »efekta Craxi«, a hkrati opozarjajo na nevarnost »bipolarizma« med KD in KPI. Dvojna mera na procesu v Turinu oproščeni politiki in monsignorji TURIN ~ Z obsodbo naftnih indus-trijcev in finančnih stražnikov, ob istočasni oprostitvi monsignorjev in politikov se je v Turinu končal tako imenovani petrolejski proces. Sodniki so v bistvu spoznali za kaznivo dejanje le tihotapljenje in davčna utajevanja pri predelovanju in prekupčevanju z naftnimi derivati. Prav tako so stopili na prste finančnim stražnikom, ki so se »pustili« podkupiti. Zaporne kazni se sučejo od devetih let za Vincenza Gis-sija do treh let in desetih mesecev za generala Raffaela Giudiceja. Ena od ključnih osebnosti v škandalu bivši polkovnik finančnih stražnikov Giulio Formato je bil obsojen na šest let in ol, medtem ko je bil glavni režiser, runo Musselli, obsojen.na sedem let. Kot rečeno, so oprostili vse, ki so bili vpleteni v imenovanja Vrhov finančnih stražnikov in ki so tako ali drugače v vsej zadevi zastopali interese političnih skupin. Msgr. Agostino Bonadeo in Simone Duca ter duhov- nik Francesco Ouaglia so torej nedolžni kljub obtožnici, da so izvedli »nabiralne akcije« in nudili »primerna kritja« celotni operaciji. Prav tako niso zagrešili kaznivih dejanj bivši Colom-bov tajnik Crocetta,' demokrščanska podtajnika Picchioni in Cocci, družbo jim delajo še socialdemokrata Silvestri in Palmiotti, ki sta bila vezana na tajništvo bivšega ministra Tanassija. Izjema je le bivši turinski občinski svetovalec KD Pier Isidoro Aceto, ki je bil obsojen na eno leto. Košarkarska B-2 liga Jutri v Trstu (21.00) poslovilna tekma jadranovcev NA 22. STRANI Novo ozračje v Ženevi omogoča sporazum o kemičnem orožju ŽENEVA — V preteklih dneh je bila pozornost mednarodne javnosti posvečena predvsem zadnjim sovjetskim razorožitvenim predlogom m pripravam zahodnega odgovora na izziv Mihaila Gorbačova. Vendar niso stvari v zahodnem taboru tako enostavne: sovjetsko-ameriš-kemu predlogu (dejansko je predlog tudi že osvojila Reaganova administracija) nasprotujeta Velika Britanija in Francija, Zahodna Nemčija pa je v hudem precepu. Kot na tekočem traku se zato vrstijo srečanja, da bi zahodna stran le uskladila enoten odgovor na zadnje sovjetske predloge. V Ženevi se medtem nadaljuje pomladanska »runda« konference o razorožitvi, ki ji načeluje Jugoslovan Miljan Komatina. Dopisniku Tanjuga je Komatina izjavil, da imajo tokrat delegacije več pogajalske volje. Osnovna značilnost tri- mesečnega zasedanja je po mnenju Komatine v tem, da so dosegli pomemben napredek v izgradnji vse-obsežne konvencije o prepovedi kemičnega orožja. Nedvomno poteka zbliževanje stališč o številnih pomembnih vprašanjih prepovedi uporabe kemičnega orožja v senci bilateralnih pogovorov o evroraketah. Ne smemo pa pozabiti, da je kemično orožje eno izmed najbolj nevarnih sredstev masivnega uničevanja in bi bila njegova odstranitev iz svetovnega arzenala velik napredek za vse človeštvo. Tudi na tem področju je sovjetska delegacija izvedla dve potezi, ki bosta nedvomno pripomogli k izboljšanju medsebojnega zaupanja: izjavila je, da ne proizvaja več kemičnega orožja in ne odklanja več možnosti preverjanja bodočih sporazumov m%M gradbeno podjetje KAMNOSEŠKO PODJETJE B| PANGERC »ZIDARIČU ŠEMPOLAJ 4/B SADJE . ZELENJAVA ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Ul. Molino a Vento 10 — Tel. 773978 DARIO HUSU Uprava: UL. ALVIANO 56 Urad za promet: Terminal S. Andrea — Štandrež 34137 TRST TRST — Ul. delTIstria 3 Tel. 21131 — Teiex 460119 TRST - VIDEM UVOZ - IZVOZ Sedež: 33100 VIDEM — Ul. Roma 42 — Tel. (0432) 502424 Podružnica: 34135 TRST — Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713/4 — Telex 460319 - FRIEX C* 5L D. Z O. Z. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089 Telex 460559 - PP 185 Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Liberta d'ltalia 5 GIOVANNI MANZIN PRODAJA NA DEBELO Šunka, suho meso, sir in jestvine Ul. S. Cilino 52 — Tel. 567845 SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT šmtii - CCflCPEK GORICA — Ul. V. Veneto 49 Tel. 82159 - 33524 Telex 461229 ČER-PEX TRIMAC IMPORT - EXPORT s.r.l. OPČINE — Ul. Nazionale 124 Tel. 211732 - Telex 460405 OPREMA ZA LESNO INDUSTRIJO Zastopstva: CMS — ZOGNO BIESSE S. CREMONA OLM OLIMPIC GIBEN - IMPIANTI KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Doberdob (GO), UL Roma 16 - tel. (0481) 78063 Kmečka banka J* Gorica - Korzo Verdi 55 - tel. (0481) 31811 KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Nabrežina (TS) - Nabrežina Center 106 - tel. (040) 200186 KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH Sovodnje ob Soči (GO) • Prvomajska ul. 75 - tel. (0481) 882155 MltANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE-TltST Opčine - Trst - Bazoviška ul. 2 - tel. (040) 212494 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: Trst - Ulica Filzi 10 - tel. (040) 61446 Agencija Domjo: Domjo 227 - tel. (040) 831131 BČIKB Enotna sindikalna prvomajska manifestacija bo letos na Siciliji Odpravljanje mladinske brezposelnosti glavna tema vseh sindikalnih proslav PALERMO - Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL bo imela letos svojo osrednjo prvomajsko slovesnost v kraju Portella della Ginestra, nedaleč od Palerma. Po lanskoletni enotni manifestaciji v Reggio Calab-rii se je tako sindikalna zveza ponovno odločila, da bo praznovala 1. maj na jugu polotoka. V pozivu sindikatov za udeležbo na manifestaciji je podčrtan moralni in politični pomen te izbire, v kateri se spajajo današnji in pretekli veliki sindikalni boji za zagotovitev pravice do dela in dostojanstva delavcem. Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili prvomajsko proslavo je organizacijski tajnik CGIL Enzo Ceremigna ponovil dosledno obvezo sindikalnih organizacij za nov ekonomski in družbeni razvoj v obdobju ko sta brezposelnost in gospodarski položaj na italijanskem jugu najpomembnejša aspekta enotnega vprašanja, ki zadeva celotno italijansko družbo. Spomin na pokol v Portelli della Ginestra je še vedno živ v zavesti kmetov pogorja v palermskem zaledju, letos pa poteka 40. obletnica odkar ga je zakrivila »banda« iz kraja Montelepre pod vodstvom Salvatoreja Giuliana. 1. maja 1947 se je na tisoče delavcev in kmetov zbralo s svojimi družinami na poljih pri Portelli z namenom, da bi skupno proslavili delavski praznik. To so lahko storili prvič po 25 letih, tradicijo so morali namreč prekiniti med fašizmom in med drugo svetovno vojno. Kmetje in delavci, zbrani na manifestaciji, so tedaj nenadoma zaslišali regljanje strojnic in strele iz pušk in pištol. Salvatore Giuliano in »sodelavci« so s skale »La pizzuta«, ki se dviga nad polji, pričeli streljati na presenečene nebogljene ljudi. Enajst ljudi je smrtno ranjenih obležalo na tleh, 56 pa jih je bilo huje ranjenih. Lucio Galluzzo, avtor knjige »Meglio morto: sto-ria di Salvatore Giuliano«, je napisal, da je bil ta prvi pokol v povojni Italiji. V knjigi Galluzzo tudi trdi, da je za pripravo in eksekucijo pokola nedvomno osebno poskrbel Salvatore Giuliano, ni pa mu bilo mogoče ugotoviti, po katerem nalogu je to storil. Ukaz za streljanje med prvomajsko manifestacijo je namreč Giulianu prinesel bratranec Pasguale Sci-ortino; pismo je bilo zapečateno, ko pa ga je prebral, ga je Salvatore Giuliano tudi sežgal. Na enotni manifestaciji v Portelli della Ginestra bodo govorili vsedržavni tajniki enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Pizzinato, Marini in Benve-nuto. Manifestacija pa ne bo zgolj simboličnega značaja,'sindikalna zveza namreč namerava danes ponovno sprožiti reševanjenekaterih temeljnih vprašanj, ki zadevajo milijone delavcev: delo in socialna enakost bosta najvažnejša argumenta letošnjega prvomajskega slavja. Pomembno je tudi, da se bodo vsi trije vsedržavni tajniki enotne sindikalne federacije ponovno vrnili na jug Italije, kar pomeni, da želijo podčrtati nerešeno vprašanje italijanskega juga ter prednost prizadevanjem za odpravljanje brezposelnosti, predvsem mladinske, v južni Italiji. Voditelji enotne sindikalne zveze bodo na današnji manifestaciji spregovorili udeležencem z odra, ki bo postavljen na skalo, s katere je leta 1894 kmete prvič nagovoril Nicolo Barbato, eden izmed junakov kmečkih bojev in upora proti vsemogočnim veleposestnikom takratne Sicilije. V vseh 72 enotnih sindikalnih prvomajskih manifestacijah bodo sindikalisti predstavili sklep sindikalne zveze za razvoj pobud, ki bodo temeljili na nerešenih problemih, ne pa na političnih zavezništvih. Papež Wojtyla odšel v Nemčijo BONN — »Potujoči« papež je ponovno odšel. Tokrat se je odpravil v Zahodno Nemčijo, ki jo je prvič obiskal že leta 1980. Včerajšnja izdaja razširjenega miin-chenskega dnevnika »Siiddeutsche Zeitung« je tako komentirala papežev prihod: Kljub številnim razočaranjem je papež dobrodošel. Škof iz Miinstra Lettmann, ki ga bo Wojtyla tudi obiskal, je posebno razočaran nad ugotovitvijo, da je v vrstah nemške cerkve počasen, a vztrajen »eksodus«, zaradi katerega je povprečno vsako leto okrog 2 odstotka manj vernikov v cerkvah med »nedeljskim srečanjem z Gospodom«. Ni pa ta najhujši problem, s katerim se spopada nemška cerkvena hierarhija, v Zahodni Nemčiji je vedno več vernikov, za katere so npr. nesprejemljive dogme o Mariji, teorija o papeževi nezmotljivosti kot tudi njegova praktično absolutna jurisdikcionalna moč. Nemški verniki tudi težko sprejemajo obvezo celibata, cerkveno spolno etiko, odstranitev ločenih, ki bi se radi ponovno poročili, itd. Papežu se torej ne obeta nič kaj navdušujoče poslanstvo, na nemških tleh pa bo ostal do 4. maja. • Prvi maj NADALJEVANJE S 1. STRANI šibi samo delavskega razreda in delo-vih ljudi, šibi vse napredne sile, ker vnaša vanje razhajanja in razlikovanja. Gore nerešenih problemov silijo sindikat v kvalitetni preskok po-bud,da bi ne samo defenzivno sprejemal pobude gospodarskih krogov, pri tem mislim predvsem na odnose s komisijo za Tržaški sklad, Združenje in-dustrijcev in tudi na krajevne uprave in Deželo. Ob tem razmišljanju ne moremo mimo ugotovitve, da se Trst še vedno ne more izmotati iz lastne kože provincialnosti in ozkosti. Dinamično investicijsko politiko še vedno spremlja politika mašenja lukenj, ki pa jih je že toliko, da jim niti tega ne uspe. Pomislimo samo na neizkoriščene finančne možnosti Tržaškega sklada, na dejstvo, da politične sile, ki vodijo Deželo, Tržaško občino in pokrajino niso sposobne zaradi medsebojnih zdrah obnoviti upravnih svetov tako važnih ekonomskih združenj (EZIT, EAPT, Raziskovalni center, Tržaški Lloyd), ki so izredno pomembna za bodočnost Trsta. Odločno se moramo postaviti po robu taki logiki, ki jo je delavec že prevečkrat preizkusil na lastni koži, saj pelje samo v brezizhodno hiranje gospodarstva in zapiranje tovarn, kot se v vsej tragiki to danes dogaja z rafinerijo TOTAL. CGIL je trdno odločena, da se temu postavi po robu, da bi vzbudili v brezposelnih upanje z odpiranjem delovnih mest in reševanjem globokih socialnih problemov množice ostarelih ljudi, ki prevečkrat tonejo v pozabo. Prvi maj je lep povsod, predvsem ker je dan optimizma in demokratičnega razpoloženja vseh, ki vlagajo svoje upanje v uveljavitev vrednot miru in sožitja. Čeprav stalno visimo na robu atomskega uničenja, nam vendar nove politične pobude o razorožitvi dajejo upanje, da bo Evropa in, upam, ves svet zadihal brez grožnje atomskega orožja. Stremljenje po boljših delovnih razmerah moramo nujno uokviriti v širše hotenje po čistem in bolj »človeškem« okolju, čeprav ga je sam človek spravil na raven smetišča. Ljudje nočejo novih Černobilov, braniti okolje pomeni postaviti se na stran življenja, kajti izbira čiste energije nima alternativ. Nepoboljšljiva miselnost kapitalizma, ki gleda vse skozi dobiček, bo morala prej ali slej popustiti, saj s svojimi pogubnimi izbirami uničevanja okolja sama sebi in drugim koplje grob - grob pa ni v skladu s profitom. Vsi se moramo zato strniti in izpričati hotenje in želje vseh delovnih ljudi po miru, demokraciji in pravici do dela, saj je to porok, da bo slej ko prej prevladala volja večine nad manjšino, razorožitev nad blazno tekmo oboroževanja. IGOR CASTELLANI Ob letošnjem L majuy Dnevu dela Proglas predsedstev jugoslovanskih organizacij BEOGRAD — Predsedstva jugoslovanskih organizacij (Socialistične zveze, komunistov, sindikatov, borcev in mladine) so pred Dnevom dela izdala tradicionalni prvomajski proglas, v katerem so med drugim zapisala: Tega maja mineva dvainštirideset let našega življenja in dela v svobodi. Za nami so desetletja prizadevnega dela, v katerih smo spremenili podobo naše dežele, ustvarili delovne, življenjske in družbene pogoje za naš skupni obstoj in napredek, uveljavili socializem, samoupravljanje in neuvrščenost kot trajne temelje naše sedanjosti in prihodnosti. Letošnji praznik je priložnost, da se spomnimo, kaj smo dosegli, pa tudi obveznost, da vidimo, kaj moramo še storiti, da bi s skupnimi napori obvladali gospodarsko in družbeno krizo, v kateri smo se znašli v zadnjih letih. Ne smemo dovoliti podcenjevanja dosedanjih rezultatov v našem razvoju. Kriza nam ne sme zamegliti horizonta in ožiti pobud pri oživljanju zgodovinskih in sedanjih ciljev. Izkoristimo velike izkušnje in rezultate, pridobljene pri dosedanji socialistični izgradnji pod vodstvom Zveze komunis- tov Jugoslavije. Naše možnosti so velike, saj imamo sodobna sredstva za proizvodnjo, kadre, samoupravno opredeljen delavski razred in določeno pot nadaljnjega razvoja. Z odgovornim in kakovostnim delom bomo dosegli cilje, h katerim težimo. Bodimo solidarni z vsemi po svetu, ki prvi maj praznujejo z bojem za osnovne delavske, človeške in narodne pravice, za življenje v svobodi brez razredne, rasne in politične diskriminacije in za pravico, da uživajo plodove svojega dela. Dvignimo svoj glas proti vojni in jedrskemu brezumu, za mir, svobodo ih enakopravnost, za svet, v katerem bo celotno znanje in bogastvo služilo človeštvu, napredku in sreči vseh ljudi in narodov. Odpirajmo nove perspektive za hitrejši in materialni razvoj, za hitrejše zaposlovanje, za krepitev socialističnega samoupravljanja in nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov, za obrambno sposobnost države, za bratstvo in enostnost narodov in narodnosti, za dosledno neuvrščeno in neodvisno politiko, kajti od tega sta odvisni naša sedanjost in boljša prihodnost. Francosko razkazovanje V južnolrancoskem Canjuersu je francoska peta oklepna divizija iz Landaua pri Karlsrnhu razkazovala svojo oborožitev, med katero tudi samohodno raketno baterijo AMX-30 s taktičnim izstrelkom Pluton (Telefoto AP) Nakasone skuša z obiskom v Washingtonu preprečiti izbruh trgovinskega spopada Demokratski poslanec Richard Gephardt med razpravo v predstavniškem domu (Telefoto AP) VVASHINGTON Obisk japonskega premiera Nakasoneja v ZDA sovpada z z eno najhujših kriz v povojnih ameriško-japonskih odnosih. Predstavniški dom ameriškega Kongresa je namreč kljub nasprotovanju Reaganove administracije odobril tako imenovani Gephardtov amandma, ki uvaja povračilne avtomatizme v sedanjih gospodarskih in trgovinskih sporih z Japonsko. Amandma v bistvu zahteva, da washingtonska administracija ugotovi tiste države, ki imajo ogromen presežek v trgovinski bilanci z ZDA. V glavnem so to predvsem Japonska, šele nato prihajata Tajvan in Južna Koreja. Če je do teh presežkov prišlo zaradi nelojalnih trgovinskih pobud, mora ameriški predsednik v roku šestih mesecev začeti pogajanja za odpravo carinskih ovir, ki preprečujejo uvoz ameriškega blaga in zato povzročajo sedanje primanjkljaje. Predsednik bi moral obenem letno zmanjšati za 10 odstotkov trgovinski razkorak med uvozom in izvozom iz teh držav. To naj bi dosegel s carinskimi ovirami in z omejevanjem uvoza iz tistih držav, ki imajo z ZDA trgovinski surplus. Povsem razumljivo je sprejetje tega amandmaja neobičajna dobrodošlica japonskemu pre-mieru, ki se je včeraj že sestal s Shultzom in Reaganom, svoje težke pogovore pa bo nadalje- val še danes. Za Nakasoneja je le medla tolažba, da bodo verjetno h Gephardtovem amandmaju v senatu dodali popravke, ki bodo odpravili predvidene avtomatizme v gospodarskih sankcijah. Prav tako ga ne bodri spoznanje, da bo Reagan s svojim vetom v vsakem primeru preprečil sprejetje tega amandmaja. Ameriško-japonski trgovinski odnosi so namreč do take mere skaljeni, da jih ne more sedanji obisk popraviti. Resnici na ljubo jih ne bo popravila niti morebitna trgovinska vojna med Japonsko in ZDA, saj je lahko vsakomur jasno, da so razlogi za japonsko-ameriško trgovinsko neskladje strukturalno globlji. Ameriški trg bi moral v bistvu znižati svojo potrošniško in povpraševalno mrzlico, s katero imajo koristi predvsem Japonci, denar pa preusmeriti raje v investicije. Za nameček bi morali Japonci premostiti svojo tradicionalno varčnost, ki meji že na skopuštvo. Da pa bi to dosegli, bi morali v bistvu spremeniti miselnost, kar pa ni mogoče storiti preko noči. Nič čudnega torej, da so izgledi za premostitev sedanjega trgovinskega spora bolj borni. Nakasone lahko že res obljubi, da bodo japonski trg odprli za ameriško blago,.a če ga ne bo nihče kupoval, bo to kaj malo zaleglo. Prav zato se Reaganu ne mudi, da bi odpravil sedanje carinske ovire. PLO skuša pojasniti cilje v Alžiru dosežene sprave BEJRUT — Predsednik izvršnega sveta PLO Arafat je včeraj prispel v Bagdad, medtem ko v prihodnjih urah pričakujejo v Damasku prihod voditelja Demokratične fronte za osvoboditev Palestine Najefa Havatmeha. V obeh primerih bosta skušala palestinska voditelja obrazložiti razsežnosti in cilje nedavno dosežene sprave med raznimi palestinskimi skupinami. Arafat ne bi smel imeti v Bagdadu večjih težav. Irak ga je v zadnjem obdobju vsestransko podpiral, prav tako ne nasprotuje doseženi spravi, ima morda pomisleke glede zapiranja PLO do Egipta in Jordanije, saj ti državi podpirata Irak v vojni z Iranom. Tega nezadovoljstva Iračani seveda ne izkazujejo. Je pa zato bolj očitno sirsko nasprotovanje spravi. Damasku ni po godu, da je prišlo do sprave med Arafatovim Al Fatahom in habaševci ter drugimi prosirskimi palestinskimi skupinami. Kompromisna radikalizacija PLO v korist sprave je namreč le pročelje, ki ne omili sirskega poraza. V bistvu lahko rečemo, da ni sporazum iz Alžira zadovoljil nobene arabske države, ker mu ni nobena dala predhodnega imprimaturja, kot se je to do sedaj dogajalo. Seveda bi bilo preuranjeno trditi, da so se Palestinci otresli dosedanje odvisnosti, še vedno bodo orodje v rokah interesov raznih arabskih držav, le da skušajo to vsaj navzven omiliti. Olajšave za poletne turiste v Jugoslaviji BEOGRAD - V Jugoslaviji pripravljajo vrsto olajšav za motorizirane turiste iz tujine, da bi čimugodneje preživeli letovanje. Pripravili bodo tudi nove formularje, napisane v več jezikih, za zapisnike v primeru prometnih nezgod. Kot so dejali ob koncu mednarodnega posvetovanja »Tuji avtomobilisti v Jugoslaviji«, bodo tako odpravili jezikovne nesporazume in možnosti, da bi bil tujec oškodovan. Predstavnik AMZJ je napovedal, da bodo v tej turistični sezoni motorizirani turisti iz tujine lahko računali na več servisnih delavnic, boljšo organizacijo prometa na jadranski magistrali in bolj organizirano medicinsko pomoč na cestah. naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami □ senčnat vrt □ Prostorno parkirišče stran Hr □ FoiLccn, TRST — Bazoviška 92 PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA Tel. 55443 - 54680 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE g. sciip □ keramične ploščice □ sanitarije □ armature □ kopalne kadi s hidromasažo ali brez □ oprema za kopalnice OPČINE Narodna ul. 196/2 (Pikelc) Telefon 211929 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV □AIMEV OPČINE — UL dei Gardi 3/1 — Tel. 211336 - 213592 cvetličarna MARA BAZOVICA — Ul. Gruden 48 Tel. 226517 MLEKARNA SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 46 Tel. 228425 ud rini m pc x S. p. A. UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik: IVECO - FIAT ■ PIRELLI - C0METT0 Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo TRST — Ulica Geppa 9 Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254 Filiala: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I GOSTILNA TRGOVINA JESTVIN VETO ŠKABAR OPČINE Proseška ulica 35 — Tel. 211629 Marta & Alenka Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe OPČINE — Narodna ul. 42 Tel. 211026 PODJETJE TRGOVINA JESTVIN Alojz Daneu DESPAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE — Narodna ul. 63/1 Tel. 211026 Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA - IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGEGA OPČINE — Proseška ulica 13 — Tel. 211044 MESNICA DANIELI MARINO OPČINE — Narodna ul. 69 Tel. 211097 REŠIM ZASTOPSTVA IZVOZ - UVOZ Ulica Cicerone 8 FILIALA: 34100 TRST PP 101 Korzo Italia 202 Tel. 61241 - 61478 - 62112 - 62995 34170 GORICA Telex 460561 Tel. (0481) 30840 0MNIAC0MMERCE di S. SAVARIN IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 631301 - 631880 Telex 460129 OMNIAC I SIAT SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213 S. R. L. IMPORT -EXPORT TRST Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I FARGO s.r.i. FINE CHEMICALS 34132 TRST Ulica del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490 KEMIJA FARMACEVTIKA FILIALA GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 Vsedržavni festival Unitd v Pordenonu Černobil naj spodbuja k tvorni zaščiti okolja PORDENON — Eno leto po tragediji v Černobilu se ljudje vprašujejo, ali je katastrofa kaj naučila ljudi. O tem vprašanju so razpravljali v sredo zvečer na festivalu Unita v Pordenonu. Razprave se je udeležil sovjetski opolnomočeni minister Bogomasov, ki se je zaustavil predvsem pri velikih naporih Sovjetske zveze, da bi obvladala delovanje nuklearke. In ravno ena od tovarn na Pordenonskem, podjetje Casagrande iz Fontanafredde, je pripravilo orjaške stroje, s katerimi so zgradili podzemsko varnostno ploščad pod nuklearko ter preprečili, da bi se reaktor prekomerno pogreznil in okužil vodne vire. Tako so preprečili eno od največjih nevarnosti jedrske katastrofe v Černobilu. Kljub težavam z jedrsko energijo pa Sovjetska zveza, in to je potrdil Bogomasov, nadaljuje z uresničevanjem SPOROČILO VZPI-ANPI V okviru Festivala Unita na temo VOJAŠKI ROK ZA MIR -LJUDSKA VOJSKA bo v nedeljo, 3. maja, v Pordenonu SREČANJE OBOROŽENIH SIL Z ODPORNIŠTVOM Na srečanju bodo sodelovali: poslanec Arrigo Boldrini vsedržavni predsednik VZPI- ANPI poslanec Aldo Aniasi predsednik FIAP bivši poslanec Mario Lizzero poslanec Mauro Gallen! vsedržavni tajnik VZPI-ANPI Na manifestaciji bosta nastopala Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinski pevski zbor Rinko Tomažič Avtobusi bodo odhajali po sledečem voznem redu: — AVTOBUS ŠT. 3: odhod ob 7.00 od Domja za Dolino, Boljunec in Boršt. (Ni več prostih mest.) — AVTOBUS ŠT. 2: odhod ob 7.30 s Trga Ulpiano za Bazovico, Padriče, Bane in Opčine. (Prostih je še 18 mest.) — AVTOBUS ŠT. 1: odhod ob 8.00 s Trga Ulpiano neposredno za Pordenon. (Ni več prostih mest.) — AVTOBUS ŠT. 4: odhod ob 8.00 s Trga Oberdan neposredno za Pordenon. (Avtobus je rezerviran za Mladinski pevski zbor P. Tomažič.) — AVTOBUSA ŠT. 5 in 6, ki odpeljeta iz Bazovice, sta rezervirana za TPPZ P. Tomažič Priporočamo točnost! Udeleženci prispevajo 20.000 lir za stroške. Obveščamo tovariše, ki bodo šli z osebnimi avtomobili, da je festival na državni cesti Pontebbani. Za morebitna pojasnila pokličite VZPI-ANPI tel. 730306 ali 232114. plana nukleark. To je po besedah ministra nujno, da bi zagotovili dovolj energije za gospodarski razvoj SZ, seveda pa ob tem stremijo za večjo varnostjo. Izhajajoč iz tragedije v Černobilu se je razprava razširila na splošna vprašanja uporabe energetskih in drugih virov ter zaščite okolja. V bistvu so razpravljavci ugotovili, da zlasti v Italiji ni ustrezne politike, ki bi znala povezati in uskladiti tehnološke spremembe in napredka z zaščito okolja. Naložbe za zaščito okolja so bile razpolovljene, doslej niso bili pripravljeni okvirni zakoni o parkih, o kamnolomih in o okolju na splošno; hidrogeo-loško stanje italijanskega teritorija se slabša, reke, jezera in morja so vse bolj onesnaženi. Vlada, oziroma vlade, ki so si doslej sledile, niso sprejele ustreznih ukrepov za spremembo sedanjega razvojnega modela, ki je glavni vzrok problemov za okolje. Skratka Černobil je bil opozorilo, ki pa ni imelo zaželenih učinkov, saj bi katastrofa morala spodbuditi razmišljanje o razvoju in izbirah, ki so s tem v zvezi potrebne, spodbuditi bi morala drugačne prijeme v gospodarski politiki. Vsega tega pa ni bilo, nasprotno, prišlo je celo do absurda, da so z zakonom dvignili dopustne količine onesnaženja in kontaminacije. Italija tako nima ustrezne energetske politike in ne načrtuje take gospodarske politike, ki bi tolmačila in ude-janila okolje kot vir bogastva, ki bi odpravila potrato in bi zaustavila onesnaževanje okolja. V okviru pobud vsedržavnega festivala Unita v Pordenonu naj omenimo nadalje tudi nedeljsko srečanje oboroženih sil z odporništvom, na katerem bodo sodelovali predstavniki VZPI-ANPI in FIAP, nastopila pa bosta Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinski pevski zbor Pinko Tomažič. W Železarske tovarne w v Čedadu nezdrave ČEDAD — Včeraj je bilo v Čedadu srečanje sindikalnih predstavnikov kovinarjev s Čedajskega. Na srečanju so razpravljali o delovnih pogojih in o ukrepih za zaščito zdravja v krajevnih tovarnah. Stanje, kot piše v sporočilu, je porazno zlasti v železarskem sektorju. Delovni prostori niso v skladu z zdravstvenimi normami in v vseh podjetjih beležijo veliko število nesreč ter poklicnih bolezni. Na srečanju so nadalje poudarili, da, kot kaže, obnavljanje Krajevne zdravstvene enote ne predvideva primerne okrepitve službe medicine dela, ki je trenutno zaupana enemu samemo zdravniku. Prav zato so sindikalni predstavniki sklenili, da bodo začeli s skupni akcijami, da bi pripravili pristojne organe k tvornejšemu pristopu do vprašanja in do rešitve problemov v zvezi z zdravjem na delu. 22. VSEDRŽAVNI SEJEM RADIOAMATERJEV ELEKTRONIKE HI-FI PORDENON 1.-2. -3. MAJA 1987 Urnik: 9.00-12.30 in 14.30-19.30 CRUP Cassa di R«sparm*o di Udrte e Pordenone Zanimiva razstava v piranski Mestni galeriji Kulturna dediščina solin Pogled na soline (levo) in značilna solinarska kažeta (desno) V prostorih piranske Mestne galerije je do 18. maja na ogled pregledna razstava o Sečoveljskih solinah. Razstava »Sečoveljske soline, včeraj, danes, jutri« označuje stopnjo v poznavanju in vrednotenju naravne in kulturne dediščine Sečoveljskih solin. Na otvoritvi so predstavili videokaseto z dokumentarnimi posnetki iz Sečoveljskih in Strunjanskih solin, ki jo je v letih 1985/86 posnel etnolog Naško Križnar. Takoj po otvoritvi so v kinu Tartini predstavili še program kratkih dokumentarnih filmov o solinah: Sol iz morske vode, Triglav film 1954, režija Martin Rickli in Marjan Foester; Bela žetev, Zagreb film 1958, režija Krsto Škanata; Morske soline, Zagreb 1959, režija Krsto Škanata; Črno in belo, Viba film 1967, režija: Jane Kavčič; Grenka sol, Viba film 1967, režija Jane Kavčič. t 1 Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, pobudnik in nosilec razstave, je že od svojega nastanka osrednja ustanova za preučevanje in prezentiranje solinarstva. Ustanovitelj in prvi ravnatelj muzeja, dr. Miroslav Pahor, je zasnoval muzejsko zbirko, kjer je še moč videti način pridobivanja soli, ki ga je dokumentiral tik pred propadom v šestdesetih letih. Njegovo delo je temelj, na podlagi katerega muzej nadaljuje in poglablja poznavanje široke problematike solinarstva. Od šestdesetih let do danes so se dogodile v solinskem prostoru pomembne spremembe. Propadle so soline v Luciji. V Fontanig-gah, kjer se je najdlje obdržal stari postopek pridobivanja soli, pa so nezadržno propadale materialne priče najsta-rejšega solinarstva. Na področju Piranskih solin je bilo leta 1900 okoli 545 solinarskih hiš, v katerih so v času pridobivanja soli bivali solinarji. Stalno je v njih prebivalo le 63 ljudi. Funkcija solinarskih hiš je bila prilagojena potrebam proizvodnje soli. Danes so solinarske hiše zapuščene in nenaseljene. Solinarjev in njihovih članov je bilo konec 19. stoletja 3520. V tem času so se s solinarstvom ukvarjali predvsem meščani iz Pirana. Ko so po letu 1919 prešle soline v državno last, je iz bližnjih kmečkih krajev prišlo precej novih delovnih moči, ki so v celotnem številu kmalu prevladali. Mnogi od njih so postali dnevni emigranti, da se je že tedaj število solinarskih hiš kmalu zmanjšalo na 180 in še tedaj so le redko služile svojemu namenu, kar je dodatno pospešilo njihov propad v naslednjih desetletjih. Pomorski muzej »Sergej Mašera« je pripravil tudi katalog k razstavi, ki ga je uredila kustosinja Zora Žagar. Med dvanajstimi zanimivimi prispevki, ki so delo avtorjev (Boris Križan, Zora Žagar, Mojca Ravnik, Peter Skoberne, Boris Kryštufek, Iztok Škornik, Andrej Avčin, Bojan Ogorelec, Stane Žnidaršič) je v bistvu zajeta obsežna problematika varstva kulturne dediščine. Široka javnost in strokovnjaki so, razen redkih izjem, ostali bodisi nevedni, bodisi nezainteresirani in neprizadeti za nezadržno propadanje kulturne in naravne dediščine. Zgovoren je tudi podatek, da so se prvič srečali predstavniki različnih strok, Droge in drugih uporabnikov tega prostora na posvetovanju, ki ga je leta 1984 organiziralo Društvo za preučevanje in napredek pomorstva SR Slovenije — Piran. Sprememba postopka pridobivanja soli, opuščanje in obnavljanje različnih predelov solin, razvojni načrti različnih uporabnikov prostora zahtevajo trajno varovanje vrednot solinskega prostora. V tem kontekstu se zrcali tudi koncept in namen razstave — prikazati naravno in kulturno dediščino Sečoveljskih solin, osvetliti spoznanja različnih strok in opozoriti širšo javnost na nezadržno spreminjanje izvirnih vrednot tega prostora. Soline-v Sečovljah so dosegle največje proizvodne rezultate po vojni v desetletju 1945-54, po tem obdobju pa je začela proizvodnja upadati. Najprej je bila ukinjena proizvodnja v solinah Fazan v Luciji, nato pa postopoma še proizvodnje na površinah sektorja Fonta-nigge v Sečoveljski dolini, ki so bile v celoti opuščene leta 1967. Od leta 1980 jih postopno reaktivirajo za predkon-centracijo slanice. DO Droga Portorož je nosilec gospodarske dejavnosti v celotni Sečoveljski dolini. Za področje morskih solin ima v svojih planih opredeljene dogloročne razvojne možnosti te proizvodnje. Na teh možnostih temeljita nova planirana industrijska proizvodnja morkse soli in planirana marikultura v bazenih na obstoječih solinah in v morju. Temeljni pogoj, da se bogata naravna in kulturna dediščina solin in soline same ohranijo, je nadaljevanje solinarstva in razvijanje proizvodnje marikultur (školjkarstvo, ribogojstvo, vzgoja rakcev Artemia), torej dejavnosti, ki izkoriščajo naravne danosti prostora. V pripravi je odlok, s katerim bo območje Sečoveljskih solin in polotok Seča v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini razglašeno za krajinski park. Če bo vse to tudi uresničeno bo prihodnost Sečoveljskih solin nekoliko manj črnogleda. SLAVKO GABERC LEGENDA Meja krajinskega parka Meja etnološkega Naravni rezervat Solinarski muzej na prostem Letališče V, . s k ' P 0 ' ° * k o e i AfLLJ— UOvfje to ______Isoo_____liooo____ll soo___jzooo ni priredit; B. Križan narisala: i. Hajnal Krajinski park Sečoveljske soline 40.. Tragedijo neke manjšine FULVIO TOM IZZA Prevod: Majda Capuder Mladoporočenca iz Ulice Rossetti COPVRIGHT ZTT V nasprotju z možem so se njene najbolj mračne ure dneva začele v trenutku, ko se je zaprla v sobo in bila prepuščena na milost in nemilost svojim mislim. Tedaj se je~ v njej začel neizprosno dvigati dvom, ki je spodkopaval še tisto, kar bi še lahko omogočilo neko razpoloženje ali upanje, da si bo še kdaj privzela katero izmed duhovnih preoblek: zadaj za dvomom pa se je skrival nič, ta negibna stvar, ki jo je njen mož imenoval ilo in s katero se je vselej skušala izogniti spopadu, bodisi da je organizirala razna srečanja, nakupe, potovanja, ali pa se je preprosto prepustila govorjenju in zaigrala brezskrbno bitje, danes veseljaško, jutri nagajivo in divje ali nepristopno. Če se lotimo stvari z nasprotne strani, se pravi od zunanjega k notranjemu, bomo zlahka prišli do sklepa, da se Dani ni ničesar bolj bala kot čisto naravnega konca veseljačenja ali neizogibnega zaključka predstave. Ljudem Stankovega kova pa se dogaja, da se dan po veselem večeru v družbi prijateljev zazdijo sami sebi zmedeni in rahlo trčeni zaradi izpadov, ki so se jim bili prepustili. Nasprotno pa je bila Dani slabe volje že zaradi spoznanja, da je vsega konec. In ni se ji moglo pripetiti hujšega kot to, da je postala žena zapornika, zavrta v sleherni iniciativi, ki bi izključevala njega, in prisiljena, da čaka samo na čudež, ki bo razrešil zapleteni položaj. Nemi srd, ki je temu sledil, je obračala nase. »Apatična sem in počutim se jalovo,« je pisala soprogu. Ali pa se je spraševala: »Sem jaz občutljiv človek?