OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
E @ Ш A m: NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxvil—leto xxxvii.
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 2, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 22

JOHN SUSTERŠie
Po dolgi in mučni bolezni je preminil včeraj zjutraj v Crile bolnišnici John Susteršič, star 48 let, stanujoč na 10510 Way Ave. Bil je veteran druge svetovne vojne. Bolehal je štiri le-ta, preje pa je delal pri Parson Engineering Co.
Tukaj zapušča soprogo Karo-)%a, rojena Požar, brata Joseph sestre: Mrs. Mary Tomsic. ^rs. Anna Blatnik in Mrs. Sophia Sarby, nečake in nečakinje več drugih sorodnikov. Po-§reb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda ^ouis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
RAZNE VESTI S SVETA
Clan ruske misije na Japonskem, Jurij Aleksandrovitch Ra-stvorov je bil pozvan nazaj v Moskvo, pa je prišel, tako se trdi k Amerikancem in zaprosil 'za politični azilj. Ta da mu je bil 'dovoljen in Rastvorov jena poti v Ameriko. Če je ta vest resnič-gre za Gouzenko v drugi iz-daji, ki bo izdal sovjetsko špijo-,na Daljnem t зћД
du.
Washington ni dal točnega pojasnila kaj je s to zadevo.
Evropa je drugi dan pod mra-ledom in snegom. Temperatura je padla globoko pod ni-Kanali in reke so zamrznje-Kraji, kjer je bil sneg redek ga sploh ni bilo, so ga dobili. ^Hežni zameti in mraz sta prizadela tudi Jugoslavijo, kjer je ^Glezniški promet na mnogih ^^ogah prekinjen.
Gora Washington v New Hampshire je s svojim snegom ^ahtevala življenje dveh smu-^^arjev-študentov Harvard uni-^®rze. Gre za 23-letnega Jacques prysko iz New Jersey a in Phil •^ongenecker iz Toledo, O., sta-20 let. Oba je zasul pri smu-'^anju plaz.
V	Washingtonu je vodstvo re-^(^blikanske stranke javilo, da
v letošnji volilni kampanji Potrošilo dvakrat več denarja ^ot pri volitvah leta 1952. Re-Oubhkanci hočejo za vsako ceno ^održati večino v spodnji zbornici.
V	Sanduskyu, Ohio, sta v trail-®^ju, kjer je nastal ogenj, dva ^tfoka prišla ob življenje. Nista ^gorela, pač pa sta se v dimu za-_4šila. Otroka sta bila stara eno
pol leta ter dve in pol leta edina otroka družine Die trich.
GOSPODARSTVO V CLEVELANDU SE JE SLABO ODREZALO
Merilo gospodarstva je stanje brezposelnosti. V januarju jih je bilo v Clevelandu 16,900, to število pa pomeni najvišje število izpred vojne na Koreji. Deloma gre na račun delavcev, ki so prišli v Cleveland izven Ohio, oziroma iz sosednjih držav.
(Naraščanje brezposelnosti de
la glavobol tudi federalni vladi. 'U RrcyiKii
Priznava se, daje sedaj v deželi	^
pravih brezposelnih, ki imajo кЗ,У6^
pravico na brezposelno podporo,	*
več kakor 2,500,000. Če odšteje-	DE JANERJO, Brazilija,
mo poljske delavce, je trenotno 1- februarja — Na preiskave, ki
zaposlene okrog 48 milijonov de- jih je začela federalna vlada
lovne moči. Na splošno se je v Združenih držav o vprašanju, za-
Ameriki skrčil delovni dan za poldrugo uro; v industrijah gumija, transportnih sredstev, tekstilu, usnju in hišni opremi, pa se je delavni dan skrčil na splošno za dve uri. Če vzamemo Ameriko kot celoto, seje kredit, ki ga rabi poslovni svet, na teden kr-rabi poslovni svet, na teden skrčil za približno $500,000,000, če tom.)
Dajanje kredita v poslovne namene je bilo tudi v Clevelandu za kakih 20 odstotkov nižje kot lansko leto. Posledice upadanja v produkciji odmevajo tudi drugod. Clevelandski avtobusi so zaslužili na teden 5 odstotkov manj kot lansko leto ob istem času, vsled česar je bila služba na nekaterih progah znižana.
Važno merilo za gospodarsko stanje je ameriška jeklena industrija. Njena kapaciteta se izrablja le do 73—75 odstotkov, do-čim je bila v	letu izrab-
ena čez sto odstotkov.
Ljudje ne kupujejo novih osebnih avtomobilov in je prodaja teh vozil padla za 13 odstotkov primerjaje položaj z lanskim letom. Delavske mezde zaposlenih so padle za približno 15 odstotkov, to pa radi tega, ker so obrati v Clevelandu skrčili ali dnevni delavni čas ali tedenski čas, da se dela mesto osem ur le sedem, oziroma mesto pet dni v tedni, le štiri dni. Nasprotno pa je konsum električne energije padel le za 1,%, gradbena industrija pa izkazuje dejanski napredek v primeri z lanskim letom.
Predsednik Meany svari
V Miami Beach, Fla., kjer zaseda izvršilni odbor unije A.F.L., e imel njen predsednik Meany tiskovno konferenco in dal dve značilni izjavi. Unija je zaskrb
^ bolnišnico
V Doctor's bolnišnico se je da ^es podal Mr. Anton Slama iz 414 Bessemer rd., ki še bo v če-tftek moral podvreči operaciji očeh. Želimo mu, da bi čim Pfeje popolnoma okreval.
^edna seja
^ Nocoj se vrši redna seja podr 14 S.2.Z. v navadnih prosto-in ob navadnem času. Vabi članice, da se udeleže v pol številu.
kaj seje dvignila cena kavi, Brazilija odgovarja:
Ne gre za kako trgovsko špekulacijo, marveč za resnično pomanjkanje kave v Braziliji, ki je glavna prn-'-'-^ntka kave; tudi ni res, da se je kava metala v morje v namenu, da bi ji dvignili ceno. Brazilija je imela lansko leto zelo malo produkcijo kave, to pa radi tega, ker je kavine nasade opustošila na eni strani šu-sa, na drugi strani kasneje slana. Tudi v letu 1954 bo pomanjkanje kave. Brazilija ne razpolaga z zalogami. Na razpolago je 5,900,-000 vreč kave. Da se zna oceniti pravilno ta zaloga, se mora vzeti v poštev, da je navadna zaloga kave v Braziliji 7,800,000 vreč, vi vreči 192 funtov. Letošnja razli-' ka na zalogi, namenjeni za izvoz in za domačo potrebo, znaša torej skoraj dva milijona vreč pod normalno.
(Amerisfti časopisi in revije s6 poslale v Brazilijo svoje posebne zastopnike, da na licu mesta preštudirajo položaj. V glavnem potrjujejo gornje poročilo o stanju kave.)
POJEDEL JE ŠKORENJ
CATANIA, Sicilija, 1. februarja—Alfredo»Scuderi je bil zasa-čen, ko je ukradel par novih škornjev. Te škornje je imel na sebi. Ko ga je prijela policija, je en škorenj sezul in ga začel gristi in jesti, dokler mu ni odpovedal želodec. Povžil pa ga je skoraj popolnoma.
OBSODBA ŠPIJONA V ATENAH
ATENE, 1. februarja — Jugoslovanski državljan Jurij Ka-„ .	I- tradijev je bil od posebnega gr-
Ijena radi naraščanja brezposel- škega vojaškega sodišča obsojen
nosti. Vsi znaki kažejo, da gremo na smrt kot jugoslovanski špi-V gospodarstvu navzdol. Druga jon. V Grčiji je za Jugoslavijo izjava pa poživlja federalno via- zbiral vojaške informacije o or-do naj takoj začne z obljubije- ganizaciji in moči grške oboro-nimi javnimi deli.	žene sile.
POLEG RAKA-RANE NA ŽELODCU
Zdravnik dr. Leon Schiff iz Cincinnati je razpravljal o razširjeni bolezni rani ali uljesih na želodcu. Trdil je, da se da ozdraviti, seveda z dijetno hrano, tudi brez operacije. Kako pa vpliva alkohol na to bolezen? Na vsak način slabo. Če je rana ozdravljena, zmerno pitje po preteku šestih mesecev ne bo škodljivo. Toda—rana na želodcu se lahko povrne.
Profesor medicine dr. Arthur Atkinson pa je postavil naslednje trditve:
Lahko se računa, da ima štiri do deset milijonov Amerikancev in Amerikank rano na želodcu. Najmanj deset odstotkov ameriškega prebivalstva pa jo bo dobilo za časa njihovega življenja To se pravi 16 milijonov jih je v nevarnosti, da dobijo rano. Atkinson tudi trdi, da je rana na želodcu bolj pogostna pri moš kih kot pri ženskah. Na splošno
se ne more trditi, da je gotov vzrok rane na želodcu; vendar pa je živčna napetost eden od glavnih in se na ta način tudi razlaga pojav, da boluje na rani na želodcu več moških kot pa žensk. V Ameriki so splošne in moderne tri bolezni:
Srčne bolezni, ki se navadno končujejo s srčno kapjo s smrtnim izidom; rak, o katerem se v zadnjem času trdi, da je zelo pogosten na pljučih, to pa vsled kajenja, in sedaj še rana na želodcu, katere izvor na splošno ni znan.
IZPLJUNIL JE KROGLO
COLUMBIA CITY, Ind, 1. februarja—Šerif Danny Haynes je bil pred 25 leti obstreljen in mu je krogla ostala v notranjosti telesa. Ko je danes kašljal, jo je izpljunil.
NEUMNOST IN NEVEDNOST NE VODITA NIKAMOR!