« Iz sobice v hotelu »Leon d'oro« mu je priznala, da ima občutek, kot bi izgubila bitko. Stanko, ki je imel občutek, da raste ravno v samoti, kjer je bil ločen od sotrpinov, je z naklonjenostjo pozdravljal ta težavni ženin pobeg vase. Predlagal ji je izhodiščne točke za razmišljanja, da bi laže vztrajala v tem zoženem prostoru in si ga širila tako, da bi sama izkrčila pot pred sabo: »Vsakdo izmed nas je toliko srečen, kolikor vliva življenje drugemu in ga osrečuje. Sleherna druga drža vodi v jalovi egoizem in je obsojena na propad. Naslovljenka bi imela pravzaprav prav vse razloge, da bi si to gotovost vzela za svojo in mu jo celo vračala, s tem da bi podrla krog ravno te ograde, kjer je on, kljub vsej svoji predanosti, ni zmogel in ni znal osrečiti. Ker pa je opazila rahel namig na lastni egocentrizem, ga je takoj vprašala, ali se mu ne zdi, da je ona še podvržena tej slabosti. Stanko običajno ni lagal ne sebi ne njej, ko jo je primerjal sami Materi božji in ji zagotavljal, da še ni videl žive osebe, ki bi imela združenih toliko vrlin v sebi; najbrž se je prepustil čustvu, ki je bilo tudi pri njem posledica izredno razburjenega stanja. Tudi tokrat ji ni lagal, le da je svoj odgovor omilil z isto poštenostjo in ji odpisal nekako takole: »V tebi je naravnanost nase, z njo si se rodila in z njo boš umrla. A to naj te ne skrbi, kajti tudi to je del tvoje ženske osebnosti in jaz te imam rad tako kot si. Ti si daj samo svetovati, ko bo to potrebno, in boljša boš.« Hči Pepija Tomažiča ni bila nezaupljiva do ljudi, kaj šele ko je šlo za lastnega moža. Ob drugovanju s svojim bratom je sicer postala nezaupljiva do starih verovanj in ustanov, ki so podpirale nepravičnost in uspavale ponižne v njihovih možnostih za preobrat. Pino je bil drugačen. On svojega stališča ni pojmoval kot neko vero, temveč kot del načrta, ki ga je zgodovina počasi namlela ljudem zato, da bi jih napravila enkrat za vselej enake. No, sestra take notranje prenove ni poznala, zato se je, kot v nekem paničnem strahu, nagibala k temu, da je v svoji notranji praznini videla pomanjkanje vernosti. In tedaj se je čutila ogoljufano za neko dobrino, ki je nikakor ni bila toliko nevredna, da bi jo bila morala izgubiti; zaverovanost v svoj prav pa ji ni dala, da bi si kaj podobnega skušala spet pridobiti. Bolj je bila nagnjena k temu, da je zavidala in sodila tistim, ki so to vero še imeli in se ob njej čutili varni in neranljivi ter se s tem ponašali, čeprav so bili morda samo na pol pri stvari in je bila njihova drža vprašljiva ali celo slaba. Ko sta še polno živela svoj zakon in je Stanko nekoč potožil, češ da je zunaj krščanske vere, mu ni ostala dolžna: »Kaj pa ti, ali res izpolnjuješ vse svoje dolžnosti kristjana?« Tej bodici je sledil še pomenljiv pogled, ki se je verjetno nanašal na njuno intimnost, da ni čudno, če je Stanko ostal brez besed, dobesedno »penast« od jeze. Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini fsiMEml /simekU ASFALTNE nRARRFNn pnn.IFT.IF CALCESTRUZ Z 1 IN BETONSKE MEŠANICE SIMEK .M. GRADBENI MATERIAL SIMEK s.p.a. GORICA — Ul. Duca d'Aosta 42 Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Tel. (0481) 32948/49 Ul. Aguileia 109 Tel. (0481) 93186 OPREMA ZA LIVARNE ŽELEZNINA SU.NA - ANIME HOBBY sof K. NANUT in T. ŠULIGOJ 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 32 Tel. (0481) 21069 Tel. (0481) 34730 ESPE60 s.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (0481) 22079 0£L0 s.r.l. IMPORT- EXPORT Tel. (0481) 21313 - 22035 GORICA — Korzo Italia 255/4 Telex 460155 ESPEGO mmo a g jat* tmmmaskm m a amm S • m «Bk Sm Mm -s m «■ Mam mr a mm m mm m m m =®a. mm ■ m mm mm m s e »a w ■ a%js * j • mm m m mm amm m m w m mm mm SERVIS ZA PISARNIŠKE STROJE — IZVOZ - UVOZ Technical Assistance for Office Machinery GORICA — Korzo Italia 76 - 78 — Tel. (0481) 33328 - 34610 GORICA — Korzo Italia 76 EKNOMEC Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SWEDA europaper PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV 34170 GORICA Ul. deirindustria 6 Tel. (0481) 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I GORICA TRGOVINI »KOSIČ BENEDIKT« OBUTVE Ulica Raštel 7 — Telefon 85162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 — Telefon 85520 VSE ZA ŠPORT M Ulica Raštel 21 Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM _W/ IN GOSPODINJSTVO >E /k L casalih^hi Ul. Raštel 17 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL Elettrotermo sanitaria Lastnik VVALTER SOŠOL GORICA — Travnik 21 — Tel. 85516 Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo — Prodaja črpalk TOMOS ITALIANA • Motocikli • Izuenkrmni motorji za čolne • Motorne črpalke • Motorji za industrijsko in drobno kmetijsko mehanizacijo GORICA Ulica S. Michele 334 — Tel. 21621 / 21622 GOSTILNA DVOR Briška vina - Domači pršut ŠTEVERJAN — Tel. 884035 PROIZVODNJA-INSTALACIJE-KLEPARSTVO MUČIČ MARIO žlebovi - cevi - čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe - strešna okna - strešni zračniki iz pocinkane pločevine - pečeno barvane pločevine - bakrene in pokromane pločevine ŠTANDREŽ (GO)-Ul. A. Gregorčič 20/2-Tel. 21828 Mikluz Ladislav MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GORICA Ul. III. Armata 165 - Tel. (0481) 20111/112 - Telex 460694 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 —Tel. (0481) 390611 POMORSKA AGENCIJA MEDITERRANEA s. a r. I. Ulica Milano 4/1 Tel. (040) 7369 TRST Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE PEKARNI RUDOLF MARC BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171 MAGDA MARC BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 GOSTILNA MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 PRIMORSKI DNEVNIK 1. maja 1987 delavsko gibanje v trstu □ stran 7 Kratek prerez skozi zgodovino delavskega gibanja v Trstu pred prvo svetovno vojno Ko je vojska streljala na delavce Začetni mejnik delavskega gibanja v Trstu je leto 1834, ko nastane društvo »Fratellanza fra cap-pelai« (Bratovščina klobučarjev), ki je v Trstu prvo poznano društvo za vzajemno pomoč, če izvzamemo seveda srednjeveške cehovske bratovščine. V naslednjih letih nastane še nekaj takih društev, ki so vsa temeljila na karitativnosti premožnejših članov in na visokih prispevkih, ki so jih plačevali člani (bili so to predvsem kvalificirani delavci). V ta društva so bili včlanjeni, poleg delavcev, tudi mnogi lastniki tovarn in razni premožni meščani, ki so često zasedali vodilna mesta. Taka organizacija ni mogla zaobjeti nižjih slojev proletariata, ki niso bili v stanju plačevati visokih prispevkov. Zato so si ti sloji skušali pomagati drugače, in tako se, predvsem v desetletju po letu 1848, vrstijo sodne obravnave zoper delavce zaradi stavk in drugih oblik boja. Priliv delovne sile s kmetov Vendar se že v teh letih začne priliv nekvalificirane delovne sile s kmetov v mesto, kar v kratkem privede do novih oblik organiziranega nastopanja. Leta 1869 je ustanovljena »Societa operaia con mutuo soccorso cooperatrice« (Delavsko društvo za vzajemno pomoč), ki je prvo obče delavsko društvo. Istega leta beležimo poizkus ustanovitve »Slovenskega delavskega društva Čbela«, ki ga oblasti, prav zaradi izrecne slovenskosti, prepovejo. Tako je bilo prvo slovensko delavsko društvo ustanovljeno leta 1877 z imenom »Tržaško podporno društvo«, ki mu je leta 1879 sledilo »Delavsko podporno društvo«. Omenjena društva so zagovarjala stališče sodelovanja med različnimi razredi, glavni organizatorji pa so bili iz meščanskih krogov. Postopoma se le uveljavlja zavest delavcev, da so njihovi interesi ločeni in drugačni od interesov drugih razredov. Istočasno začno prihajati v Trst vidni' aktivisti 1. Internacionale, kot npr. voditelj avstrijske socialdemokracije Johann Most in vodja italijanskih anarhistov Erri-co Malatesta. Tudi v samem delavskem razredu zavre: že leta 1869 sta na vrsti stavka sodarjev, ki jo policija brutalno zatre, in neuspešna stavka 2500 delavcev raznih podjetij, ki se konča z aretacijo kar 150 delavcev. Delavski list ta« MmM a«*! Po tem neuspehu se stavke znova začnejo komaj leta 1883, ko stavkajo delavci miljske ladjedelnice Sv. Roka in težaki pri carini. Isto leto policija odkrije prvo, sicer tajno, izrecno socialistično organizacijo »Circolo socialista rivo-luzionario per Trieste e Flstria« (Socialistični revolucionarni krožek za Trst in Istro). Po celi vrsti stavkovnih gibanj nastane v Trstu leta 1888 »Confe-derazione operaia internazionale« (Mednarodna delavska zveza), ki je povezana z avstrijskimi socialdemokrati. Naslednje leto sprejme ....... " : "iv •; - .. ■ ■' :« ... ~ ,*>* v*. ^ « ,• («•* —; ■ ' K- y ..v, ~ V . .. V, —4.. , -*>.* w «• - . — >a X-- xvgtxVM> y « a » •* * «* ***;l0WAv X viA. A w»- : t:x*- < u, ■> v, - aa- 'X; A A**« *-—v ------- A N*♦MA' VA- >•,>■ A A .A A A ^*A . »-AA a —AA-< Vj« Ax . ;" ' <.»* A#«V V.AAA*, "A WAA A « AV t-lllf* »A AA^Af**- :».»"AA .. :■ V-A*» —'.Aa 1, - *«». -A » . W »;« «»•• , , ...... . aVaVT” A A. a- ■ A-*A. '• a --A A SESliSIfiSsggs Zbral in uredil Sandi Volk v sodelovanju z Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu zveza program avstrijskega socialdemokratskega Hainfeldskega kongresa. »Mednarodna delavska zveza« je razdeljena na slovenski, italijanski in nemški odsek, vendar narodnostno vprašanje že takoj privede do trenj, ki se bodo odslej redno pojavljala v vrstah tržaškega delavskega gibanja. Agitacije za 1. maj Zveza začne agitiranje za 1. maj, z gesli, ki jih je proglasil leta 1889 ustanovni kongres 2. Internacionale: osemurni delavnik in enako mezdo za moške in ženske. Poleg tega zveza vodi vrsto stavk, med temi zmagovito stavko kamnosekov za krajši delovni urnik in višje mezde. Vsekakor je največji uspeh »Mednarodne delavske zveze« prva proslava 1. maja leta 1890, ko stavkajo delavci vseh večjih obratov. To so važna leta, predvsem za slovenske socialdemokrate, ki izdajo leta 1890 svoje glasilo »Delavski list«. Pridruži se italijanskemu »La Confederazione operaia«, ki je začelo izhajati leto prej. Leta 1891 oblast razpusti »Mednarodno delavsko zvezo«, ker je kot nepolitično društvo podprlo na državnozborskih volitvah libe-ral-nacionalnega kandidata Mau-ronerja. Ta se je bil obvezal, da se bo zavzel za splošno in enako volilno pravico. Istočasno prenehata izhajati oba tržaška delavska lista. Za socialdemokrate so bili hudi časi. Vrstile so se aretacije in zaplembe delavskega časopisja. Kljub vsemu so za 1. maj, čeprav v skromnejši obliki, redno prirejali manifestacije. Leta 1893 je slovenskim socialdemokratom uspelo ustanoviti »Občno delavsko izobraževalno, pravovarstveno in podporno društvo za Primorsko«, ki je bilo nekaj časa edino socialdemokratsko društvo v Trstu. Že naslednje leto je društvo prešlo v roke narodnjakov. Leta 1894 so bivši člani »Mednarodne delavske zveze« ustanovili politično društvo »Lega sociale democratica« (Socialno-demok-ratska zveza), ki je v kratkem predstavljalo veliko večino tržaškega delavstva. Ta organizacija se je obdržala do razpada Avstro-Ogrske. Leta 1897 je postala »Sezi-one Adriatica del Partito operaio socialista in Austria« in nato »Se-zione Adriatica del Partito socialista italiano in Austria«. Leta 1895 je začela izdajati glasilo »II Lavo-ratore«. Leto dni po nastanku Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS), leta 1896, so slovenski socialdemokrati ustanovili »Okrajno organizacijo za volilni okraj Trst LSDS«. Od tedaj sta politični organizaciji bili ločeni, medtem ko je sindikalna organizacija ostala vedno skupna. Poli- 012 X. .VV >2 C m&Mdm £_: r frTIIL S rfc ■ - - „ - - ' -- ’ ~ . - . • .~.r .7 'T v ; “r/. aT; 1L .. . : ■ ST . ■\r?i-T-,..- 'x.', - ' ..... tv-^-a-l.'- . - - ; s . .. tični organizaciji sta delovali v tesni zvezi in izvajali prakso skupnih nastopov na zborovanjih in imenovanja skupnih kandidatov na volitvah. Glede narodnostnih vprašanj pa je prišlo večkrat do trenj in ostrih konfrontacij. Krepitev tržaških socialdemokratov Do izbruha prve svetovne vojne se je delovanje tržaških socialdemokratov stalno krepilo, kljub poskusom ustanavljanja »narodno-socialističnih« organizacij s strani slovenskega in italijanskega meščanstva. Leta 1897 je bilo premeščeno v Trst uredništvo slovenskih socialdemokratskih listov »Delavec« in »Svoboda«, ki jih je leta 1898 zamenjal »Rdeči prapor«. Omenjen list je izhajal v Trstu kot uradno glasilo JSDS do leta 1905. Važno vlogo Trsta v slovenskem delavskem gibanju podčrtuje dejstvo, da je bilo vodstvo stranke JSDS v letih 1900-1905 v našem mestu. Februarja 1902 je bila ustanovljena »Commissione delle or-ganizzazioni professionali per il Litorale e la Dalmazia« (Komisija strokovnih organizacij za Primorje in Dalmacijo); ki je bila deželna organizacija vsedržavnih sindikatov. Naslednje leto so ustanovili »Cooperative operaie« (Delavske zadruge) in »Federazione dei gio-vani lavoratori« (Zveza mladih delavcev), prvi zametek bodoče mladinske socialistične organizacije. Leta 1905 so si slovenski socialdemokrati ustanovili svoje prosvetno društvo »Ljudski oder«, kjer je večkrat predaval tudi Ivan Cankar. Po uvedbi splošne moške volilne pravice leta 1907 so socialisti dosegli vidne uspehe na volitvah. Višek je bil prav leta 1907, ko so dobili vse štiri mestne mandate za državni zbor na Dunaju. Vendar jim je omejena volilna pravica za ostale upravne organe (občino in deželni zbor) onemogočala, da bi dosegli tudi v teh organih predstavništvo, ki bi jim dejansko pripadalo. Splošna stavka v avgustu 1887 V tem okviru naj posebej omenimo splošni stavki v letih 1897 in 1902. Drugega avgusta 1897 zjutraj je policija na shodu stavkajočih težakov aretirala socialističnega voditelja Camberja. Okoli 12. ure se je novica razširila med tržaškimi delavci, ki so spontano istočasno zapustili delovna mesta. V kratkem se je na tržaških ulicah zbrala desettisočglava množica, ki je zahtevala osvoboditev socialdemokratskega voditelja. Medtem je tudi 1400 delavcev miljske ladjedelnice zapustilo delo in odkorakalo proti Trstu, vendar so jim policijski oddelki preprečili vstop v mesto. Položaj je postajal vse bolj napet. 60 delavcev je bilo aretira- nih, ker se niso hoteli podrediti ukazu, naj nehajo s skandiranjem gesel. Demonstracije šo trajale ves dan, mesto je bilo polno vojaških oddelkov, ki so stražili ključne točke. Šele ko je prišlo zagotovilo, da bo Camber naslednji dan izpuščen, se je položaj pomiril. Ta demonstracija moči, enotnosti in odločnosti je vlila proletariatu, predvsem nižjih strok, samozavest in borbenost, ki se je v naslednjih mesecih izrazila v velikem številu zmagovitih stavk. Mogočen dokaz delavske enotnosti Samo nekaj let zatem je prišlo do največje demonstracije razredne enotnosti tržaškega delavstva. Povod je bila stavka kurjačev Avstrijskega Lloyda, ki se je začela 1. februarja 1902, ko je direkcija Lloyda zavrnila zahteve po izboljšanju delovnih pogojev. Ko so vojaške oblasti ugodile zahtevi Lloy-da po zamenjavi stavkajočih delavcev z vojaškimi kurjači, je tržaški proletariat 13. februarja proglasil splošno stavko. Vsi obrati so se ustavili, delavci so šli v sprevodu in prisilili javne lokale, da so ostali zaprti. Oblasti so razporedile po mestnih ulicah vojaške oddelke. Kmalu so se med demonstranti in vojaštvom vnele prve praske. Naslednjega dne (14. februarja) so se začeli pravi poulični boji, ko j6 vojaštvo streljalo na sprevod, ki je krenil proti centru mesta po zborovanju v gledališču Rossetti. Spopadi so se nadaljevali še naslednji dan. Stanje se je nekoliko umirilo šele zvečer, ko je razsodišče, ki je bilo imenovano, da razreši spor med Lloydom in kurjači, razglasilo svojo razsodbo v prid delavcev. Položaj se je popolnoma umiril šele 17. februarja, ko je bilo oklicano obsedno stanje, ki je trajalo do aprila. Obračun boja je bil izredno težak, saj je po uradnih podatkih vsaj 14 delavcev obležalo pod streli vojaštva. Februarski dogodki so prerasli raven mezdnega boja, saj je prišlo do direktne konfrontacije med vodilnimi meščanskimi krogi, ki so bili prisiljeni braniti svoje interese celo z vojsko, in celotnim tržaškim proletariatom, ki je izrazil vse svoje nasprotovanje do obstoječega družbenega reda. S svojo enotnostjo so si delavci priborili izboljšanje položaja ene najbolj izkoriščanih kategorij. Vendar socialdemokrati niso znali povsem izkoristiti borbenega poleta, ki so ga ti dogodki povzročili. Usmerili so se predvsem v ustanavljanje sindikatov po posameznih strokah, kar je privedlo v kratkem do razpršitve dotlej enotnega gibanja. Posledica tega je bila demora-lizacija nižjih proletarskih slojev in pojav korporativizma med višje kvalificiranimi delavci. Vendar je bilo razočaranje delavskega gibanja še večje ob izbruhu svetovne vojne, ko so se vsa protivojna gesla velike večine socialdemokratskih strank izkazala za prazne besede. Razblinile so se mnoge reformistične utvare, delavsko gibanje pa je prebolelo tudi to krizo in nadaljevalo svojo pot. VIRI: Franc Rozman: Začetki delavskega gibanja na Primorskem, Goriška srečanja, letnik III., številka 15-16, leto 1968 — Srečko Vilhar: Iz zgodovine delavskega gibanja v Trstu, Jadranski koledar, — Boris Gombač: Ustanovitev Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Trstu, Jadranski koledar, 1976 Boris Gombač: Delavsko gibanje v Trstu do konca 19. stoletja, Primorska srečanja, XXXVII, 1983 Boris Gombač: Karakterizacija stavk in mezdnih bojev v Trstu v desetletjih pred razpadom Avstro-Ogrske, Goriški letnik, 6, 1979 — Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868-1980, Ljubljana, 1981 Marina Cattaruzza: La formazione del proletariate urbano, Torino, 1979 — Giuseppe Piemontese: II movimento operaio a Trieste dalle origini alla fine della prima guerra mondiale, Udine 1961 — Ennio Maserati: 11 movimento operaio a Trieste dalle origini alla prima guerra mondiale, Milano, 1973 — Dušan Karmauner: Začetki slovenske socialne demokracije, Ljubljana, 1963 CONAGRA s.r.i. Commerciale agricola IZVOZ-UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV Sesljan 41/D - 34019 Trst Tel. 040/299415, 299042 - Tx.: 461201 CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI Savina TRST — Ul. dellTstria 10 Tel. 755590 Zadružna gostilna DOLINA ff Dolina 230 —Tel. 228187 bife in restavracija Ob delavnikih nudimo takoj pripravljena kosila z našim bogatim enojnim obrokom po 7.000 lir - Zaprto ob sredah J* (''AGENCIJA Edi Preteč ZAVARUJE NUDI • pred nezgodami • pred požari • pred tatvinami • kredite • stavbe • penzije • avtomobile • potovanja z letalom • blago na kamionih, vlakih, ladjah • jamstvo v carinskem poslovanju • poroštvo (iva, invim itd.) brezplačno konzulenco in pravno pomoč v primeru avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. Ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 630674 v ITALIA ASSICURAZIONI / Bazar Dolina STRAIN ALDO bonboniere - tobakarna - parfumerija - bazar - pisarniške potrebščine - fotografski artikli - igrače - spominčki DOLINA —Tel. 228186 HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP SONIA DOMJO 47 — Tel. 820229 MIP © MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE n.sol.o. NOVA GORICA TOZD KLAVNICA TOLMIN TOZD KOMERCIALA NOVA GORICA TOZD MALOPRODAJA NOVA GORICA TOZD ŽIVINOPROMET NOVA GORICA DSSS PRIPOROČAMO NAŠE PRIZNANE IN VEČKRAT Z ZLATIMI MEDALJAMI NAGRAJENE MESNE IZDELKE Ob 1. maju želimo veliko uspeha poslovnim partnerjem in delavcem SLOVENIJALES TRGOVINA doma in v svetu dobro poznan proizvajalec pohištvenega okovja vseh vrst — orodij — strojev in priprav vam čestita ob prazniku dela, 1. maju Oglase pripravil publiest oglasni oddelek Telefon 040/775275 9 botuje TOZD Tovarna poljedelskega orodja Batuje n.soi.o. — z dejavnostjo na področju KOVAŠTVA VALJARNIŠTVA HLADNE PREDELAVE STROJEGRADNJE DO CIMOS KOPER n. sol, o. Marežanska cesta 2 Telefon: (066) 31131 Telex: 34273 Ob T. maju želimo veliko uspehov in delovnih zmag vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem Mercator MERCATOR TRGOAVTO - koper Vi Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a čestitamo ob 1. maju Prihodnji teden proslava stoletnice pevskega delovanja v obeh vaseh Pred sto leti je zbor Hajdrih zaoral v pevsko ledino na Proseku-Kontovelu Celo stoletje je minilo, odkar se je na Proseku razcvelo organizirano pevsko delovanje. Le tri leta zatem se je slovenska pesem oglasila na bližnjem Kontovelu. V obeh vaseh je odmevala vse do prvega svetovnega konflikta. Takoj po njem so jo domačini spet obudili. Niti nasilni ukrepi fašističnih oblasti je niso mogli popolnoma utišati. Vaščani so jo v svojih grlih ponesli do svobode, in odtlej je stalna in zvesta spremljevalka njihovega kulturnega in družabnega delovanja. Stoletnici organiziranega petja se bodo na Proseku in Kontovelu poklonili z vrsto pevskih prireditev, ki bodo stekle od 9. do 16. maja. Iz razpoložljivih pismenih virov izhaja, da se je pevsko življenje na Proseku začelo še pred letom 1887, ko je bilo ustanovljeno pevsko društvo Hajdrih. Novice so leta 1864 poročale o slovenski peti maši na Proseku. Leta 1871 je tu deloval zbor, ki je verjetno pel tudi v cerkvi. Tri leta kasneje je bil ustanovljen Učiteljski kvartet. Ustanovil ga je glasbenik Anton Hajdrih, po katerem je proseško pevsko društvo dobilo ime. Društvo je imelo ustanovni občni zbor 11. junija 1887 (predsednik je postal Alojz Gorjup). 30. avgusta istega leta je bilo pravno priznano, že 18. septembra pa je zbor prvič nastopil v dvorani gostilne Lukša. Med drugimi je zapel Hajdrihovo »Na boj!«. Na Kontovelu je že pred ustanovitvijo pevskega društva Danica obstajal cerkveni pevski zbor. Domačini so začeli snovati pevsko društvo v začetku ali morda jeseni 1889. leta, na 1. občnem zboru 11. junija 1890 pa so člani izvolili za prvega predsednika Ivana Prašlja. Organizirano petje je v obeh vaseh v naslednjih letih skokovito napredovalo. Obe društvi sta nastopali v domači in v bližnjih vaseh. Ob desetletnici Hajdriha je društvo razvilo svoj prapor. Prireditvi 4. septembra (zaradi volitev je bila leto kasneje 1898.) je prisostvovalo kar 6 tisoč ljudi. Dve leti pred izbruhom prvega svetovnega konflikta je društvo Hajdrih svečano proslavilo svojo 25-letnico. Na prireditvi 21. januarja 1912 je zapelo 13 zborov, sodelovalo pa kar 43 društev. V prvih 25 letih delovanja je zbor Hajdrih naštudiral 18 kvartetov, 138 pesmi za moški, 9 pesmi za ženski in 42 pesmi za mešani zbor, 21 latinskih maš in vrsto cerkvenih pesmi. Tudi društvo Danica je želelo slavnostno proslaviti 25-letnico obstoja, sarajevski atentat in vse, kar mu je sledilo, pa so mu prekrižali račune. Po vojni je začel zbor Hajdrih spet z rednimi vajami, že po nekaj letih pa se je znašel pred težavami: sredi dvajsetih let so postale celo pevske vaje tvegane. Pevci so se že pol ilegalno shajali pri Škabarjevih in kasneje pri Cibčevih na Bošketu. Novembra 1926 so orožniki predlagali kvesturi razpustitev društva »zaradi protidržavnega delovanja«. Leto kasneje je bilo društvo ukinjeno. Kontovelsko društvo Danica je že marca 1918 obnovilo svoje delovanje, že leta 1922 pa je odbor razpustil zbor. Dve leti kasneje so domačini osnovali pevsko društvo Kontovel, a po enem letu so fašistične oblasti društvo ukinile. V obdobju fašizma je slovenska pesem našla zatočišče v cerkvi. Pevci so se poleg slovenskih cerkvenih učili tudi ljudske pesmi, ki so jih nato pre- pevali na raznih izletih in skrivaj na družabnostih. Domačini so tako ohranili pevsko tradicijo v obeh vaseh, mnogi za ceno zapora in konfinacije. 'Prvi nastop po osvoboditvi, 17. junija 1945 na Opčinah, in na stotine drugih, ki so mu sledili v vseh teh povojnih letih, so bili in so še izraz ljubezni do vseh, ki so slovensko pesem gojili in obvarovali v tistih temnih časih. Njih se bodo v prvi vrsti spomnili pevci moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in pevke ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel, ko bodo skupno s svojimi gosti zapeli himnico stoletnemu pevskemu udejstvovanju v obeh vaseh. Članice in člani pevskega društva Hajdrih z društvenim praporom v začetku tega stoletja Stran pripravil Marjan Kemperle Pričevanje Milka Cibica o medvojnem in povojnem delovanju »Kako smo se na sprehodu naučili 0 večerni uri« Po ukinitvi pevskega društva Hajdrih se je slovenska pesem lahko javno oglasila le v cerkvi in ob cerkvenih obredih. »Peli smo ob procesijah, žalostinke ob pogrebih,« se spominja Milko Cibic, pevovodja na Proseku po drugi svetovni vojni in še danes vodja proseškega cerkvenega pevskega zbora. »Partiture smo nosili kar v žepih in se nato na izletih in na sprehodih učili slovenske pesmi,« nam je povedal. »Tako smo se na primer med spreho- nas je obvestila ob prihodu črnosrajčnikov. Tako smo ukradli mnogo trenutkov za slovensko pesem.« Ob vstopu Italije v drugo svetovno vihro so se zanj spet odprla vrata zapora. Skupaj z mnogimi našimi možmi in fanti je nato delil usodo v Bat-taglione speciale. Po vojni je kmalu postal pevovodja novoustanovljenega pevskega zbora. Pevci, bilo jih je več kot 40, so vadili na podstrešju pri Dolencu. Že 10. avgusta je zbor snemal za tržaški radio, 15. avgusta pa je prvič nastopil v domači vasi. Tistemu nastopu so sledili številni drugi do prekinitve leta 1948, ki pa ni uničila pevskega delovanja na Proseku. Že leto zatem se je zbor spet razvil in odtlej še vedno poje... Jubilejne prireditve V soboto, 9. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel: 15. SREČANJE POBRATENIH PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo: zbor Zarja iz Železne Kaple v Avstriji, zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju, zbor Svoboda PD Bratov Milavcev iz Brežic in zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. V sredo, 13. maja, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu: CELOVEČERNI KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA V soboto, 16. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel: JUBILEJNI KONCERT moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel Milko Cibic dom iz Križa do Nabrežine naučili "O večerni uri". Maše smo peli v Tomaju, v Pliskovici in še v drugih krajih na Krasu, po mašah pa so bile že na vrsti ljudske pesmi.« Leta 1934 so Milka orožniki odpeljali v kasarno in nato v zapor. Ker je pel slovenske pesmi so ga obsodili na konfinacijo. »V Kalabriji sem prestal dve leti: leta 1936 nas je rešila amnestija ob zavzetju Abesinije.« Po vrnitvi domov se Cibic spet ni mogel odreči mamljivemu klicu slovenske pesmi. »Vadili smo pri Dolencu. Na cesti smo postavili stražo, ki Pogovor z Zdravkom Kantetom, pevovodjo mladinskega pevskega zbora Še živ spomin na Kovačevega študenta Zdravko Kante je bil pobudnik mladinskega pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu po drugi svetovni vojni. Poldrugi mesec po osvoboditvi je ustanovil mladinski pevski zbor, h kateremu je pristopilo čez 60 mladincev in mladink. Slabo leto zatem je zbor štel že 90 članov. Nastopal je na raznih prireditvah, mitingih, kmalu sta ob njem zaživeli še dramska in glasbena skupina. Glasbo, igro in petje je Kante združil v spevoigri Kovačev študent, ki so jo mladi prvič uprizorili 17. novembra 1946. »Priprava na spevoigro je bila sila zahtevna,« se sedaj spominja Kante. »Prireditev je bila v takratnem "rikre-atoriju", sedanjem otroškem vrtcu na Proseku. Po vojni je bila dvorana prav gola. Morali smo jo vso pripraviti: s pregrinjal tovornjakov smo sešili zavese, še žarnice za orkester smo mora- Zdravko Kante li poiskati. Za orodje v kovačnici je poskrbel Slavko Pirjevec, ki je tudi pel kovača. Vlogo študenta je igral Milan Starc, kovačevo ženo, Marija Moški pevski zbor Vasilij Mirk in ženski pevski zbor Prosek-Kontovel Nadaljujeta stoletno pevsko tradicijo Moški pevski zbor Vasilij Mirk med enim od lanskih nastopov % -" sSl Ženski zbor Prosek-Kontovel se je v šestih letih kvalitetno razvil Sardoč, pismonošo Ljubo Štoka, tri študente pa Srečko Orel, Marijo Puntar in Danilo Škabar.« ^Spevoigra je žela izjemen uspeh. »Še z oken so ljudje gledali na oder, ker v dvorani ni bilo prostega kotička,« obuja Kante spomin na trenutke izpred 40 let. Dirigent se je prvič srečal z glasbo in s petjem že dalj časa prej. V fašističnem obdobju se je učil klavirja pri proseškem župniku Križmanu. Ko je župnikov brat Nazarij zapustil cerkveni zbor, je mladi Zdravko, star komaj 15 let, prevzel mesto pevovodje. Obenem je vodil tudi zbor, ki je vadil v "rikreatoriju'. »Dokler je bil v dvorani fašistični "segretario", smo peli Va pensiero in druge italijanske pesmi, komaj je odšel, pa so že iz naših grl odmevale Žabe, Noč trudna in še druge naše pesmi,« se spominja Kante. Vojna je popeljala Zdravka v Italijo, v zapor (»Moja jetniška tovariša v celici sta bila Felice Ostrouška in Stanko Vuk«), na Sicilijo, po padcu fašizma domov, nato v partizane, v igralsko skupino 9. korpusa z Jocom Turkom in operno pevko Bogdano Stritarjevo. Z igralsko skupino se je Kante prebil do osvoboditve. Ob povratku od-mov je, kot rečeno, takoj osnoval mladinski pevski zbor, ki je pel do usodnih informbirojevskih dni. Po takratnem idejnem razkolu v obeh vaseh je, zvest glasbi, pristopil k proseškemu godbenemu društvu in ga vodil s ka-pelniškega pulta vse do konca 70. let. Publikacija ob stoletnici Pevski zbor Vasilij Mirk bo izdal ob letošnjem visokem jubileju publikacijo o 100-letnici pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Gradivo za brošuro, iz katere so temeljni podatki naših prispevkov, so zbrali domačini v sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo pri NŠK. Publikacija bo obsegala pregled pevskega delovanja v obeh vaseh do druge svetovne vojne, delovanje PD Ivan-Vojko, moških, mešanih in mladinskih zborov, moškega zbora Vasilij Mirk in ženskega zbora Prosek-Kontovel. V mestu in okolici proslave ob mednarodnem prazniku dela Sinoči polaganja vencev in kresovi danes osrednja prvomajska svečanost S polaganji vencev ob spomenike padlim, s proslavami na predvečer mednarodnega delavskega praznika in s kresovi na kraški planoti so se včeraj začele proslave ob letošnjem 1. maju. Osrednja prvomajska svečanost, ki jo prireja sindikat CGIL, bo danes v mestu, praznovanja pa bodo tudi v številnih okoliških vaseh. Včeraj na podvečer so predstavniki dolinske in zgoniške občinske uprave položili vence ob vznožje spomenikov padlim v obeh občinah. V zgoniški občini so zatem priredili vsakoletni množični pohod ob spomenikih v občini. V Dolini je bila krajša komemorativna svečanost pred osrednim spomenikom. Barkovljani so se včeraj zbrali na domačem pokopališču, kjer so se spomnili padlih domačinov. Osnovnošol- ski otroci so recitirali nekaj poezij, domači zbor Milan Pertot pa je zapel nekaj pesmi. Vence ob spomenike padlim so položili včeraj tudi na Padričah in v Gropadi. Svečanost so priredili domača sekcija VZPI-ANPI, KD Skala, KD Slovan in ŠZ Gaja. Z vencem ob Kajuhov spomenik so se spomnili tudi partizanskega pesnika, po katerem nosi gropajsko-padriška šola ime. Prvomajsko proslavo so imeli sinoči v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelovala sta mladinski pevski zbor Primorec-Tabor in godba na pihala Viktor Parma, govorila pa je Jelka Gerbec. Bazovci so se sinoči odzvali vabilu KD Lipa, ŠD Sloga in ŠD Zarja: v ve- Slovenski šolarji iz Milj v Rižarni JBSiSMi' : - ■■jnit-r—~ - # % Otroci slovenske osnovne šole v Miljah so prinesli včeraj vsak svoj šopek cvetic v Rižarno ter se tako na spontan in neposreden način spomnili žrtev tega uničevalnega taborišča, katerega zgodovino jim je na kratko orisal novinar Franc Udovič čemih urah so se zbrali v vasi »pod orehi«, od koder so se napotili na nočni pohod na hrib Kokoš, udeležili pa so se tudi kresovanja. Po mestnih ulicah, od Trga Pesta-lozzi in Trga Garibaldi do Trga Unita, se bo danes zjutraj razvil osrednji prvomajski sprevod, ki ga prireja sindikat CGIL. Na trgu pred občinsko palačo bo ob 10.30 zborovanje: govorila bosta član vsedržavnega vodstva CGIL Sergio Mezzanotte in v slovenščini Ernesto Arbanas. Člani sindikata CISL se bodo zbrali v škedenjskem obratu Terni. Na sporedu je javno zborovanje, na katerem bosta govorila pokrajinski tajnik sindikata CISL Dario Tersar in Vittorio Giustina. Po zborovanju bo imela mestna godba Verdi koncert. Kot že vrsto zadnjih let, se bodo pripadniki sindikata UIL srečali na sedežu na Trgu papeža Janeza XXIII. S kratko svečanostjo bodo počastili spomin preminulih aktivistov. Danes se bo v Križu začel prvomajski praznik, ki ga prirejata krajevna sekcija KPI in Krožek mladih komunistov zahodnega Krasa. V dopoldanskih urah bo (v organizaciji sindikata CGIL) krenil iz Nabrežine sprevod do Križa, kjer bo od 10.30 shod: govorila bosta Clyde Cofone in Stanka Moko-le. Sindikat CGIL prireja tudi maniles-tacijo v Miljah. Shod bo na Trgu Marconi, kjer bosta govorila Gianni Span-ghero in v slovenščini Renato Kneipp. V številnih okoliških vaseh bodo že tradicionalne budnice godb. Treben-ska godba bo zaigrala v vaseh vzhodnega Krasa, kriška godba pa v vaseh zgoniške občine (v Gabrovcu, Zgoniku, Saležu in Samatorci. Proseška godba se bo udeležila sprevoda in polaganja vencev ob spomenika padlim na Proseku in Kontovelu. Sprevod prirejata krajevna sekcija VZPI-ANPI in SKD Prosek-Kontovel. Proslava osvoboditve pred svetoivanskim Narodnim domom V znamenju sožitja Pri Sv. Ivanu so v sredo zvečer pečatili 42. obletnico osvoboditve s svečanostjo pred svetoivanskim Narodnim domom in s polaganjem vencev pred spominsko obeležje antilašistične borke Alme Vivode, pred spomenike na Katinari, v Lonjerju in Podlonjerju. Svečanost in polaganje vencev je organiziral odbor za proslavo 25. aprila, v katerem so zastopani prebivalstvo ter organizacije in društva, ki delujejo od sv. Ivana preko Lonjerja in Podlonjerja vse do Katinare. Zato je tudi celotni program potekal dvojezično, v duhu medsebojnega sožitja, v želji, da spomini na padle ponovno povežejo prebivalstvo, tako kot je bilo povezano v času narodnoosvobodilnega boja, ko so se vse napredne sile združile in se skupno uprle nacilašizmu. Proslava pri Sv. Ivanu je bila pomembna in ganljiva ter je zelo jasno izpričala, da se svetoivansko prebivalstvo ni odreklo svoji zahtevi, da mu oblasti vrnejo Narodni dom, ki so mu ga fašisti vzeli, pokazala je, kako je Švetoivančanom ta stavba pri srcu in kako sveta mu je spominska plošča z imeni padlih, ki so jo fašisti s svojimi žaljivimi gesli prav pred dnevi oskrunili. Veliko jih je bilo, ki so se zbrali pred Narodnim domom in prisluhnili govorom, recitacijam in lepemu petju kar dveh zborov. Svečanost se je začela s kratkimi molitvami v slovenščini in italijanščini duhovnikov svetoivan-ske cerkve, nato pa z recitacijami Gi-orgia Fortunata v italijanščini in Staneta Raztresena v slovenščini. Govornika sta bila v italijanščini Silvio Bruni, v slovenščini pa Vili Mi-kac, medtem ko je pozdrave in solidarnost miljske občine prinesel odbornik Gianni Menegazzi, ki se je v svojem pozdravu spomnil še posebno Alme Vivode in njene žrtve. Vili Mi-kac je v svojem govoru še posebej poudaril pomen, ki ga ima Narodni dom za vse Slovence, saj je dokaz truda Majska številka ugledne planinske revije Alp, ki izhaja v Turinu, objavlja zanimiv prispevek Livia Sira o nedavni aferi —. o kateri smo svoj čas obširno poročali — pristopa tržaških sekcij CAI — italijanskega planinskega društva k zloglasnemu Odboru za zaščito italijanstva Trsta. V prispevku z zgovornim naslovom "Tržaški CAI vodi nacionalistično politiko?" Tržačan Siro dokaj objektivno obnavlja vso zadevo: »V trenutku — piše med drugim — ko v parlamentu že leta čakajo zakonski osnutki o zaščiti slovenske manjšine, ki so jih predložile KD, PSI, SSk, KPI, DP in PR, izrazi skupina tržaških društev mnenje, da ti osnutki pomenijo hud atentat italijanstvu Trsta." Pisec poroča nato o nastanku Odbora za zaščito italijanstva in ugotavlja, da so v njem, poleg treh sekcij CAI, tudi razna fašistična združenja, kot na primer bivši borci Salojske republike ter Guardia Civica, ki je svoj čas "obljubljala zvestobo Tretjemu Reichu". Skupina članov CAI tedaj zaman zahteva javno razpravo o tem vprašanju med članstvom, ter se nato javni distancira od pobude o vstopu v Odbor. Sledi priziv na razsodišče CAI - tudi o tem smo svoj čas poročali - ki sicer razveljavi vstop v Odbor, vendar le s formalistično utemeljitvijo, češ da sekcije niso prosile za dovoljenje Vsedržavnega sveta CAI, in ne da bi se spuščalo v vsebinsko plat vprašanja. »Toda SAG (Societa Alpina delle Giulie) takoj zaprosi za dovoljenje. Namerava voditi svojo politiko - piše Alp — v imenu žrtev prve svetovne vojne in "izgubljene vojne". Med njimi izbere za zastavonošo nacionalistične tradicije Ruggera Timeusa kot vzornika. Ob tem pa so šli nekateri pobrskat po Timeusovih političnih spisih in ugotovijo, da gre celo za... nacista ante litteram. Sam Timeus se (leta 1914) predstavlja kot nacionalist, imperialist, militarist, ki nasprotuje idejam francoske revolucije in univerzalnega bratstva ter sprejema aksiom, da se vrednost neke ideje dokazuje s silo.« Alp nadaljuje s citati iz Timeusa: »V Istri je nacionalni boj usoden ter se lahko konča samo s popolnim izginit-jem ene od obeh vojskujočih ras.« In dodaja: »Prav kmalu se bomo znebili vseh teh slovenskih in hrvaških kmetavzarjev.« Clankar v turinski reviji se ob koncu polemično sprašuje, kako lahko SAG po vsem tem še vedno vztraja na stališču, da je "politični pristop k Odboru za Italijanstvo življenjskega pomena za združenje". Sedaj mora v to vročo kašo poseči vsedržavni CAI, zaključuje člankar v Alpu. Kraški zadružni hlev v Praprotu se bo preusmeril v rejo mlekaric Člani Kraškega zadružnega hleva iz Praprota so se letos zbrali na rednem občnem zboru v zelo delikatnem trenutku: njihov hlev je namreč prazen, in sicer zato, ker nameravajo svojo dejavnost preusmeriti na rejo mlekaric. Kot je povedal predsednik Boris Škerk v svojem poročilu, so že lani predvideli, da z rejo bikcev ne bo mogoče doseči zadovoljivih poslovnih rezultatov, saj je bilo že takrat povsem razvidno, da se stanje mestnega tržišča ne bo izboljšalo. In tako je tudi bilo. Zato so sredi lanskega leta ob odobritvi preverjevalne bilance sklenili, da rejo bikcev postopoma opustijo, kar jim je med drugim omogočilo, da_so omejili poslovno izgubo. Še prej, in sicer lanskega aprila, pa so vložili prošnje za finančno pomoč v preusmeritvi dejavnosti na Kraško gorsko skupnost, ki je prošnje tudi odobrila. Z njenimi prispevki bodo preuredili hlev, meliorirali sedem hektarov pašnikov, kupili mlekarice belo-črne pasme in nabavili stroje, ki so potrebni za uvedbo novega, ustreznejšega načina krmljenja. To bodo storili v najkrajšem času (predvidoma junija), kakor hitro bodo imeli vsa potrebna dovoljenja. Mleko nameravajo oddajati Kraški zadružni mlekarni na Colu, ki bo tako lahko izkoristila v večji meri svojo proizvodno kapaciteto. Občnega zbora se je udeležil član izvršnega sveta Kraške gorske skupnosti Igor Tuta, ki je kraškemu za- družnemu hlevu potrdil podporo in pomoč. Na zboru so bili prisotni še predstavniki Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (Ersa), Pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, Kmečke zveze in konzorcija Grmada. S sredinega občnega zbora v Praprotu Volitve skrčile šolsko leto Šolarji so se komaj vrnili z dva-najstnevnih velikonočnih počitnic, in že imajo na voljo še dva dni »dopusta«. Danes so šole seveda zaprte, tudi jutri pa v naši deželi ne bo pouka. Tako je ob pripravi šolskega koledarja septembra lani določil deželni šolski skrbnik na podlagi okrožnice ministrstva za šolstvo, po kateri je bila deželnim šolskim skrbnikom poverjena naloga o »ureditvi« šolskega leta po posameznih deželah. Letošnje šolsko leto pa bo krajše, kot je bilo prvotno določeno. Zaradi političnih volitev se bo pouk zaključil 10. junija namesto 13. Izpiti ob koncu osnovne šole in obvezne šole se bodo začeli 18. junija (namesto 16.), zrelostni izpiti pa 19. junija. prednikov in spomenik njihovih prizadevanj, da bi se pri Sv. Ivanu ohranila slovenska beseda in slovenski živelj. »Tu vidite pomazano slovensko ploščo,« je še dejal govornik, »če prihaja do takšnih skrunitev, ne nosijo krivdo le tisti pobalini, ki to počenjajo, temveč,« je dejal, »so še večji krivci tisti, ki razpihujejo narodnostno mržjo, ki so proti dobrim odnosom med obema narodoma, ki nočejo, da bi tu pri nas vladal mir.« Sledil je nastop italijanskega pevskega zbora Tina Modotti od Pončane, ki je pod vodstvom Marina Eve udarno zapel tri partizanske pesmi, nato pa je še mešani zbor Primorsko iz Mač-kolj pod vodstvom Toneta Baloha zapel, Mi smo se uklonili, Lipa, Smrt v Brdih, ob polaganju venca na spominsko ploščo pa še Bratje, le k soncu, svobodi. Celoten program je napovedovala Mirjam Koršič. (N. L.) Kako (do 31. t. m.) vložiti prošnje za sečnjo v jusarskih gozdovih Odbori za ločeno upravljanje jusarskih premoženj v srenjah Bani, Bar-kovlje, Bazovica, Lonjer, Opčine, Pad-riče in Prosek obveščajo, da morajo vsi tisti, ki bi v sezoni 1987/88 želeli sekati v jusarskih gozdovih, nasloviti ustrezne prošnje nanje in ne več na Tržaško občino. Prošnje je mogoče vložiti najpozneje do 31. maja 1987, prosilci pa morajo izpolniti posebne obrazce, ki jih lahko dvignejo pri naslednjih odbornikih in občinskih izpostavah: — za BANE pri Fabiu Krevatinu, Bani 100, in na občinski izpostavi na Opčinah; — za BARKOVLJE pri Liviju Pertotu, Furlanska cesta 2, in na občinski izpostavi za Rojan, Greto, in Bar-kovlje; — za BAZOVICO pri Alojzu Križ-mančiču, Bazovica 76, in na občin- Obvestilo KZ Kmečka zveza obvešča, da bodo njeni uradi jutri, 2. maja, zaprti. ski izpostavi v Bazovici oziroma na Opčinah; — za LONJER pri Lucianu Malalanu, Lonjerska cesta 396, ih na občinski' izpostavi pri Sv. Ivanu; — za OPČINE pri Zoranu Sosiču, Ul. Biancospino 32, in na občinski izpostavi na Opčinah; — za PADRIČE pri Igorju Gregoriju, Padriče 193, in na občinski izpostavi v Bazovici oziroma na Opčinah; — za PROSEK pri Carlu Cibicu, Prosek 305, in na občinski izpostavi na Proseku. Zainteresirani bodo na navedenih naslovih dobili tudi vse potrebne informacije. • Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrt sporoča, da je evropski urad za patente spremenil zneske taks, ki jih morajo v lirah vplačati prosilci za evropske patente, kot tudi taks za raziskovanje in preliminarnih taks na prošnje za mednarodne patente. Za vse podrobnejše informacije se zainteresirani lahko zglasijo v omenjenem uradu pri trgovinski zbornici, Borzni trg 14, od 8.30 do 11.40 (2. nadstropje, soba št. 213). Sovjetski umetniki jutri v Zgoniku Jutri ob 19. uri bo športno-kulturno središče v Zgoniku prizorišče izredne kulturno-umetniške prireditve. Kot gostje sekcije KPI Just Pegan iz zgoniške občine in v sodelovanju z združenjem Italija-URSS bo namreč nastopila priznana sovjetska umetniška skupina Fantazisti. V pestrem programu se bodo prepletale glasbene, pevske, plesne in čarodejne točke. Sedemčlanska skupina uveljavljenih umetnikov, ki prihajajo iz različnih glasbenih in gledaliških ustanov sovjetskih pokrajin, bo izvajala 'klasične in narodne ruske pesmi, med katerimi seveda ne bo manjkala slovita Kalinka. V vrstah izvajalcev bodo tudi Neljubina Valentina Dimitrijevna, plesalka Moško Koncerta, solist opere gledališča Bolšoj Sulemajnov Stanislav Bogdanovič in solist filharmonije iz Krasno-jarska Jurist Efim Elimovič. Izšel bilten konzorcija Promotrieste V letošnji prvi številki semestrskega biltena konzorcija Promotrieste najdemo obračun njegovega prvega poslovnega leta ter novosti v dejavnosti. Med njimi je vest o spremembi statuta, ki ga je zahteval pristop tržaške Občine, Pokrajine in Trgovinske zbornice in ki bodo dobile vsaka svojega predstavnika v upravnem svetu, ter Tržaške hranilnice, katere predstavnik bo predsedoval nadzornemu odboru. Na ta način je tudi pravno urejena posrečena kombinacija zasebnih podjetnikov in javnih ustanov, ki dajejo tržaškemu kongresnemu konzorciju zelo pozitivno in učinkovito delovno osnovo. Med raznimi novicami kongresnega značaja najdemo tudi vest, da je združenje Italcongressi vključilo konzorcij Promotrieste med člane kategorije "Convention Bureau": gre za novo potrditev veljavnosti formule tržaškega konzorcija in njegovega plasiranja na vsedržavnem in mednarodnem kongresnem tržišču. Naslednja prireditev na Pomorski postaji bo že 15. maja, ko se bodo v našem mestu za tri dni zbrali člani vodstva Evropske federacije kongresnih mest. Pri organizaciji njihovega bivanja sodelujejo tržaške javne ustanove, predvideno pa je tudi srečanje s predstavniki mestnih oblasti in tiska. Po pričakovanem govoru vsedržavnega tajnika De Mite Kongres KD sklenjen v enotnosti Tripani novi pokrajinski tajnik Tržaški demokristjani so sklenili svoj 34. pokrajinski kongres v znamenju notranje enotnosti. V poznih nočnih urah, po zelo pričakovanem govoru vsedržavnega tajnika De Mite (o katerem bomo poročali v prihodnji izdaji, ker smo včeraj, kot že tradicionalno pred praznikom dela, zaključili redakcijo že pozno popoldne) in repliki dosedanjega tajnika Raoula Pupa, izvolili za pokrajinskega tajnika edinega kandidata Sergia Tripanija, prav tako pa z enotno listo 36-člansko novo pokrajinsko vodstvo tržaške KD. Uspela so torej po vsem videzu, čeprav v zadnjem trenutku, prizadevanja večinske notranje »megastruje«, ki združuje bivše morotejce (oziroma »areo Zaccagnini«) in biasuttijevce, in ki na kongresu predstavlja okrog 58 odstotkov delegatov, v prepričevanju zastopnikov tudi ostalih manjših struj, od forlanijevcev in dorotejcev (13 odstotkov), do bazistov (9,9 odstotka) ter andreottijevcev (7 odstotkov) in fanfa-nijevcev (7 odstotkov), da niso predložili konkurenčnih kandidatnih list za novo pokrajinsko vodstvo, ki bo, kot je napovedano, izbral iz svoje srede za predsednika bivšega tržaškega župana Franca Richettija. Predsinočnja razprava, ki je prav tako trajala do poznih nočnih ur, je potekala, mimo nekaterih malo bolj odmaknjenih posegov (kot na primer bivšega poslanca in zgodovinskega voditelja tržaških morotejcev Corrada Belcija), v znamenju poudarjenega iskanja notranje enotnosti in večje učinkovitosti krajevne KD pri ponovnem prevzemu osrednje vloge v tržaškem političnem dogajanju, obenem pa v znamenju precej ostre kritike socialistov, tako na krajevni kot na vsedržavni ravni. Kot že v Pupovem uvodnem poročilu se namreč tudi številni (bilo jih je več kot 40) razpravljavci niso ozirali na odnose z ostalimi politični- mi silami (razen Liste za Trst in PSI), niti z zavezniškimi PRI, PSDI, PLI in Slovensko skupnostjo, niti z močno opozicijsko KPI. Med vidnejšimi predstavniki, oziroma voditelji krajevne KD, naj omenimo posege poslanca Sergia Colonija, bivšega župana Richettija in predsednika trgovinske zbornice Tombesija. Prvi je opisal potek parlamentarne razprave ob nezaupnici Fanfaniju, pri čemer se je KD vzdržala, češ da je bilo treba priti do razčiščenja z razpustom parlamenta, ker v skupščini ni več bilo večine in se je bilo zato treba iz-gogniti pogubnim igram. Poudaril pa je, da KD ne misli na drugačne večine, saj sta si s KPI alternativni. Po volitvah bo torej treba spet zasledovati zavezništvo v okviru dosedanje petstran-karske večine. Glede položaja v Trstu je Coloni zatrdil, da se KD ne bo dala izriniti iz osišča krajevne politike, in da bo treba prav tako razjasniti odnose z zavezniki. Tfst mora vsekakor ostati odprto mesto, odprto do dialoga s sosedi in v svoji notranjosti, kot je njegova tradicija in poslanstvo. Bivši župan Richetti je kritično in tudi precej samokritično obravnaval povojno zgodovino krajevne KD, ki je sicer izšla iz tunela poosimske osam- ljenosti, a še ni dovolj notranje močna in enotna, da bi vsilila svojo osrednjo vlogo. Glede zavezništev pri krajevnih upravah je zatrdil, da se zadnje čase krha eden od temeljev sodelovanja, ker nekateri (PSI in LpT) ne spoštujejo pravil igre. Richetti je govoril tudi o sožitju s Slovenci, pri čemer je soglašal z vsebino (ki smo jo objavili) Pupo-vega poročila o tem vprašanju, £eš da zaščita ne sme forsirati in spreminjati značaja Trsta, in je pri tem zavrnil zadnji Garibaldijev osnutek. Poseg občinskega odbornika Calandruccia (in potem delno tudi predsednika trgovinske zbornice Tombesija), je bil ves usmerjen v pozivanje k notranji enotnosti krajevne KD, z željo, da bi kongres izvolil soglasno tako novega tajnika, kot tudi novo pokrajinsko vodstvo KD. ■ V prisotnosti zunanjega ministra Andreottija sta v sredo predsednik tržaške Avtonomne pristaniške ustanove Zanetti in zunanji minister Ekvatorialne Gvineje Onguene podpisala sporazum o tehničnem in administrativnem upravljanju pristanišča Bata. Sporazum predvideva brezplačno po-veritev njegovega upravljanja mešani italijansko-gvinejski družbi, in sicer za dobo 30 let. Mlade roke preuredile park bivše umobolnice Umetno Jezerce krasi preurejeni park v komprenzoriju pri Sv. Ivanu V komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu je bilo včeraj praznično. Z glasbo, kulturnimi točkami in veselim vzdušjem so člani zadruge Monte San Pantaleone proslavili prvo obletnico preurejevalnih del v parku komprenzorija. Zadruga se je v okviru načrta EGS o vključevanju prizadetih v delovno okolje lotila čiščenja in urejevanja 14 hektarjev zelene površine, ki je že vrsto let dejansko propadala. Čeprav je pred požrtvovalnimi člani zadruge še mnogo dela, so želele Monte San Pantaleone in druge Pri Domju praznik ljudske harmonike Tudi letos se na prvomajski praznik v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju oglaša Glas harmonike, obmejno prijateljsko netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, ki doživlja tokrat že četrto izvedbo. To je pravi praznik ljudske harmonike, kjer se srečujejo godci iz naše dežele, Benečije, Slovenije in Istre, letos pa so se prijavili tudi s Koroške. KD Fran Venturini, organizator in pobudnik te svojevrstne manifestacije, je v tej sezoni poskrbel tudi za glasbeno šolo, ki jo od novembra '86 vodi Zoran Lupine. Tu se igranja na ljudsko harmoniko uči 9 gojencev, štirje od teh pa bodo že nastopili na današnji prireditvi. Uspehe žanje tudi skupina godcev Glas harmonike, ki se organizirano in enotno podaja na razne glasbene prireditve in tekmovanja. Pred kratkim je skupina odnesla prvo nagrado na dveh mednarodnih tekmovalnih srečanjih godcev na diatonične harmonike, in sicer v Ahtnu in Saurisu. Kot vsako leto bodo danes, od 14.30 dalje, delovali dobro založeni kioski, prijavljenih godcev je veliko, obeta se torej zanimiv in vesel popoldan, (dam) V ponedeljek sodna obravnava proti sindikalistom Za delavce Aquile solidarnostni 1. maj Kljub temu da bodo v našem mestu proslave, ki jih prirejajo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL tudi letos ob 1. maju potekale ločeno, so se člani vodstev dogovorili, da se bodo danes ob 12. uri njihovi predstavniki in simpatizerji zbrali v menzi Aguile. Na posameznih shodih bodo namreč prebrali poziv, s katerim vabijo svoje člane, da se ne glede na različne oblike proslavljanja delavskega praznika, solidarnostno udeležijo protesta delavcev ža-veljske rafinerije. Po shodu na Trgu Unita, ki ga je organiziral CGIL, zborovanju CISL, ki bo na sedežu sindikata in po proslavi UIL, se bodo udeleženci podali v Žavlje, kjer bo krajša skupščina. Po dogodkih, ki so v sredo še bolj zaostrili pogajanja za rešitev žaveljske rafinerije Aguila, je včerajšnji dan potekel dokaj mirno. Predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL in člani tovarniškega sveta so se ponovno srečali s tržaškim prefektom in še enkrat poudarili zahtevo, da v teku prihodnjega tedna pride do konkretnega srečanja v Rimu med prizadetimi stranmi in ministrom za industrijo. Prefekt je tudi to pot potrdil svoje posredovanje, pomembnejših novosti pa ni bilo. Glede sodnih prijav družbe Total, ki so jih bili deležni sindikalisti, bo pro-' ces na preturi stekel v ponedeljek, kot napovedano. Tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL bodo medtem pripravila vso potrebno dokumentacijo, ki bo potrdila neutemeljenost takega ukrepa. V sodni prijavi je namreč rečeno, da so sindikalisti in nekateri delavci Aguile nasilno zasedli zasebno lastnino tako da so poverjenim osebam preprečili vstop. Današnji praznik dela bodo delavci preživeli v obratu in še naprej stražili vhode, saj so tehniki rimskega podjetja Technipetrol v spremstvu direktorja Aguile Novaka, tudi včeraj skušali opraviti preglede, ki jih zahteva vodstvo Totala, kljub napovedanemu "premirju". Jutri protijedrska manifestacija in srečanje mirovnih gibanj dežel AJ Jutri bosta v Trstu kar dve mirovni oziroma protijedrski manifestaciji. V okviru obletnice černobilske katastrofe, ki so jo obeležili povsod po Italiji in po Evropi, bo od 15.30 do 23.00 na Trgu Unita protijedrska prireditev, ki jo pripravljajo Zelena lista, WWF, Italia nostra, Zveza za okolje, DP, ZKMI, LRC, anarhisti, Italijanska sindikalna zveza, ZŽ1, zveze proti vivisekciji ter še nekatere druge skupine in kolektivi. Med raznimi pobudami kulturnega in informativnega značaja naj omenimo nastop glasbenih skupin, ki se bo začel ob 19.30. V dvorani Delavskih zadrug, na Trgu Stare mitnice 13, pa bo ob 18. uri javna manifestacija v okviru tridnevnega srečanja predstavnikov mirovnih gibanj dežel Alpe-Jadran. Gre za tretje tovrstno srečanje, saj je bilo prvo v Kranjski gori, drugo pa v avstrijskem Rechbergu. Tržaški prireditelji so pripravili pester program srečanja, ki se bo končalo v nedeljo s plenarnim zasedanjem, na katerem bodo podali obračun razprave po delovnih skupinah in sprejeli zaključne dokumente. V kratkem uvedba »pediatrične knjižice« Za izboljšanje pediatričnih storitev na vsedržavni ravni bodo v tržaški pokrajini izvedli poseben eksperimentalen načrt, poimenovan »pediatrična knjižica«. Trajal bo 18 mesecev, pri njem pa bo sodelovala ekipa petnajstih pediatrov KZE in otroške bolnišnice. Po prvi fazi, ko bodo preverjali računalniško organizacijo, bodo v načrt vključeni vsi otroški zdravniki, ki bodo s podatki o svojih malih pacientih prispevali k računalniškemu obdelanju epidemiološke slike otroških bolezni in motenj. Računajo, da bo v to raziskavo vključenih sto malčkov do enega leta starosti in tisoč otrok iz drugih starostnih kategorij. Za raziskavo je Dežela nakazala okrog 100 milijonov lir, njeni izsledki pa bodo, kot rečeno, prispevali k natančnejšemu poznavanju delovanja in pomanjkljivosti osnovne pediatrične službe na vsedržavni ravni. skupine v komprenzoriju z včerajšnim praznikom približati občanom to področje, ki je bilo že preveč let odtujeno meščanom. Orientacijski pohod po barko vij anskih gozdičih Krožek za prosti čas »La marmotta« prireja jutri orientacijski pohod po barkovljanskih gozdičih. Pohoda se lahko udeležijo skupine po najmanj 3 in največ 5 oseb. Vpisnina znaša 3 tisoč lir na osebo in tisoč lir za skupino, vključena je malica. Zbirališče ob 9.30 na vrtu Rumene hiše (Furlanska cesta 295) v Barkovljah. Avtobusi št. 42, 44, 46 na Trgu Oberdan. Izvoljena predsednik in podpredsednik hranilnice v Nabrežini Na svoji prvi seji po nedavnem občnem zboru je upravni svet Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini iz svoje srede izvolil predsednika in podpredsednika. Za prvega je bil potrjen dosedanji predsednik Gvido Zidarič, medtem ko je dosedanjega podpredsednika Alojza Markoviča zamenjal Danilo Lupine. Mestno prevozno podjetje ACT sporoča, da bo od ponedeljka, 4. maja, dalje proga avtobusa št. 43 dvakrat na dan podaljšana do Medje vasi. Pičel plen dveh tatvin V zadnjih časih se agenti letečega oddelka ukvarjajo s celo vrsto majhnih tatvin, o katerih smo poročali, ki pa tatovom niso prinesle velikega dobička, saj gre večinoma za majhne vsote. Tako se je zmikavtom tudi v torek ponoči ponesrečil večji podvig. Iz slaščičarne Pipolo v Drevoredu XX. septembra so res odnesli nekaj sto tisoč lir, lastnik cvetličarne Orchidea na Korzu pa je bil previdnejši in je pred zaprtjem trgovine odnesel ves dobiček, tako da so tatovi našli v blagajni le 7.000 lir. V obeh primerih pa so tatovi povzročili škodo. Podaljšan rok za ureditev položaja tuje delovne sile Zakonski rok, do katerega so tuji delavci, ki niso iz držav članic EGS, imeli čas za ureditev svojega pravnega položaja, 27. april, se je iztekel skoraj neopazno. Znano je, da se je v vsej državi prijavilo komaj okrog 80 tisoč tujih delavcev, medtem ko je velika večina ostalih (govori se o 300 do 400 tisoč na črno zaposlenih) ostala anonimna. Ta neuspeh je zakonodajalca prisilil k podaljšanju roka in k novemu opozorilu, da za ureditev pravnega položaja tujih delavcev, ki niso iz držav EGS, niso odgovorni le oni sami, temveč tudi njihovi delodajalci. V primeru kršitve tega predpisa tvegajo tuji delavci izgon iz Italije, medtem ko so za delodajalce, ki zaposlujejo črno delovno silo, predvidene hude sankcije z denarnimi in zapornimi kaznimi. Za tukajšnje delodajalce, ki od tuje zaposlujejo predvsem jugoslovansko delovno silo, ne bo odveč ponoviti zakonske obveznosti. Pokrajinskemu uradu za delo morajo sporočiti imena in podatke tujih delavcev, ki iz kakršnegakoli razloga živijo ali začasno bivajo v Italiji. Zakon kršijo že s tem, da zaposlijo tujega delavca brez poprejšnje odobritve Pokrajinskega urada za delo, pa čeprav je le-ta bil že pred tem v Italiji, ne da bi se vpisal v seznam iskalcev dela. Kraja oljčnih sadik v Bregu hudo zaskrblja pridelovalce V zadnjih letih so se nekateri kmetovalci v Bregu spoprijeli s sajenjem novih, za naše kraje neobičajnih, vrst rastlin. Tako so se na primer nekateri posvetili gojenju oljk. Eden največjih nasadov oljk je v Boljuncu, na griču Čelo, kjer so Danilo Starec, Robert Ota, Vitjan Sancin In Zoran Parovel na terasah uredili lepe nasade. Sadike oljk pa so, kot kaže, zanimive tudi za druge, ki se ponoči pritihotapijo na polje in s seboj odnesejo najlepše sadike. V zadnjem letu je bilo več takih primerov. Že lani marca, na velikonočni ponedeljek, en teden potem ko so kmetovalci požrtvovalno vsadili nove sadike, jih je že zmanjkalo skupno 50. V teku leta so jih neznanci odnesli še nekaj, nakar so prizadeti prijavili tatvino dolinskim orožnikom. Ukradene sadike so kmetovalci nadomestili z novimi, vendar že na začetku tega leta so se tatovi ponovno spravili na polja in odnesli druge, tokrat so za sabo pustili tudi sledove, saj je nepreviden tat pozabil na polju delovne rokavice. Tatvin pa še ni bilo konca. Na velikonočni ponedeljek je izginilo skupno še okrog 50 sadik. Največjo škodo je tokrat utrpel Danilo Starec, zmanjkalo mu je namreč 24 rastlin, in je tatvino prijavil dolinskim orožnikom. Danilo je mnenja, da gre za ljudi, ki so vešči gojenja oljk, saj so lani aprila odnesli samo sadike moškega spola, ki jih le vešče oko lahko loči od ženskih. Po drugi strani pa gre za sistematično krajo. Sadike so tatovi odnesli s koreninami, ne da bi z njih otresli zemljo. To pomeni, da je vsaka sadika tehtala vsaj tri kilograme. Če nekdo odnese 24 sadik, mora razpolagati vsaj z večjim vozilom. Od načina, kako so izruli rastline, pa gospod Danilo sklepa, da ne gre vedno za iste ljudi. Denarne škode ni mogoče natančno izračunati. Vsaka sadika stane na debelo od 10.000 do 12.000 lir, vzeti pa je treba v poštev tudi zamujeno delo: pripravljanje terena, odstranjevanje kamnov, sajenje, vezanje oljk, namakanje in postavljanje obrambnih mrež in slame. Predvsem pa je treba upoštevati zamujeni leti, ki ju ni mogoče nadoknaditi niti z nadomeščenimi sadikami. Letos gredo prve vsajene sadike že v četrto leto in bodo lahko obrodile sadeže, nove pa so še premlade. Dolinski orožniki za sedaj še molčijo, saj njihove izjave pogojuje preiskovalna tajnost. Na sliki: opustošen oljčni nasad v Bregu. Vloma v slaščičarno Pipolo se je zavedla natakarica Sabrina Pochen, ki je v sredo popoldne preverjala vsebino zmrzovalnih shramb, ob sredah je slaščičarna namreč zaprta, in opazila, da je v blagajni manjkal ostanek, ki je znašal okrog 150.000 - 200.000 lir. Ta- tovi so vlomili skozi vhodna vrata, dvignili so navojnico, ki je navadno ne zaklepajo in razbili gornje okno steklenih vrat, da bi se splazili skozenj. Da bi se povzpeli do okna, so se poslužili plastične mizice, ki so jo našli v drevoredu in jo poškodovali. Poleg blagajne so tatovi preiskali tudi druge predale, vendar niso odnesli drugega blaga, kolikor je lahko preverila Pochenova. Lastnik slaščičarne Giuseppe Giarmolio, ki bi lahko povedal kaj več, ni bil v Trstu. Druga tarča dolgoprstnežev je bil v torek ponoči lastnik cvetličarne Orchidea Aurelio Conti. Tatovi so v trgovini našli le 7.000 lir, pri vlomu pa so povzročili precejšnjo škodo. V trgovino so vdrli namreč skozi steklena vhodna vrata. Ko so skušali s silo odpreti stekleno okence nad vrati, se je šipa raztreščila v tisoč kosov. Čeprav je Conti imel srečo, ker v blagajni ni bilo denarja, ga bo tatvina vseeno drago stala, ker bo moral nadomestiti drago stekleno šipo. Ob izgubi Emilije Ote izreka iskreno sožalje svojcem KD France Prešeren. Don Juan (Mandarina) in Henček na prvomajskem prazniku v Križu .Vse je pripravljeno za veliko prvomajsko slavje, ki bo danes v Križu. Vse se bo začelo že zjutraj z odprtjem kioskov, popoldne pa bo sledil zanimiv kulturno-politični program. Nastopila bosta namreč moški pevski zbor Vesna iz Križa, ki bo pod vodstvom novega dirigenta Iva Lešnika zapel nekaj pesmi, kot običajno pa bo tudi kriška godba na pihala s svojimi skladbami pozdravila prvi maj. Ob tej priliki bosta govorila Ugo Poli in Stojan Spetič. Po kulturni in politični temi pa bo sledila še zabava in sicer z novopečenim ansamblom Don Juan, ki je v zadnjih časih zaslovel v Sloveniji in tudi pri nas z narodnozabavno popevko Mandarina. Prisotni se bodo lahko zavrteli ob zvokih Don Juana in preživeli večer v plesu in zabavi. Slavja pa s tem še ne bo konec, saj se pripravlja presenečenje tudi na soboto, ko bodo obiskovalci lahko prisluhnili akordom Henčka in njegovih prijateljev. Polka, valček, rock & roli, Diddle Boogie Woogie, to sta zadnji najbolj znani pesmi tega ansambla, ki bo v nedeljo zvečer tja do enih zabaval občinstvo. Naj pri tem omenimo in hkrati pohvalimo organizatorje tega praznika in sicer člane Krožka mladih komunistov in sekcije KPI Josip Ver-ginella iz Križa, ki se že dalj časa trudijo, da bi to prvomajsko slavje dobro in prijetno uspelo. Še eno sporočilo, v primeru slabega vremena bosta ples in zabava v prostorih Ljudskega doma. (db) Na sliki: ansambel Don Juan. SLOVENSKO ^STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE V V TRSTU H. Ch. Andersen - M. Sosič OLE LUK Pravljica Režija MARKO SOSIČ V nedeljo, 3. maja, ob 16. uri PREDSTAVO JE OMOGOČILA TRŽAŠKA POKRAJINA OBVESTILO TPPZ in Mladinska skupina P. Tomažič sporočata, da bo avtobus odpeljal v Pordenon iz Bazovice 3. maja ob 13. uri. Nastopala bosta na festivalu Unita za mir. kino ARISTON - 16.30, 22.00 Gosi e la vita, dram., ZDA 1986, 102'; r. Blake Ed-wards; i. Jack Lemmon, Julie Andrews. EKCELSIOR I - 15.30, 22.15 Stand by me, dram., ZDA 1987, 90'; r. Rob Reiner; i. Will Wheaton, R. Phoenix. EKCELSIOR II - 16.00, 22.15 Camera con vista, kom., VB 1986, 120'; r. James Ivo-ry; i. Helena Bonham, Julian Sands. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cro mag-non odissea nella preistoria, pust., ZDA 1987; r. M. Champan; i. D. Han-nah, P. Reed. NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94'; r. Marcello Avallone; i. i. Donald Pleasence, John Pepper, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.00 I tre ami-gos, kom., ZDA 1987; John Landis; i. Steve Martin, Chavy Chase. PENICE - 16.00, 22.15 Lupo di mare, kom., It. 1987, 90'; r. Maurizio Lucidi; i. Gigi e Andrea; od sobote 15.00, 22.15 Le ioto di Gioia, krim., It. 1986, 95'; r. Lamberto Bava; i. Serena Grandi, Da-ria Nicolodi, □ MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. VVilliam Hurt, Marlee Matlin. EDEN - 15.30, 22.00 II sogni segreti di Veronica, pora., □□ CAPITOL - 15.45, 22.00 I pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polanski; i. Walter Matthau, Cris Campion. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 I love you, dram., It. 1986, 102'; r. Marco Ferrari; i. Cristopher Lambert, Eddy Mitchell. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Ulti-mo tango a Parigi, dram., Fr./It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □ RADIO - 15.30, 21.30 Rendez-vous parti-culiers, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ gledališča VERDI Jutri, 2. t. m., ob 20. uri (red C/F) osma predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes. Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih ter obnovitev starih abonmajev za spomladansko simfonično sezono. razna obvestila Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predavanje fotoreporterja Maria Magajne z naslovom »Po sledovih Baraga ob Velikih jezerih«. Predavanje z barvnimi diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 4. maja, ob 20.30. Odbor za doraščajo mladino pri SKGZ in Dijaška domova S. Kosovel — Trst ter S. Gregorčič — Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino: — Na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti; — V Tolminu od 1. do 15. 7., za otroke od 10. do 17. leta; — V Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta. Informacije in vpisovanje do 10. maja na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III, tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. izleti Godba Veseli godci iz Boljunca prireja 24. maja enodnevni izlet v Montello (TV). Vpisovanje od 18. do 20. ure v Klubu partizanov - Boljunec do konca razpoložljivih mest ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah. razne prireditve Sekcija KPI J. Pegan - občina Zgonik prireja jutri, 2. maja, ob 19. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku nastop sovjetske umetniške skupine FANTAZISTI. Bogat spored pesmi, plesov, klasične glasbe in čarodejnih točk. Vljudno vabljeni! razstave Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA. V galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke ELENE TALLERI, ki bo trajala do 14. maja. V umetnostnem studiu Nadie Bassa-nese bodo v ponedeljek, 4. t. m., ob 18. uri odprli razstavo ARNALDA GRUD-NERJA. V tržaški Občinski galeriji bodo v jutri, 2. t. m., ob 18. uri odprli razstavo CARMELA VRANICHA. Razstava bo odprta do 14. maja. V TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK. čestitke Danes bo ugasnil 5 svečk IGOR STANIČ. Vse najboljše mu želijo mama, tata, sestra Ingrid ter nonoti. Ob prejetju tako pomembnega in visokega priznanja našemu tajniku tov. DUŠANU KOŠUTI članu Vsedržavnega in Deželnega odbora VZPI-ANPI, iskreno čestitamo. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI Trst v imenu vseh borcev MAJENCA 87 XXXI. razstava domačih vin v Dolini, 8., 10., 11. in 12. maja. KD F. VENTURINI GLAS HARMONIKE 4. mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko. DANES, 1. maja, ob 15. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. včeraj - danes Danes, PETEK, 1. maja JOŽEF Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.11 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 24.20. Jutri, SOBOTA, 2. maja BORIS PLIMOVANJE DANES: ob 5.55 naj-nižje -52 cm, ob 12.32 najvišje 17 cm, ob 17.07 najnižje -5 cm, ob 23.06 najvišje 41 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.25 naj nižje. -47 cm, ob 13.21 najvišje 12 cm, ob 17.17 SEKCIJA KPI KRIŽ Krožek mladih komunistov zahodnega Krasa prirejata PRVOMAJSKI PRAZNIK 1. in 2. maja v KRIŽU Program: 1. maja — ob 9.00 odprtje kioskov — ob 17.30 nastop kriške godbe na pihala, moškega pevskega zbora Vesna in pozdravna govora tov. Folija in Spetiča — zvečer ples z ansamblom DON JUAN 2. maja — ob 15.00 odprtje kioskov — zvečer bo ples z ansamblom HENČEK IN NJEGOVI FANTJE. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! najnižje 1 cm, ob 23.17 najvišje 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,4 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Stefano Fuchs, Silvia Petozzi, Monica Melon, Valentina De Battisti, Emilia Rodolico, Lorenzo Mez-zetti, Erol Sosič, Gabriele Grasso, Aliče Gaddi. UMRLI SO: 79-letni Mario Gandolfo, 64-letni Lucio Lupieri, 83-letna Emilia Pettirosso, 71-letni Emilio Bisani, 80-let-na Nadja Di Girolamo, 95-letna Clelia Furlani, 83-letni Giacomo Bubnich, 81-letni Mario Stocca, 76-letni Nicolo Cuci-notta, 73-letna Albina Vatta, 81-letni Antonio Tinolli, 59-letni Paolo Kozina, 63-letni Luciano Naveri, 56-letni Pietro Rai-co, 63-letni Bruno Samsa, 76-letni Fran-cesco Dagri, 84-letni Valentino Marchi, 83-letna Erminia Zanelli. OKLICI: mehanik Severino Samsa in uradnica Tiziana Barbo, šofer Dario Milic in prodajalka Silvia Sedmach, taksist Sergio Dudine in uradnica Eleonora Borca, delavec Dario Reggente in gospodinja Vilma Ciocchi, cestarski delovodja Gianfranco Lizzul in uradnica Laura Vi-sentin, trgovec Cristiano Carabei in trgovka Linda Tummolo, pristaniški delavec Sergio Metullio in v pričakovanju zaposlitve Roberta Cerchiara, uradnik Alberto Bertocchi in uradnica Anna Maria Carbone, orožnik Andrea Angelo Be-vilacgua in delavka Sonia Nicolussi Plezzo, finančni stražnik Benedetto De Lisi in gospodinja Maria Franca Accardi, finančni stražnik Giuseppe Rossi in učiteljica Maria Giovanna Villano, uradnik Luigi Fontanarosa in uradnica Maria Te-resa Auriemma, uradnik Fabio Romanelli in programerka Marina Piemonte, podčastnik javne varnosti Salvatore Bumba-lo in uradnica Loredana Zanus, zobozdravnik Renzo Di Chiara in turistična vodička Ifigenia Kusvu, odvetnik Giulio Dimini in učiteljica Maria Elena Meucci, mehanik Paolo Sossi in uradnica Alenka Križmančič, finančni stražnik Beniamino Buccarello in gospodinja Carmelina Pig-none, delavec Fabio Rossano in čistilka Manuela Simcich, točaj Fabrizio Barbato in gospodinja Paola Poles. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. aprila, do sobote, 2. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Petek, 1. maja, in nedelja, 3. maja Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11 OPČINE (tel. 213718), MILJE (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Zveza vojnih invalidov - odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredita 12. in 13. junija IZLET V SLOVENSKI ALPSKI SVET Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B, (tel. 631084), od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote. Ameriški dolar............ 1265.— Nemška marka ............. 712.— Francoski frank........... 212.— Holandski florint ........ 629.— Belgijski frank.............. 33.40 Funt šterling............. 2090.— Irski šterling............ 1889.— Danska krona.............. 186.— Grška drahma ............. 9.— Kanadski dolar ........... 930.— prispevki Ob obletnici smrti Darija Starca in ob izgubi sestre in tete Milke darujejo Betka, Emy in Slavica 50.000 lir za oddelek za srčna obolenja prof. Camerinija. Ob 13. obletnici smrti predragega moža in očeta Romana Bariča darujejo Betka, Emy in Slavica 40.000 lir za oddelek za srčna obolenja prof. Camerinija. V spomin na Milko Rupel vd. Starc daruje Dario Starc 10.000 lir za ŠD Kon-tovel. Silva in Fernando iz Prečnika darujeta 100.000 lir za gradnjo kulturnega doma padlim v NOB iz Briščikov. Ob 4. obletnici smrti drage mame Marte Aver daruje hči Zorka 50.000 lir za Združenje prostovoljnih gasilcev Breg. V spomin na Argijo Mahnič Maver darujeta Vali in Laura 20.000 lir za VZPI-ANPI Domjo. Namesto cvetja na grob Bertove mame darujeta Vali in Laura 20.000 lir za Združenje krvodajalcev AVIS. Ob plačilu članarine darujejo Gracije-la Gregorič 7.000 lir, Adalgisa Bjekar 3.000 lir ter Angela Škerlavaj 6.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. mali oglasi JUST ŠKERLJ - Salež 44 - je odprl osmi-co. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Švara v Trnovci št. 14. PRODAM vespo ET3, letnik 82, po ugodni ceni, v dobrem stanju. Tel. 231914 v večernih urah. PAROVEL v Mačkoljah je včeraj odprl osmico. Toči belo in črno vino. ZAPOSLIMO sposobnega uradnika z znanjem angleščine za delo na področju uvoza-izvoza. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Uradnik«. PRODAM vespo primavera 125 letnik 80 za 400.000 lir ter windsurf komplet z novim jadrom za 400.000 lir. Tel. 762228. PRODAM lahko jadrnico 470 znamke nautivela. Tel. po 20. uri na št. 299360. PRODAM kamper fiat 238 arca 350, letnik 1978, na plinski pogon, prevoženih 29.000 km, v odličnem stanju. Tel. 212635 od 13. do 15. ure. PRODAM voziček in motorni plug. Tel ob uri kosila na št. 225320. MARIO KROŠELJ - Jamlje - je odprl osmico. Toči domače vino in nudi tudi domačo zakusko. PRODAJAM akacijeva drva. Tel. v večernih urah na št. 0481/88161 - Znider-čič (Števerjan). ČOČEVI so v Doberdobu v Ul. Bratuž odprli osmico. Nudijo svoje vino in domač prigrizek. SLOVENSKO PODJETJE išče za tajniško delo dinamično osebo z višješolsko izobrazbo. Zahteva se pismeno in ustno poznanje nemškega jezika (po možnosti tudi angleškega) in vozniško dovoljenje. Predvidena so občasna potovanja v tuje države. Delovno mesto v Trstu. Poslati pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Slovensko podjetje«. OSMICO je odprl Milan v Prebenegu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15. GRADBENO PODJETJE prodaja zadnje stanovanje v hiši v Domju. Dnevna soba, kuhinja, 2 sobi, 2 kopalnici, taverna s kaminom, pralnica s tušem, shramba, parkirni prostor, vrt. Tel. po 17. uri na št. 244222. OSMICO je v Slivnem odprl Frandolič. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante — Praprot 18. Japonski jen Švicarski frank 8.50 867,— Avstrijski šiling 101,— Norveška krona 188 Švedska krona 201,— Portugalski eskudo 8.50 Španska peseta 9.50 Avstralski dolar 860,— Debeli dinar 1.80 Drobni dinar 1.80 D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJNVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131 Nova trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 NOVI MODELI ZA POMLAD - POLETJE 87 PRENOVLJENA TRGOVINA Vabimo uas na obisk TRST — Ul. Tarabocchia 2 30. 4. 1987 menjalnica Let mrtve ptice na RAI 3 Med prijetnimi presenečenji, ki nam jih od časa do časa ponuja tretja televizijska mreža, se skriva ta teden (jutri ob 23.30), seveda ob poznih nočnih urah, zanimiv film srbskega režiserja Živojina Pavloviča in slovenskega producenta Viba-film: Let mrtve ptice. Živojin Pavlovič je 54-letni režiser iz Šab-ca, ki se ukvarja tudi s književnostjo in filmsko publicistiko. Začel je z amaterskim filmom, svoj celovečerni prvenec Sovražnik pa je posnel v Sloveniji leta 1965. Sledili so Povratek (1966), Prebujanje podgan in Ko bom mrtev in bel (1967), Zaseda (1969), spet pri Vibi Rdeče klasje (1970) in Let mrtve ptice (1973), Hajka (1977). Najbolj' poznana sta seveda zadnja dva filma Nasvidenje v naslednji vojni (1980, prod. Viba) in Vonj telesa (1980, s slovensko koprodukcijo). Zadnje Pavlovičeve filme smo si lahko pred nekaj leti ogledali na goriški retrospektivi in tržaških filmskih pregledih, na katerih je bil leta 1982 predstavljen tudi Let mrtve ptice. Tisti, ki so zamudili tedanjo priložnost, si lahko ogledajo film, ki je zanj pripravil scenarij Branko Šdmen in si tako prislužil zlato areno v Pulju leta 1974. Enako nagrado je prejela tudi protagonistka Majda Grbac. RAI 3 bo film baje predvajal s podnapisi, kar je za slovenske gledalce in za filmske navdušence še posebno zanimivo. sobota 11.10 RAI 2 L’amore e novita (kom.) sobota 23.30 RAI 3 Let mrtve ptice (dram.) nedelja 21.30 RAI 3 Go West Voung Man (kom.) ponedeljek 20.30 RAI 1 L’avventura del Poseidon (dram.) ponedeljek 23.45 RAI 2 L'uomo di bronzo (dram.) torek 20.30 RAI 2 1 magnifici sette (vestern) torek 20.30 Rete 4 Occhi di Laura Mars (groz.) sreda 23.10 Rete 4 Sodoma e Gomorra (zgod.) četrtek 20.30 RAI 3 Ballando con uno sconosciuto (dram.) petek 20.30 Rete 4 Sfida senza paura (dram.) petek 22.15 RTV-Lj Ljubezenska pisma z naklepom (dram.) glasba sobota 20.30 RAI 3 Koncert z dir. von Karajanom (pon.) torek 23.30 Italia 1 Simple Minds alive in Rotterdam (rock) četrtek 22.05 RAI 2 Koncert Francesca Guccinija petek 20.30 TV-Kp Opera: Otello šport sobota 14.10 TV-Kp Hokej na ledu: SZ - Švedska sobota 22.50 TV-Kp Košarka: Jugoslavija - Winston nedelja 14.15 RAI 2 Avtomobilizem - formula 1 (iz Imole) nedelja 21.50 TV-Kp Avtomobilizem - formula 1 (iz Imole) nedelja 0.20 RAI 1 Hokej na ledu (finale) sreda 20.10 RAI 2 Nogomet: pokal UEFA Goteborg-Dundee ali_________________________________________ nedelja 18.15 RTV-Lj O slov. osnovnih šolah v središču Trsta nedelja 22.30 RTV-Lj Pričevanje bivšega alkoholika ponedeljek 20.55 RTV-Lj Podoba jug. kulturnega prostora . torek 20.05 RTV-Lj Vmesni časi (drama) sreda 11.35 RAI 3 Festival gorskega filma v Trentu sreda 17.55 RTV-Lj Japonske pravljice: Grdi raček sreda 18.15 RTV-Lj Živalski svet - ogroženi panda PRODAJA IN SERV: - I E - ra -O. o ^ o. 5^ s a co CM (O |s ll d) O cog g- ?” >5 d£ CL O O lil II II :: liiiu,, lili«,lili , : J ■ : :..m r # ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1________________________ 8.30 Pogovor v nemškem jeziku 9.00 Tečaj francoskega jezika 9.30 Koncert 10.00 Nanizanka: Diamanti 11.00 Rubrika: Sobotni sejem, vmes (12.00) Dnevnik - kratke vesti 12.30 Medicinska oddaja: Check up 13.30 Dnevnik 14.00 Informativna oddaja: Prizma 14.30 Film: Passaggio di notte (vestern, ZDA 1957, r. James Neil-son, i. James Stewart) 16.00 Šport: golf 17.00 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.35 Risanka: Moncicci 19.00 Dokum.: Pan - Naravne zgodbe 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Glasbena oddaja: Canzonissime, la grande festa della mušica 22.30 Dnevnik 22.40 Film: A doppia mandata (dram., Fr. 1959, r. Claude Chabrol, i. J. P. Belmondo, A. Lualdi) 0.10 Dnevnik RAI 2_________________________ 9.00 Izobraž. oddaja: L'eta sospesa 9.30 Inf. oddaja: Giorni d'Europa 10.00 Glasbena oddaja: klavirski duo Bruno Canino - Antonio Ballista 11.10 Film: Lamore e novita (kom., ZDA 1937, r. Tay Gamett, i. Ty-rone Power, Loretta Young) 12.30 Dnevnik - start 13.00 Dnevnik - Ob trinajstih 13.30 Dnevnik - Lepa Italija 14.00 Izobr. oddaja: Odprta šola 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Mladinska oddaja: Tandem 16.00 Šport: jahanje in avtomobilizem 17.30 Rubrika z Barbaro Bouchet 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 19.30 Dnevnik in vreme 19.45 Dnevnik, nato športni dnevnik 20.30 Film: Black Sunday (dram., ZDA 1976, r. John Frankenheimer, i. Robert Shaw, Bruce Dern) 22.50 Dnevnik 23.05 Aktualnosti: Moda 23.50 Šport: avtomobilizem - formula 1, nato atletika, odbojka in hokej na travi RAI 3________________________ 9.45 Aktualnosti: Danes, kje - Osebe in dogodki iz kronike 10.45 Izobraževalna oddaja: Baročni praznik (5. del) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Šport: tenis (prenos iz Firenc) 16.00 Filmska rubrika 16.10 Film: Ferdinande il duro (kom., ZRN 1976, r. Alexander Kluge, i. Heinz Schubert) 17(45 Nogomet: Trofeja Valentini 18.45 Dokumentarna oddaja: Da razveselimo oko - Francisco Goya 19.00 Dnevnik 19.35 Dokumentarec: Novinarji pripovedujejo - Enzo Biagi 20.30 Koncert ob 750. obletnici ustanovitve Berlina: dirigent Herbert von Karaj an (Mozart, Strauss; pon.) 22.00 Dnevnik - kratke vesti 22.05 Inf. tednik: Samarkanda 23.05 Dnevnik 23.30 Film: II volo delLuccello morto -Let mrtve ptice (dram., Slovenija 1973, r. Živojin Pavlovič, i. Arnold Tovornik, Majda Grbac) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana________________ 8.00 Poročila 8.05 Otroške oddaje: Škrat Kuzma; 8.25 nanizanka Radovedni Taček - Slika; 8.40 Pamet je boljša kot žamet; 8.45 Ko bo pomlad - Lučka; 9.15 japonska pravljica Lovec na race; 9.30 Svetilnik 10.05 Tedenski zabavnik 11.15 Baletni niz: Plesalec 12.05 Jugoslovanska teveteka (pon.) 14.00 Mladinski film: V pomladi življenja (ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Gregory Pečk) 16.10 Veslaška regata (iz Jaruna) 17.15 Zdravilne vode: Dolenjske -Šmarješke Toplice 17.45 Film: Breakdance (ZDA 1984, r. Joel Silberg, i. Gary Remal) 19.05 Risanka 19.26 Vreme, dnevnik in Zrcalo tedna 20.15 Dokumentarna oddaja: Vranje 21.15 Prvi maj po svetu 21.35 Film: Kalejdoskop (VB, 1966, r. Jack Smigth, i. Warren Beatty) 23.15 Poročila 23.20 Nad.: Truplo v knjižnici, 00.10 V pričakovanju jutrišnjega dne TV Koper____________________ 14.00 TV novice 14.10 Hokej na ledu: SZ-Švedska (prenos z Dunaja) 15.25 Otroški program, vmes risanke, I nanizanka in dokumentarec 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Rubrika: Tuttilibri 19.30 TVD Stičišče 19.45 Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo 20.25 TV novice 20.30 Dokumentarec: Smrt Antonia Gramscija (zadnji del) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Rubrika: Zdravnik in pacient 22.50 Košarka: Jugoslavija-VVinston (drugi polčas) 23.30 Dokumentarec: Novi Pacifik -Turizem CANALE5_____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.05 Risanke: Speedy Gonzales, Gatto Silvestro, Sportsman club, Caf-felatte, Tulipano Nero, JohneSolfami 8.30 Kviz: Video News 9.00 Nad.: Aspettando il domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Tednik: Anteprima 14.00 Film: Il maestro di Vi-gevano (kom., It. 1963, r. Elio Petri, i. A. Sordi) 16.15 Nanizanka: Freebie andBean 17.15 Aktualnosti: Cadillac 18.00 Športna oddaja 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Variete: Sandra Rai-mondo Show 23.10 Aktualnosti: Skrivnosti noči 23.55 Filmska rubrika: Premiere 0.15 Nan.: Lottery, 1.15 Missione impossibile RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 grande Neli 12.50 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Love^ Sara, Candy, Masters 14.30 Nanizanka: Detective per amore 15.30 Film: L uomo che amo (kom., ZDA 1937, r. Frank Borzage, i. Charles Boyer) 17.20 Nanizanka: A cuore aperto 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Charlie's Angels 20.30 Film: Due settimane in un’altra citta (dram., ZDA 1962, r. Vincente Minnelli.-i. Kirk Douglas) 22.35 Oddaja o parlamentu 23.25 Film: Sole rosso sul Bosforo (krim., ZDA 1974, r. Peter Collin-son, i. Geraldine Chaplin) 1.30 Nanizanka: Ironside ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA 1974, r. Mc Dougall) 10.45 Nanizanke: La strana coppia, 11.15 Quincy, 12.15 T. J. Hooker 13.10 Rubrika: Controcor-rente 14.00 Športna oddaja: American Bali 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Sandy, Lupin 18.00 Variete: Musiča e 19.00 Nanizanki: Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony 20.30 Film: Cornetti alla cre-ma (kom., It. 1981, r. Sergio Martino, i. Ed-wige Fenech) 22.25 Šport: Superstars of VVrestling 23.20 Šport, odd.: Grand Prix 0.35 Glasbena oddaja: Dee jay Television TELEPAPOVA 13.00 Risanki: Casper Jab-ber Jaw 14.00 Športna oddaja 15.00 Oddaja o košarki 15.30 Šport: catch 16.30 Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Transformers, Kyas-han il superman, Gost-busters 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Milano - Difen-dersi o morire (krim., It. 1978, r: Gianni Mar-tucci, i. Marc Porel) 22.30 Film: Li chiamavano i tre moschettieri... in-vece erano guattro (kom., It. 1973, r. Silvio Amadio) 0.30 Film: Il bacio (dram., r. Mario Lanfranchi) TELEFRIULI 14.00 Nad.: Rosa de Lejos 15.30 Nogomet A lige: Ata-lanta - Udinese 17.45 Variete: Dadaumpa 19.00 Dnevnik 20.00 Informativna oddaja o gospodarstvu 20.30 Film: Gli avvoltoi (vestern, ZDA 1948, r. Ray Enright, i. R. Scott, A. Febbreys) 22.30 Dnevnik 23.30 Nadaljevanka: La pi-etra di luna 0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi iiiiiiiii!!!! lilij ZASEBNE POSTAJE iiiiiišiiiiiiiiii: SHi H:;;;;; iiiiiiititii: . iiii Hii jiiiliii iiiiii! iiiiii:: II! IliiiiliHi; iiiiiiiiii lili!!!: iiiiiiiiii lili iiii lil! iilliil: V: r i: i: troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola ■lil ITALIJANSKA b TELEVIZIJA 11 RAI 1 RAI 2 RAI 3 9.00 Risanka 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja: Sledovi časa 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto TV 14.00 Variete: Domenica... in 14.30 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.45 Športne vesti 17.50 Ital. nog. prvenstvo B lige 18.20 Športne vesti: 90. minuta 18.40 Domenica in... (2. del) 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Lanimale (kom., Fr. 1977, r. Claude Židi, i. Jean-Paul Bel-mondo, Raguel Welch) 22.15 Športna nedelja 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Boks: Bobby Czyz-Jim MacDo-nald (svetovno prvenstvo v pol-težki kategoriji, prenos iz Atlantic Cityja) in hokej na ledu (prenos z Dunaja) 9.00 Otroška oddaja: Buongiorno domenica 9.50 Nanizanka: La mia terra tra i boschi 10.15 Film: La Regina Cristina (zgod., ZDA 1933, r. Rouben Mamouli-an, i. Greta Garbo, John Gilbert) 12.00 Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - zdravniški nasveti 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans 14.15 Športna oddaja: Studio & Stadio (avtomobilizem formula 1, Velika nagrada San Marina) 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.40 Dnevnik - gol flash 18.50 It. nog. prvenstvo A lige 19.40 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.40 Informat. oddaja: Aboccaperta 22.45 Dnevnik 23.00 Oddaja o židovskem življenju in kulturi 23.30 Informativna oddaja: Obnova muzejev 11.15 Kolesarstvo: Pokal narodov (prenos iz Citta di Castello) 12.00 Glasbena oddaja: Dancemania 12.50 Glasbena oddaja: Dancing to the Hits 13.10 Glasbena oddaja: Pokerconcerto 14.10 Nadaljevanka: II sindaco di Cas-terbridge (i. Alan Bates) 15.05 Športni prenos: golf - mednarodni italijanski turnir open (prenos iz Monticella) 16.45 Film: La strada a spirale (pust., ZDA 1962, r. Robert Mulligan, i. Rock Hudson, Gena Rowlands) 19.00 Dnevnik 19.20 Deželni šport 19.40 Glas. odd.: Di Gei Musiča 20.30 Športa oddaja 21.30 Film: Go West Young Man (kom., ZDA 1936, r. Henry Hat-haway, i. Mae West, Randolph Scott) 22.05 Dnevnik 22.10 Film (2. del) 22.50 Ital. nog. prvenstvo A lige 23.35 Dnevnik 23.40 Dnevnik - deželne vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana__________________ 8.50 Poročila 8.55 Otroci odkrivajo Lipico (prenos) 9.25 Otroška matineja: Ziv žav, 10.25 Lutke in lutki 10.30 Dokumentarna oddaja: Lipica 87 (neposredni prenos) 10.45 Nanizanka: Fračji dol (12. del) 11.10 Lipica 87 12.30 Poročila 13.15 Film: Ko so drugi molčali (NDR 1984, r. Ralf Kirsten) 15.00 Lipica 87 15.25 Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (4. del) 16.10 Veslaška regata (iz Jaruna) 17.15 Lipica 87 18.15 Slovenci v zamejstvu: O slovenskih osnovnih šolah v središču Trsta (prip. Igor Gruden) 18.55 Risanka 19.00 Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nad.: Potovanje v Vučjak 21.05 Zabavna oddaja: Zdravo 22.25 Nad.: Truplo v knjižnici (3. del) 23.15 Poročila TV Koper_______________________ 14.00 Športni pregled 19.30 Nadaljevanka: Celjski proces 20.30 Politična rubrika: Sedemdni 21.00 Film: La battaglia del Don (po romanu Mihaila Šolohova Tihi Don, r. Sergej Bondarčuk, 1. del) 21.50 Avtomobilizem: formula 1 - Velika nagrada San Marino (posnetki iz Imole) 22.30 Rubrika: Mestni zapiski - Pričevanje bivšega alkoholika 23.30 Dokumentarec: Spomeniški center Josip Broz Tito CANALE5_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Nabožna oddaja 10.00 Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče ' 11.25 Ponovitev gala predstave za podelitev mednarodne televizijske nagrade 11.50 Informativna oddaja: Punto 7 12.55 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.20 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 14.05 Film: Cafe Chantant (glas., It. 1954, r. Camil-lo Mastrocingue, i. Ugo Tognazzi, Rai-mondo Vianello) 17.00 Sodna rubrika: Forum 19.30 Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar 20.30 Nadalj.: L'onore della famiglia (2. del) 22.30 Aktualnosti: Dovere di cronaca 23.15 Nanizanke: McGruder e Loud, 0.15 Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile RETEOUATTRO 8.00 Nabožna rubrika 8.30 Film: Papa per una notte (kom., 1939, r. Mario Bonnard) 10.15 Tednik: II girasole 10.45 Nanizanka: Bravo Dick 11.15 Informativna oddaja: Parlamente in 12.10 Nan.: Cassie & Co. 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters, i domina-tori deirUniverso 14.30 Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti 15.50 Nanizanka: La famiglia Holvak 16.45 Nanizanke: Amici per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York, New , York 20.30 Film: II gufo e la gatti-na (kom., 1970, r. Herbert Ross, i. Barbra Streisand, George Segal) 22.30 Film: La cavalletta-(kom., 1970, r. Jefry Pariš, i. Jacgueline Bis-set, Joseph Cotten, Jim Brown) 0.20 Nanizanki: Ironside, 1.10 Switch ITALIA 1__________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risan- ke Rascal, Popples, Piccole donne 10.30 Športna oddaja: Šport ZDA (košarka NBA in football NFL) 13.00 športna oddaja: Grand Prix 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Musicale 16.15 Nanizanki: Master, 17.10 Luomo di Singa-pore 18.15 Informativna oddaja: Controcorrente 19.00 Risanke: Jem, Alvin show, Droids Adven-tures, I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.20 Filmske aktualnosti 23.15 Šport: boks Hector Ca-macho-HoVvard Davis 0.15 Film: Daisy Miller (dram., ZDA 1974, r. Peter Bogdanovich, i. Cybill Shepherd) TELEPADOVA 13.00 Rubrika o trgovini in turizmu 13.30 Dražba: Roba da matti 14.30 Rubrika: Magnetote-rapija 15.00 Nanizanka: Spy Force 16.30 Risanke: II fichissimo del baseball, 17.00 Gigi la trottola, 17.30 Transformers, 18.00 Voltron, 18.30 Casper 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Dottor John 20.30 Film: La legge violen-ta della sguadra antic-rimine (krim., It. 1976, r. Stelvio Massi, i. John Saxon) 22.30 Športna rubrika: Fuo-rigioco 23.30 Aktualna oddaja: V prvem planu 24.00 Nočni film: Tutti per uno... botte per tutti (kom., It. 1973, r. Bruno Corbucci) TELEFRIULI_________ 14.10 Variete: Buinesere Fri-ul 17.45 Glasbena oddaja: Musič box 19.00 Šport: rezultati in komentarji 20.00 Nanizanka: La signora e il fantasma 21.00 Športna oddaja 22.15 Film: Gli avvoltoi (pust., ZDA 1948, i. Randolph Scott, Anne Jebbreys) 24.00 Svetovne vesti TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled lil:,, ’• • • PRODAJA IN SERVI RAI 3 5 Z s tf S « I O č ž is 0) o X — X — S? S w qS Q_ O o ..... ■.......2............ 