Zveza ameriških šolskih ravnateljev je izdala svoje letno poročilo, v katerem se peča tudi z vzgojo mladine, kako se bojevali s komunizmom. Totalitarne ideje se ne dajo pobijati, ne da bi jih mi od svoje strani poznali. Treba je brati njihovo pisano propagando, tako, da smo pripravljeni na debato in protidebato. Komunistično pisane knjige naj gredo v roke tudi ameriški mladini s pojasnilom, da so pisane komunistično, toda z drugim pristavkom, da je potrebno brati jih, če naj bo kdo sposoben za debato komunisti. Mi z mladino vred moramo poznati besedo in dejanja kounistov, da lahko spoznamo njihovo trenotno politiko in jo znamo pobijati s proti-dokazi.
Ali bo vodstvo te vzgojne organizacije senator McCarthy poklical pred svoj senatni pododbor, ni bilo j avl j e-no . . .
#
Gospa Eleonora Roosevelt je bila na potovanju po državah Srednjega vzhoda, posebno dolgo seje zadržala v Indiji Nehruja. O svojem potovanju je izdala tudi knjigo z naslovom "Indija in pro-bujajoči se Vzhod."
Med indijskimi političnimi strankami je močno organizirana komunistična stranka. V boljše razumevanje za razmere v Indiji naj navedemo sledeči odstavek iz le knjige:
"Ko sem opazovala, kako se pometajo mestne ulice, sem videla stare ljudi in ženske, ki so pometali ulice z majhnimi metlami, ki so bile napravljene iz palic in vejic in tako zvezane. Te metle niso imele ročajev. Zakaj ne? Indijska delovna moč je cenejša, kakor pa izdatek, če naj se za metle naročijo tudi ročaji . . .
Teden važnih socialno političnih debat: Taft-Hartleyev zakon-pokojnine
z MOSKVO SE TRGUJE
BONN, Zapadna Nemčija, 1. februarja — Statistični pregled zunanje trgovine Zapadne Nemčije s Sovjetsko zvezo za leto 1953 in za januar 1954 izkazuje, daje zapadno nemška republika v letu 1953 svojo zunanjo trgovino s Sovjetsko zvezo pomnožila sedemkrat. Tudi Sovjetska zveza je izvažala v Zapadno Nemčijo v primeru z letom 1952 skoraj v razmerju ena proti tri.
V BERLINU NE BO NIČ!
BERLIN, 2. februarja — Sovjetski zunanji minister Molotov je snoči dal vedeti, da ali bo ze-dinjena Nemčija taka kot si jo želi Sovjetska zveza, ali pa je ne bo. Moskva ne bo nikdar dopustila, da bi samo en nemški vojak sodeloval v skupni zapadno-evropski obrambi. Molotov je povabil Francijo naj se orientira proti Moskvi in obrne hrbet Za-padu.
Ali je konferenca štirih zunanjih ministrov dejansko že propadla ali ne, to je vprašanje. Na vsak način so zapadni predstavniki skrajno pesimistični.
PREDSEDNIK TURČIJE V CLEVELANDU
Danes ob 10.50 pride v Cleveland predsednik republike Turčije, Celal Bdyer. Njegov vlak se ustavi na železniški postaji Pennsylvanija na E. 55 St. Bayer j a bo sprejel ohijski governer Frank Lausche s svojo ženo, enako predstavniki mesta Clevelan-da, z županom Celebrezze na čelu. Ob 12. uri bo predsednik Bayer imel govor v hotelu Cleveland.
Trdi se, da se bo turška delegacija, ki prihaja s Bayer jem v Cleveland, pogajala s tukajšnjimi kapitalisti o investicijah dolarja v Turčiji.
Telefon s slikami?
NEW YORK, 1. februarja— Cleo Craig, predsednik Ameriške telefonske in telegrafske kom-panije, je napovedal da vprašanje "telefonskih slik," ko bodo imeli naročnik i telefona take aparate, da bodo videli, s kom se razgovarjajo, ni vprašanje tehnike, marveč denarja. Tehnika je stanu dati na razpolago take aparate, samo, da se prijavijo naročniki, ki bi bili pripravljeni plačati predpisano naročnino. Za enkrat se računa razdaljo tisoQ milj, ko bi bile slike na telefonskih aparatih dovolj jasne. Telefonska uprava ima na razpolago aparate, ki so v nekaterih okrožjih že v rabi, da se od doma lahko telefonira na daljše proge. Teleonska uprava računa, da bo razgovor na daljše proge v kakih desetih letih že vsakdanja praksa.
Zopet doma
Mrs. Frances Grill se je vrnila iz St. Luke's bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo. Nahaja se na domu na 705 E. 155 St. pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo.
WASHINGTON SKRBI USODA INDOKINE IN ITALIJE
WASHINGTON, 1. februarja—Če se pečamo naj prvo z ameriško zunanjo politiko in pustimo na strani konferenco v Berlinu, so v Washingtonu zelo zaskrbljeni radi položaja v Indokini in v Italiji. Glede Indokine se trdi, da ima sosednja komunistična Kitajska 600,000 "prostovoljcev," ki naj ob danem trenotku vderejo v Indokino. Francozi so v Indokini doživeli zadnje dni občutne poraze. Ali nja ji hreši za vsako ceno ravno Amerika? V Italiji je položaj skrajno zamotan. Predsednik republike Einaudi jts začel danes prva politična posvetovanja z voditelji političnih strank. Računa se celo z možnostjo, da bo opustil misel o vladi sredine in da bo dal mandat za sestavo vlade eni o6 skrajnih strank ali na levici ali na desnici.
V zvezi s tem nejasnim zuna-"
Razprodaja pohištva
V GrcAnovi trgovini s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. je v teku velika februarska razprodaja, na kateri je mogoče dobiti razne komade pohištva za na dom po zelo znižanih cenah. Prava posebnost pa je na finih Ser-ta modrocih. Grdinovi priporočajo, da si ogledate njih zalogo in na tej razprodaji izberete kar morebiti boste pozneje rabili, ker si prihranite denar.
Častno odpuščen
Iz vojaške službe je bil častno odpuščen Sgt. Richard P. Las-kowski, sin Mr. in Mrs. Elmer Laskowski na 1149 E. 63 St. Vrnil se je iz Nemčije, kjer je bil dalj časa. Sedaj živi s svojo ženo Genevieve na 11905 Shadeland Ave.
V bolnišnici
Mr. Frank Rožnik iz 18701 Pas-now Ave. se nahaja v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Na operaciji
Danes se je podvrgla operaciji Miss Jean Remic, ki se že zadnjih par let nahaja v Highland View bolnišnici za kronično bolne. Jean je hči poznane Mrs. Jo-hanne Bricel. Upamo, da bo ta operacija pospešila zdravljenje bolnice, da se bo zopet veselo kretala med prijatelji.
Sestanek šivalnega krožka
Članice krožka št. 2. Progresivnih Slovenk, ki so se pridružile šivalnemu krožku, so vabljene, da pridejo na sestanek v sredo opoldne na dom Mrs. Frances Okorn na 1096 E. 68 St.
nje političnim položajem se govori tudi o važni spremembi v ameriškem državnem tajništvu. General Walter Bedell Smith, ki je v tem tajništvu podtajnik, ki je služil enako demokrate, kakor Eisenhower j a, naj bi odstopil, na njegovo mesto pa prišel Harold Stassen, ki sedaj upravlja ameriške fonde za pomoč tujini.
Debata o socialni politiki
Ce tudi ni veliko upanja, da se bo sploh ali v bližnji bodočnosti sprejela nova socialna zakonodaja, kakor jo je predlagal predsednik Eisenhower, moramo omeniti glavne točke, za katere gre.
Predsednik Eisenhower je postavil na čelo federalne komisije, ki urejuje delavska razmerja, Alberta Beesona, katerega je pa delavstvo kratkomalo odklonilo. Trenotna tendenca je ta, da ga bodo odklonili napredni demokrat je, kakor tudi napredni republikanci. Beeson je udeležen pri podjetju Food Machinery Chemical Co. v Californiji. Kakor hitro bi nehal biti na tem položaju kot predsednik komisije za delo, bi se povrnil nazaj h kompaniji. Torej kot tak bi na položaju šefa komisije za delo nujno zastopal le koristi delodajalcev. Značilno za razpoloženje v senatnem odboru za delo je dejstvo, da Beesona zaslišujejo na vse strani, predno bi senatni odbor dal svojo pritrditev k temu imenovanju.
Kdo naj bo zavarovan
Eisenhower hoče razširiti starostno zavarovanje še na dva milijona farmerjev, 2,700,000 polj-s k i h delavcev, pol milijona zdravnikov, advokatov in drugih svobodnih poklicev. To zavarovanje bi bilo prisilno. Štiri milijone mestnih in občinskih uslužbencev ter 200,000 raznih duhovnikov pa naj se prostovoljno odloči, ali pristopi k zavarovanju ali ne.
Eisenhower priporoča, da se zvišajo starostne pokojnine. Najmanj $30 na mesec, največ za družinsko dvojico $162.75. Tisti, ki so upokojeni, pa še delajo, bi smeli zaslužiti na leto $1,000, ne da bi izgubili pokojnino. Tudi najnižja mezda na uro naj se zviša. Govori se, da od 75 centov na en dolar. O vseh teh vprašanjih gre debata.
Poleg Eisenhower j evega predloga, kako naj se spremeni Taft-Hartleyev zakon, je dal svoj predlog republikanski senator Alexander Smith, ki se peča posebno z vprašanjem stavk. Senator Smith loči stavke v podjetjih, ki so splošno narodno važna in v podjetjih, katerim te važnosti ni pripisovati. Postopanje je zelo birokratično in se postavljajo datumi, ko naj se vodijo med delodajalci in unijo pogajanja, nato
zopet datum, ko naj posreduje zastopnik federalne posredovalne komisije, nato zopet poseže vmes posebna komisija, katero naj imenuje pz-edsednik, da razišče vzroke mezdnega gibanja, nato zopet naj sledi sodna zapoved, da se delo nadaljuje za nadaljnjih 80 dni. To bi bila procedura, če gre za podjetja, ki so splošno narodno važna. Pa tudi v podjetjih, ki niso te važnosti, je procedura skoraj enako komplicirana. V vseh slučajih pa mora biti o stavki obveščena vlada. Iz vsega tega postopka se vidi, da se hoče delavstvu po tovarnah in podjetjih naprtiti javna kontrola tako federalne, kakor vlade posameznih držav.
Ponavljamo tudi sedaj, da je veliko vprašanje, če bo Taft-Hartleyev zakon v katerikoli obliki v letošnjem zasedanju kongresa res spremenjen.
TUJCI v CLEVELANDU
Koncem januarja je bilo zaključeno registriranje tujcev. V Clevelandu se jih je prijavilo 47,200 ali deset tisoč več kot lanskega leta. K temu je očividno pripomogel strog opomin federalnega urada, kaj bodo siceršnje posledice, če se tujec ne prijavi.
Gornja številka se nanaša samo na mesto Cleveland, kaže pa, da je nedržavljanov tujcev v Clevelandu izredno veliko.
KESSELRING ODLIKOVAN
BONN, Nemčija, 1. februarja —Maršal Albert Kesselring, zadnji Hitlerjev vojaški poveljnik v Italiji, je bil kot vojni zločinec obsojen na zaporno kazen, izpuščen in pomiloščen. Sedaj je bil izbran kot načelnik nemške organizacije vojnih veteranov Stahlhelm" (jeklena čelada). Ta organizacija se je pojavila po prvi svetovni vojni, v kateri je bila Nemčija premagana, in delala novi demokratični Nemčiji stalne preglavice. Veliko političnih umorov so pripisovali tej organizaciji. Maršal Kesselring je sam o sebi trdil, da ni bil nikdar Hitlerjev pristaš.
Seja krožka št. 3 P. S.
Jutri, v sredo se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih A.J.C. na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Članice so prošene, da plačajo svoj asesment in se izognejo neprilikam v slučaju smrti. Kateri je nemogoče priti na sejo ali poslati asesment po kaki drugi članici, je prošena, da pokliče tajnico (RE 1-4588), ki bo sama prišla na dom po asesment.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošli v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________________
For Three Months—(Za tri mesece)_____i______________________________
-$10.00 _ 6.00 .. 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________1
For Three Months—(Za tri mesece)
—$12.00 7.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ALI SMO KAKOR OTOK V MORJU?
Med razlogi, da Združene države s polno vsebino državljanskih dolžnosti kot država nekaterih naših ljudi ne vlečejo, se navaja občutek nekega zapostavljenja slovanskega življa v Ameriki. Ti Slovenci modrujejo takole:
Ameriki se daje preveč anglosaksonski značaj. To ne samo radi uradnega jezika, ki je razen ene države, New Mexico, povsod uradni, marveč družabno v obče. V kolikor pa gre za manjšinske narode, imajo mnogi prednost pred Slovani na splošno. Amerika je bila dvakrat v krvavi vojni z Nemčijo. Dali smo velike materialne, pa tudi človeške žrtve. Samo, da se pokaže prilika, se na to v Ameriki pozabi in se hiti pomagat Nemčiji, s tem pa daje tukajšnjim Nemcem priliko, da se košati j o z grebenom, ki jim raste na glavi.
Irci so zelo številni v Ameriki. Oni so si osvojili vodstvo katoliške cerkve, pa tudi politično in pri delavskih unijah so odlično zastopani. Njihovi nacionalni in verski prazniki se v Ameriki praznjujejo kot da so splošno ameriški.
Za Irci so bili koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja najštevilnejši italijanski nasljenci, predvsem oni iz spodnje Italije, južno od Rima. Šli so in gredo v milijone. Njihova kvaliteta je znana in so odnesli v raznih gang-•sterstvih rekorde. Pot-pa jim je odprta v razne radijske in televizijske postaje in je najbolj značilno to, da Ameri-kancev ne moti, če se jim ti Italijani predstavljajo v njihovem lastnem jeziku. V Ameriki je običaj, zrastel iz атјз-riške komodnosti, da se mora vsaka tuja beseda prestaviti v angleščino potom tolmača. Nekateri imajo občutek, kakor da bi to pravilo za Italijane ne veljalo.
Res je, da v kulturnem in športnem življenju nastopajo razni Amerikanci, katerih priimek, ki se končuje z raznimi—skiji,—viskiji, kaže, da so slovanskega izvora. Toda na tem ni nikoli povdarka, ne od strani njih samih, še manj pa od strani ameriške družbe.
Mnogi tudi zamerijo, da ni prave zveze med slovanskim življem, čeprav stanujemo po raznih naselbinah skupaj zelo ozko povezani in bi bile te zveze možne. Če se prireja kaka slovanska prireditev, gre običajno za notranjo prireditev, namenjeno le ožjemu krogu društvenikov in prijateljev. Ce priredijo Irci kako slavnost, je ta prirejena za splošnost, za splošno občinstvo. Judje, ki v svojem številu še daleč ne dosežejo združženega slovanstva, so brezprimerno močnejši tako v politiki, v knjigi, kakor kulturi, in v gospodarskem izživljanju. Judje so kakor na odru, mi pa spodaj kot gledalci.
Priznava se, da je bilo nekaj posameznikov slovanskega pokolenja, ki so se v Ameriki dvignili na visoke položaje. Masa je ostala masa. K temu naj dostavimo, da je končno resnica, toda; ta resnica je bila ista v starem kot tu v novem kraju. Ti prvaki se namreč ne dvignejo le radi sebe; njihov vpliv ni omejen na lastni družinski krog, marveč na vse strani in mi ga posnemamo.
Mnogi med nami so iznesli misli, da smo sami pre-ozkosrčni, ko bi sicer morali, če ne imeti že ozke zveze, pa vsaj spoznavati naše najbližje slovanske narode—Hrvate in Srbe, s katerimi se skupaj izživljamo v politic):em pojmu—jugoslovanstvo. Vseh skupaj nas itak ni veliko, vsak velik pojav pa lahko vpliva na nas vse, treba ga je le pravilno osvetliti.
V zvezi z dosedanjimi vrsticami o državljanstvu, .sploh o življenju države, o doprinosu posameznih narodov v tej državi, se strinjamo tudi mi z zadnjim predlogom naših ljudi in sicer iz dveh razlogov; Nam samim v spod-Imdo; nam samim in tudi drugim pa v dokaz, da so Ameriko gradili tudi Jugoslovani, četudi na zunaj ne tako vsakdanje hrupno. Bili so tihe reke—tihe vode, toda globok ein neusahljive. Niso delale dirno, marveč kot namenjeno za večno. V tem cilju prinašamo lik dveh velikih jugoslovanskih emigrantov—iznajditeljev in znanstveni-1 ov, katerih ime diha in bo dihalo ameriško gosjfjodarstvo —lik profesorja Mihaela Pupina in inženirja Nikole Tesle.
L.C.
||И111С11||И|||[И||||1И|[ИИ1ШИ11ИГ||ЦЦ1Ц[Ц|Ш1111И!111Ч1
|1а1||1ш1||1а!||1а1||1нин||||н|||1|!и1н1|1и|||1в|||У||1в1|
UREDNIKOVA POŠTA
<1а1||1ш|||1в1||1в1пк||||ш|||1ш1||У||1н1|||а||||в1и1а1||1в|
Progi
Valentinov ples
resivnih Slovenk v nedeljo
EUCLID, Ohio—Letne seje so večinoma minule. Na letnih sejah raznih ustanov in društev smo slišali povoljna poročila. Moja želja je, da bomo tudi v prihodnjem letu, napredovali.
Pri našemu krožku št. 3 Progresivnih Slovenk bomo priredile Valentinov ples v nedeljo, 7. februarja. To ne bo samo ples, imeli bomo mnogo različne zabave, zakaj pa tudi ne, saj je pred-pustni čas! Prodajale bomo Valentinove srčke. Kdor jih bo imel največ, bo dobil prvo nagrado, potem drugo in tretjo. Tudi šaljive pošte ne bo manjkalo.
Postregle vas bomo z dobrimi sendviči, klobasami in seveda ob pustnem času ne sme manjkati krofov. Žeje ne bomo trpeli saj imamo pridne kelnarice. Grabnar jeva godba nam bo pa igrala, da bomo plesali kar po eni nogi. To niso samo dobri godci, so tudi fini pevci, tako da res ne veš ali bi plesal ali pel.
Vljudno vabim, pridite na našo veselico, ne bo vam žal. Vsi boste imeli mnogo zabave, obenem pa se zavedajte, da s tem pomagate naši blagajni, s katero nam bo mogoče delovati še naprej pri izvrševanju našega humanitarnega dela. Prosim, razveselite nas z vašo navzočnostjo ,da bomo imele veselje še za naprej delovati v dobrobit svojemu bližnjemu.
Pri Progresivnih Slovenkah je odprta kampanja za nove članice. Pristopite k našemu krožku, naše seje so zanimive, marsikaj se lahko naučite, saj to je relifna in izobraževalna organizacija.
Vsak četrtek zvečer imamo šivalni klub v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Katero veseli, naj kar pride, delamo različna ročna dela, poleg pa prepevamo. Naši glasovi so različni, pa imam upanje, da v nekaj tednih se bomo izvežbale v izvrstne pevke.
Pričakovale vas bomo na naši veselici in vas bomo z veseljem sprejele. Vstopnine ni nobene, zabave pa mnogo. Pričetek še pred 6. uro v zgornji dvorani na Recher Ave. Na svidenje!