1 IH,.. sin i’'! ; «: s.... II ^silili Mili •■l# in ur r 11’“' 11%. p®& I. 2% -1 ►.C!l RAI 1________________________ 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Professione pericolo 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: Tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Fronto... chi gioca (2. del) 14.15 Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet 15.00 Risanka: Moncicci 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Risanka: Richie Rich 16.30 Aktualna oddaja: Svet je tvoj 17.40 Risanka: Le avventure di Pitfall 18.00 Dnevnik 18.05 Nabožna oddaja 18.30 Nanizanki: La baia dei cedri, 19.00 L'uomo che parla ai cavalli 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Lavventura del Poseidon (dram., ZDA 1972, r. R. Neame, i. G. Hackman, E. Borgnine) 22.30 Dnevnik 22.45 Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 23.50 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________________________ 11.15 Izobraževalna oddaja: Mednarodna panorama - Obisk masajske vasi 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - zanimivosti 13.30 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Dnevnik - tednik o medicini Trentatre 17.55 Odprti prostor: Sfratti 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick -Una valigia da Salisburgo 19.30 Dnevnik in vreme 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Aktualna oddaja: Focus 22.30 Dnevnik - nocoj 22.45 Aktualnosti: Mixer - anketa 23.30 Rubrika: Odprti studio 23.45 Nočni film: L uomo di bronzo (dram., ZDA 1937, r. Michael Curtiz, i. Bette Davis, Humphrey Bogart) 12.00 Izobraževalna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažih 14. stoletja 12.30 Izobraževalna oddaja: V srebrnem jajcu 13.00 Izobraževalna oddaja: Uporaba avdiovizualnih sredstev - Kmetijstvo 13.30 Tečaj ruščine 14.00 Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi 14.30 Mladinska oddaja: Jeans (s Fabi-om Faziom in Šimonetto Zauli) 15.30 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.00 Glasbena oddaja: Discoinverno 19.00 Dnevnik in vreme 19.35 Deželne športne vesti 20.05 Izobraževalna oddaja: Nehvaležna starost in vzgajanje čustev 20.30 Zabavna oddaja: Ridere all itali-ana (5. del) 21.35 Dnevnik 21.40 Informativna oddaja: La macchi-na del tempo 22.20 Ponedeljkov proces 23.45 Dnevnik - deželne vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana_________________ 9.00 Poročila 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Ameriški film: Steze slave 17.10 TV mozaik (ponovitev) 17.20 Poročila 17.25 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Marko in Taček odkrivata kolo (10. odd.) 17.40 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - O polžih za kralje in ušeh za kraljice (naravno in umetno pridobivanje barv nekoč in danes) 17.45 Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (4. del) 18.15 Folklorna oddaja: Državni an- sambel gruzinske foklore (1. del) 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Na robu divjine (M. Lawrence, r. Simon Wincer, 1. del) 20.55 Omizje: Kakšna je podoba skupnega jugoslovanskega kulturnega prostora, vmes poročila TV Koper____________________ 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke in dokumentarec 17.30 Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Športni ponedeljek 20.25 TV novice 20.30 Film: Otto ore di buio (dram., r. Armand Gatti, i. Jean Negroni, Maks Furjan, Janez Vrhovec) 22.10 TVD Vsedanes 22.20 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient 23.00 Baletna oddaja: V plesnem koraku 23.30 Dokumentarec: Spomeniški center Josip Broz Tito MllllKAS^SNiBlPGSl*AJE CANALE5_____________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.30 Rubrika: Forum 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Lo scudo dei Fal-worth (pust., ZDA 1954, r. Rudolph Mate, i. Janet Leight) 16.30 Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Amici miei (kom., It. 1975, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tog-nazzi, Gastone Mos-chin) 22.45 Tednik: TivuTivu 0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo- re, 12.30 La piccola grande Neli 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlies Angels 20.30 Film: Lo specchio del-la vita (kom., ZDA 1959, r. Douglas Sirk, i. Lana Turner) 22.55 Film: I sentieri della rabbia (dram., ZDA 1970, r. Paul Bogar) 0.45 Filmski tednik 1.20 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: Noi ci difendere-mo (krim., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin Mahon) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia 20.30 Nadaljevanka: Alla conguista del West (i. James Arness, Fionnu-la Flanagan, 1. del) 22.40 Variete: Lupo solitario 23.50 Film: Okinawa (vojni, ZDA 1951, r. L. Miles-tone, i. Richard Wid-mark, Jack Palance) 1.55 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick TELEPADOVA 13.00 Risanki: Gašper - Top Cat 14.00 Nad.: Happy end 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: lo e Caterina (kom., It. 1981, r. Alberto Sordi, i. Edwige Fe-nech, Catherine Spa-ak) 22.30 Šport: Catch 23.30 Nanizanka: Aloha pa-radise 0.30 Nočni film: La camera della morte (dram., ZDA 1937, r. Lewis R. Poster, i. Tala Birell) TELEFRIULI 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.30 Variete: Palcoscenico 19.00 Dnevnik 20.00 Inf. oddaja: Le valli del Napisone 20.30 Nogomet: Udine- se -Empoli 22.30 Dnevnik 23.30 Zdravniška rubrika: Trentatre 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 14.00 Dogodki in odmevi 19.00 Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) iii ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1_________________________ 7.20 Rubrika: Uno mattina 9.35 Nanizanka: Professione pericolo! 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Tata e il professore 12.05 Variete: Fronto chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto chi gioca? (2. del) 14.15 Dokument.: II mondo di Quark 15.05 Rubrika: Italijanske kronike 15.30 Izobraževalna oddaja: Shede -Kulturne dobrine 16.00 Risanka: Richie Rich 16.30 Inf. oddaja: Svet je tvoj 17.45 Izobraževalna oddaja: Slovar 18.05 Inf. oddaja: Odprti prostor 18.30 Nanizanki: La baia dei cedri, 19.00 L'uomo che parla ai cavalli 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualna oddaja: Primer 21.30 Variete: Serata da campioni 22.30 Dnevnik 22.40 Serata da campioni (2. del) 23.00 Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dokumentarec: Pogovori o preventivi pri rakastem obolenju RAI 2_________________________ 11.15 Izob. oddaja: Monografije 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - kakor mi 13.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 15.45 Jahanje (prenos iz Rima) 16.50 Inf. oddaja: Iz parlamenta 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Informativna oddaja o sodstvu 18.05 Filmske novosti 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 19.30 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: I magnifici sette (vestern, ZDA 1960, r. John Sturges, i. Yul Brynner, Steve McOueen, Robert Vaughn, James Coburn) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.45 Informativna oddaja: Mixer - soočenje 23.30 Aktualnosti: Odprti studio 23.45 Nočni film: Europa '51 (dram., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Ingrid Bergman, Giulietta Mašina) RAI 3________________________ 12.05 Dokumentarec: Arno - pustolovščina neke reke 12.35 Aktualnosti: Arhitekt, slikar in kipar Anton Gaudi 13.05 Informativna oddaja: Avdiovizualna sredstva v medicini 13.35 Tečaj ruskega jezika 14.00 Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 15.20 Informativna oddaja: Stiffelius 16.20 Aktualna oddaja: Vse o nas 17.25 Film: Re Burlone (kom., It. 1935, r. Enrico Guazzoni, i. Armando Falconi, Luigi Cimara, Luisa Fe-rida) 19.00 Dnevnik 20.05 Informativna oddaja: Nehvaležna starost in vzgoja čustev 20.30 Film: Black out (dram., ZDA 1980, r. Harry Falk, i. Georg Stanford Brown, Raymond Burr, David Cassidy) 22.00 Dnevnik 22.05 Rubrika: Delta 22.50 Dnevnik 23.15 Informativna oddaja: Stiffelius JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana 10.00 TV mozaik - Šolska TV: Prometna vzgoja, zemljepis, obrambna vzgoja 11.00 Poučna oddaja: Jezikovni utrinki 11.05 Matineja. Tečaj angleščine 11.35 Tečaj francoščine 16.15 TV mozaik (ponovitev) 17.20 Poročila 17.25 Mladinska oddaja: Kuža - Luža, portret akademskega slikarja in ilustratorja Danijela Demšarja (Levstikova nagrada 1. 1985) 17.40 Otroška oddaja: Tedenski zabavnik (6. del) 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 TV drama: Vmesni časi (avtor Stanislava Bergoč, r. Anton Tomašič, i. Milena Zupančič, Lidija Kozlovič, Stanislava Boninsegna, Stojan Colja, Dare Valič; drama je bila snemana v okolici Kopra) 21.15 Integrali 21.55 Dnevnik TV Koper____________________ 14.00 TV Novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec 17.00 Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev 17.30 Dokumentarec: Divji živalski svet 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 19.55 Nanizanka: II re del guartiere 20.20 Izžrebanje loterije 20.25 TV Novice 20.30 Film: Tomahawk, scure di guer-ra (vestern, r. George Sherman, i. Van Heflin, Yvone De Carlo) 22.15 TVD Vsedanes 22.25 Film: Tatort - L'angioletto dell'-Est (krim.) CANALE5______________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.00 Rubrike: Volti di oggi, Magazine, Forum 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Le donne hanno sempre ragione (kom., ZDA 1975, r. Nunnally Johnson, i. David Ni-ven, GingerRogers) 16.30 Nanizanki: Aliče, 17.00 L’albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Gala predstava: Mednarodna televizijska nagrada (vodi Mike Bongiorno) 24.00 Šport: golf 1.00 Nanizanka: Missione impossibile RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo- re, 12.30 La piccola grandeNell 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girail mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlie's Angels 20.30 Film: Occhi di Laura Mars (krim., ZDA 1978, r. Irwin Kershner, i. Faye Dunaway, Tom-my Lee Jones) 22.20 Film: Vivere alla gran-de (kom., ZDA 1978, r. M. Brest, i. George Burns, Art Carney) 0.15 Nanizanki: Ironside, 1.05 Switch ITALIA 1____________ 8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: I ragazzi di An Lac (kom., ZDA 1980, r. John Llewellyn Mo-xey, i. Shirley Jones) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny peperina, Sandy, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days 20.00 Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony 20.30 Nanizanka: Mike Hammer 22.20 Variete: Lupo solitario 23.30 Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Sim-ple Minds alive in Rotterdam 0.40 Nanizanka: A-Team TELEPADOVA 13.00 Risanki: Casper, 13.30 Jabber Jaw 14.00 Nadalj.: Happyend 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Amore mio non farmi male (kom., It. 1974, r. Vittorio Sindo-ni, i. VValter Chiari, Valentina Cortese) 22.30 Nadaljevanka: Capita-ni e re 23.30 Film: Ti ho sempre amato (dram., It. 1953, r. Mario Costa, i. Ame-deo Nazzari) 1.00 Nanizanka: California Fever TELEFRIULI__________ 13.30 Nad.: Rosa de Lejos 14.30 Dražba: Il tappeto ori-entale 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanka: La bel-la Otero 19.00 Dnevnik 20.00 Nanizanka: La signora e il fantasma 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Rubrika o gospodarstvu 22.30 Dnevnik 23.30 Variete: Dadaumpa 0.30 Glasbena oddaja News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi 22.30 Ned. nog. tekma (pon.) p* 1 I c m-t 1 ' ^ ^ j= ^11 rs S -3 £ S 2 u} DC UJ W Z :: < : Q O cc Q- ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Professione pericolo! 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: Tata e il professore 12.05 Variete: Fronto... chi gioca?, vmes (13.30) dnevnik 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Dokumentarec: Monografije 15.30 Dokumentarec: Shede kulturnih dobrin 16.00 Kolesarstvo (prenos iz Folgarie) 16.30 Aktualna oddaja: Svet je tvoj 17.30 Risanka: Le avventure di Pitfall 18.05 Dnevnik - kronike 18.30 Nanizanki: La baia dei cedri, 19.00 L'uomo che parla ai cavalli 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nad.: Due assi per un turbo (r. Giovanni Fago, i. P. Leroy) 21.30 Nanizanka: Časa Cecilia 22.30 Dnevnik 22.40 Filmske novosti 22.45 Športna sreda: boks Rosi-Ruiz (evropski naslov v velter kategoriji) 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 11.15 Izobraževalna oddaja: Vzgajati in misliti 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Knjižne novosti 13.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 16.50 Oddaja iz parlamenta 17.05 Rubrika: Bolj zdravi, lepši 17.55 Aktualna oddaja: Odprti prostor 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Lhspettore Derrick -La tentazione 19.30 Dnevnik 20.10 Nogomet: Gdteborg-Dundee United (finale pokala UEFA) 22.00 Nanizanka: II brivido delFimpre-visto 22.30 Dnevnik 22.45 Informativna oddaja: Mixer - reportaža 23.30 Aktualnosti: Odprti studio 23.45 Film; La febbre del successo (glas., ZDA 1981, r. Richard Fle-ischer, i. Neil Diamond, Lauren-ce Olivier, Lucie Arnaz) 11.35 Mednarodni festival gorskega filma (prenos iz Trenta) 12.05 Dokumentarec o športu 12.35 Izobraževalna oddaja: Poizkusi v fiziki 13.05 Inf. odd.: Avdiovizualna sredstva in ohranjanje kulturnih dobrin 13.35 Tečaj ruskega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 15.10 Informativna oddaja: Stiffelius 16.10 Aktualna oddaja: Vse o nas 17.25 Film: Harlem (dram., It. 1943, r. C. Gallone, i. E. Cegani, M. Gi-rotti) 19.00 Dnevnik 19.35 Inf. oddaja: Italijanske dežele 20.05 Izobraževalna oddaja: Nehvaležna starost in vzgoja čustev 20.30 Film: Voltati Eugenio (dram., It.-Fr. 1980, r. L. Comencini, i. S. Marconi, D. Di Lazzaro, 1. del) 21.30 Dnevnik 21.35 Film (2. del) 22.55 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Informativna oddaja: Stiffelius llBillliliilllllillil PNIB ■ JI 1 ! flllP"™ | Ff.| I F JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA RTV Ljubljana__________________ 10.00 TV mozaik. Mostovi 10.30 Matineja. TV drama: Vmesni časi (avtor Stanislava Bergoč, r. Anton Tomašič, i. Milena Zupančič, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Stojan Colja, Dare Valič, pon.) 16.50 TV mozaik (ponovitev) 17.20 Poročila 17.25 Lutkovna serija: Ko je pomlad -Pazi na otroka (režija in scenarij Jože Bevc, nastopajo Branka Colja, Tomislav Rebolj, Nika Juvanova, Judita Hahnova, 2. del) 17.55 Japonske pravljice: Grdi raček 18.15 Poljudnoznastveni niz: Živalski svet - Ogroženi panda 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 Film tedna: Kontrola na poteh (vojni, SZ 1971, č-b, r. Aleksej German, i. Rolan Bikov, Vladimir Zamanski) 21.50 Dnevnik 22.05 Rezerviran čas TV Koper____________________ 14.00 TV Novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec 17.00 Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev 17.30 Dokumentarec: Divji živalski svet 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: II re del guartiere 20.25 TV dnevnik 20.30 Variete: lo a modo mio 21.45 TVD Vsedanes 21.55 Dokumentarec: Ljubezen do narave 22.35 Film: Lancillotto e Ginevra (dram., r. Robert Bresson, i. Luc Simon, Laura Duke) CANALE5_____________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 7.10 Risanke 7.50 Rubrike: Gost, Magazine, Forum 9.00 Nanizanka: Aspettan-do il domani 9.25 Rubrika: Comestai? 10.00 Nanizanka: General Hospital 10.25 Rubrika: Il resto e vita 11.10 Kvizi: Tuttiinfamiglia 11.55 Bis, 12.40 II pranzo e šervito 13.30 Nanizanka: Sentieri 14.30 Film: La donna nelle tenebre (dram., ZDA 1957, r. Hugo Haas, i. Eleanor Parker) 16.30 Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Arniči miei - Atto II (i. Ugo Tognazzi, Adolfo Celi, Gastone Moschin) 23.00 Nanizanke: Mississip-pi, 24.00 Sguadra spe-ciale, 1.00 Missione impossibile R ET EQUATTRO 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lovely Sara, Candy Candy, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie 19.30 Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser 23.10 Film: Sodoma e Go-morra (zgod., It. 1961, r. Roberto Aldrich - Ser-gio Leone, i. Annama-ria Pierangeli) 1.20 Nanizanka: Ironside ITALIA 1 8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Rivkin il caccia-tore di taglie (krim., ZDA 1981, r. Harry Harris) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavna oddaja: Can-did Camera 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time Out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Nanizanka: Licia dol-ce Licia 20.30 Kviz: OK II prezzo e gi-usto 22.35 Variete: Lupo solitario 23.35 Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 0.30 Toma, 1.25 Simon & Simon TELEPADOVA 13.00 Risanki: Casper - Top Cat 14.00 Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone 16.30 Risanke: Gigi, Il fichis-simo, Voltron, Tran-sformens, Ghostbus-ters 19.00 Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Son tornate a fio-rire le rose (kom., It. 1975, r. Vittorio Sindo- ni, i. Walter Chiari, Valentina Cortese) 22.30 Film: Roma 1904 - Sto-ria de fratelli e de cor-telli (dram., r. Mario Amendola) 0.30 Film: Nel buio del ter-rore (dram., It. 1971, r. Jose Antonio Nieves Conde, i. Marisa Mell) TELEFRIULI_________ 13.30 Nad.:RosadeLejos 14.30 Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.10 Nanizanka: Maggior- domo persignora 19.00 Dnevnik 20.00 Informativna oddaja: Zdravstvo danes 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: La signora e il fantasma 22.30 Dnevnik 23.30 Variete: Il cappello sulle 23 0.30 Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta 1.30 Informativna odd.: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: II ritorno del Santo 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas 11.30 Nanizanka: Tata e il professore 12.00 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Fronto... chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik 14.15 Dokument.: Quark ekonomija 15.05 Inf. odd.: Kronika motorjev 15.30 Izobraževalna oddaja: Shede iz arheologije - Paestum 16.00 Šport: kolesarstvo 16.30 Aktualna oddaja: Svet je tvoj 17.25 Rubrika o knjižnih novostih 17.50 Danes v parlamentu 18.05 Inf. oddaja: Odprti prostor 18.30 Nanizanki: La baia dei cedri, 19.00 L'uomo che parla ai cavalli 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Elliott, il drago invisibile (kom., ZDA 1977, r. Don Bluth, i. Sean Marshall, Helen Reddy) 22.25 Dnevnik 22.35 Informativna oddaja: Esplorando 23.45 Glas. odd.: Sanremo rockstar 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 11.15 Izobraževalna oddaja: Monografije - Giaglione, praznik naše dežele 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - okolje 13.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.25 Filmske novosti 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 16.50 Oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik - kratke vesti 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Llspettore Derrick -Desiderio di tenerezza 19.30 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Lo scialo (po romanu Vasca Pratolinija, 3. del) 22.05 Glasbena oddaja: koncert Fran-cesca Guccinija 22.30 Dnevnik 22.45 Športne vesti 23.45 Film: Il sangue e la rosa (fant-dram., It.-Fr. 1960, r. Roger Vadim, i. Mel Ferrer, Elsa Marti-nelli, Annette Stroyberg) 12.00 Izobraževalna oddaja: Slikar svetuje 12.30 Dokumentarec: Monografije 13.00 Uporaba avdiovizualnih sredstev v znanosti 13.30 Tečaj ruskega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 15.15 Informativna oddaja: Stiffelius 16.15 Aktualna oddaja: Vse o nas 17.35 Film: Ouartieri alti (kom., It. 1943, r. Mario Soldati, i. Adriana Benetti, Massimo Serrato) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni sporedi 20.05 Otroški laboratorij: Pripovedovanje pravljic 20.30 Film: Ballando con uno sconos-ciuto (dram., VB 1985, r. Mike Nevell, i. Rupert Everett, Miranda Richardson, lan Holm) 22.05 Dnevnik 22.10 Informativna oddaja: Geo -Pustolovščine in odkritja 23.00 Dnevnik 23.25 Informativna oddaja: Stiffelius JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA iiiffiii! RTV Ljubljana 10.00 TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Faktografski ali dokumentarni film, nato slovenski kratki film Jutrišnje delo in razgovor z režiserjem Jožetom Pogačnikom, letošnjim nagrajencem za življenjsko delo na 34. beograjskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma 11.00 Filmska matineja: Vincent, Fran-cois, Paul in drugi (Fr.) 16.35 TV mozaik - Šolska TV (pon.) 17.35 Poročila 17.40 Pisma iz TV klobuka 18.25 Ekološka rubrika: Zelena straža 18.45 Risanka 19.00 19.26 19.30 20.05 21.10 22.15 22.30 Danes. Obzornik Vremenska napoved Dnevnik Tednik Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, 12. del) Dnevnik Retrospektiva dokumentarnih žanrov: Majnik Jožefa Čudna TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 19.45 20.00 20.25 20.30 22.10 22.20 23.30 Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev Dokumentarec: Divji živalski svet Nadaljevanka: Vite rubate Odprta meja TVD Stičišče Rubrika: Mesto danes Nanizanka: Il re del guartiere TV novice Film: La citta sommersa (pust., r. Budd Boetticher, i. Anthony Qu-inn, Robert Ryan, Mala Powers) TV Vsedanes Nadaljevanka: Delitto di stato (r. G. De Bosio, 4. in zadnji del) Dokumentarec: Zgodovina znanosti (0 2 ni n z Kil POST A* lil ■i 11 il Ilfflli ■■i i . CANALE5 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.05 Rubrike: Volti di oggi, Magazine, Forum 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.30 Film: Una splendida canaglia (dram., ZDA 1966, r. Irvin Kershner, i. Sean Connery, Joan-ne Woodward) 16.30 Nadaljevanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Kviz: Pentatlon 23.10 Inf. odd.: Cadillac 23.55 Filmske novosti 0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters 14.30 Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo 16.15 Dokumentarec: To je Hollywood 16.40 Dokumentarec: Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nam: Charlie's Angels 20.30 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Steward, Janet Leigh, Robert Ryan) 22.15 Film: Hindenburg (dram., ZDA 1975, r. Robert VVise, i. George C. Scott) 0.25 Nanizanki: Ironside, " 1.15Switch 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Sandy, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days 20.00 Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony 20.30 Nanizanka: Professio-ne vacanze 22.25 Variete: Lupo solitario 23.35 Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. Sidney Lumet) 20.30 Film: Un violento week-end di terrore (dram., Kanada 1976, r. William Fruet, i. Bren-da Vaccaro) 22.30 Šport: Catch 23.30 Film: Due ragazzi da marciapiede (kom., Španija 1971, r. Ramon Fernandez, i. Jean So-rel, Ira Fiirstenberg) TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 8.30 Nam: Fantasilandia 9.15 Film: Tragedia a Montpelier (dram., ZDA 1980, r. Jerry Thorpe, i. Richard VVidmark, Ned Beatty, Ossie Davis) 13.00 Risanki: Casper - Jab-ber Jaw 14.00 Nadalj.: Happy end 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: Il fichissimo, Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghostbus-ters 19.00 Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi pag v; 13.00 Nanizanka: La signora O e il fantasma H 13.30 Nad.: Rosa De Lejos i 5 14.30 Dražbi: IL tappeto ori- i Sr entale, Roberta Pelle Ub 15.30 Glasbena oddaja: Mu- # sic Box, 17.25 Speciale La Grotta i c/) 17.45 Variete: Fantastico > 19.00 Dnevnik sl 20.00 Dokumentarec: Lepo- te Italije w s 20.30 Športne vesti 1 z IS 21.30 Dokum.: Oceani - Q_ O o • • : •• • :::::: ■...j =t' Kij ..I P.....%i; RAI 1_________________________ 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: II ritorno del Santo 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas 11.30 Nan.: La Tata e il professore 12.05 Variete: Fronto... chi gioca?, vmes (13.30) dnevnik 14.15 Glasbena oddaja: Discoring 15.05 Aktualnosti: Primissima 15.30 Mladinska oddaja: Pista! 17.50 Dnevnik - Danes v parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Pista! (2. del) 18.30 Šport: kolesarstvo 19.00 Nanizanka: Luomo che pada ai cavalli 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Lo scomparso (r. Marcello Baldi, i. Lorenza Guer-rieri, Bruno Pieroni, Cristiana Borghi, Marino Mase, 1. del) 22.35 Dnevnik 22.45 Dnevnik - posebna oddaja 23.35 Informativna oddaja: Mednarodna panorama - Pustolovščine v kraljestvu tišine (5. del) 0.05 Dnevnik in vreme RAI 2________________________ 11.15 Informativna oddaja: Preseljevanje - beg civilizacije 11.45 Rubrika: Cordialmente (vodi Enza Sampo) 13.00 Dnevnik 13.15 Dnevnik. Iz našega žepa 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem (vodita F. Frizzi in S. Bettoja) 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Tedenska rubrika o turizmu in prostem času 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Llspettore Derrick -Un cappio al collo 19.30 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Petkov sejem: Portobello 22.30 Dnevnik 22.45 Inf. odd.: Mixer - kultura 23.30 Aktualnosti: Odprti studio 23.45 Nočni film: La stirpe del drago (dram., ZDA 1944, r. Jack Con-way in Harold S. Bucguet, i. Katharine Hepburn, Walter Hus-ton, Aline McMahon) RAI 3 12.10 Informativna oddaja: Psihomoto-rika in fizične hibe otrok 12.40 Informativna oddaja: Zemljepis danes - Razni tipi plovnih kanalov 13.00 Vzgojno-izobraževalna oddaja: Shede - Dežela Groana 13.30 Tečaj ruskega jezika 14.00 Vzgojno-izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi 14.30 Šport: tenis (mednarodni ženski turnir v Italiji) 19.00 Dnevnik 19.15 Dnevnik - deželne vesti 19.35 Glasbena oddaja: Dadaumpa -Gianna Nannini 20.05 Izobraževalna oddaja: Pripove--dovanje pravljic _ 20.30 Dokumentarec: Življenje na zemlji - Bogastvo zvrsti (pripravila Danilo Mainardi in Marco Visal-berghi) 22.10 Dnevnik 22.15 Informativna oddaja: Stiffelius 23.15 Dnevnik 23.35 Dokumentarec: The Atomic Cafe JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA TV Koper RTV Ljubljana_________________ 10.00 TV mozaik. Tednik 11.00 Filmska matineja: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Sp., r. Rafael Moreno Alba, pon. 9. dela) 16.30 TV mozaik. Tednik (ponovitev) 17.30 Poročila 17.35 Otroška oddaja 17.50 Nadaljevanka za otroke: Bela sled (r. P. Tuček, i. S. Aubrecht, T. Karger, M. Pečenka, 1. del) 18.20 Več veselja z vrtom (2. del) 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Srce gorate dežele (6. del) 21.00 Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu (10. odd.) 21.40 Rezerviran čas 22.00 Dnevnik 22.15 Film: Ljubezenska pisma z naklepom (dram., Jug. 1985, r. Zvonimir Berkovič, i. Irina Alferova, Zlatko Vitez, Zlata arena za scenografijo na festivalu Pulj 85) 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec 17.00 Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev 17.30 Dokumentarec: Divji živalski svet 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: II re del guartiere 20.25 TV novice 20.30 Opera: Otello (G. Verdi, v treh dejanjih) 22.00 TV Vsedanes 22.50 Dokumentarec: Ko še korenin zavemo - NOB v Sloveniji CANALE5_____________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.05 Rubrike: Gost, Magazine, Forum 9.00 Nadaljevanka: Aspet-tando ildomani 9.25 Rubriki: Disco propos-ta, Come stai, Siamo fatti cosi 10.00 Nanizanka: General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.30 Film: L'amante sco-nosciuto (dram., ZDA 1954, r. Nunnally Johnson, i. Ginger Ro-gers, Van Heflin) 16.30 Nanizanki: Aliče, L’al-bero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby 22.30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.40 Nanizanka: Missione impossibile RETEOUATTRO 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlies Angels 20.30 Film: Sfida senza pau-ra (dram., ZDA 1971, r. P. Newmann, i. Paul Newmann, Henry Fonda, Lee Remick) 22.30 Filmski tednik 23.05 Film: Anello di sangue (krim., ZDA 1970, r. Gilbert Cates, i. Gene Hackman) 0.40 Nanizanka: Ironside ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: I ragazzi sopran-naturali (srh., ZDA 1977, r. Greydon Clark, i. John Ireland) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time Out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.^0 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia 20.30 Film: Bonnie and Cly-de alLitaliana (kom., It. 1982, r. Steno, i. Ornel-la Muti, Paolo Villag-gio, Jean Sorel) 22.25 Športna oddaja: A tut-to campo 23.25 Košarka NBA 1.00 Nanizanka: Riptide TELEPADOVA 13.00 Risanki: Casper - Top Cat 14.00 Nad.: Happy end 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: II fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Gran bollito (dram., It. 1977, r. Mau-ro Bolognini, i. Shelley Winters, Renato Poz-zetto, Max von Sydow) 22.20 Športna oddaja: Euro-calcio 23.20 Fimske novosti 0.30 Film: II guartiere dei lilla (dram., Fr. 1957, r. Rene Clair) 13.30 Nad.: Rosa De Lejos 14.30 Dražbi: II tappeto ori-entale, Roberta Pelle 16.00 Glas. odd.: Musič Box 17.30 Nad.: Eleonora (i. Giu-lietta Mašina, 1. del) 18.35 Konjske dirke 19.00 Dnevnik 20.00 Ekološka rubrika 20.30 Zabavni spored: Bui-nesere Friul 22.30 Dnevnik 23.30 Konjske dirke 23.45 Nanizanka: Caccia al ladro d'autore 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi filmi na tv zaslonu kinoatelje FERDINANDO IL DURO — Der starke Ferdinand — Koreniti Ferdinand, ZRN 1976. Režija: Alexander Kinge. Igrajo: Heinz Schubert, Vere-na Rudolph, Gert Gunter Hoffman, Joachim Hackethal. V soboto, 2. maja, ob 16.10, na RAI 3. »Novi nemški film« je konec šestdesetih in v sedemdesetih ter osemdesetih letih z veliko občutljivostjo in pozornostjo obravnaval nove pojave v družbi (krizo inštitucij, terorizem itd.), reagiral je na nove družbeno-gospodarske in antropološke izzive bolj dosledno in učinkovito kot npr. italijanski sodobni film. Zlasti ostra družbeno-kritična dela pokojnega Fassbinderja in Schldndorfa, ženski pogledi Hel-me Sandersove in Margarethe von Trotta so razkrinkali pred javnostjo senčne in temne lise navidez »perfektnega« nemškega družbenega sistema. Eden začetnikov in utemeljiteljev tega izrazito kritičnega in političnega filmskega gibanja je Alexander Kluge in eno njegovih najboljših del je prav ta cinični portret malega, konformističnega, nasilnega, zanikrnega in topoumnega »služabnika kapitala«. Nasilni Ferdinand je delavski nadzornik v neki tovarni, ki celo nastavlja bombe, krade in strelja proti... ministru, da bi vendarle dokazal svojo lakajsko privrženost oblasti! IL VOLO DELL'UCCELLO MORTO — Let mrtve ptice, Slovenija 1973. Režija: Živojin Pavlovič. Igrajo: Arnold Tovornik, Majda Grbac, Polde Bibič, Rudi Kosmač, Jože Zupan. V soboto, 2. maja, ob 23.30, na RAI 3. Italijanska televizija predvaja že drugič ta Pavlovičev film, ki ga je ugledni srbski režiser snemal v Sloveniji. Pavlovič je v Sloveniji tako rekoč doma, saj je tu ali za produkcijo Vibe-film realiziral kar pet celovečernih filmov. Let mrtve ptice je sugestiven naslov za trpko in tragično zgodbo treh bratov iž slovenskega Prekmurja, ki se med seboj ne razumejo in si hočejo vsak na svoj način ustariti srečo v življenju. Najstarejši, ko se drugič poroči, mora v tujino kot ' gastarbajter". Srednji brat se vrne iz tujine in si s prisluženim denarjem odpre gostilno. Najmlajši je veterinar in reši kmetije na vasi pred živinsko kugo. Vsi trije žive odtujeno in iztirjeno življenje, le stari oče je še trdno vezan na zemljo in tradicijo. AMICI MIEI — Moji prijatelji, It. 1975. Režija: Mario Monicelli. Igrajo: Ugo Tognazzi, Adolfo Celi, Philippe Noiret, Duilio del Prete, Bernard Blier. V ponedeljek, 4. maja, ob 20.30, na Canale 5. Izraz »amici miei« je v italijanskem pogovornem jeziku postal že ustaljena parola ali primera, s katero označimo posebno duhovito ali hudomušno šalo na račun prijatelja, znanca ali kogarkoli. Zamisel za ta doživeti in izredno za- bavni skupinski portret nekdanjih, »starih« prijateljev je dal že pokojni režiser Pietro Germi. Ta film in druge nadaljevanke te »burkaške sage« je realiziral mojster italijanske komedije Mario Monicelli. Nekdanji prijatelji, zdolgočaseni časnikar, obubožani grof, prešerni gostilničar, arhitekt in kirurg, že nekoliko osiveli in v letih, se ponovno srečajo, da bi z »nemogočimi« šalami in potegavščinami spet mogli podoživljati veseli in razposajeni čas mladosti. GLI OCCHI Dl LAURA MARS — Eyes of Laura Mars — Oči Laure Mars, ZDA 1978. Režija: Irvin Kerschner. Igrajo: Faye Dunaway, Tommy Lee Jones, Brad Dourif, Rene Auberjonois. V torek, 5. maja, ob 20.30, na Rete 4. Kaj sploh vidijo oči Laure Mars, oči modne fotografinje, ki se suvereno in cinično kreta po najelegantnejših salonih New Yorka? Očarljiva Faye Dunaway ima posebne »medijske« sposobnosti, njene oči lahko »zrejo čez«, v neprodorne dimenzije parapsihološkega... Tako je priča kar štirim umorom. Neznani morilec ubija na okruten način manekenke in prijateljice omenjene fotografinje in seveda preži tudi na- njo. Kerschner je zgradil dobro, sodobno srhljivko, nabito z napetostjo in spektakularnostjo. Faye Dunaway je tudi v tem filmu izrazila ves svoj agresivni talent, saj sloni vsa dramaturška napetost na njeni šarmantni osebnosti. LANCILOTTO E GINEVRA — Lancelot du Lac — Lan-celot, Fr. 1974. Režija: Robert Bresson. Igrajo: Lue Simon, Laura Duke Condominas, Humbert Balsam, Vladimir Ontolek - Orešek. V sredo, 6. maja, ob 20.30, na TV Koper. Bressonov Lancelot du Lac je res posebna in svojska variacija na temo filmov o mitskem svetu kralja Artuja in njegovih vitezov Okrogle mize. Poduhovljeni, rigorozni in asketski francoski režiser seveda ni realiziral običajnega pustolovskega ali zgodovinskega filma o srednjeveških dvobojih, kurtoazni ljubezni konjenikov do milih dam itd. Bresso-nova intimna pripoved o nedovoljeni strastni ljubezni med najzvestejšim kraljevim konjenikom in kraljico se razpleta na čisto drugi razsežnosti: v globljem in zato ne manj srditem spopadu etike z estetiko, želje in prepovedi, kreposti in divje ljubezni. Robert Bresson je poet kamere in besede, zato snema s posebno bogatim vizualnim slogom globlje potrebe in vsebine človeškega. BALLANDO CON UNO SCONOSCIUTO — Dance with a Stranger — Ples z neznancem, VB 1985. Režija: Mike Nevell. Igrajo: Miranda Richardson, Rupert Everett, lan Holm, Mathew Carroll. V četrtek, 7. maja, ob 20.30, na RAI 3. Nevellov film rekonstruira na podlagi romana angleške pisateljice Shelagh Delawey šokantno in po svoje šarmantno zgodbo iz 50. let. Plesalka Ruth Ellis ubije z revolverjem, na velikonočni večer leta 1955, svojega bivšega ljubimca, razvajenega in lahkomiselnega pilota športnih avtomobilov. Kmalu zatem nesrečnici sodijo po hitrem postopku in jo usmrtijo 13. julija istega leta. Ta smrtna obsodba je dvignila veliko polemik in razdelila angleško javnost, tako da so prav na podlagi tega tragičnega primera začeli postopek za ukinitev in tudi ukinili smrtno kazen v Angliji. Zelo subtilna psihološka analiza značajev in naravnost presunljiva igra glavne junakinje ter ostalih igralecev sta odličen pokazatelj močne izpovednosti in živosti »novega angleškega filma« osemdesetih let. Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče UMBERT0 T0ZZI - MINUTI Dl UN’ETERNITA EP Potem ko sta Morandi in Ruggeri izdala svoji plošči, so ljubitelji kan-tavtorstva nestrpno pričakovali izid Tozzijeve plošče. Naj povemo, da je bil Tozzi že dalj časa odsoten, tako glede snemanj, kot na koncertnem področju. Pričakovanje in nestrpnost za Tozzijevo novo potezo sta bila, torej upravičena. S tem long playem je Tozzi med vrsticami verjetno hotel povedati, da je v preteklosti že dovolj zaslužil in mu sedaj ni do pretiranega napora in dela. Minuti di uneternita vsebuje namreč vse najbolj znane hite Um-berta Tozzija, razen dveh in sicer Ti amo in Tu. Res je škoda, da se Tozzi ponavlja, ker razpolaga z zelo učinkovitim glasom in dobrimi melodijami, ki niso značilne za italijansko kan-tavtorstvo. Umberto Tozzi posveča namreč največ pozornosti glasbi, medtem ko so v italijanskem kan-tavtorstvu vedno precej važnejši teksti. Glede glasu bi povedal še, da je bil na sanremskem festivalu ob Ruggeriju in Morandiju nedvomno najslabši, saj je v živo za- pel par notic, ki niso zvenele prav prepričljivo. Kljub vsemu je ta zadnja plošča kvalitetna, dobra in vključuje, kot sem že prej omenil, nekaj legendarnih songov, kot recimo Gloria, Donna amante mia, Notte rosa itd. Ostale pesmi so: Oualcosa gual-cuno, Se tu mi aiuterai, lo cammi-nero, Dimentica, dimentica, Si pub dare di piu, Non ho che te, Lo stare insieme, Perdendo Anna, Roma Nord, Eva. Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:....................................................i............... Glasujem za:............................................................... Moj predlog:............................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. današnji televizijski in radijski sporedi n: ram 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Professione pericolo! 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Aktualnosti: Okrog nas 11.30 Nanizanka: La Tata e il profes-sore 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Glasbena Oddaja: Discoring 15.05 Aktualnosti: Primissima 15.30 Mladinska oddaja: Pista! - igre, kvizi in Walt Disney 17.50 Šport: atletika - Romaratona 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Pista! (2. del) 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja o naravnih zanimivostih: Afrika, Afrika - Afriški lev 22.30 Dnevnik 22.40 Dnevnik - posebna oddaja 23.30 Informativna oddaja: Mednarodna panorama - Pustolovščine v kraljestvu tišine (4. del) 24.00 Dnevnik in vreme | C RAI 2 I 10.00 Film: Appassionatamente (dram., ZDA 1945, r. Curtis Bernhardt, i. Ida Lupino, Olivia De Havil-land) 11.45 Rubrika: Cordialmente, z Enzo Sampb 13.00 Dnevnik 13.15 Dnevnik. Iz našega žepa 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 15.45 Šport: jahanje in avtomobilizem 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Tedenska rubrika o turizmu in prostem času 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Llspettore Derrick -Il padre di Lissa 19.30 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Petkov sejem: Portobello 22.30 Dnevnik 22.45 Inf. odd.: Mixer - kultura 23.30 Aktualnosti: Odprti studio 23.45 Nočni film: Il pirata Vankee (pust., ZDA 1952, r. Frederick de Cordova, i. Jeff Chandler) ri^ rai 3 n 11.00 Koncert ob 750-letnici ustanovitve Berlina: iz berlinske Filharmonije, dir. Herbert von Karajan (Mozart - Divertimento v D-duru K 334, Strauss - Also spracht Za-rathustra) 12.35 Film: Aguile nelhinfinito (pust., ZDA 1955, r. Antony Mann, i. James Stewart, June Allyson 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 15.30 Šport: kolesarstvo 16.25 Film: Sguadrone bianco (vojni, It. 1936, r. Augusto Genina, i. Fulvia Lanzi, Francesca Dalpe) 18.00 Informativna oddaja: Stiffelius 19.00 Dnevnik 19.15 Dnevnik - deželne vesti 19.35 Glasbena oddaja: Loredana Berte 20.05 Izobraževalna oddaja: Nehvaležna starost in vzgoja čustev 20.30 Film: Pollo al limone (r. Števen Štern, i. Victoria Principal) 22.30 Dnevnik 22.35 Dokumentarec: Delta 23.25 Dnevnik 23.30 Dnevnik - deželne vesti RTV Ljubljana_____________ 9.05 Poročila 9.10 Lutkovna predstava: Smešno za zjokat (Franček Rudolf) 9.55 Papirniški orkester Vevče 10.25 Nova jeklarne na Jesenicah 11.30 Risani film: Drugačna Sneguljčica (Madž. 1984, r. Jozsef Nepp) 13.00 Nad.: Sonce in sence (pon.) 14.00 Praznovanje 1. maja na Poljanah 14.30 Tri srca Radenci 87 15.55 Šport: Hokej na ledu (z Dunaja) 16.20 Poročila 16.25 Mladinska oddaja: Moji konji (F. Majnik) 16.40 Nadaljevanka: Fračji dol (2. del) 17.05 Film: Rdeči in črni (Jug. 1985, r.Miroslav Mikuljan, i. Bekim Fehmiu, Radko Polič) 19.05 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nad.: Srce gorate dežele (5. del) 21.00 Dokument: Po sledovih Slovencev v svetu - Delavci vseh dežel 21.45 Dnevnik 22.40 Film: Podeželana (kom., ZDA 1969, r. Arthur Hiller, i. Jack Lemmon, Sandy Dennis) |1P) TV Koper __________ 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program 15.55 Hokej na ledu Češkoslovaška-Kanada (z Dunaja) 18.30 Risanke 19.00 Odprta meja Današnja prvomajska Odprta meja bo posvečena partizanski liriki. Znano je, da zaradi kulturnega molka slovenski pesniki in pisatelji niso objavljali svojih del. Izjeme so brošure, ki so izhajala na straneh partizanskega tiska. Prispevek z naslovom Zmaga ni marmor o manj znanih pesniških stvaritvah v času NOB je pripravila ljubljanska redakcija. 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: Il re del guartiere 20.25 TV novice 20.30 Prvomajski koncert 22.30 TV Vsedanes 22.40 Nadalj.: La settimana di Chiara Brenna (r. Giorgio Pelloni) CANALE 5_________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.00 Rubriki: Forum, Magazine 9.00 Nadaljevanka: Aspet-tando il domani 9.25 Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi 10.00 Nanizanka: General Hospital 11.10.Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: LTspettore (dram., ZDA 1962, r. Philip Dunne) 17.00 Nanizanka: falbero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby 22.30 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.40 Nanizanka: Missione impossibile ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giomi di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary T yler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlie's Angels 20.30 Film: Il viaggio (dram., It. 1973, r. Vittorio De Sica, i. Sphia Loren, Richard Burton) 22.45 Filmski tednik 23.00 Film: Accadde a Berli-no (krim., VB 1953, r. Carol Reed, i. James Mason, Claire Bloom) 0.55 Nanizanka: Ironside ITALIA1 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: Moriranno a mi-lioni (dram., ZDA 1973, r. L. H. Martinson, i. Richard Basehart, Su-san Strasberg)) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavna oddaja: Can-did Camera 14.15 Glasbena oddaja: Deeay Television 15.00 Nanizanka: Time Out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia 20.30 Film: Il signor Robinson - Una mostruosa storia damore (kom., It. 1976, r. Sergio Cor-bucci, i. Paolo Villag-gio, Zeudi Araya) 22.35 Športna oddaja: A tut-to campo 23.35 Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA 1.15 Nanizanka: Riptide telepadova 13.00 Risanki: Casper - Top Cat 14.00 Nadaljevanka: Happy end 15.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Vigili e vigilesse (kom., It. 1982, r. Franco Prosperi, i. Stella Carnacina, Andy Lu-otto) 22.30 Športna oddaja: Euro-calcio 23.30 Fimske novosti 0.30 Film: Sbamm (kom., It. 1980, r. Franco Abussi, i. Ezio Greggio) TELEFRIULI 13.30 Nadaljevanka: Rosa De Lej os 14.40 Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle 16.00 Glas. odd.: Musič Box 17.30 Variete: Vanita 19.00 Dnevnik 20.00 Ekološka rubrika 20.30 Zabavni spored: Bui-nesere Friul 22.30 Dnevnik 23.45 Nanizanka: Caccia al ladro dauto 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo [ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; Koledarček; 8.30 Na goriškem valu (pon.); 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Koncert Godbe ravenskih železničarjev (dir. A. Lipov-nik); 11.30 Pisani listi: hiša in vrt, Od Mont Blanca do prostega plezanja; mozaik; 13.20 Zbori ; 13.40 Skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma, 16.00 Osebno; 17.10 Primorska poje 87; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Posebna otroška oddaja: Igra; 8.45 Pomladansko kolo; 9.05 Praznična glasbena matineja; 10.05 Mednarodni izbor popevk; 11.30 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Umri mlad, ostani lep...; 14.05 Delavski pozdrav; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.45 Zabavna glasba iz studia 26; 16.00 Vrtiljak želja; 17.02 Slovenska praznovanja 1. maja; 17.30 Z nagrajenci letošnjega slovenskega tekmovanja študentov glasbe; 18.15 Rudolf Golouh: Kriza; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pregled dogodkov in servis; 9.30 Ob prvem maju: oglašanja s prazničnih prireditev, reportaže; 10.00, 11.00-11.30, 14.00 čestitke delovnih kolektivov; 12.00 Glasba po željah; 15.30 Glasbena oddaja; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Čestitke delovnih kolektivov; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.30 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High Power; 19.00 Su e zo per le contrade (pon.); 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100;5 MHz za Vzhodni Kras. 10.00 Ob prvem maju, prazniku dela; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Večerni val z Marijo in Tončkom; vmes glasba. PIRAN OB 1. MAJU čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom SKUPŠČINA OBČINE in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SKUPŠČINA OBČINE KOPER in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Ob 1. maju želimo veliko delovnih uspehov SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti čestitajo delovnim ljudem in občanom ob 1. maju, prazniku dela! zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA zavaruje triglav s predstavništvi v AJDOVŠČINI IDRIJI TOLMINU čestita svojim zavarovancem in občanom ob prvomajskih praznikih ELEKTRO PRIMORSKA TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA — NOVA GORICA — KOPER — SEŽANA — TOLMIN IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita ob prazniku dela KOPER Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 AGROSERVIS Koper DROGA Portorož INTERNA BANKA Koper JADRAN lmport-export Sežana PRESKRBA Koper TOP Portorož Delovnim ljudem, občanom in gostom iskrene čestitke ob prazniku dela, 1. maju fO ljubljanska banka splošna banka koper Želi vsem svojim klientom, prijateljem in poslovnim partnerjem obilo delovnih uspehov DELOVNA ORGANIZACIJA cestno podjetje NOVA GORICA želi vsem uspešno praznovanje prvomajskih praznikov /rk gostol »GOSTOL« NOVA GORICA TOZD Tovarna strojev Nova Gorica TOZD Tovarna strojev Tolmin TOZD Tovarna strojev Idrija TOZD Livarna Nova Gorica DSSS Čestitamo ob 1. maju! Predsednik Ksaverij Leban poročal na sinočnjem občnem zboru Kmečka banka lani krepko povečala poslovanje Leto 1986 je bilo za goriško Kmečko banko zelo pozitivno. Po dolgih letih odkar so vložili prvo prošnjo so dobili veliko pooblastilo za devizno poslovanje, kar jim je že omogočilo razširiti in izpopolniti to poslovanje v korist vseh strank doma in v tujini, še več takih možnosti bo v prihodnje. »Lahko z zadovoljstvom rečemo, da je bil ta največji dosežek naše banke v zadnjih letih, sad solidnega in strokovnega dela, zaradi katerega nam je Banca dltalia dala to veliko priznanje.« Tako je povedal predsednik upravnega odbora Kmečke banke Ksaverij Leban članom, ki so prišli sinoči na redni letni občni zbor, ki je bil v goriškem Kulturnem domu. Kmečka banka si je dolga leta prizadevala, da je dobila ta status. Do lanskega leta je morala v ta namen sodelovati z drugo banko, ki je imela tak status. Sedaj pa je goriško kreditno podjetje polnomočno prisotno v obmejnem in mednarodnem prometu blaga. Vse bolj dobiva pečat obmejne banke. Primerno se bodo morali organizirati, kajti v teh letih prihaja do sprostitve »bančnih« meja med članicami EGS. Tudi kapital in bančno poslovanje se bodo v mejah EGS prosto premikali. S tem v zvezi pa je treba omeniti tudi ne preveč pozitivno dejstvo, da niso dobili dovoljenja za odprtje nove- ga ali novih okenc, ki so jih zaprosili. V Furlaniji-Julijski krajini so bila dana v zadnjem času številna taka dovoljenja. Tudi na Goriško postopoma vdirajo nove banke, ki imajo sedež izven naše pokrajine. Res je sicer, da je bila prvenstvena skrb Kmečke banke usmerjena v dovoljenje za poslovanje s tujino. Sedaj pa bo treba poskrbeti tudi za širjenje v zaledju, kar si sicer v tem kreditnem podjetju zelo želijo. Prav dovoljenje za neposredno poslovanje s tujino je omogočilo povečanje števila uslužbencev, od prejšnjih 34 na 44 (s tem so se tudi izdatki za osebje povečali od predlanskih 1.400 milijonov na lanskin 1.747 milijonov). Sicer je treba povedati, da so lani nadaljevali z večanjem uslug klienteli, ki se veča iz leta v leto. Zelo dobre uspehe beležijo na področju kmetijskih posojil, s čemer so se pričeli ukvarjati pred letom dni. Nudijo pa seveda vsa druga posebna posojila, od obrtniških do trgovskih, od dolgoročnih hipotekarnih pa do posebnih s posebnimi finančnimi ustanovami za dolgoročno kreditiranje. V lanskem letu so tudi uspešno izpeljali akcijo zvišanja družbene glavnice. Člani so se skoro stoodstovno odzvali vabilu upravnega odbora in občnega zbora. »Cilj je bil dosežen. Po tej poti bomo nadaljevali,« je dejal Le- ban, »ob ugotovitvi, da lastno premoženje postaja za banke čedalje pomembnejše v njihovem poslovanju.« Predsednik je tudi povedal, da uspešno sodelujejo v deželnem konzorciju ljudskih bank, z računalniškim centrom v Padovi, da krepijo stike z drugimi bankami. Že več let uspešno delujejo z vsem tem, kar je danes v italijanskem finančnem svetu postalo neizbežno. Velik razmah je dosegel servis za poslovanje z vrednotnimi papirji. V kratkem naj bi nudili celotno borzno poslovanje, ne pa le državnih obveznic in skupnih skladov. Zaradi povečanega poslovanja bodo najbrž že letos uredili še nekaj dodatnih prostorov. Kupili so namreč nekaj stanovanj v sosednih stavbah in jih že preurejajo. Kljub še vedno obstoječim gospodarskim težavamm na Goriškem, ko nas še vedno pesti zaprtje številnih tovarn, čemur je sledila brezposelnost, je bilo lani prvič po tolikih letih zabeležiti rahel porast zaposlitve, to pa v glavnem v malih, predvsem obrtnih podjetjih. Veliko pričakovanja je tudi v zvezi z investicijami, ki jih bo omogočil paket Altissimo za Trst in Gorico. Težavam navkljub pa je Kmečka banka lani povečala denarno poslovanje. Zaupana ji denarna sredstva so se povečala za 7,04 odstotka, od predlan- skih 73 milijard in pol na 78.651.419.161 lir. Ugodno in razveseljivo je dejstvo, da so v lanskem letu povečali naložbe za kar 19,49 odstotka. To je seveda znak, o čemer je že bil prej govor, da se gospodarstvo Goriške prebuja in krepi. Seveda imajo tudi pri tem kreditnem podjetju, kot pri vseh drugih, še precej opravka s terjatvami posojil, ki jih nekateri s težavo odplačujejo, prav zaradi gospodarske krize prejšnjih let. Od predlanskih 21 in pol milijarde lir naložb so se te lani povečale na 25.867.881.784 lir. Sem sodijo vse vrste posojil. Ne bi se radi spuščali v podrobne podatke, nekaj pa jih je treba zabeležiti. Čistega dobička so imeli 624.917.764 lir. V redno rezervo so namenili 536 milijonov lir. Skoro 58 milijonov so namenili za dividende. 31 milijonov pa bodo dali v dobrodelne namene, oziroma porazdelili društvom in raznim ustanovam. Ob zaključku velja še povedati, da se je lani družbeno premožene dvignilo kar za 28,68 odstotka, in sicer od prejšnjih šest milijard in pol na osem milijard in pol. S prej omenjenim povečanjem redne rezerve, o čemer so sklepali sinoči, se bo družbeno premoženje dvignilo na 9 milijard in sto milijonov lir. Na pobudo SKGZ in VZPI-ANPI Zborovanje bivših borcev za sožitje, mir in razvoj Jakomin obiskal Cumpeto Miting za sožitje, mir in razvoj. Včeraj v skupnem boju proti nacifašizmu, danes v prizadevanju za celovito uresničitev republiške ustave. To je bilo geslo prireditve, ki sta jo v sredo zvečer v Kulturnem domu pripravila Teritorialni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Goriško in Vsedržavno združenje partizanov Italije (ANPI). K pobudi je pristopilo nad dvajset društev, organizacij in ustanov, med temi tudi Predsedstvo goriš-ke Pokrajine. Udeleženci, bivši partizanski borci slovenske in italijanske narodnosti, predstavniki društev in organizacij, so si najprej ogledali film Na svoji zemlji, ki ga je pred skoraj štiridesetimi leti posnel France Štiglic, zatem pa prisluhnili govoru predsednika TO SKGZ Mirka Primožiča in predstavnika VZPI-ANPI, Silvina Poletta. Mirko Primožič je v uvodnem delu svojega nagovora opozoril na dva zgodovinska dogodka, katerih obletnice Slovenci v teh dneh zavestno praznujemo: 27. april 1941 — Dan ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, 25. april 1945 — Dan vstaje in zmage nad nacifašizmom v Italiji. Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte so bili položeni temelji obstoja in razvoja slovenskega naroda, dan vstaje in zmage nad nacifašizmom pa pomeni izhodišče za graditev drugačnih, demokratičnih odnosov v povojni Italiji. Primožič je naglasil, kako danes, po več kakor štiridesetih letih, Slovenci na Goriškem, v Trstu, Beneški Sloveniji, še zmeraj čakamo, na uresničitev naših takratnh pričakovanj in na izvajanje pravic, ki nam jih priznava Ustava. Omenil je nato namerno potvarjanje zgodovinskih dejstev, namerno izkrivljeno predstavljanje naših zahtev in prizadevanj po zakonskem priznanju enakopravnosti, na naraščanje raznih oblik pritiska na našo narodnostno skupnost, ob preveliki tolerantnosti oblasti. "Slovenci smo za sožitje, vendar na enakopravni osnovi," je poudaril govornik. "Zato smo v vseh povojnih letih bili dosledno za uresničevanje nadaljevanja in poglabljanja sodelovanja med vsemi demokratičnimi silami." Silvino Poletto je podčrtal pomen ponovnega poglabljanja sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi borci in sploh med vsemi poštenimi demokrati, zlasti v letu ko slavimo 40-letnico Republike in 40-letnico Ustave. Sodelovanje med SKGZ in VZPI, ki se je pričelo z Mitingom za sožitje, mir in razvoj, se bo nadaljevalo z raznimi drugimi skupnimi prireditvami. Polet- to je nadalje opozoril na premike, ki se kažejo tukajšnjih krogih v obravnavanju in preučevanju preteklosti. "Zapihal je nekakšen nov veter," je dejal, -in zato velja še posebej strniti naša prizadevanja." Udeležence mitinga so zatem pozdravili še pokrajinski odbornik dr. Mirko Spazzapan, tajnik delavske zbornice CGIL za Goriško, Luciano Pini in Julij Beltram. Mitinga v Kulturnem domu so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Nove Gorice in jugoslovanskega konzulata v Trstu. V Gradežu danes začetek turistične sezone Danes popoldne bodo s prijetno svečanostjo v Parku rož otvorili letošnjo turistično sezono za kar skrbi tamkajšnja Letoviščarska ustanova. Jutri bo že prvi izmed več kongresov ter posvetov, ki pripomorejo k turističnemu razvoju tega kraja. Zdravniki in drugi strokovnjaki bodo v kongresni palači govorili o medicinsko-socialnih aspektih termalnih kopeli in rehabilitacije. Posvet se bo pričel ob 9.uri, trajal bo ves dan. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin je obiskal predsednika Goriške pokrajinske uprave Sivlia Cumpeto, ki ga je zadržal na prijateljskem pogovoru. Prisotna sta bila, kot je razvidno na naši sliki, tudi podpresednik Fabbro in odbornik Bressan. Govor je bil o široki paleti vprašanj, ki zanimajo sodelovanje med Goriško in sosedno Jugoslavijo. Sindikalisti pri goriškem županu Goriški župan Scarano je z nekaterimi odborniki včeraj sprejel sindikaliste, kar je že običaj na predvečer de- lavskega praznika. V svojem govoru je goriški župan poudaril, da se nahajamo še vedno v slabem gospodarskem položaju, pa čeprav se kažejo prvi znaki obnove. Povedal pa je tudi, da prihaja še vedno do raznih težav, za kar je dokaz v tovarni De Licia, kjer je v zadnjih dneh prišlo do zaposlitvenih težav. Sindikalno zastopstvo so vodili Brancati, De Vit in Pini. Slednji je govoril v imenu vseh sindikatov ter povedal, da je še vedno preveč ljudi brez dela. Prisotno je bilo tudi zastopstvo delavstva tovarne De Licia, da bi tako vzbudilo pozornost na nastali položaj v tej tovarni. • Do nedelje je v dvorani Bergamas v Gradišču ob Soči odprta razstava vin Noe d'oro, ki je združena s pokušnjo lanskih najbolj žlahtnih vin iz vse naše dežele. Kot je znano prireja to vsakoletno razstavo enoteka La Sere-nissima, ki ima ta vina na razpolago vse leto, dokler trajajo zaloge. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja 19. maja celodnevni avtobusni izlet v Beneško laguno, z obiskom otokov Bu-rano, Murano in Torcello. Kosilo v Bura-nu. Prijave izključno v ponedeljek, 4. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva. Sekcija krvodajalcev v Doberdobu priredi od 3. do 8. julija petdnevni izlet v Grčijo. Vpisovanje v gostilni Peric (tel. 78000) do 31. maja. Nova telefonska številka PROMETNE POLICIJE V GORICI 22-333 Bruce Forman v Kulturnem domu V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, 2. maja, ob 21. uri koncert ameriškega kitarista Bruce Formana. Gre za priznanega umetnika, ki se trenutno nahaja v Trstu. Goriški koncert bo prvi iz daljše turneje po Italiji. Za koncert v Kulturnem domu so poskrbeli slovenski univerzitetni študentje skupine UNIFAK v sodelovanju s Koordinacijskim centrom za glasbene dejavnosti v Trstu ter Radio Fantasy iz Gradeža. Prvomajski prazniki v Števerjanu Danes, 1. maja, ob 16. uri na Trgu svobode PROSLAVA OB OBLETNICI OSVOBODITVE. Govorita Darko Bratina in sen. Silvano Bacic-chi. Nastopijo člani Gledališke skupine Gorica in godba na pihala iz Brd. Ob 17. uri v Dvoru nastop folklorne skupine, mažoretk iz Nove Gorice, godbe na pihala. Zvečer ples z ansamblom Ludvika Lesjaka. Jutri, 2. maja, ples z ansamblom Novi Laposi. V nedeljo, 3. maja, ob 9.30 spominski pohod ŠTEVERJAN - GONJAČE. Ob 17.30 nastop mladinske folklorne skupine Lis Lusignutis. Prikaz latinskoameriških plesov. Zvečer ples z ansamblom Novi Laposi. Vse dni je odprta razstava briških vin Prvomajska praznovanja V Gradišču ob Soči bo danes zjutraj enotna proslava delavskega praznika, 1. maja, ki ga skupno prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Ob 10.30 bo v prijetnem parku sredi Gradišča govoril Giannino Padovan, član vsedržavnega tajništva CGIL. Seveda, kot je ob takih priložnostnih že običaj, se bodo delavci udeležili sprevoda, ki se bo odvijal od Drevoreda Trieste do središča mesta. Zbirališče udežencev sprevoda bo ob 9.uri, sprevod se bo pričel pomikati ob 9.30. Po Padovanem govoru bo igrala godba iz Tržiča. Svoj praznik bodo imeli, kot vsako leto, tudi Doberdobci. Shod v tej kraški vasi bo ob 9. uri. Zatem bodo skupno odšli v Gradišče. Popoldne ob 14. uri bo prvomajski praznik v Opatjem selu, v priredbi novogoriških sindikatov. Prvomajske proslave bodo tudi drugod. V Števerjanu bo tradicionalni prvomajski praznik v priredbi društva Briški grič. Še prej bosta govorila Darko Bratina in sen. Silvano Bacicchi. V Rupi se nadaljuje praznik frta-Ije. Na njem bo govorila predsednica SSO Marija Ferletič. PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ prireja še danes tradicionalni Praznik frtalje Ob 16. uri priložnostni govor predsednice SSO Marije Ferletič. Sledi nastop dramske skupine iz Štandreža z igro Narodni poslanec. Zvečer ples z ansamblom TAIMS. Na razpolago odlično vino, jedi na žaru in prav RUPEN-SKA FRTALJA. OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN Danes 17.30, 19.30, 21.30 Jutri 15.30, 17.30 V nedeljo 15.30, 17.30, 19.30 »GLI ARISTOGATTI« Walt Disney razna obvestila SZSO - SGS obvešča aktivne člane, člane, prijatelje in starše, da bo letošnje jurjevanje danes, 1. maja, v Sovodnjah (pri Rubijskem gradu). KŠD Vipava vabi člane in prijatelje na 8. Spominski pohod Števerjan-Gonjače, v nedeljo, 3. maja. Zbirališče, ob 9. uri na Dvoru. kino Gorica VERDI 16.00—22.00 »The Hitcher - La lunga strada della paura«. Prepovedan mladini pdd 14. letom. CORSO 16.00—22.00 »Corto circuito«. VITTORIA 16.00—22.00 »Vania, voglio farlo con te«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 15.30—22.00 »Gli aristogat-ti«. Risanka. Krmiti OBČINSKO GLEDALIŠČE 17.30-21.30 »Gli aristogatti«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.30-18.30 »Znak za nevarnost«. Ob 20.30 »Leteči seks«. DESKLE 19.30 »Mojster in kremšnita«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 85136. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315. POGREBI Jutri v Gorici: ob 9.30, Santa Pasin vd. Ledri iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 11. uri Caterina Ouarantotto iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče; ob 12.30 Jagomir Pod-beršček iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež. Društvo slovenskih lovcev Doberdob izreka Milanu Tomšiču in svojcem iskreno sožalje ob smrti drage mame Karoline. Vsem delovnim ljudem in občanom OB PRAZNOVANJU 1. MAJA ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine NOVA GORICA hitro varno udobno ravtopromet gorica AVTOPROMET GORICA NOVA GORICA TOZD Tovorni promet TOZD Gorica, PP in TA TOZD Avtoremont TOZD Avtoprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Avtoservis DSSS Čestitke vsem občanom in delovnim kolektivom ob 1. maju Kolektiv solkanske industrije apna IZ NOVE GORICE Želimo vsem občanom mnogo delovnih uspehov Splošno gradbeno podjetje »Gorica« NOVA GORICA-Erjavčeva 19 Ob L maju želimo veliko delovnih zmag vsem delovnim ljudem in kolektivom r e 'n 2. e u o v a gorica PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV Iskra Iskra Avtoelektrika n. sol. o. Nova Gorica TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec TOZD Avtoelektrični vžigalni sistemi Tolmin TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica TOZD Žarnice Ljubljana TOZD Delovna sredstva TOZD Odlitki Komen TOZD Komerciala TOZD Inštitut Delovna skupnost skupnih služb Čestitke delovnim ljudem ob 1. maju TEKSTILNA TOVARNA »OKROGLICA« 65293 VOLČJA DRAGA Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem DELOVNA ORGANIZACIJA GORIŠKI VODOVODI Našim potrošnikom čestitamo za praznik dela Vsem občanom in delovnim ljudem Želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije Zagrebački transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 Vsem delovnim kolektivom čestitamo ob 1. maju! • POSLOVNA SKUPNOST Sežana Vsem sodelavcem, občanom in zamejskim rojakom želimo ob 1. maju veliko delovnih uspehov ssiaoDa tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o. sežana Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem želimo veselo praznovanje 1. maja Tovarna KRASMETAL - Sežana vam čestita ob 1. maju, prazniku dela Kraški zidar Splošno gradbeno podjetje n. sol. o. Sežana — Partizanska ulica št. 28 s svojimi TOZD: — GRADBENA OPERATIVA — MARMOR — MEHANIZACIJA — PROJEKTIVNI BIRO — PROIZVODNA OBRT — DSSS Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem želimo obilo delovnih uspehov MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Tel. (067) 72-651 PROIZVODNI PROGRAM 0 lepila za lesno industrijo polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianoakrilna raztopinska lepila. • polivinilacetatne disperzije • barve za obeleževanje • lepila v razpršilcu Pridružujemo se čestitkam ob 1. maju Kraški vodovod Sežana Ob 1. maju čestitamo vsem občanom in prijateljem ISKRA TOZD ELEKTR. AKUSTIKA SEŽANA Ob 1. maju, prazniku dela, čestitamo delovnim ljudem in občanom FERROTEHNApo IZOLA p. o. Izola, Polje 21 DO ZA BLAGOVNI PROMET IN STORITVE OB 1. MAJU ČESTITAMO VSEM OBČANOM PRIMORSKE REGIJE radijski odmevi Igralec neponovljivega izraza Od nas je odšel Rado Nakrst, igralec neponovljivega izraza, duha in misli, filozofskega in čustvenega odnosa do sveta, poosebljena enkrat-nost, enkratna celovitost (umetniške) osebnosti. Prav gotovo je malo odrskih umetnikov, ki so se odlikovali s tolikšno mero izvirnosti, prepoznavnosti, pa spet vztrajnosti v izpopolnjevanju svoje usode, izpopolnjevanju tiste vrste, ki ji pravimo izčiščenost, izbrušenost, preglednost in bogastvo. Je že tako bodisi v umetnosti in bodisi v življenju: vsak posameznik je konec koncev lahko najpopolnejši, v kolikor je najbolj on sam, v kolikor je svetloba vsega tistega, kar je njegova in povsem njevoga luč, njegova svetilka. Spominska oddaja izpred desetih let, ko je Rado Nakrst prejel zlat Borštnikov prstan, oddaja, ki jo je občuteno uvedel in povezal Josip Tavčar, je nenavadno zgovoren prikaz do kraja izoblikovanega umetniškega življenja, ki se je v delih velikega Pirandella dokopalo do poslednje stopnice svojega uresničenja in izpolnitve. Oprijemljivo je bilo v odbranih odlomkih še danes mogoče čutiti - prav gotovo bo to mogoče tudi čez mnoga in mnoga leta - kako je Nakrstova celokupna izkušnja ujela s posebnim avtorjem v domala neločljivo vez in povezavo: igralčeva nenavadna, gosta, do potankosti izdelana govorna kantilena, ubrana v dolge, zadržane in istočasno napete ritme, odrska beseda, ki niti en sam trenutek, niti v premorih, ni informativna, zgolj povedana, ampak je spoj duše in glasu, spoj notranjega vzgiba in govorne oziroma miselne artikulacije - torej docela avtorski izraz, kot so za dobre slikarje avtorske barve in kombinacija izbranih barv, se je z globalno filozofijo sveta