Mary Kobal, predsednica.
Seja in predavanje
CLEVELAND, Ohio—V četrtek, 4. februarja se vrši seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Pričetek bo točno ob 7.30 uri zvečer, ker se želi čim preje zaključiti s sejo, ker se po seji vrši zanimivo predavanje.
Naša članica Prosvetnega odbora Josephine Levstik nam sporoča, da je dobila uradnika od 'Better Business Bureau," ki nam bo raztolmačil kam se obrniti v slučaju, da nas kdo skuša opehariti ali da ne dobimo zaže-Ijeno robo ,za katero smo plačali.
Torej bodite točno na mestu. Katere članice želite plačati ases-nent ali prispevke, isto lahko jtorite pred sejo. Seveda, pro-з1шо tudi one, ki imajo Prodaj-10' znamke (Sales Tax), da jih zročijo na seji.
Sedaj imamo v teku člansko kampanjo ob priliki 20-letnice. Pripeljite tisto vašo prijateljico, Katero imate že več vasa v mislih, da tudi ona postane naša jlanica.
Vabljeni ste torej, cja sa gotovo vidimo v velikem številu na seji in predavanju krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v četrtek, 4. februarja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabljeni so tudi naši moški, da pridejo na predavanje.
Theresa Gorjaiic.
Sneg bo pomagal namakati nerodovitna polja
Sneg naj bi širne nerodovitne ravnice Avstralije spremenil v rodovitno zemljo. Nam se zdi to čudno, ker ob besedi Avstralija takoj pomislimo na zmeraj jasno nebo in eilno' vročino. Res v Avstraliji sonce rado pripeka, toda tam poznajo tudi sneg, čeprav ga ne zapade toliko kakor pri nas Avstralska vlada je nedavno sklenila pospešiti graditev velike elektrarne na Snowy Mountains—"Snežnih gorah"—. Električno energijo iz nove elektrarne bodo uporabili za umetno namakanje velikih, zdaj nerodovitnih področij. Elektrarna bo dobivala vodo iz edine avstralske gorske reke. V njeno strugo doteka voda izpod kopne-čega snega. Razen za umetno namakanje pa bo dajala elektrarna ceneno energijo tudi industriji-
Veliko elektrarno visoko v gorah so začeli graditi že pred leti. Graditev je prišla že v drugo bazo, ko bodo znašali stroški 60 milijonov avstralskih funtov. Elektrarna stoji 300 m pod površino in ima 22 km dolg predor. Do-leta 1960 bodo umetno namakali že toliko nerodovitne zemlje, da bodo lahko zaposlili 20,-000 novih delovnih moči. Na umetno namakanem področju bodo pridelali na leto za šest milijonov avstralskih funtov živil. Električna energija bo na razpolago že leta 1958. Celotni načrt pa bo izpolnjen šele v kakih 30 letih. Stroški bodo znašali 200 mil. avstralskih funtov. Zgradili bodo namreč celo vrsto elektrarn s sedmimi velikimi jezovi ter zamotanim sistemom cevi in prekopov.
Te naprave pa bodo važne tudi za obrambo Britanskega imperija. V avstralskih gorah nameravajo namreč zgraditi tudi velike industrijske naprave, zavarovane pred bombnimi napadi. Del električne energije bodo porabili za laboratorije, v katerih bodo delali strokovnjaki za atomsko energijo pod vodstvom prof. Marcusa Oliphanta. Zdaj ima Avstralija kot preskrboval-na baza Velike Britanije tovarne vojne industrije v neposredni bližini obale, ker jih ni mogla zgraditi tam, kjer ni elektrarn. Zdaj pa bo lahko važne tovarne prenesla daleč v zaledje in prihranila na leto najmanj štiri milijone ton premoga. Hkrati bo omogočen nagel razvoj drugih industrijskih panog, in izseljevanje, ki zdaj od leta'do leta narašča, bo prenehalo. Na tisoče delavcev bodo zaposlili tudi pri graditvi cest. Visoko v gorah bo namreč treba zgraditi celo cestno omrežje.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE VSAKDANJI BOJI
Dobili smo precej dežja, ka- srečni, mi pričajo vesti po časo-terega smo se tako razveselili, pisju, koder vsak dan poročajo
kakor otrok v stari domovini pr-
o pasjih napadih. Posebno do-
vega snega. Zame ima posebno stikrat so obgrizeni pismonoši, dober pomen, zakaj z dežjem dasi jim država dovoli, da eno-prihajajo na dan—gobe. Zato stavno odklonijo oddajo ali po-grem slednji dan kam—to se pravi, enkrat proti severu, drugič jugu itd., da dobim vse štiri strani sveta. Biti dober gobar, je posebnost, ki mora imeti neki poseben vitamin. Zakaj človek jih išče ure in ure, ne da bi se utrudil. In zopet: če jih najde,
se pripogiba s tako lahkoto, da bi ga lahko zavidala vsaka mladost. Spotoma najde prijatelje,
ki so lahko ljudje ali pa samo kak štor ali trata, koder se stiskajo med gosto travo tako lepe in dobre gobe, kakor ni nobena stvar na svetu.
biranje pisem, koder so nevarni
. m »	• . .	. "—'	'iuuciicgči sirupa au
ps. Tezava pn tem samo ta, pa le malo. Zato niso tudi njeni
ria p nvplf cpIa IracMATCk	____ . .	*'
da človek šele kasneje iznajde, kakšen je pes, ko je bil že napaden. V Los Angeles imamo zakon, da mora biti vsak pes na vrvici ali za ograjo. Zakon je tukaj—pa se ga ne drže ne ljudje, ne psi. Imamo poleg tega tudi postavo, da se mora vsak prijaviti, kdor je bil ugriznen. To pa zaradi stekline, katera je dokaj razširjena. Zato delajo zdaj na to, da bi vse pse okulirali, to se pravi: rabili serum proti steklini pri vseh pseh.
Toda iti po gobe, ne pomen j a enostavno navaden izprehod ali gibanje v svežem zraku. Zakaj že prve tedne, ko sem prišel semkaj, sem izkusil eno. Da so pota na vse strani in da te čakajo na vseh straneh boji. Kakor sem že večkrat povedal, so tukaj dosti veliki loti z majhnimi hišami za eno družino, vse v pritličju. Prostora je navadno dovolj spredaj, zadej in na obeh straneh. Po nekod je posestvo za-grajeno, navadno pa ni. Ljudje drže največkrat trate, gredice z cvetkami ali pa puste, kakor je Pri takih se vse posuši in jih vneseš v svoj zapisnik kot ci gane.
Povem vam pa to samo mimo grede. Zakaj kdor hodi ven, ka kor jaz, izkuša še druge stvari na svojih potih. Prijetne in ne
NAVADE LJUDI PKI JEDI
Dobra tretjina vseh ljudi na svetu, kakih 740 milijonov je izključno s prsti. Tako jedo veči-del domači prebivalci Afrike, Avstralije in Azije. Kakih 530 milijonov ljudi je s paličicami. To so v glavnem prebivalci Prednja Azije. Šele na tretjem mestu so ljudje, ki uproabljajo pri jedi vilic in nož. To so Ev-•opojci in beli prebivalci ostalih kontinentov, ki jih je kakih 520 milijonov. Kakih 15 milijonov prebivalcev Južne in Severne Amerike je z žlico in prsti, kakih 10 milijonov prebivalcev arktičnih krajev pa z nožem in rokami. Zanimivo je omeniti, da uporabljajo Ijudožrci vilice, kar nekateri raziskovalci razlagajo z njihovim prepričanjem, da bi človeško meso izgubilo na okusu, če bi ga jedli z rokami.
Ga tudi ni treba. Spada ta vrsta med tiste golazni, pri katerih postane moški tako odveč, da ga navadno njegova "žena" sne.
Tega pajka se lahko spozna, ker je veliko manjši, kakor črna vdova. Ima pa tudi strup, ki pa je dosti slabši od onega, ki ga nosi vdova. Zanimivo je tudi to, da vdova kontrolira množino strupa, katerega spusti v kri, kadar vgrizne. Lahko napravi tako, da ne da nobenega strupa ali
Zato se pazite pred psi. Ce ste ugrizneni, ne pozabite zapomniti si, od katere hiše je bil pes. In ne pozabite na zdravnika, če veste za psa, potem njega preiščejo, ali je bil stekel ali ne. V nasprotnem slučaju pa ni drugega pripomočka, kakor podvreči se zdravljenju proti steklini, kar je vse skupaj dokaj nerodno, boleče in dolgotrajno zdravljenje.
Ker smo že pri ugrizih, bi rad vas opozoril še na eno žival, ki ji pravimo črna vdova ali po angleško: black widow. To je črn pa j k, kakor šnega pogostoma vidite po vseh naših državah, posebno pa še tam, koder je gor-keje. Kje se drži? Povsod, koder i- je temno in suho. Po sobah, omarah, v bezmentu ali v podstrešju. če že niste izkusili sami, ste
prijetne. Med zadnje spadajo pa gotovo slišali o človeku, ki je psi, cucki ali svojad, ki stika, snažil, pripravljal ali brisal ste-koder je kaka kanglja. Ima jih ne, da jih pripravi za barvanje


skoro slednja hiša. In malo je takih, ki bi bili kaj civilizirani. Navadno se zaganjajo v vsako novost, ki gre mimo rijih. In jaz spadam seveda med novost, ker hodim na kolikor mogoče vse kraje, da obidem kar največ sveta. Zato se spravi takorekoč vsak cucek nadme, ne da bi me vprašal, ali mi je prav ali ne. Eno je gotovo. Da me ne pozna. Da se tudi ne trudi, izpoznati me. Kar bevskati začne v me in me spremlja vsaj par hiš. Od začetka sem jih podil, kakor sem vedel in znal. Pa ni bilo dobro. S tem sem se jim zameril.