spojil in združil v silovito stvaritev. Igra videza in resnice, igra norosti in normalnosti, mask in krčevitih vzgibov življenja, ki so stisnjeni v preozke kalupe; konflikt med zasebnostjo in javnostjo, ki predstavlja že stoletja za mislečega in živega človeka preizkušnjo, za katero ni idilične in udobne rešitve; prazen prostor med vero in nevero, med upanjem in obupom, spominom in pozabo, načrtom in odstopom -vse to seveda ni izmišljotina prevročih glav, ampak posledica sveta in njegovih neukročenih, da ne rečemo mrtvih in tudi proti človeku usmerjenih resnic. V takšnem mlinu bistvenih trenutkov človekovega življenja je znal Rado Nakrst boriti svoj boj za umetnost in smisel, v takšni izpostavljeni situaciji se je šele aktivirala njegova človeška in umetniška volja, znanje jn virtuoznost. Nedvomno: to je bil veličasten spopad, to je bilo razreševanje velikih in težkih vprašanj, to je bilo opravljanje nelahke in prav nič priljubljene ali komercialne naloge, zakaj to so mejne situacije, kjer ni nališpanega zmagovalca, ampak človek v samoti, sredi puščave. In čimbolj je ta človek sam, tem bolj je sredi vseh, čimbolj so njegove roke na videz prazne, tem večje je bogastvo, ki ga lahko prejmejo in uživajo drugi: v tem primeru smo to mi, gledalci, poslušalci, znanci, prijatelji, to je naš spomin, sposoben za sledi, izročila, sporočila, spomin preteklosti in prihodnosti, spomin, ki je pravzaprav bogatejša notranja prihodnost, V ta naš spomin se je Rado Nakrst neizbrisno, na svoj izviren način, za vedno zapisal. JANEZ POVŠE Samo malo jih zaide v te kraje 1 Gledališka skupina, ki je pred letom dni natala s premiero igre Kresna noč (režiral Marko Sosič) in se je letos poimenovala v Mladinsko gledališče Kresna noč, je z lansko predstavo doživela velik uspeh. Nagrajena je bila z Linhartovo značko za režijo in izdelavo lutk in kostumov -— ZKOS, z zlatim krogom za izredne dosežke v obdobju med obema občnima zboroma, ki ga podeljuje Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji; na predlog Gledališkega odbora ZKOS je skupina predstavljala ljubiteljska gledališča na Borštnikovem srečanju v Mariboru 1987, na festivalu Mlad otvoran teatar v Skopju, na festivalu Dana teatra mladih v Mostarju in bo avgusta sne- Usode številnih slovenskih ljudi, ki so morali zaradi preganjanja v svet, da bi lahko živeli DORICA MAKUC Pod tem naslovom bo ljubljanska televizija predvajala na večer prvega maja, ob 21. uri deveto epizodo iz serije »Po sledovih Slovencev v svetu«. Televizijsko serijo, ki obsega dvanajst nadaljevank in prikazuje skozi preteklost in sedanjost življenje Slovencev in njihovih potomcev na vseh kontinentih sveta, sta več let pripravljali novinarka Dorica Makuc in režiserka Mija Janžekovič. Na petkovo epizodo »Proletarci vseh dežel« opozarjamo posebej zato, ker v njej nastopajo številni Primorci, ki jih je najprej življenjska nuja in kasneje fašistično nasilje pognalo na tuje. Dokumentarni film, obogaten z originalnim dokumentarnim gradivom, zbranim v številnih arhivskih in muzejskih zbirkah, prikazuje predvsem življenje več de-settisočev Slovencev, ki so našli svoj drugi dom v Franciji; blizu 15 tisoč je bilo med njimi po rodu iz Primorske. Točnih podatkov o njihovem številu je bilo nemogoče dognati, ker so jih francoske oblasti štele med Italijane. Tako bomo v filmu spoznali francoski obmejni kraj Aumetz na luksemburški meji, kjer živijo generacije naših ljudi iz Godoviča, Črnega vrha in okolice. Pred več kot 60 leti so si slovenski fantje, ki jim fašizem doma ni omogočil zaposlitve, našli delo v železarskih rudnikih Aumetza. Ni jim bilo lahko, saj so jih Francozi dolga leta zapostavljali, kot so počeli tudi z drugimi tujci in šele De Gaulle, kakor nam v filmu pove stari slovenski rudar iz Saluminesa, je izenačil delavske , pravice domačinov in tujcev. Da pa so se prav slovenski priseljenci v Franciji Gospa Karla Purič iz Križa s pokojnim možem Frankom Brockom Ul. Carducci 20 Ul. Muratti 4 TRST najpopolnejši in najlepši poročni seznami najprej in najbolj množično odzvali francoskemu odporniškemu gibanju, ni pravzaprav nič čudnega. Bili so antifašistični pregnanci iz Italije in mnogi karadjordjeviči iz slovenskih rudarskih bazenov, znanih po stavkovnih gibanjih, posebno v začetku dvajsetih let. Iz Francije je v času vojne odšlo v V. Prekomorsko brigado precejšnje število sinov priseljencev, mnogi pa so morali tudi v nemška koncentracijska taborišča in jih ni bilo več nazaj. V tej nadaljevanki, ki govori tudi o naših slovenskih dekletih in ženah, ki so si morale kot služkinje in pestunje služiti kruh, ne le na evropskih tleh, v Trstu, Milanu in na Dunaju, ampak tudi onkraj Rokavskega priliva v Veliki Britaniji, ki je bila že po prvi svetovni vojni zaradi urejenega sistema socialnega zavarovanja, med najbolj iskanimi deželami. V največjem številu pa so odšle naše »dekle« služit kruh v Kairo in Aleksandrijo. Tu je evropska gospoda, ob izgradnji Sueškega kanala hotela imeti ob sebi nadvse pridne, marljive in poštene slovenske žene in dekleta iz Spodnje Vipavske doline; v nekaj desetletjih so jih onkraj Sredozemlja našteli kar 5.000. Fenomen ženske emigracije, ki ga najavljena nadaljevanka ni mogla v celoti zajeti. In ne glede na televizijski film »Žerjavi letijo na jug«, ki obstaja na ljubljanski TV že od leta 1975, in v katerem nastopajo povratnice iz Egipta, ki danes že vse počivajo v domači zemlji, bi to iz-' seljevanje zahtevalo posebno raziskavo. V petkovem filmu nastopa tudi Križanka gospa Karla Purič, vdova Brock. Ta imenitna slovenska žena, ki je dobrih 60 let svojega življenja preživela v Londonu, pa na dragi rodni Križ ni nikoli pozabila, je očarala vsakogar, ki je imel priliko, da jo je od bliže spoznal. Mnogi izmed nas, ki smo v Londonu skušali popravljati svoje revno znanje angleščine, smo pri gospe Karli našli odprti dom, največkrat skoraj zastonj, za nekaj skromnih šilingov. Bila nam je prijateljica in svetovalka, ta naša gospa Karla, ki je izšla iz skromne kriške družine Puričevih, kjer sta se poštenje in slovenska zavest trdno zapisali v srce treh otrok kamnoseka Mihaela in matere Jožefe. Revščina, ki je pestila mnoge Križane, tudi Puriče-vim ni prizanesla in tako je morala komaj 13-letna Karla služiti v Trstu. Kasneje v 22. letu starosti pa se je s sestro Lojzko odločila, da gresta iskat boljši kruh v svet. Najprej v Švico, potem pa je Karlo zvabil črni, sajasti London, o katerem nam bo govorila v petkovem filmu. Takšna, kot je bila gospa Karla: vedra, razumna, rekli bi lahko kar svetovljanska, se nam je razdajala tudi po povratku v rodni Križ, ki ga je neskončno ljubila. Drugega maja bo minilo dva meseca, ko je za vedno zapustila številne prijatelje, ki smo jo občudovali in spoštovali, in drage domače, s katerimi je delila zadnja tri leta svojega življenja. Tokrat ji bomo zadnjič prisluhnili ob televizijskem ekranu. Gospa Karla je izšla iz rodu, iz tistega veka vrednot, ki so danes žal vse redkejše, zato nas vsaka izguba toliko bolj boli. mala za RTV Ljubljana. Predstavo so še predlagali za dobitnika Prešernove nagrade in se je udeležila Mednarodnega festivala Teatro ragazzi v Miljah - Italija. Letošnjo sezono bo Mladinsko gledališče Kresna noč sklenilo s premiero igre SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE... (gledališki show o nespameti) Gledališko delo je rezultat skupnega razmišljanja in preverjanja vseh tistih informacij, ki jih vsi dnevno sprejemamo, ne da bi se spraševali o njihovih morebitnih skritih pomenih. Tekst nove predstave je lepljenka citatov in odlomkov iz časopisja, šolskih knjig, zvezkov in priročnikov, ki jih je z delovno skupino MG Kresna noč zbral in uredil režiser S. Verč. Citati se prepletajo še s poezijo Gregorja Strniše in z ljudskimi pesmimi iz zbirke Klinček lesnikov. Gledališki show Samo malo jih zaide v te kraje... je torej skupinsko delo in to od osnove do izvedbe. Celotnemu procesu nastajanja teksta in izdelovanja gledališke uprizoritve so namreč sledili člani likovne skupine Tabora mladih, ki so izdelali sceno in kostume, ter tehniki luči, tona in organizatorji sami. Poseben prostor v tem gledališkem delu ima glasba. Skladateljica in pianistka Anastazija Purič je namreč uglasbila Strniševe poezije in ljudske pesmi iz zbirke Klinček Lesnikov ter pripravila igralce, da jih izvajajo. Predstava Samo malo jih zaide v te kraje... je rezultat različnih ustvarjalnih sil in po našem mnenju dosegavi-soko kvalitetno raven. Vabimo vas na ogled predstave, ki bo 5., 6. in 7. maja ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). Pokrovitelj 4. plenuma partizanskih učiteljev Primorske 26. junija bo v Sežani četrto srečanje partizanskih učiteljev Primorske, ki so od septembra 1943 pa do osvoboditve poučevali v partizanskih šolah na Primorskem, tako da je bilo po petindvajsetih letih znova slišati slovensko besedo. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Srednje družboslovne in ekonomske šole Srečko Kosovel, Osnovne šole Srečko Kosovel in Glasbene šole iz Sežane. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, podpredsednik Republiške konference SZDL Slovenije, nakar bo sledil delovni del srečanja. V Kosovelovi knjižnici bo predstavitev zbornika Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985 ter priložnostna razstava o partizanskem šolstvu na Primorskem. Predviden je tudi ogled kraš-ke hiše v Štanjelu, kjer je stalna arheološka zbirka, čemur bo sledilo družabno srečanje s kosilom. Pozivamo vse nekdanje partizanske učitelje in učence Primorske, da nam posredujejo razno avtentično gradivo, slike itd. za objavo v glasilu, ki bo izšlo v počastitev plenuma, in za pripravo priložnostne razstave na naslov: Skupščina občine Sežana, Skupna strokovna služba SO in IS. Za vsa prispela gradiva jamčimo in po uporabi vrnemo lastnikom. pno^obNEJS'CEN' SOD^^OSTNO etA ::;::|;H||S* i:^::x7;llllisl^;iil|s|pii® tjdvl®^ IfeB RCfc® iiii .... ...'ilfei^^^' :liiiilillli;|^llllli^l:iilj|jiii ..........SX»*0»A ... ii»*0c 7:717p)^H7i:S«?i^:7^i :;^^^^^°-:N7:7:7:7:7:7:;:;:;:;:::::^«r1 :|s|iiA: InapP*1®0 '®' iiii; 1 'Y VSEH NAŠIH TRGOVINAH NlŠO^NA RAZPOLAGO VSE ZNAMKE. KER PROIZVAJALCI IMAJO EKSKLUZIVNA PRODAJNA MESTA.■ 1 . \ - . \ 1 . 1 . \ 1 lil iiii: Ob petdesetletnici smrti italijanskega komunističnega voditelja Listajmo po Gramscijevih zvezkih Prodornost Gramscijevega uma je še najbolj dojel Mussolini, ko je z roko na ušesih lovil njegovo tiho govorjenje v žametnem na-sljanjaču parlamenta, nato pa naročil pajdašem: »Tem možganom moramo za dvajset let preprečiti razmišljanje.« Težka jetniška osamljenost ga ni zlomila. Nasprotno, izostrila je njegov kritični pristop in miselno strogost, rodila je nepozabne »Zvezke«, iz katerih veje genij misleca, ki je marksizmu dal ustvarjalnega zagona. Živimo v časih, ko se pojmuje politika kot cirkuška predstava, vrednote kot blago za reklamno ponudbo, zgodovina kot uporabnost mitov. Za Gramscija in njegovo težko pronicljivo prozo gotovo ni čas množičnega branja, kot še pred dvajsetimi leti. Tedaj so si mnogi resnični in namišljeni levičarji z njegovimi citati polnili usta, da bi opravičevali svoje tedanje izbire, pogostoma tudi neizvirnost idej. Grešili bi, če bi Gramscija, kakor tudi druge klasike politične misli, z Leninom, Lukacsem in Kardeljem, postavili na polico spomina, ali na oltar obrednosti, prav tako pa bi se motili, če bi ga zreducirali na par uporabnih gesel. Gramscija se splača prebrati, izhajajoč iz pogojenosti časa in prostora (fašizem, ječa), pa tudi nacionalne specifike in konkretnih potreb idejnega spopada v mednarodnem revolucionarnem gibanju in italijanski komunistični partiji. Pa se vendar splača listati njegove knjige. Ne iščimo vseh odgovorov, ker jih ne daje, pač pa veliko lekcijo metode pristopanja k problemom, ki vznemirjajo družbeno zavzetega razumskega iskalca. Tu nam Gramsci veliko pove. O Italiji, kakor jo doživlja sardinski študent albanskega izvora, ko v torinskem revoluci- Izhajajoč iz evropskih razdalj je Gramsci razčlenil nov pristop k problemom socialistične revolucije in države Višek antidogmatizma v pojmovanju marksizma kot »filozofije prakse« STOJAN SPETIČ onarnem vrenju premošča svoj deželni avtonomizem in razmišlja o kulturni raznolikosti in načinu poenotenja italijanskega naroda, o vlogi birokracije, šole, predvsem pa izobražencev. Kako sodobno nam govori Gramscijeva polemika proti intelektualni ravnodušnosti in lažni samostojnosti izobraženstva, spoznanja o njihovi razredni pogojenosti in vlogi! V KPI in tretji internacionali, v Rimu, na Dunaju, v Moskvi predstavlja Gramsci ustvarjalno moč, Ob naslovu portret Antonia Gramscija; pri strani Antonio Gramsci (drugi z leve v drugi vrsti) v skupini političnih kon-finirancev na otoku Ustica brez dogmatskih navlak in birokratske okostenelosti nadaljnjih desetletij. Ni naključje, da se je z njimi razšel, tja do dramatične osamitve v krogu tovarišev in propada upov na uspešno zamenjavo jetnikov ter osvoboditev. Izhajajoč iz evropskih razdalj je Gramsci razčlenil nov pristop k problemom socialistične revolucije in države, začenši s pojmovanjem oblasti kot hegemonije razrednega zavezništva (»družbenega bloka«) in funkcije strank (»nomenklature razredov«), ki niso liturgična svetišča izostrenih ideologij, pač pa »sodobni knez« po Machiavelliju. Vzporejanje italijanske posebnosti, odklanjanje vsiljenega internacionalizma in kozmopolitične plitvosti, silita Gramscija v iskanje zgodovinskih korenin »republike delavsih svetov«, v kateri je slutiti zametke družbene in gospodarske samouprave kot nove, »delavske demokracije«. Sploh je jetniška prisila (kakšen paradoks, če pomislimo na Mussolinijeve cilje) dala Gram-sciju možnost, da je prost vsakodnevnih taktičnih dolžnosti političnega voditelja moral iskati globlje bistvo izven tradicionalnih definicij. Tako je višek njegovega antidogmatizma prav v pojmovanju marksizma (ki ga ne imenuje), kot »filozofijo prakse«. Gramscijeva misel je dolgo časa ostala nepoznana, čeprav so bila njegova razmišljanja objavljena šele po vojni, po zaslugi profesorja Sraffe in Giorgia Amendole. Dejstvo, da se Gramsci ni uklonil partijski disciplini, da je pozival Stalina in tovariše v internacionali proti medsebojnemu obračunavanju (čeprav jih je podpiral v spopadu s Trockim), mu je močno zagrenilo zadnja leta življenja, saj je bil dejansko osamljen in potisnjen na rob partije. Sele povojna obnova, predvsem v šestdesetih letih, je Gramscijevi misli vrnila blesk in sijaj. V Sovjetski zvezi bodo Gramscijeva zbrana dela objavili šele sedaj, na valu antidogmat-skih spoznanj in prenove. Pač pa so Gramscijeva spoznanja globoko zarezala brazde in oplodila revolucionarna vrenja v Latinski Ameriki. V Evropi ga napredna misel spoznava, vendar v težkih pogojih obnavljanja evropske levice. Slovenci smo lahko ponosni, da Gramscija poznamo in čislamo, ga prevajamo in preučujemo domala vsa povojna leta. Pri tem smo mu hvaležni, da je v letih, ko je usmerjal mlado italijansko komunistično partijo, posvetil svojo pozornost primorskim Slovencem in naši stiski, o čemer pričajo Gramscijeva pisanje v »Grdine nuovo« in srečanje v dolini pri Briščkih, v dolgih jetniških letih pa pogovori z mladim študentom Angelom Kukanja. Vsem, ki se v družini in šoli ukvarjajo z vzgojo otrok, pa ostaja pred očmi nežnost Gramscijevih pisem svojim otrokom, kratkih sardinskih pravljic in legend, zbranih v knjižici o ježkovem domovanju v drevesni duplini, kakor tudi navodila o tem, kako naj se učijo in z odprtimi očmi spoznavajo vse, kar se okoli njih dogaja. Tem nasvetom bi morali, kdaj pa kdaj, prisluhniti tudi mi, odrasli. STOJAN SPETIČ Pričakoval sem hrusta, velikega in krepkega moža, ki je bil na čelu partije. Pa se ti nenadoma pojavi majhen in nekoliko sključen možicelj, z naočniki. Skorajda nisem mogel verjeti, da je to tisti Gramsci, o katerem sem veliko slišal. Približno tako je opisal svoje srečanje z Antoniom Gramsci-jem Anton Ukmar, legendarni komandant Miro. Ukmar je rad pripovedoval o tem srečanju, o tem, kako ga je Gramscijeva majhna postava iznenadila, ko je bil kot mlad komunistični aktivist določen za stražo ob ilegalnem shodu v dolini pri Briščkih poleti leta 1924. Toda kako so srečanje doživljali drugi udeleženci? Kako je delovala nanje Gramscijeva osebnost? Eden od redkih, ali morda celo edini preživeli udeleženec srečanja, je Lojze Pirc, prvi povojni župan v Zgoniku, od mladih nog komunistični aktivist. Pirc, ki se krepko bliža osemdesetim letom, je kljub starosti še čil in krepak. Delo in leta so mu zarezala globo- ke gube v obraz, porjavel od sonca in življenja na prostem. »Veliko let je minilo od takrat -se izgovarja že po telefonu - in ne vem, koliko se bo spomnil«. In z istimi besedami me sprejme na svojem domu, lično urejeni hiši v Saležu, kjer živi praktično od rojstva. »Srečanje je bilo v veliki in globoki dolini, kjer je tema tudi podnevi. Kar dosti ljudi je bilo na srečanju. Prihajali so posamič ali v majhnih skupinah. Bilo so tam ljudje z Gorjanskega, z Brij, veliko je bilo železničarjev. Partija je poskrbela tudi za stražo. Mislim, da so bili v tem angažirani predvsem Križani.« » Veš - pripoveduje Pirc - v moji družini so bili oče in oba brata komunisti in tako je bilo povsem naravno, da sem bil tudi sam aktiven v mladinski organizaciji KP. V organizacijo me je sprejel nek učitelj z Barkovelj, čigar imena se ne spominjam več, ki je vodil sestanke po naših vaseh. V partijo samo sem stopil pozneje, Srečanje s Slovenci v dolini pri Briščikih ko sem se vrnil od vojakov. Kot mlad aktivist sem ilegalno širil delo. Bilo mi je 15 let, ko sem začel, in nadaljeval sem nekaj let. V trst sem odhajal z vlakom, oblekel sem se lepo, imel sem torbo in sem se pomešal s študenti, ki so se peljali v šolo. Tako mi fašisti niso nikoli prišli na sled. Vračal sem se s polno torbo časopisov. Nekaj sem jih pustil v Križu, druge pa Glavne etape njegovega življenja Antonio Gramsci se je rodil 22.januarja 1891 v vasici Aleš ( Cagliari) kot četrti sin občinskega uslužbenca Francesca Gramscija in Giuseppine Marcias. Potem ko je bil oče ob službo, se je Antonio z materjo preselil v vas Marcias, kjer je končal osnovno šolo. Dve leti je delal v tamkajšnjem katastrskem uradu, obenem pa zasebno nadaljeval študij. Antonio Gramsci se je nato vpisal na klasično gimnazijo v Cagliariju, kjer je diplomiral leta 1911. V tem času je začel obiskovati socialistično sekcijo v Cagliariju in leta 1910 je objavil svoj prvi članek na dnevniku L'Unio-ne Sarda. Po maturi je dobil štipendijo in se je vpisal na fakulteto za literaturo turinske unierze, kjer je spoznal Palmira Togliattija, Augusta Rostagnija in Lionella Vin-centija. V letih 1912-1915 se je Gramsci vse bolj angažiral v turinski revolucionarni levici in junija 1914 je vneto sodeloval pri »rdečem tednu«. Leta 1915 je zapustil univerzo in kmalu nato je začel sodelovanje z listom Avanti kot odgovoren za rubriko Šoto la Mole. V naslednjih letih je Gramsci dejansko urejal list II Grido del popolo in konec leta 1918 je skupno s Togliattijem in Leonetti-jem preistopil k torinskemu uredništvu Avantija. Leta 1919 je skupno s Tasco in Terracinijem ustanovil revijo Grdine nuovo in je bil izvoljen v izvršno komisijo turinske socialistične sekcije. Leta 1921 je bil Gramsci eden od protagonistov ločitve komunistov od PSI na kongresu v Livornu. Bil je izvoljen v CK novoustanovljene Komunistične partije Italije. Leta 1924 je bil izvoljen za poslanca na listi KPI in je sodeloval pri ustanovitvi lista Unita, bv katerem je vodil politični resor. V partiji so muzaupaii propagandno sekcijo, reorganiziral pa je tudi partijo in ustanovil celice, ki so bile primernejše za ilegalno delo. V začetku novembra 1926. je bil kljub parlamentarni imuniteti aretiran in konfiniran na otok Ponzo. Od tod so ga naslednje leto premestili v milanski zapor S*Vitto-re na osnovi zapornega naloga vojaškega sodišča, leta 1928 pa ga je posebno sodišče obsodilo na 20 let ječe. Zaprt je bil v kaznilnico Turi pri Bariju, kjer se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Leta 1933 je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja premeščen v klinivo Cusu-mano pri Formii, nato v kliniko Guisana v Rimu. Umrl je 27. aprila 1937 za možgansko kapjo. Pokopali so ga na Angleškem pokopališču v Rimu. sem razdelil v Saležu in Samator-ci. » Ker sem bil aktiven - nadaljuje Pirc in v njegovem glasu je zaznati ponos za priznanje - me je brat vzel s seboj na sestanek. Tudi jaz sem pričakoval, da bo Gramsci velik, hrust, pa je bil majhen. A kot govornik je bil res »tremen-do«, beseda mu je tekla, da si ga poslušal z užitkom.Priznati pa moram, da nisem razumel veliko tistega, kar je govoril. Bil sem mlad, pa tudi italijanščine nisem veliko poznal, saj sem se je dodobra naučil šele pri vojakih v Firencah. Zato sem ujel le nekaj delov njegovega govora, ko je govoril o Leninu, ko je napadal Mussolinija. Vendar je name naredil velik vtis, imel je zelo dobro glavo.« Lojze Pirc o shodu v dolini pri Briščkih ne ve povedati kaj več. Spominja se le, da je po srečanju z Gramscijem dejavnost komunistov dobila novega zagona. Spominja se, kako se je s spominom vračal nazaj v dolino, ko je zvedel za Gramscijevo smrt. »A kaj hočeš -dodaja - minilo je toliko let in takrat sem bil tako mlad. Drugega se res več ne spomnim.« Pogovor zato nanese na poznejše čase, na težka prevojna in medvojna leta, na čas njegovega županovanja, na tovariše, ki jih ni več. Vendar to je druga zgodba. V. T. Vse do nedelje za svetovni pokal Svetovna elita v Lipici LIPICA — Ob 407. obletnici kobilarne v Lipici se je včeraj v tej kraški oazi, zibelki vseh lipicancev, začel mednarodni jahalni turnir v dresuri, na katerem sodeluje približno 65 konj z jahači iz desetih držav, med njimi tudi nekaj dobitnikov kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Že prvi dan je prinesel tudi prvega zmagovalca in sicer v nalogi Intermediai-re II. V tej nalogi je skupno sodelovalo 33 jahačev iz 10 držav, najboljši uspeh pa so dosegli Švicarji. Zmagovalec je dobitnik bronaste kolajne z olimpijskijh iger v Los Angelesu Otto Hoffer (Limandus), ki je zbral 1073 točk, drugi je dobitnik bronaste kolajne z minulega svetovnega prvenstva za švicarsko ekipo Daniel Ramseier (Orlando), 1039 točk. Izjemno lep uspeh pa je dosegel tudi jugoslovanski jahač, zvezni trener in selektor Dušan Mavec, ki je zasedel tretje mesto (Pluto Canissa IV), 1026 točk. Najboljši zastopnik iz Italije je stari gost v Lipici Fausto Puccini (Riccb), ki je zasedel 9. mesto (993 točk). Ostale uvrstitve Ju- goslovanov: 19. Alojz Lah (Maestoso Monteaura) 935; 23. Ladislav Fabris (Favory Wera IV) 905; 25. Alojz Lah (Maestoso Allegra XXII) 902. Lipiški turnir se bo nadaljeval vse do nedelje, ko bo ob 16.30 veliki finale prve tekme tretjega ciklusa za svetovni pokal v prostem programu z glasbo. Tokrat je že tretjič, da je v Lipici prva tekma novega ciklusa. Spored: DANES: ob 7.30 se nadaljuje naloga St. George, po tem delu je na vrsti naloga Gran prix, ki je kvalifikacija za svetovnij pokal v prostem programu z glasbo. 12 najboljših z Gran prixa bo jahalo v velikem finalu za točke, drugi pa v malem finalu; JUTRI: ob 8.00 naloga Intermediaire I in ob 15.00 Gran prix special; NEDELJA: ob 9.00 prosti program z glasbo skupine B, ob 15.00 gala predstava klasične šole jahanja v Lipici in ob 16.30 veliki finale za svetovni pokal -prosti program z glasbo z nastopom 12 najboljših. HENRIK UEBELEIS Brez evropskih prvakov? Kljub temu da je premagala Islandijo (na sliki: Platini v temnem dresu), Francija še vedno krepko'zaostaja na lestvici za SZ v skupini 3 kvalifikacij za EP. Sovjeti so namreč premagali NDR. Zato je zelo vprašljiv nastop Francozov, uradnih evropskih prvakov, na EP prihodnje leto v ZRN. Jutri zvečer (21 M) v Trstu poslovilna tekma naših košarkarjev proti Stefanelu Jadran: sproščen epilog za napeto tekmo Do tekme v Forliju je bilo še nekaj bojazni za usodo izbrane zamejske košarkarske vrste, četudi gre tovrstno bojazen obravnavati kot eksces previdnosti ali pa kot poklon uresničljivosti najbolj črnogledih teorij. Zmaga proti Caveji je jadranovcem prinesla tudi začasno (če je v tem trenutku ta izraz sploh primeren) deveto mesto. Ob zmagi proti Stefanelu pa bi se položaj naših košarkarjev morebiti še izboljšal. Italijanska košarkarska zveza je najprej odredila spremembo urnikov vseh tekem zadnjega kola in določila, da bodo vsa srečanja potekala istočasno (v nedeljo ob 19.00). Nato pa so se sestavljavci urnikov spet premislili in ponovno spremenili, oziroma potrdili prvotne urnike. Jadran bo tako igral jutri zvečer (sobota, 2. maja), ob 21.00. Znano je, da je Brumnovim fantom smola kar preveč zamotala štrene v zadnjih dveh tednih. Za obnovitev celotne kronologije »Jadranovih nezgod« bi porabili preveč časa, velja pa poudariti, da se malokatero moštvo lahko ponaša s tolikšno mero nesreče v tako kratkem času. Izvedeli smo, da je Marko Lokar snel mavec in da bo v kratkem lahko redno vadil. Nekoliko boljše je tudi zdravstveno stanje Roberta Daneva (zlatenica), ki bo pa še nekaj časa prebil v bolnišnici. V Forliju je utrpel zvin gležnja Peter Žerjal, ki je pa poškodbo saniral do take mere, da bo jutri zvečer lahko na igrišču. Jadran bo proti Stefanelu nastopil z isto postavo, ki je igrala v Forliju. Med tednom so »plavi« odigrali prijateljsko srečanje s Servolano, ki si bo morala prav v zadnjem kolu izbojevati pravico do obstanka med tretjeligaši. Obe postavi sta na kontrolni tekmi prikazali zadovoljivo raven igre, pri jadranovcih pa je dobil priložnost za daljšo dobo igranja tudi Klavdij Starc, ki je treniral ves teden po skoraj enoletni prekinitvi dejavnosti. Brumnova vrsta je V Trevisu opravila prvo gostovanje letošnjega leta. Tedaj so Jadranovi košarkarji klonili pred Stefanelom po podaljšku, potem ko so bili v stalnem vodstvu 25 minut. Omeniti velja, da je ekipa iz Trevisa začela svoj »preporod« prav s tekmo proti Jadranu, saj so bili igralci iz Trevisa dotlej predpredzadnji na lestvici, medtem ko trenutno zavzema Stefanel peto mesto. In v resnici je tudi ta uvrstitev precej čudna, če pomislimo na igralski kader drugoligaša iz Trevisa. Od postave, ki se je z Jadranom borila v »play-off« pred dvema letoma, je ostala samo trojica igralcev (Gallina, Corro in Tronchin), stebri letošnje ekipe pa so Tržačan Metlica in Videmča-na Turello in Berzanti. Glavna odlika tega moštva je prav gotovo nevdana borbenost, kvaliteta, ki je letos že na-kajkrat zmanjkala našim košarkarjem. Jadran se bo torej jutri, sredi pomladi, poslovil od vseh domačih navijačev in ljubiteljev košarke, ki so, v spremenljivem in padajočem številu, sledili usodi naše združene zamejske ekipe. (Cancia) TAKO V PRVI TEKMI Stefanel Treviso - Jadran 92:79 (74:74; 36:43) STEFANEL: Gallina 14, Panighel, Metlica 14, Dallara, Sartri 8, Corro 2, Turello 29, Gervasutti 6, Tronchin 3, Berzanti 17. JADRAN: Žerjal 3, Čuk 7, Lokar 11, Gulič, Sosič 6, Štoka, Rauber 11, Ban 26, Daneu 15, Terčon. Šah: na prvenstvu Primorske prvo mesto Jožetu Janežiču SEŽANA — V organizaciji šahovskega društva Sežana je bil v društvenih prostorih odigran drugi - zaključni del letošnjega članskega šahovskega prvenstva Primorske šahovske zveze. Na turnirju je sodelovalo 10 šahis-tov iz Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Sežane in Kopra. Najboljšo igro je pokazal prvokategornik Jože Janežič (Nova Gorica), ki je zbral 7,5 točke in ki je v odločilnem srečanju premagal Miroslava Čiriča (Koper), 7 točk. Sledijo: 3. Tinta (NG) 6,5; 4. -5.-6. Vodopivec (NG), Tavčar in Šljukič (oba Sežana) 5,5; 7. Rekič (II. Bistrica) 3,5; 8. Furlan (NG) 2; 9. - 10. Andrič (Sežana), Vrčon (Koper) 1. Trije prvouvrščeni šahisti, ki so prejeli pokale organizatorja, imajo tudi pravico sodelovanja na republiškem polfinalnem turnirju. Žal pa prizadevni organizatorji iz Sežane niso uspeli izpeljati ženskega prvenstva Primorske šahovske zveze, saj se je za tekmovanje prijavila samo mlada šahistka Alenka Šulin iz Nove Gorice. (S. K.) Košarka: jutri v Dolini (17.30) druga tekma »play-off« za D ligo Bor Radenska že v finalu? Košarkarska članska vrsta Bora Radenska se bo jutri ob 17.30 v dolinski telovadnici drugič srečala s košarkarji Alabarde, proti katerim se borovci borijo za vstop v finale končnice promocijskega prvenstva. V finale naj bi se uvrstila tudi Stella Azzurra, ki je sklenila redni del prvenstva na prvem mestu. Znano je, da so Vatovčevi košarkarji prepričljivo osvojili prvo tekmo na igrišču Alabarde, kar naj bi pomenilo, da so v jutrišnjem spopadu favorizirani. Kot pa vedo tudi površni poznavalci košarke, so tovrstne tekme nekaj posebnega in prav rado se dogaja, da se na igrišču radikalno spremeni to, kar bi se »na papirju« zdelo nemogoče. Na vsak način se bomo »una tan-tum« predrznih in napovedali uspeh Radenske, ki lahko računa na sledeče prednosti: večji izbor igralcev in višinska premoč, večja natančnost v metu iz razdalje in končno, večja podpora domačega občinstva. Borovi košarkarji imajo torej priložnost, da si priborijo pravico do nastopa v finalu brez dodatne tretje tekme. Upati je, da bodo priložnost dejansko izkoristili. (Cancia) PROMOCIJSKA LIGA _________NA GORIŠKEM_____________ Tudi na Goriškem se promocijsko prvenstvo izteka. Jutri oziroma v nedeljo bo na sporedu predzadnje kolo, v katerem bodo Semoličevi varovanci počivali. Kljub temu pa bo to kolo tudi za domovce zelo pomembno. Vodeča Ardita bo morala še poslednjič v goste, tokrat ksolidnemu Corridoniju iz Redipuglie. Z zmago gostiteljev bi se belo-rdečim uresničile želje, saj bi nato imeli možnost, da dohitijo Ardito na prvem mestu. V prvenstvu 1. divizije pa bodo do-movci gostili močno peterko iz Ronk, ki trenutno zaseda drugo mesto na skupni lestvici. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri. (M. Čubej) 1, DIVIZIJA FERROVIARIO - BOR 63:57 (30:30) BOR: Oblak, P. Furlan 15 (1:2), Udovič 10 (4:6), Merku 4, Zlobec, Jančar 2 (0:1), Canciani 8, Krečič 4 (0:1), L. Furlan 14 (0:2). Borovci so zapravili edinstveno priložnost, da bi premagali solidno ekipo Ferroviaria. Na sicer neugodno igrišče v Ul. Miramare so namreč stopili v letošnji verjetno najboljši postavi. Po slabem začetku (20:8 za gostitelje) so ob koncu polčasa izenačili, nato pa celo povedli (45:36 v 8. minuti drugega polčasa). V sklepnih minutah pa niso bili dovolj zbrani, kar so nasprotniki izkoristili in spet prešli v vodstvo. Pri Boru so dobro igrali Peter Furlan, Canciani in Merku. (M. Oblak) Košarka: meddeželni finale Bor Adriaimpex za državni finale V pordenonski športni palači (Ulica Rosselli) bo drevi na sporedu tretja faza košarkarskega prvenstva naraščajnikov, ki bo odločala o meddeželnem prvaku FJK, Veneta in Tridentinske - Južne Tirolske, ki se bo nato udeležil državnega finala (predvidoma v Forliju). V zelo ostri konkurenci bodo tudi letos nastopali na meddeželnem finalu košarkarji Bora Adriaimpex, ki bodo skušali ponoviti uspeh lanske sezone, ko so osvojili šesto mesto na državnem finalu. V Pordenonu bodo poleg naših predstavnikov tekmovala še moštva Polisportive Roncaglia, Pepperja iz Mester in Stefanela iz Trevisa. Furlanovi fantje se bodo v polfinalni tekmi pomerili z vrstniki Pepperja. Letošnji tekmovalni sistem predvideva polfinalno fazo in veliki finale, kar pomeni, da bo za poraženi postavi že danes tekmovanja konec. SPORED TEKEM: danes: 17.00: Bor Adriaimpex - Pepper Mestre; 18.45: Roncaglia - Stefanel Treviso; jutri: 11.00: finale za 1. mesto Nogometaši Vozil blizu cilja Medtem ko se nogometaši novogoriških Vozil približujejo cilju - obstanku v slovesnki nogometni ligi, se Koprčani od svojega naslova prvaka vse bolj oddaljujejo. Vozila so namreč dosegla novo zmago (doma proti Rudarju s 3:1), Koper pa je gladko z 0:2 izgubil v Ljubljani proti Slovanu. Po nekaj neuspehih so zmagali odbojkarji Salonita (s 3:0 v Kanalu proti Rijeki) in imajo še priložnost za osvojitev 5. mesta. Slabo pa se je godilo primorskim rokometnim ekipam v slovenskih ligah. Obe točki je osvojil le Jadran, Ajdovščina je izgubila proti Usnjarju, med dekleti pa Mlinotest proti Olimpiji, Ferrotehna proti Kočevju in Burja proti Polani. Novogoriški kajakaši in kanuisti na divjih vodah se borijo za mesta v državni reprezentanci, ki bo letos nastopila na svetovnem prvenstvu. Abramič in Štukelj sta cilj skoraj zanesljivo že dosegla, možnosti ima še tudi Brezigar. S tekmovanji na prostem so začeli tudi atleti. Na mitingu v Ljubljani sta se od Primorcev najbolj izkazala po- DANES PETEK, 1. MAJA 1987 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Kontovelu: Konto vel Electronic Shop - Ferroviario KADETI 8.