Ko sem šel drugič mimo tistih krajev, so me cucki poznali kakor bojevitega nasprotnika, ki se kaj rad pripogne, kar ni nikdar dobro znamenje za pse. Uvidel sem, da se ne izplača zamer-jati jim. Veliko boljše je, če se jim malo prikupiš. Kako pa, če lajajo v te? Moraš se ustaviti in jim pokazati prijazno, če mogoče nekoliko na smeh potegneno lice. In zraven govori čisto po-lahko, pokaži jim prst in ponavljaj: Go home, Bruna! Veste, je dobra polovica teh psov taka, da vse to razume, pa se obrne lepo in odide proti hiši, h kateri spada. Govpriš jim lahko tudi v našem jeziku, ga tudi razumejo. Vsaj delajo se tako, kakor bi bili iz naše fare.
Pse moraš deliti v dobre nature, nervozne, zločeste in hudobne. Dobre nature se umaknejo lepi besedi. So pa med njimi eni, ki posnemajo menda svoje ljudi in ne trpe nikogar. Pri teh ne opraviš ničesar z lepo besedo. Kar ustaviti se moraš in se, kar se da previdno umikati. Imajo te vrste cucki navado, da se love vedno za tabo. Če nisi oprezen, te lahko napadejo in obgrizejo. Dasi jih ne pridobiš izlepa, se vseeno bolj splača, kakor pripo-gibati se, kakor da pobiraš kamen. Najslabše naletiš tam, koder je več cuckov, ker se po navadi ravnajo po tem, da nekdo laja in da mogoče rabi pomoči. Potem te obkolijo, vedno tako, da napadejo človeka od vseh strani, najbolj pa od zadej.
Mene sicer ni ogrizel še noben pes, imel sem pa že vse mogoče boje ž njimi. Da niso vsi tako
Pa je kar nanagloma zbolel. In to s takimi bolečinami, da sko ro ni mogel prestati. Ko je zdravniku vse razložil, je ta pri pregledu našel tudi ugriz od črnega pajka. Prvih par ur ima človek take bolečine, da misli, da bo vsega konec.
No, pa do tega navadno ne pride. Ugriz črne vdove ali tega pajka je sicer silovito boleč, a ne tako nevaren, da bi pretil živi je nju. Razume se, da tukaj govorimo o popolnoma zdravem človeku. če je kaj bolehen, pa za-more tudi umreti. Da greš do zdravnika, je največje važnosti, Zraven tega pa moraš ostati nekaj dni v postelji, da gre ves strup iz tebe.
Pajk črna vdova je torej črn, kakor pove beseda. In sicer tako črn, da se lepo sveti. Ima še kako posebnost? Da, in sicer na spodnji strani, to se pravi: če žival deneš na hrbet, boš zapazil nekaj kakor je črka ih sicer v živo rdeči barvi. Noge so tudi črne in žival je jako kratkovidna, kakor vsi pajki.
Ta pajk hoče imeti temo, zraven pa dobro gorkoto. Zato se ga najde poleti v dosti večjih množinah, kakor kadar je mrzlo. Ne pozabite, da je doma povsod, to se pravi: v hiši in zunaj hiše| v stanovanju, po kleti ter v podstrešju. Skriva se tudi po visoki travi, v grmovju ali na štorih, posebno tam, koder je kaj razklanega, da s& lahko hitro skrije. Zato si pa zapomni eno. Kadar začneš kaj delati, iskati ali sna-žiti po temnih krajih ali spravah, nikdar ne pozabi d jati ro-kovice na roke. In kadar kje kaj odkrivaš ali privzdiguješ, ne pozabi, najprej pregledati, pred. no greš z rokami blizu.
Črna vdova je torej pajk, ka-koršnega nismo poznali v starem kraju. Tukaj v Ameriki pa ga je dovolj. Jaz sem ga našel povsod, večkrat v takih množinah, da sem moral z metlo opletati, predno sem jih potolkel. Ta pajk dela, kakor vsi drugi, močne pa j-čevine, pa ne posebno lepe. Kar se vjame v tiste niti, navadno pogine. Črna vdova je ženskega spola. In ta je tista, pred katero se je treba varovati. Za moški spol nimamo imena razven pajk.
ugrizi vedno enaki. Eni ljudje da je groza, drugim ni pa nič. Vendar je zastran previdnosti potrebno, da greš k zdravniku. Boljše je biti na varnem, kakor pa igrati se s strupi.
Ali želite vedeti, kako se jih prežene? Najbolj zanesljivo je, da od časa do časa izneseš—kakor bi rekel po domače—vse cunje ven na sonce. Notranje prostore pa zbriši najprej z metlo ali podobnem, da preženeš in pomoriš vso zalego.
Pajkov imamo več vrst. Sicer so vsi zmožni, da vgriznejo, pa jih je velika večina, ki niso strupeni. Da so vsi škodljivi, bi človek ne trdil. Nekaj, vrst se jih preživlja s tem, da love druge mrčese v svoje mreže. Ni to niČ kaj posebnega ali zaslužnega, če je zastran pajkov par muh manj na svetu.
Največji med pajki je tarantula. Ta ima celo svojo posebno zgodovino. V južni Italiji je malo mesto z imenom Taranto. Bilo je pa enkrat v preteklosti, da se je bilo tam zaredilo dosti posebno velikih pajkov, katere so začeli ljudje imenovati tarantule —kar je izpeljano po tem mestu. Med ljudstvom je bila vera, da je pik tega pajka skoro smrten. D^ se pa pomagati ugriznenemu človeku s tem, da jako hitro ple-ie. To so pa porabili zopet skladatelji gotovih skladb, katere so imenovali tarantella — zopet od imena tarantula. Resnica je, da je ta pajk jako velik in strašan. Jfe tudi niočno obrastel. Pronašli pa so, da ni ta pajk tako nevaren, kakor se misli. Res je, da dobro ugrizne—nima pa tistega posebnega strupa kakor ga ima črna vdova.
Kdor je iz starega kraja, tisti ve, da so naši predniki rabili paj-čevine za zdravila. Devali so jih na gnoječe rane in pravili so mi, da je pomagalo. Ko sem kasneje pri strokovnjakih preiskoval to stvar, so mi povedali nekaj čisto nasprotnega. Rekli so, da je paj-čevina ena izmed najbolj okuženih in zamazanih reči, kar jih je. Ne samo, da ne najdejo nobenih posebnih zdravil v pajčevini ■priporočati je ni že zastran svoje umazanosti. Lahko se zanese v kri vse mogoče bakterije.
V starem kraju je posebno poznat pajk, ki mu pravijo križar. Ima res nekaj križu podobnega na sebi. Zraven tudi nekaj dodatnega okraska, iz katerega so mnoge ženske ugibale, katere številke bodo klicane v loteriji. Kar jim je manjkalo do popolnoma zapisane številke, to je pa dodala njihova fantazija.
Pajk je po narodnih pripovedkah človeški prijatelj. Baje po-menja srečo, samo tega ne vem, kje se človeka drži.
Ker smo baš pri ugrizih, bi omenjal še kače. Kakor v starem kraju, tako je tudi v Ameriki največ takih, ki niso strupene. Ene pa so. In teh se dobi največ po gorkih krajih. Jaz hodim že četrto leto po polju in travnikih, pa moram priznati, da nisem še videl kače, ne take ne one. V naravi je tako urejeno, da je veliko več nestrupenih kač, kakor strupenih. Zraven tega so pa nestrupene v večjih bojih s strupenimi in—kar je glavno— skoro zmiraj zmagovite. Pravim
ni jih dosti—a najde se jih povsod. Sicer se vsaka žival umika človeku. Napade samo, če jo je človek slučajno nevedoma ranil-V ta namen hodi vselej po naravi primeroma zavarovan, to se pravi, v visokih čevljih in na rokah usnjate rokavice. Potem boš kolikor toliko varen.
na Koroškem
ENAKOPRAVNOST
Pri Slovencih
V	Podravljah so odprli kmetijsko šolo
Nedelja 8. novembra je bila za koroške Slovence znamenit dan.
V	Podravljah se je zbralo veliko ljudi iz bližnje in daljnje okolice, pa tudi iz oddaljenih krajev ^^odjune, Roža in Zilje. Ta dan So namreč v Podravljah na bivšem Gvažarjevem posestvu od-Prli kmetijsko šolo Slovenske kmečke zveze.
Preden se je ob 10. začela otvoritvena svečanost, si je vsakdo lahko ogledal šolsko posestvo, ki ga je tekom lanske po-^ladi in poletja Slovenska kmečka zveza res vzorno uredila. Posestvo, ki ga je pred desetimi »leseci prevzela, je bilo zelo zanemarjeno. Ne živina, ne polja, niso bila kaj dosti vredna, Manjkalo je inventarja in orod-3a. Danes pa je posestvo takšno, ga vsak dober kmetovalec lahko imenuje za vzorno in to fes v vsakem pogledu.
Za začetek svečanosti je zapel Mladinski zbor iz Loge vesi, nakar je predsednik Slovenske kmečke zveze Matevž Krasnik pozdravil navzoče, posebno goste '2 Slovenije, predstavnike Jugoslavije na Koroškem ter zastop-ftike oblasti in organizacij. Predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Živko Bernot je prinesel pozdrave in čestitke od kmetov zadružnikov iz Sloveni-36 in dejal, da bodo ti vedno pripravljeni po svojih močeh pomagati, kakor so pomagali že zdaj 2 darilom pohištva za šolo in in-l^ernat. Želel je kmetijski šoli •^nogo uspeha pri delu v korist slovenskega kmeta, zlasti kmečke mladine na Koroškem.
.Predsednik Zveze slovenskih Zadrug na Koroškem, Lapuš, je kratko opisal borbo za vrnitev posestva, ki je bilo v času nacizma vzeto podraveljski Hra-•^ilnici in posojilnici in ga je na-^0 dobil kanalski Nemec. Zbornični svetnik Janko Ogfis je orisal težko stališče, ki ga ima kot Zastopnik slovenskih kmetov v kmetijski zbornici, zlasti še ko Se je zavzemal za javno slovensko kmetijsko šolo. Poudaril je, '^a ta šola ne bo imela le naloge napraviti iz kmečkih fantov do-in umne gospodarje, temveč Jih bo morala usposobiti tudi za ^0, da bodo v ponos in zgled svoji Vasi in občini, da bodo znali nastopiti za svoje in svojega na-^oda pravice ikjer koli.
Tajnik Slovenske kmečke zve-
Blaž Singer, ki ima največji ^el za zasluge, da je bila omogo-'^Gna otvoritev slovenske kmetijske šole, se je nato v slavnostnem govoru med drugim zahvalil Zadružnikom iz Slovenije, ki so 'darovali pohitvo za šolo in internat, društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki So podarili za pouk potrebna učila in 'knjige ter drugim slovenskim ustanovam, ki so pri pripravah za pouk šoli pomagale.
Po svečani otvoritvi šole so ^peli združeni pevski zbori vrsto slovenskih pesmi, nakar so
gostje ogledali lepo urejene Šolske prostore in internat, ki ^0 postal drugi dom sinovom koroških Slovencev.
^ova šola v Selah—Kotu
Že dolgo so želeli domačini v ^gornjem in Srednjem Kotu šo-'0, saj so otroci morali po ure ^aleč hoditi v šolo v Sele-Cerkev ^li pa v Bajtiše. Končno se jim Je želja izpolnila. Dobili so novo "^horazredno šolo v Gornjem Ko-^4, ki je bila oktobra slovesno °dprta.
^ Lovankah je gorelo
_ Pri kmetu Kolirju v Lovankah Je nedavno izbruhnil požar v gospodarskem poslopju. Domnevajo, da je ogenj povzročila trans-niisija, ki je bila premalo na-'^Ijena. K sreči sc je domačim Posrečilo pravočasno rešiti gospodarske stroje, poslopje, v ka-erem je bilo polno krme, pa je ^0 tal pogorelo. Domači gasilci
preprečili, da se ogenj ni razširil še na stanovanjsko hišo.
Težka nesreča
je nedavno prizadela povsod priljubljenega Janka Randeva, po domače Mežnarjevega v Do-bu. Bil je neumorno delaven, zato pa je imel tudi tako lepo urejeno domačijo. Že od prve svetovne vojne je imel težko poškodovano eno roko, zdaj pa je nesreča hotela, da mu je pri rezanju krme stroj zagrabil še drugo ter mu odrezal vse prste in še del roke. Težko ranjen je bil prepeljan v bolnišnico. Z nesrečnim Jankom sočustvujejo vsi prijatelji, ki jih ni imel malo, zlasti ga pogrešajo člani Slovenskega prosvetnega društva, kjer je dolga leta sodeloval ter pridno pomagal povsod, kjer so ga potrebovali.
Velik požar pri Vetrinju
Lorenc Baras, emigrant iz Jugoslavije, je večkrat delal kot pomožni delavec pri najemniku "Steinhofa" Johanu Walnerju. Pri tem je dostikrat prespal v skednju. Tako je storil tudi nedavno. Bil pa je pijan ter je zaspal s prižgano cigareto. Ko se je prebudil je bilo okrog njega vse v plamenih. V zadnjem trenutku je pobegnil. Izbruhnil je ogromen požar, ki ga niso mogle ukrotiti brizgalne osmih gasilskih društev. Domačim in gasilcem se je posrečilo le toliko, da so v zadnjem trenutku rešili iz hleva v pritličju 32 krav, tri bike, štiri teleta, tri konje in nekaj kmetijskih strojev. Zgorela je pa velikanska zaloga krme ter več kmetijskih strojev in orodja. Škodo cenijo na 650,000 šilingov. Požigalec se je še isto noč sam javil orožnikom.
Novi grobovi
Knosova družina v šemu je nedavno izgubila dobrega očeta Ignacija Moserja, ki ga je pokopala zahrbtna bolezen, rak na ledvicah. Pokojnik je bil poštenjak in vedno zelo zaveden Slovenec.
V Repi j ah, občina Blato je 10. novembra umrl posestnik Vauti Valentin, po domače Kaj-žnik. Poleg marljivega kmetovanja se je v zimskih mesecih ukvarjal tudi b zdaj že redko obrtjo—tkalstvom. Poleg pridnosti, je pokojnika odlikovala izredna značajnost. Živel je v
vasi, v kateri so prejšnja leta mnogi krenili na pot narodnega odpadništva, kar je on povsod in vedno najostreje obsojal in do zadnjega ostal kremenit, zaveden Slovenec. Bil je nekaj časa tudi slovenski odbornik v bla-škem občinskem zastopstvu.
V	Borovljah so pokopali 73 letno Marijo Ravnikovo, ki je bila nekdaj dobro znana po vsem Rožu, ker je dolga leta vodila znano gostilno "Pri pošti." Mladina pri Zilji gradi, skakalnico
Mladina pri Zilji se pridno pripravlja za zimski sport. Gradi si 30 metersko skakalnico, za katero je napravil načrt strokovnjak inž. Bloudek, ki je naredil načrt tudi za znano skakalnico v Planici v Sloveniji.
Delavnost slovenskih prosvetnih društev
V	nedeljo 25. oktobra so se zbrali člani Slovenskega prosvetnega društva "Dobrač" na svojem občnem zboru pri Prangar-ju. Prišli so stari in mladi, da se pomenijo o svojem delu za nazaj in za v bodoče. Prav lepe uspehe so doslej dosegli, posebno igralska skupina, ki je gostovala v raznih krajih s koroško opereto "Miklovo Zalo" in drugimi igrami. Gostovali so v Borovljah, v Mažici, na Jesenicah, v Ljubljani, v Sovodnjah pri Gorici, v Trstu in na Slovanskem dnevu na Dunaju. Vsak nastop, je pomenil zanje lep uspeh. Povsod so bili toplo sprejeti in povsod jim je bilo v рот nos, da so mogli pokazati del starodavnih, ohranjenih pristnih slovenskih običajev na Koroškem. Tudi za v bodoče imajo polno načrtov. Tako se slovenska prosveta na Bmici vsestransko in res lepo razvija.
Slovensko prosvetno društvo "Edinost" v Pliberku pa je na svojem občnem zboru ugotovilo, da je bilo prejšnje čase bolj delavno kakor danes. Pliberški pevski zbor je bil znan po vsej Koroški in še preko meja, igralci so najmanj štiri do petkrat na leto nastopili z novimi igrami in tudi knjižničar je imel polne roke dela. Zadnji čas pa je vse nekam zaspalo. No, na občnem zboru so sklenili, da se spet zbudijo in krepko pljunejo v roke. Novoizvoljeni odbor, ki ga vodi dosedanji predsednik, je
sestavljen večinoma iz mlajših članov in v njem je zastopana vsa pliberška okolica. Spet bodo oživili pevski zbor. Takoj bodo začeli tudi z izposojanjem knjig. Uredili bodo čitalnico, kjer bodo na razpolago razni časopisi in revije. Govorili so tudi o zgraditvi prosvetnega doma, ki je davna želja vseh pliberških prosve-tarjev.
Zanimive vremenske spremembe
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z vremenoslovljem, priznavajo, da se v zadnjih desetletjih vršijo znatne in opazljive izpre-membe vremena oziroma podnebja. Na splošno, svet postaja gorkejši. Mesec za mesecem, leto za letom se veliki ledeniki umikajo proti severu in na sne-žnikih se krčijo snežene kape.
Led se vedno pokriva šest milijonov kvadratnih milj zemeljske površine, toda led se krči. Leta 1900 je devet ledenikov v Glacier National Parku pokrivalo skupno nad devet kvadratnih milj; danes je tam samo ena ledena plast, ki pokriva komaj okrog pol kvadratne milje. V Alaski se je ledenik Muir Glacier v 70 letih na nekem označenem mestu skrčil za več kot osem milj nazaj. Na nekaterih mestih, kjer je bil led debel do 2,500 čevljev, ga zdaj sploh ni več.
Leta 1952 je ledni rušilec ameriške obalne straže "Eastwind" plul po odprti vodi in med zdrobljenim letom do točke komaj 508 milj nižje od severnega tečaja, to je višje na sever kot je kdaj prej priplula kakšna ladja. V evropskih Alpah so v zadnjih 50 letih izginili mnogi ledeniki, ki so bili prej tam. V pristaniščih Spitzbergov pristajajo zdaj ladje sedem mesecev v letu, ko so bila nedolgo tega do-tična pristanišča odprta za plovbo le tri mesece v letu. V Afriki se led na gorah Kilimanjaro in Kenya hitro krči.
Stockholm, glavno mesto Švedske, je bil za pretekli božič popolnoma brez snega, dasi je
visoko na evropskem severu. Takega brezsnežnega božiča ne pomnijo najstarejši tamkajšnji prebivalci.
Povprečna letna temperatura se je v zadnjih sto letih dvignila za štiri stopinje v Philadelphiji in za tri stopinje v New Yorku. Mnoge rastline, ki so prej uspevale le v gorkem podnebju, ra. stejo zdaj mnogo milj višje proti severu. Tudi razne živali, sesalci in ptiči, razširjajo svoja domovanja višje proti severu.
Nekateri znanstveniki ugibajo, da je bilo nenavadno lansko vreme morda posledica izpremi-njajočih se podnebnih razmer. Na primer huda suša na našem jugozapadu, nenavadno deževje ob vzhodni obali, vročina 80 stopinj v Kansas Cityu meseca marca, silna vročina in suša v Južni Ameriki, divjanje tornadov od Texasa do Massachu-settsa, rekordno deževje v suhi Južni Afriki, nenavadno gosta megla v Londonu in tako dalje.
Zakaj postaja podnebje gor-keje, nihče ne ve za gotovo. Nekateri znanstveniki ugibajo, da morda to povzročajo preusmerjeni gorki morski toki; da je v ozračju manj vulkanskega prahu, vsled česar bolj jarki sončni žarki dosegajo zemljo; da se nekaj nenavadnega vrši v velikih zračnih tokih visoko nad zemljo. Vse to so samo ugibanja in znanstveniki priznavajo, da so gola ugibanja.
I Velike podnebne izpremembe so se vršile na našem planetu v davni preteklosti, pred zapisano zgodovino. To dokazujejo skladi premoga v sedaj ledenih krajih ob severnem in južnem tečaju. Ta premog je nastal iz bujnega tropičnega rastlinstva, ki je pred milijoni let rastlo tam. V poznejših dobah so velike plasti ledu pokrile velik del sedanjih Zedinjenih držav ameriških in velik del Evrope, pa so se po desettisočih let spet umaknile proti severu.
Možno je, da se bo zemlja spet tako ogrela, da bodo palme uspevale na severnem tečaju. Seveda se to ne bo zgodilo "preko noči," ampak morda čez kakih 10,000 let.
__—NEW ERA, glasilo AB2
Društveni koledar
FEBRUARJA 6. februarja, soboto—Plesna veselico ob 40-letnici društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND, St. Clair Ave. 14. februarja, nedelja—Koncert pevskega zbora Slovan v SND, St. Clair Ave.
APRILA 4. aprila, nedelja—^Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
STRAN 3
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razHka v označbi 32 Уг do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ame-riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, St 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št 4.
Ženske obleke; št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Približna metrična доШпа po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute"
milje oziroma dolžina milje,
sprejeta potom zakonodaje, i kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje,
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
v NAJEM
Lepo opremljeno spalno
sobo se odda v najem poštenemu In mirnemu moškemu.
Vpraša se na 1164 EAST 61st STREET UT 1-2794
Stanovanje s 3 čednimi
sobami se odda v najem odrasli družini brez otrok. Ima kopalnico in solnčni porč.
Vpraša se na 1053 East 71st St., zgoraj
RAZNO
AVTOMOBIL NAPRODAJ
Buick 50-Roadmaster, v zelo dobrem stanju, se proda. Garancija za 90 dni kakor za nov avtomobil.
Oglejte si ga pri BRODNICK BROS. FURNITURE
AND APPLIANCE na 16013 Waterloo Rd., IV 1-6072
NAPRODAJ
Restavracija in gostilna se proda radi slabega zdravja.
D 1 in D 2 licenci. Se tudi zamenja za hišo. Stanovanje se dobi nad gostilno.
Vpraša se na
5705 ST. CLAIR AVE.
LOCHERIE AVE.
Od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Lepa zidana veneer hiša s 4>/1> sobami. Samo dve leti stara. Popolno s gorkoto na plin, aluminijastimi zimskimi okni in mrežami. Garaža in dovoz. Lota 50x140.
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET RE 1-5030
DELO DOBIJO ŽENSKE
Izvrstna prilik^ za mlado žensko ali dekle,
ki bo zdaj graduirala iz High šole/ da se izuči za
DELO NA BANKI
Izkušnja ni potrebna. Prijetne delovne razmere. Za podrobnosti sc obrnjte na
ST. CLAIR SAVING^ and LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Mary A. Svetek
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
AmbularCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli In po vsaki ceni.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno Č+ivo priljubljene povesti
Bili and I Saved $8,000 on the Payroll Savings Plan—
, 's/ /:

Do you find it next to impossible to put away a penny? Well, so did the Nysse's of Bristol, Pennsylvania—until they discovered Uncle Sam's guaranteed-to-work Payroll Savings Plan. Bill and Rose Nysse have no more than the average American family income— but this wise couple saved $8,000 out of what they earned!
Why you, too, can wave tuccessfully— on the Payroll Saving* Plan
No matter how many of your saving schemes have failed before. Payroll Savings will succeed for you! This is why;
All you have to do is go to your company's pay office and sign the Plan application. You set the amount you want to save each payday—as little as a couple of dollars or as much as you wish. That amount is automatically saved out for you each time before you draw your check or envelope. When enough has accumulated, it is invested in a U. S. Series E Savings Bond, bearing your name, and the Bond is turned over to you.
That's all there is to it—except to watch those Bonds pile up and remind yourself

that every one you hold to maturity earns you an average 3% interest a year.
Here's how your savings can grow
If you can sign up to save just $7.50 a week,-19 years and.8 months will bring you $10,313—a small fortune to retire on! If you can do better—say, $18.75 a week—you'll have $5,135 in just 5 short years. You set the figure. Then stay on your plan and the test will take care of itself.
There's only one lime to start — now I
Right now 8,000,000 other working people are on tlie Payroll Savings ro&d to peace of mind and financial freedom. It's the road for you, too. Today—join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're self-employed, join the Bond-A-Month Plan where you bank. It can be the smartest step you ever took!
The V. S. Government does not pay for this advfrt^ф^џ. The Treasury Defiartment thanks, for thftr patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
S/H//A/S /r	rU/tA/ VOC/ TT/WAT-
U S-	аОА^О^ OA/ THiE РАУЛОЦ.	PLAN
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
|!||И|1||»|11|»|11|«||||»|11|М||||»Ц|Ж|11|И|11|»|11М|1||И|1||«|||Д||||1|||Ш|||Ш||||| iliimliilMliilaliilBliilBliilaltilaliilaliilaliilaliilaliilBliilaliilaliilaliilaliiUlliti
m
liiiaiiiiaiiiiaiiiniiiiiiiiwiiiimi [!|1а1п1а1|||в1||1а1|||в1|||а1||1в||5||
m
iti AVGUST ŠENOA:
Diog
enes
iti
Ш
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
=J= 1јЦј|'Ч11|»Ц1!МЦ11ИЦЦИ|111И||1|В|ПС1П№1И{В||||И»1|В|Ц|И|Ц|ЧМШ1и]И»ИЧ1Ит11Ш11»И111ШИ1ЈИ1111Ч11Ш11111
•15|1а1||1а1|11в1||!а1и1а1||1а1||1в1||1а1||1в1||1а!1|1в1||1н1||1в1||1в1||1а1||!а1||!н!||!в1||!а|||1а1|||||||1|||||а1|||||||и1|П|
(Nadaljevanje)
'Ti si preveč logična."
"Ljubezen, zbistri pamet. Pomisli; ta skrivnost bi bila strupena puščica v roki Klefeldovih proti meni, torej proti tebi."
"Res je."
"Vidiš, dragi," je zažuborela Terezija in potegnila Jankovi-ća globlje na vrt. "Zaključek je povsem jasen. Midva se ljubiva, ker se ljubiti morava. Ni res?"
"Seveda."
"Najino ljubezen ne sme nič motiti, kajne?"
"Gotovo."
"Amalijina zveza z Belizar-jem bi naju motila."
"Na vsak način."
"Torej se Amalija in Belizar ne smeta poročiti. Povej, je tako?"
"Nedvomno."
"No, vidiš," je nadaljevala Terezija in se ljubko pozibavala po beli vrtni stezici. "To je logika ljubezni, logika src, najinih src," je rekla in močneje pritisnila k sebi Jankovićevo roko. "No, prosim te, bodiva iskrena, ker preteklost ne spada pod kritiko. Zakaj sem povabila Belizarja?"
"Menda na sestanek?"
"Dobro! S kom naj bi se sestal?"
"Hm," je zabrundal Janković, "s teboj vendar!"
"Ha! Ha! Kdo je to rekel? Ne, dragi moj, ne!" in Terezija je poljubila Jankovića na usta. "S Fruziko ... z mojo sorodnico, ki ga ljubi, ljubi, ha, ha! Ho, kje je tvoja diplomacija?"
"Ah," se je zdrknil kay.alir, "to je beneška spletka! Kdo je Fruzika? Jo je Belizar videl?"
"Nikdar. Kaj zato. Fruzika je polno, jedro dekle, Belizar mlad, vihrav konjeniški častnik. To dvoje se docela ujema. In Fruzika je poštena, prepiosta in pobožna—za vse na svetu bi ne zamudila maše —, zna tudi kruh peči . . . np, Belizar bi bil njen bog."
"Toda ali hoče ona njemu biti boginja?"
"Zakaj ne? Mora."
"Povem ti, da je fant svojeglav."
"Kar meni prepusti. Za stavo!' Saj to zahteva tudi najina korist!"
"Korist? Prestavi mi to besedo v jezik ljubezni."
"Kakor da ni ljubezen najbolj absolutna sebičnost. Jaz, na primer, bi te ne dala nikomur na svetu."
"Toda Belizar in Fruzika?"
"Povej, si moj?"
"Z vsem srcem."
"Želiš, da bom zmerom pri tebi?"
"Seveda."
"Klefeld si prizadeva, da mojega moža spravi iz Zagreba. Za možem bi morala še jaz, ne?"
"Da!" je rekel Janković in od strani pogledal grofico.
"Klefeld ali jaz, to izbiro imaš. Odloči se!"
"Si znorela? Kdo izbira med koprivo in vrtnico?"
"Potemtakem morava Klefel-da pognati v zrak." .
"Da."
"In uničiti zaradi najine ljubezni njegovo stranko."
"Da, da! No, nadaljuj."
"Očitno znamenje te zaveze pa mora biti Belizar jeva zveza s Fruziko."
"Zelo logično, toda prenagliti se ne smeva. Klefeld je lisjak."
"Seveda! Počasi, previdno! Belizar naj žene komedijo dalje."
"Ampak on ne ve, da je to komedija."
"Mar je slednji glumec zavesten burkež?"
"In kaj tisto pismo?"
"Verjemi, dovolj sem močna,
da ga oprostim."
"Zakaj ga nisi?"
"Ti je žal? Bi se zdaj midva tod sprehajala?"
"Prav praviš."
"Ti si naš?"
"Vaš."
"Zebe me, Anton," je rekla Terezija in si stisnila na prsih obleko. "Vrniva se."
"Ljubezen gori."	,
"Da, gori. Ampak pardon—jaz nočem biti slama niti utrinek; hočem biti zvezda, večna luč. Zmerom, zmerom! Ah, ti si satan!" ga je objela.
"Ho, pekel in nebo sta -se združila," je odgovoril Janković in poljubil grofico.
"Lahko noč!"
"Lahko noč!"
"Vekomaj želim biti tvoja, zato ti pravim nocoj: Lahko noč!" je rekla Terezija in mu pomahala z belo roko. Janković je skočil na konja in zdirjal. Grofica se je stegnila čez mejo in gledala za njim. Ko je jezdec zginil njenim očem, se ji je utrgalo iz grla:
"Ha, ha, ha! Razpela sem mrežo golobu, ujela orla!"
11
"Kata! Kata!" je poklical Magic neke nedelje popoldne: sedel je za mizo, opiral glavo na komolce in gledal poln vrč pred sabo.
"Kaj je. Miško?" se je oglasila mojstrovka.
"Kata, sedi k meni!"
"Že sedim."
"Imaš zdrave oči?"
"Imam, hvala Bogu."
"In kaj si videla?"
žena je moža debelo pogledala.
"Zdaj vidim tebe."
"Vidiš, vidiš! Ne vprašam, kaj vidiš, ampak kaj si vi-de-la?"
Stara je zmajala z glavo.
"No, mislim Marico."
"Ah, Marico! Da, Marica!" je vzdihnila.
"Čas je, Kata. Zdi se mi, da je dekletu zaigrala kri. Železo je treba kovati, dokler je vroče, čas bezi."
"Res."
"Kaj praviš za Jožka?"
"Ho! Kakor da sta rojena drug za drugega, mi je pri zadnjih večernicah rekla sodnikovka Ba-bočajka."
"In ti?"
"Seveda sem zato! Samo da bi fant ... to je zlomek . . . menda ga ne bova midva prosila, naj se poroči z najino hčerjo."
"Tristo!" je udaril ključavničar s pestjo po mizi. "Prej se bo ves svet podrl! Povej no, se rada gledata, a? Ženska to bolj opazi."
"Hm! Kaj bi ne opazila? Kadar ga zagleda, zardi do vrh las in razbije lonec. Poprej nikoli ni razbila lonca. Vidiš, tako je!"
"Kajpak, tako," se je zvito nasmehnil Magic. "In Jožko, da ti povem, dela za velike ključavnice majhne ključe in prevelike ključe za majhne ključavnice. Vendar je ključavničar, tristo zelenih, kakor ga ceh še ni videl."
"Znorela sta, to vem."
"Pamet jima je ušla, res. Poglej no, kaj pa to?" je pogledal ključavničar skozi okno na vrt.
Tudi Kata je stegnila glavo:
"Glej no, glej, na vrtu sta."
"Da, tam stoji Jožko, stoji Marica. Čakaj, da vidiva."
"Kako jo gleda. Kakor bi jo mislil pojesti."
"No, in ona? S sladkorjem bi ga posula. Nekaj še pričkata."
"Povem ti, stari, to je ljubezen!"
"Ha, ha, Kata! Se spominjaš, ko sva midva takole?"
"Beži, beži! Kje so tisti časi."
"No, ti je morda žal?"
"Da mi je bilo žal, bi te ne bila vzela. Glej ga no! Menda bi se še kateri drugi našel."
"Drugi? . . . Drugi?"
"Eh, neumnost! Ko si bil pa ti prvi! Ha, ha!"
"Hoho! Še zdaj ti razposajenost hodi po glavi. No, ti in Marica—podobni kot jajce jajcu."
"A ti in Jožko—kot jabolko jabolku."
"Torej? Bo morda Marici ob Jožku slabo,. če je tak, kakor sem bil jaz?"
"Bog daj, da bo srečna, kakor je tvoja žena. Samo boječ je! Uh! Boječ! Ne vem, da so dandanes moški taki."
"Sem bil jaz tudi tak?"
"Ko iskra si bil! Sam Bog me varji!"
"Že lani mi je ta reč hodila po glavi, čeprav ju še ni v srcu zapeklo. Takole sem rekel: "Jožko, vi ste vrl dečko, in vaša roka je, kot mora biti. Veste kaj? Za pomočnika ste prepametni. Postanite mojster." Jožko me je čudno pogledal in rekel: 'Vaša milost, jaz sem siromak.' 'Bom že jaz plačal mojstrsko takso,' sem mu odgovoril. To sem predlagal v cehh in sklenili smo, da ga imenujemo za mojstra in mu damo mojstrski list, kadar bo predložil izpitni izdelek. Jožko mi je poljubil roko in solze so mu pricurele: 'Kako naj vas zapustim, mojster, ko mi je tako, kakor da sem se rodil pod vašo streho . . .' "No dobro, pa osta-niva skupaj," sem se nasmejal. Skupaj smo, ampak ne tako, kakor sem jaz mislil. Lani na Tomaževo je bila kvatrna cehovska maša. No, menda se bo fant prej spametoval, sem si mislil. Figo! Mojstri so lepo stali pri oltarju na desni, pomočniki na levi, Jožko pa zadaj pri vratih, ker se kot mlad mojster ni oženil; za kazen'je moral plačati v mojstrski hranilnik dva težka cekina. Bogme, mene je bilo sram!"
"No, ti jih nisi plačal."
Indian Dugout .Canoe Rides the Rapids
Hand-carved from one tremendous log, this 21-foot dugout canoe is used by Indian guides for fishing the rugged Queets River in Washington.
With two men and equipment aboard, this heavy craft bucks the rapids for a 75-mile rough-river upstream trip in quest of fighting trout and salmon. The sturdy dugout has a carved square stem
that accommodates an outboard motor such as the Mercury Mark 5 shown here.
A dependable motor is a "must" in these s win waters . . . and the Indian guides rely on this compact 5 h.p. outboard to power their knife-like craft over endless miles of rapids and shallows where a motor failure would place the heavy dugout at the mercy of the rugged river,
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
"če ni nič, ni nič! Za vraga! Ampak jaz nočem drugega zeta, ker Jožka poznam, ta fant je suho zlato. Čakam in čakam, pa se nikamor ne zgane. Ne vem, kaj mečka s svojim izpitnim izdelkom. Mesec za mesecem teče, on pa samo riše in zlaga in študira, češ da mora biti to nekaj nove-"Stari, veš kaj je ?" se je nag-ga, česa doslej še ni bilo." ^ila Kata Miju na ramo.
"No?"
"Boji se. Ubožec. Ampak Marica je lepo dekle, Bog mi greh odpusti, pa delavnica in hiša in še kak cekin po vrhu."
•(Dalje prihodnjič)
FEMALE HELP WANTED
Cleaning Woman Wanted
DOCTOR'S OFFICES Nights — Permanent
Institutional Experience required — Apply
Marshall Field Clinic
1800 WILSON AVENUE LOngl)oach 1-2525

Chicago, IIL
REAL ESTATE
WESTMONT — 5 room home with full basement. Competely renovated. Good location. $11,750. Ready for a deal. By owners.
Hinsdale 2363
AUBURN — For sale 4 large room cottage. Corner lot. Grapes, fruit trees. Will sacrifice,
Mrs. E. Anderson. HYde Park 3-6812 before 4
BRICK 2-4 ROOMS Enclosed porch, basement, automatic hot water, stoker, hot water heat. 2 car garage. Near 24th and Springfield.
CR 7-7278
HARVEY—2 bedroom frame home. Large closets. Full basement. Bryant gas furnace, cabinet kitchen, screened back porch, many extras. Lot 50x175. 1 car garage. Near schools, good transportation. By owner. \	Harvey 5821
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Must like children. Own room. Stay. D. P. acceptable.
Phone ORchard 5-1357
DOMESTIC FEMALE
IMPERATIVE! — 2 children with parents desperately need 4 room apartment, unfurnished. Interested in any desirable location, particularly north. Up to $75. Call anytime weekends. Daily anytime except between 4 and 6 p. m.	WAterfall 8-8267
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 3 small children, 1, 3 and 5, desperately need 4-5 room furnished apartment. W. or N.W. Moderate rental.
NEvada 8-0484
RESPONSIBLE COUPLE—1 small child, need 3-4 room unfurnished, heated apartment. North Side. Moderate rental.
RAvenswood 8-8236.
BUSINESS OPPORTUNITY
CICERO — Income bungalow, 6 rooms plus breakfast room; tile bath. Modern kitchen, plus 3 room basement apartment. 2 car garage. Must see to appreciate. Vicinity Austin Blvd. and 21st.
Call OLympic 2-1002
SHOE REPAIR SHOP — fully equipped store and fixtures for sale or for rent. Selling on account of other interests. 350 W-Chicago. Ave.—WHitehall 4-4671 until 2 p. rti.
FLORIST AND GARDEN CENTER North; excellent location on main thoroughfare; rent $100; excellent opportunity for am* bitious person: reasonable price.
ROgers Park 4-4