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B - Kontovel Electronic Shop; 9.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricrea-tori - Bor Adriaimpex; 9.00 v Trstu, Istrska Ulica: Don Bosco - Sokol NARAŠČAJNIKI MEDDEŽELNI DEL 17.00 v Pordenonu: Bor Adriaimpex -Pepper Mestre PROPAGANDA 8.30 v Trstu: Green Star - Polet; 11.00 v Trstu: Libertas - Bor Indules NOGOMET UNDER 18 10.30 v Repnu: Kras - Como NAJMLAJŠI 9.30 na Proseku: S. Luigi Vivai Busa -Primorje; 12.45 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Primorje ODBOJKA ŽENSKI DEŽELNI POKAL 19.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Killjoy -Sokol Indules; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Mobilcasa 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Ločniku: Arredo Uno - Naš prapor Val 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Ločniku: Lucinico - 01ympia; 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Vivai Busa -Breg: 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: NPT - Sloga Koimpex UNDER 14 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Montecengio: CUS -Breg B; 15.30 na Opčinah: Sloga B - Ric-reatori; 17.00 na Opčinah: Sloga A -OMA Armes JUTRI SOBOTA, 2. MAJA 1987 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran -Stefanel PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 v Dolini: Bor Radenska - Alabarda KADETI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - CGI Ancifap; 16.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatpri PROPAGANDA 15.00 v Gorici, Ul. Nizza: Ardita - Dom; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Robur ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO MALDINCEV 15.00 v Vidmu, igrišče Pademo: nastopa tudi Bor Infordata NOGOMET NAJMLAJŠI 16.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg. ! Pomladanska predprodaja s popusti «10%»60% OLINPIC g?«'’ ULICA DEL BOSCO 10/A obv. občini i stojnski skakalec v daljavo Bilač (738 cm) in mlajši mladinec Prijon iz Nove Gorice, ki je v višino skočil 205 cm. Osrednji športni dogodek na Primorskem med prvomajskimi prazniki bo seveda tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju v Lipici. (D. K.) Rolkarji Grmade in Mladine v Trevisu Rolkarji ŠD Grmada in ŠD Mladina se bodo danes udeležili prvega tekmovanja za italijanski pokal. Tekmovanje bo v Trevisu v organizaciji Sci Fondo Treviso in ob sodelovanju Gruppo Sportivo Alpini di Treviso. Start je predviden za 9.30. (E. I.) Nogomet: disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za dve koli izključila nogometaša Mladosti S. Pahorja, odbornika Mladosti F. Kosiča pa do 14. t. m. Za dve koli je izključen tudi naraščajnik Primorja M. Gruden. Nova atletska sezona že prehaja v živo Pri Boru Infordati si precej obetajo Naposled se je dolgo pričakovana sezona pričela tudi za starejše kategorije atletov! Naposled pač zato, ker od nje atletsko društvo Bor Infordata pričakuje mnogo več kot od prejšnjih. Kako bo pravzaprav, bo seveda pokazala sezona sama. Tako pričakovanje bi, recimo, lahko vladalo za odločen naskok na sam vrh v nekaterih disciplinah v naši deželi ali pač - kar je veliko bolj stimulativno - boj za norme za nastop na državnih prvenstvih. Pred kratkim sta v Čedadu oziroma Vidmu gostovali dve, sicer zaradi šolskih izletov okrnjeni skupini naših atletov. Splošna ugotovitev je, da se še večina bori s startno tremo in nervozo pa tudi z zamudo pri izpopolnjevanju tekmovalne forme. Omeniti gre predvsem dva rezultata: Gabrijel Sedmak je v metu kopja dosegel znamko 56,28 m, Aljoša Škabar pa 15"8 na 110 m ovire. Za Sedmaka velja, da je rezultat dosegel z novim kopjem, ki onemogoča večje daljave, in ta dosežek nam daje upanje, da se bo uresničilo to, kar smo uvodoma navedli. Tekmovalna Gabrijel Sedmak nervoza je bila prisotna zlasti pri Škabarju, ki je v svojem nastopu za seboj pustil pravo razdejanje: od desetih ovir na progi je podrl kar devet, kar je, če se ne motimo, tudi svojevrsten rekord. Upoštevajoč vse te okoliščine in nerodnosti ostalih imamo navsezadnje pravico do upanja v boljše čase naše atletike. (I. P.) Atletika: jutri in v nedeljo Borovci v Vidmu Jutri in v nedeljo bodo na deželnem ekipnem prvenstvu v Vidmu juniorji atletskega društva Bor Infordata dali odgovor na vprašanje, ali se ekipno lahko postavijo po robu številčno močnejšim društvom iz naše dežele. Pravzaprav je vprašanje, ki se zastavlja, eno samo: kje je mesto našega društva kot ekipe v pokrajini? Če odmislimo močne postave furlanskih društev, ki težav z zastopstvom nimajo, je bržčas za našo atletiko že uspeh v samem dejstvu, da je društvo sploh zadostilo zahtevanemu minimumu za nastop ter da je ekipo po dolgih letih sploh zbralo. Borovo zastopstvo je sicer maloštevilno, vendar glede na kvaliteto homogeno in ta kvaliteta je na dokaj dobri ravni, čeprav so nekateri atleti zaradi službenih obveznosti in posledic dolgotrajnih poškodb (Škabar, Muži-na) še daleč od celo za ta čas primerne forme. (I. P.) Naši jadralci in jadralke zaposleni na več frontah Razvejana dejavnost TPK Sirena Nadaljuje se udejstvovanje Sireni-nih jadralcev na raznih prvenstvih. V Formii se je v dneh od 18. do 22. aprila odvijalo italijansko mladinsko prvenstvo v razredu laser. Prvenstva se je udeležil tudi obetavni Sirenin mladinec Maksi Ferfolja, ki je zabeležil spodbuden rezultat. Udeležencev je bilo 85, ki so izpeljali šest preizkušenj. Maksi Ferfolja se je zelo dobro odrezal in se uvrstil na 9. mesto. Čeprav je bilo lepo sončno vreme, je pa primanjkovalo vetra. Končna lestvica: 1. Castelli (Livorno), 2. Predan (Lago di Garda), 3. Predari (Lago di Garda), 9. Ferfolja (Sirena) Se nista se vrnila domov Sirenina jadralca Arjana Bogateč in Maksi Ferfolja, že se je podal na pot mlajši jadralec Carlo Ferfolja. Slednji se je v Neaplju udeležil selekcijske regate za evropsko in svetovno prvenstvo v razredu optimist. Selekcija, na kateri je bilo prisotnih 82 kadetov, je bila od 22. do 26. aprila. Prvih 10 uvrščenih se bo udeležilo evropskega prvenstva, prvih pet pa svetovnega prvenstva. Bilo je lepo sončno vreme in veter je bil udeležencem naklonjen. Jadralci so izpeljali šest preizkušenj. Carlo Ferfolja je zelo dobro vodil v prvih preizkušnjah, medtem ko se mu je zataknilo pri zadnjih in izgubil je dragocene točke. Naš predstavnik se je tako uvrstil na sredino končne razvrstitve. Odlično se je uvrstil tržaški kadet Michele Paoletti, ki je zasedel 3. mesto. Končna lestvica: 1. Ugo Vanelo (Massa Carrara), 2. Sabrina Landi (Li- NOGOMETNA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da v ponedeljek, 4. maja, odpade trening osnovnošolcev za medšol-ski nogometni turnir ZSŠDI. Treninga bosta v četrtek, 7., in v ponedeljek, II. maja. Uro in kraj bomo naknadno javili. Turnir za osnovnošolce se bo začel v četrtek, 14., za nižje-šolce pa v petek, 15. maja. ŠK KRAS odsek za otroško telovadbo sporoča, da bo jutri, 2. maja, POMLADANSKI POHOD za otroke iz osnovnih šol in vrtcev. Zbirališče v Saležu pred gostilno ob 13.30. Cilj pred samatorsko cerkvico od 15.45 do 16. ure. Vabljeni. vorno), 3. Michele Paoletti (Trst -SVBG) Od 1. do 3. maja se v Livornu odvija pokal Pomorske akademije v razredu optimist. Sirenini udeleženci so: Miran Guštin, Andrej Ferfolja, Carlo Ferfolja in Gerta Meucci. (M. G.) ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. t. m., urad zaprt. ŠD MLADINA vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Domu A. Sirk v Križu, v petek, 8. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva: 2. pozdravi; 3. volitve; 4. razno. JADRALNI KLUB ČUPA obvešča člane, da iz tehničnih razlogov regata CITTA DI MONFALCONE (prestavljena na 10. maj) ni več všteta med regate, ki so predvidene za društveno prvenstvo za kajutne jadrnice. NA TRŽAŠKEM UNDER14 ŽENSKE To prvenstvo se odvija v znamenju medtedenskih dvobojev in odločenih tekem, zato sta lestvici v obeh skupinah dokaj nepopolni. Nepremagane so le tri ekipe: Bor Friulexport v skupini A ter Ricreatori in Sokol v skupini B. Nekaj sporov je tudi glede formule prvenstva. Bo končnica zadevala šest ali samo štiri ekipe? Za prvo varianto se ogrevajo društva, za drugo pa zveza, ki bi želela, da se tekmovanje čimprej konča. Skupina A BOR FRIULEXPORT - VOLLEV CLUB 3:0 (15:7, 15:4, 15:1) BOR FRIULEXPORT: Sancin, Vidah, Brazzani, Pahor, Fučka, Grbec, Milanič, Visentin. To je bila že četrta zmaga borovk, ki doslej še niso izgubile niza. Nasprotnik je bil objektivno slabši, povrhu je še igral slabo in borovke niso imele težkega dela. Čeprav so igrale nekoliko pod svojimi sposobnostmi, so bile najmanj za dva razreda boljše od nasprotnic. Zaskrbljujoče je kvečjemu dejstvo, da doslej prvenstvo zaradi slabe konkurence za naše igralke ni bilo dovolj zahtevno. NEPOPOLNA LESTVICA PO 5. KOLU (v oklepaju število odigranih tekem): Bor Friulexport 8 (4), Breg A (3) in Volley Club 5 (4), OMA Armes (3) in Sloga A (3) 3, Virtus (3) in DLFAC 0 (4). Skupina B BREG B - KONTOVEL ES 1:2 (5:15, 6:15, 16:14) BREG B: T. in V. Parovel, Ota, Zahar, Masč, Gobbo, Cadenaro, Kosmač. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cossutta, Sedmak, Gruden, Rebula, Sa-mar, Sedmak, Regent, Bogateč Tokrat so Brežanke podcenjevale nasprotnika; ta pa jih je na igrišču presenetil in si z zelo dobro igro izboril dva seta. V tretjem setu so Brežanke odločno vodile igro ter osvojile niz. (M. Ota) NEPOPOLNA LESTVICA PO 4. KOLU (v oklepaju število odigranih tekem): Sokol 6 (3), Ricreatori (2), Kontovel Electronic Shop (3) in Sloga B (4) 4, CUS 2 (3), Breg B 0 (3). NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Na vrhu lestvice so gasilci Caldinija dohiteli vodeči Arredo 1, ki je tokrat počival. Slovenske šesterke pa niso bile kos svojim nalogam. Bodisi Naš prapor kot 01ympia sta izgubila odločilni peti set v gosteh. IZIDI 15. KOLA: Torriana - Naš prapor 3:2; Corridoni - Pall. 86 Fossalon 3:0; Fincantieri - Intrepida 3:0; Lib. Cormons - VVF Caldini 1:3; Lib. Capriva - 01ym- pia 3:2. Počivalo je moštvo Arredo 1 iz Ločnika. LESTVICA: Arredo 1, VVF Caldini 24, Fincantieri 22, Intrepida 18, Torriana 16, 01ympia, Naš prapor, Corridoni in Lib. Capriva 10, Lib. Cormons 2, Fossalon 0 točk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 15. KOLA: 01ympia - Acli Ron-chi 0:3; Lib. Cormons - SIS Lucinico 3:2; Lib. Capriva - Fincantieri 3:1; Pall. Mossa - Pall. 86 Fossalon 3:0; Farra - Sovodnje Agorest 3:0; Soteco Torriana - Intrepida n. o. LESTVICA: Lucinico 24, Lib. Cormons 22, Intrepida, Mossa 20, 01ympia, Farra 18, Azzurra 16, Sovodnje Agorest 14, Lib. Capriva 12, Soteco, ACLI Ronchi 6, Fincantieri 2, Fossalon 0 točk. (MJ) UNDER 14 MOŠKI NAŠ PRAPOR VAL -FUTURA TORRIANA 3:0 (15:9, 15:7, 15:8) NAŠ PRAPOR: Vogrič, Štekar, Lutman,'Zavadlal, Buzinelli, Gulin, Princi. Tudi tokrat, čeprav v okrnjeni postavi, je združena ekipa premagala nasprotnika in si tako pridobila novi par točk. Pohvaliti je treba vse igralce, saj so v tej tekmi stopili na igrišče tisti, ki po navadi sedijo na klopi in so svoj nstop opravili nad pričakovanji. V prihodnji tekmi, ki jo bodo odigrali v gosteh, pa se bo odločalo o zmagovalcu prvenstva, saj se bodo naši pomerili z ekipo ACLI Ronki, ki trenutno vodi na lestvici z dvema točkama prednosti. (M. V.) UNDER 14 ŽENSKE Derbi kola je bil tokrat v Sovodnjah, kjer sta se pomerila Soča in Dom Agorest. Domovke so klonile z gladkim izidom in sedaj počasi drsijo nazaj na lestvici. To je že drugi zaporedni poraz, ki ga doživijo s 3:0. Nasprotno pa Soča utrjuje svoje tretje mesto. Moštvo Sovodnje Agorest se zaveda priložnosti za visoko uvrstitev in je tudi tokrat zmagalo, vendar ostaja prvi na lestvici Lib. iz Krmina, ki je le točko višje. IZIDI 13. KOLA: Pall. Morarese - Lib. Cormons 0:3; Soča - Dom Agorest 3:0; Mossa - Sovodnje Agorest 0:3; Lucinico -Fincantieri 1:2; Azzurra - Intrepida Mariane 2:1. LESTVICA: Lib. Cormons 23, Sovodnje Agorest 22 , Soča 20, Dom Agorest 19, Fincantieri 17, Mossa 14, Intrepida 13, Lucinico, Azzurra 12, Morarese 6 točk. ________MINIODBOJKA____________ Kulturno društvo Briški grič iz Štever-jana prireja jutri, 2. t. m., na igrišču osnovne šole turnir v miniodbojki. Nastopile bodo ekipe raznih društev z Goriškega. Pričetek turnirja bo ob 16.30. V primeru slabega vremena bo turnir prene-šen na kasnejši datum. danes igra Za vas - danes igra za vas 1 i h planih kega sveta - h planinskega sveta m : ■ n Ravel Gombač totocalcio Ascoli - Inter X 2 Avellino - Atalanta X Como - Napoli 1 X 2 Fiorentina - Torino 1 Juventus - Sampdoria 1 X Milan - Roma 1 X 2 Udinese - Empoii X Verona - Brescia 1 Parma - Bologna 1 Pescara - Vicenza 1 X Taranto - Cagliari 1 Pralo - Piacenza X 2 Salernitana - Casertana X. Ravel Gombač (letnik 1973) ima za sabo, kljub mladim letom, že bogato športno kariero. Že šest let igra nogomet pri Bregu (začel je pri mlajših cicibanih, sedaj pa je pri najmlajših), lani pa ga je v svojih najmlajših vrstah celo hotela Triestina. Gombač igra že dve leti pri Bregu tudi košarko, z odbojksarsko reprezentanco nižje srednje šole I. Cankar pa je osvojil pokrajinski šolski naslov. Gombač je tudi športni dopisnik našega dnevnika. Prejšnji teden je Marko Kojanec pravilno zadel 10 izidov. V prvi skupini imamo (po našem mnenju) »superfavorita«. To je Jefs Špice, ki nastopa v sk. X. Je namreč v iormi in ima dober izhodiščni položaj. V sk. 1 bi opozorili na Esotica Prada, v sk. 2 pa na Eliana. V Bologni bo dirka prav gotovo zanimiva. Naš favorit je Carabinero, ki je odličen na razdalji 1660 m. Dobro izhodišče ima v sk. 1 Drobny OM, v sk. 2 pa Bioscal. Oba se lahko potegujeta za končno zmago. Tretja dirka Totipa bo v Monteca-tiniju, kjer je naš favorit v sk. 2. To je Egal Dechiari, ki je trenutno v izredni formi. V sk. 1 je dober Baiuze, v sk. X pa Baiser dTris. Seveda so možna tudi razna presenečenja. Dirka v Turinu bo zelo zanimiva, saj ne moremo kar tako napovedati absolutnega favorita. Menda pa je vseeno najboljši Embassy LP, ki je dober na razdalji 1600 m. V sk. 1 je naš favorit Crucciato, v sk. X pa Abesc. V Padovi je favoritov več. Vseeno je morda najboljši Dalgisa (sk. 1), , čeprav ga lahko ogrozita Blindato (sk. X) in Encina (sk. 2). Oba sta na- mreč v izredni formi in sta že zmagala na podobnih dirkah. V Rimu (galop) bo prav gotovo zelo zanimivo. Naša favorita sta v sk. 2 (Veletta in Redleg), vseeno pa se morata paziti pred »ponosom« Brumora (sk. X) in Brake (sk. 1). Dirka tris Naši favoriti: Mister Great (3), Frosty Caro (15) in Petite Marnir (17). Dodatek za sistemiste: Licciardi (10), Grenoble (5), Rend Rover (13). 1. — prvi X drugi 1 2 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 2 drugi X 1 4. — prvi 2 drugi X 1 5. — prvi 1 drugi X 2 6. — prvi 2 drugi X 1 Občni zbor in program izletov SPD Gorica Prejšni petek je bil v Kulturnem domu v Gorici jubilejni 40. občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki je bil pretežno delovnega značaja. Dober je uspeh na področju smučarske dejavnosti, zelo aktivni so bili jamarji Kraških krtov, uspešno pa se tudi odvija rekreacijska dejavnost. Doseženi so bili tudi prvi uspehi glede aktivnejšega stopanja na šolsko področje; dovolj pozornosti pa je bilo namenjeno gojitvi družabnosti med planinci. Zal izostajajo rezultati na področju specifične dejavnosti planinskega društva, to je glede organizirane udeležbe na planinskih izletih, kot je .v poročilu ugotovil dosedanji predsednik Vlado Klemše. Nada Sanzinova, Aldo Bavcon, Bogdan Butkovič, Ivo Berdon in Branko Kuzmin pa so nato podali analitični prikaz splošne dejavnosti. Na občnem zboru so tudi predstavili celoletni program izletov in drugih prireditev. To nedeljo, 3, t. m., bo pohod Števerjan - Gonjače. Izlet vodita Edi Baucon in Zdenko Vogrič. Dva tedna kasneje (17. 5.) bo srečanje na Trstelju (vodita Edi Baucon in Zdenko Vogrič). 24. maja bo pohod, ki ga bosta spet vodila Baucon in Vogrič. Zadnjo nedeljo v maju (31. t. m.) bo izlet na Golico ali Blegoš, vodil pa ga bo Branko Kuzmin. V nedeljo, 7. junija, bo na sporedu izlet na Ratitovec (vodja Ivo Berdon), teden kasneje pa bo srečanje zamejskih planinskih društev (odgovoren Vlado Klemše). 28. junija bo avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vodita Ivo Berdon in Nada Sancin. In smo že v juliju. 12. 7. bo izlet v Savinjske Alpe, ki ga bo vodil Vlado Klemše, 25. in 26. julija pa bo tura v Dolomite, ki jo bo spet vodil Vlado Klemše. Tudi avgust bo polno zaseden. 2. 8. bo na sporedu Sesvenna (Vlado Klemše), 8. in 9. avgusta pa bo izlet na Petzek in Sonnblick v Avstriji. Teden kasneje bo Branko Kuzmin vodil izlet na Jalovec, 23. 8. pa Ivo Berdon tistega na Ponče. Ob izteku poletja (6. septebra) bo Klemše vodil izlet na Montaž, 20. 9. pa bo tura na Ermanovec (vodi B. Kuzmin). Prvo nedeljo v oktobru (4.) bo izlet v Benečijo (Klemše), 18. 10. pa bo še pohod, ki ga bosta vodila Zdenko Vogrič in Edi Baucon. Program je okvirnega značaja in ga bo odbor društva po potrebi spremenil, dopolnil ali prilagodil. V odboru SPDT potrdili lanskoletne funkcije Na redni seji SPDT, ki je bila v ponedeljek, so si novoizvoljeni odborniki na nedavnem občnem zboru tega društva porazdelili funkcije. V glavnem so potrdili lanskoletne zadolžitve. Za predsednika je bil potrjen novinar Primorskega dnevnika Aleksander Sirk, za podpredsednika pa Ugo Margon. Tudi za to poslovno sezono bo tajnik društva Ervin Gombač, blagajnik Žarko Vecchiet, gospodar Franc Armani, odgovorna za predavanja Marinka Pertot, odgovoren za tisk Dušan Jelinčič, knjižničar Silvij Birsa, zapisnikar Aleš Roncelli, odborniki pa so še Lojze Abram, Stojan Glavina, Angelo Kermec, Mario Milič, Vojko Slavec, Edo Starc in Zvonimir Vidau. V glavnem odboru so še načelniki od-skov: Igor Castellani (alpinizem), Devon Cesar (smučanje), Stojan Sancin (jamarstvo) in Boris Paoli (mladina). Vabilo SPDT na enotedenski pohod v pogorje Dachsteina SPDT vabi vse tiste, ki jih zanima ali ki bi se radi udeležili enotedenskega pohoda v pogorje Dachsteina (3004 m) v Avstriji, da se čim prej javijo odbornikoma Vojku Slavcu (tel. delo 764832, dom 742405) in Ugu Margonu (tel. delo 728013, dom 751617). Pohod bo v dneh od 23. do 30. avgusta letos, izletniki pa se morajo domeniti, če se bodo poslužili osebnih prevoznih sredstev ali pa avtobusa. V bistvu bo to tabor, saj bodo udeleženci spali v kampu ali v privatnih sobah. Izletniki se bodo med drugim povzpeli na VJatzmann (2720 m) v Zahodni Nemčiji. Ta pohod je primeren za vse, tako za planince, kot tudi za turiste, ki bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Ogledali si bodo pričevanja halstattske kulture in drugo. Planinci pa bodo hodili po apnenčastem terenu, značilnem za Julijce, po katerem so speljane lažje in težje zavarovane in nadelane poti. Množični izlet Obalnega PD iz Kopra v Glinščico V nedeljo so se člani Obalnega planinskega društva iz Kopra množično podali na tržaški Kras, kjer so obiskali Glinščico in okolico. Na Tržaško so se podali trije polni avtobusi od najmlajših do najstarejših planincev, njihova priložnostna vodnika pa sta bila odbornika SPDT Ervin Gombač in Mario Milič. Izletniki so se peš podali z boljun-skega trga v znamenito dolino, vodnika pa sta jim razkazala rimski vodovod, Jugove stene, spominsko obeležje SPDT, Comicijevo piramido, prva etapa pa se je zaključila v Botaču. Izletniki so se nato razdelili na tri skupine. Prvo sta vodila Ježek in Milič, ki sta najmlajše popeljala od Botača preko Jezera v Bazovico. Drugo so vodili koprski učitelji in mentorji, ki so svoje »varovance« po gozdnih poteh popeljali v Jezero, tretja skupina pa se je pod vodstvom Ervina Gombača iz Botača podala v Drago, Pesek, na vrh Kokoši ter še do spomenika bazoviškim žrtvam, kjer je Karlo Kocjančič v pestrih obrisih orisal zadnjedobno zamejsko zgodovino. Planinci iz Kopra so tudi položili venec na ta spomenik na bazoviški gmajni. Tu se je končal »tržaški« del izleta Obalnega PD, ki se je nato nadaljeval v jami Vileni-ci. Kmalu spet izlet SPDT za osnovnošolsko mladino V nedeljo, 10. t. m., prireja mladinski odsek SPDT v okviru delovanja Športne šole Trst izlet za osnovnošolsko mladino. Izlet bo potekal po trasi memoriala Mirka Škabarja od Praprota do Repna, hoje pa bo skupaj za kake štiri ure. Zbirališče otrok in spremljevalcev bo ob 8.30 pred gostilno Suban pri Trnovci, zaključek izleta (kamor bodo prišli starši spet po otroke) pa ob 17.00 na trgu v Repnu. Otroci morajo vzeti s seboj hrano ter se .primerno planinsko opremiti. Med drugim bo za otroke na sporedu tudi poligon in druge spretnostne igrice. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 1. maja 1987 Vedno več Američanov se najraje poroči »po pošti« Kako je Jones izbral filipinsko soprogo VVASHINGTON —- Pred dvema letoma je bil policijski častnik James Jones prepričan in »nepomirljiv« samski moški, mrzil je ameriške ženske češ, da so preveč emancipirane, egoistične in napadalne. Sedaj pa je Jones pri svojih 40 letih srečno poročen z 29-letno Filipinko Aliče Pajo in je oče 10-mesečne punčke. Kako je prišlo do te nenadne zamenjave prepričanja in je James Jones postal srečen poročen moški in družinski oče? To je omogočila ena izmed stotih organizacij, ki se ukvarja s »poroko po pošti« in v ZDA rastejo kot gobe po dežju. Temu sicer seveda ostro nasprotujejo ameriške feministke, ki trdijo, da so s »prodajo po pošti« ženske obravnavane zgolj kot blago. Ne glede na te grobe napade pa je James Jones navdušen s svojo izkuš- njo in je tako komentiral svojo izbiro: »Bilo je res fantastično. Filipinske ženske so kot ameriške ženske generacije moje babice, konservativne in tradici-onalistke.« S tem se je strinjala tudi njegova žena Aliče, ki pa je dodala, da ima veliko domotožja po svoji rodni deželi. V ZDA ne obstajajo sicer točni statistični podatki, poslovneži tega sektorja pa trdijo, da je takih porok približno 6 tisoč letno, prejšnje desetletje pa jih je bilo le za nekaj stotin. Jones je »spoznal« svojo ženo preko agencije »Rainbow ridge« s sedežem na Havajih, njen lastnik, bivši profesor sociologije John Broussard, pa trdi, da je agencija nastala pred nekaj leti tako-rekoč iz niča, sedaj pa ima letno za pol milijona dolarjev prometa. Kaže, da imajo ženske za bodoče soproge najraje ameriške državljane. Umrl dr. Srečko Brodar LJUBLJANA — Nekaj dni pred svojim 94. rojstnim dnevom je umrl akademik prof. dr. Srečko Brodar, prvi in najuspešnejši odkritelj in raziskovalec . starokamenodobnih kultur na Slovenskem in svetovno znan strokovnjak za to obdobje. Rodil se je v Ljubljani, na Dunaju je študiral naravoslovje, služboval v Ljubljani in Celju kot profesor in bil vnet obiskovalec gora. Na Dišavi je odkril Potočko zijalko in njegovo ime je v naši zavesti tesno povezano z odkritjem te paleolitske lovske postaje in najdb v njej. Že pred drugo svetovno vojno so temu sledila še mnoga druga odkritja, leta 1939 si je Srečko Brodar pridobil tudi doktorat geoloških in paleontoloških znanosti. Po osvoboditvi je postal profesor na ljubljanski univerzi, svoje raziskave pa je usmeril predvsem na območje Notranjske in Primorske. V širši okolici Postojne je odkril vrsto jamskih paleolitskih najdišč (Betalov spodmol, Parsko golobino, Ovčjo jamo, jamo v Loži, Županov spodmol, Črni Kal). Od leta 1953 je bil dr. Srečko Brodar redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, bil je Kidričev nagrajenec in nagrajenec AVNOJ ter častni doktor in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Življenje na tem palestinskem ozemlju se je pred 20 leti ustavilo V Gazi, izraelskem Sowetu, živi pol milijona »ljudi brez domovine« KAIRO — Deset kilometrov ši--rok in 50 kilometrov dolg pas pri Gazi, ob obali Sredozemskega morja, bi lahko iz ekonomskega in političnega vidika imenovali tudi »otok« Gaza. V očeh svojih 500 tisoč Palestinskih prebivalcev je namreč Gaza »otok« v »morju« Izraela in je obkrožen od Sredozemskega morja in od puščave Negev. Že samo bežen obisk Gaze lahko vsakogar prepriča o tem, da niso samo Palestinci v taboriščih v Bejrutu izpostavljeni brezupu in počasnemu umiranju. Zdi se namreč, In da se je čas v Gazi ustavil leta 1948, ko je nastala židovska država in je bila Gaza prvič odcepljena od ostalega palestinskega ozemlja. Ekonomski in širši družbeni razvoj male enklave, ki je bila 19 let pod egiptovsko oblastjo, se je ustavil leta 1967, ko so ozemlje zasedle izraelske okupacijske enote. V Gazi so restavracije in hoteli opuščeni, obrati so zaprti in posel je zamrl, irigacijski kanali pa so osušeni. Okupator je dosegel svoj prvi cilj: poljedelci zapuščajo svo- jo zemljo in ribiči ne odhajajo več po bogat plen, ki ga nudi bližnja bogata sredozemska obala. Prebivalci Gaze so postali ljudje brez domovine — in brez potnega lista — ter skušajo pobegniti iz domovine prednikov, ki jo počasi ampak »dosledno« uničujeta okupacijska politika in puščavski pesek. Hišam Sava, ki je v jordanski vladi zadolžen za Gazo, je dejal, da je bila Gaza izgubljena in pozabljena že pred devetnajstimi leti in da nima več Egipt — posebno še ne po podpisu campdavidskih sporazumov — nobenega političnega interesa za prebivalce tega pasu. Večina prebivalcev Gaze nima potnega lista, nekateri imajo egiptovskega, katerega pa ne prizna skoraj nobena arabska država, drugi »srečneži« pa imajo potni list z davidovo zvezdo, ki pa nima nobene veljave v celotnem arabskem svetu. Več kot 40 odstotkov poldrugega milijona Palestincev pod izraelsko okupacijo živi v pasu pri Gazi, s 1500 prebivalci na hektar pa je Gaza, po Hong Kongu, najgosteje naseljeni del našega planeta. Upravičeno zato mnogi imenujejo Gazo tudi izraelski Sovreta kjer pol milijona ljudi živi v nečloveških razmerah. Na sliki (Telefoto AP): kjer je nekoč vozil vlak se sedaj pasejo ovce. Indijanska plemena v peruanskih Andih še govorijo gruzinščini podoben jezik LIMA - Ko se je pred dvema mesecema pričelo v perujski prestolnici sojenje skupini kmetov obtoženih pokola osmih novinarjev v samotni vasici Uchuraccay, nedaleč od slovitega andskega mesta Ayacucho, se je sodni zbor znašel v velikih težavah. Morali so namreč najti prevajalca za jezik kečua, saj nihče od trojice obtoženih ni poznal drugega jezika razen kečue. Na sodišču so se tuji novinarji spraševali kako je mogoče, da na pragu 21. stoletja in štiristo let po španski osvojitvi Južne Amerike, živijo še v Peruju ljudje, ki ne poznajo španščine. Statistike nacionalnega inštituta pričajo, da se veliko Peruancev najprej nauči kečuo, jezik Inkov, ali manj razširjeno ajmaro, šele v šoli pa se naučijo španščino. Posebne pozornosti je zato vreden podatek, da od 20 milijonov Peruancev 10 odstotkov govori samo kečuo ali ajmaro (ta odstotek je mnogo višji v sosednji Boliviji in približno isti v Ekvadorju), kar pa tudi pomeni, da so praktično nepismeni. Ta dvajezika namreč nimata črkopisa in torej tudi ne pisanih dokumentov, ohranilo pa se je nekaj dialektov med katerimi je težko trditi kateri je »pravi«. Jezika sta se prenašala iz roda v rod in sta se ohranjala prav zaradi samotnosti krajev kjer so Indijanci živeli in visoki nadmorski višini, kamor ni nikoli stopila noga španskega osvojevalca. Za zgodovinarje je pravi čudež in še nedognana uganka kako je mogoče, da niso Inki odkrili nekega načina pismenega občevanja z ljudmi, kot je tudi nerazumljivo kako so zgradili tako veličastna mesta kot sta Machu Pichu in Sak-suamana ko niso poznali kolesa. Jezik Inkov se je ohranil brez pisane abecede, to nalogo pa so Inki »pustili« maloštevilnim ljubiteljem kečue, ki si belijo glavo, kako bi se dogovorili o načinu pisanja jezika. Ta je bila tudi tema nedavnega mednarodnega kongresa »kečuistov« in »ajmaristov«, ki so se te dni zbrali v Cuzcu, nekdanji predstolnici cesarstva Inkov. Delegati Indijancev iz Peruja, Bolivije in Argentine (Ekvador je bil odsoten) so predstavljali gotovo vse dele bivšega imperija, med njimi pa so bili tudi nekateri entuziasti iz ZDA in iz Evrope. Po dolgem razpravljanju so se delegati razšli, ne da bi se dogo- vorili o ključnem vprašanju: ali bo imel črkopis kečua in ajmare pet samoglasnikov, kot vsi evropski jeziki, ali pa smo tri: a, i, u, kot je to zahtevala večina tistih, ki imajo kečuo ali ajmaro za materin jezik. Diskusija se je zaostrila celo do take mere, da je eden izmed udeležencev predlagal, da bi iz Peruja izgnali Inštitut za jezike iz Oklahome (ZDA), ki deluje že celih 28 let in je zagovarjal črkopis s petimi samoglasniki. Istočasno je prišlo na obalah jezera Titicaca do uličnih demonstracij v prid trovokalnega črkopisa. Kongres pa je le nekaj sklenil: predlagal bo, da bi postala jezika obvezna na vseh univerzah in bi v tem nadomestila angleščino. Težko je predvidevati, ali bodo uspeli v tej zahtevi, dejstvo pa je, da se je v celem poinkovskem obdobju edino general Juan Velasco, šef revolucionarnega vojnega režima v letih 1968-75, zavzemal za razvoj obeh jezikov. Pod njegovo vladavino je postal kečua obvezen ježih v perujskih šolah, po desničarskem državnem udaru Fernanda Belaun-de pa je kečua ponovno tonil v pozabo. Brazilski jezikoslovec Carlos Freire je decembra prejšnjega leta naredil pravo senzacijo, ko je novinarjem v La Pazu zatrjeval, da je kečua zelo podoben gruzinščini. »Ko sem med nedavnim bivanjem v Tbilisiju pustil Gruzijcem originalne posnetke govorice Indijancev iz Peruja in Bolivije so oni mislili, da govorijo v še nepoznanem gruzinskem dialektu. Okrog 90 odstotkov besed se namreč v obeh jezikih izgovarja na zelo podoben ali celo identičen način,« je rekel Freire. Bodisi kečua kot ajmara, kot trdi brazilski lingvist, pripadata namreč turško-mongolski jezikovni skupini, zaradi tega ni podobnost med jezikoma nič presenetljivega. Vendar pa ostaja nepojasnjeno, odkod sličnost med jeziki narodov dveh različnih kontinentov in jih loči ogromno prostranstvo Tihega oceana. Tudi za to vprašanje ima Carlos Freire odgovor: prebivalci Nove celine so prišli iz Azije preko Beringjcvega preliva, ko ni bila polarna klima še tako ostra in ko ni bil preliv tako širok. Nekateri teoretiki celo trdijo, da ga ni bilo. mm m ■ • ■ • ______________________________________________________________ sveže in imnnjeno kuhana - surova šunka meso pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE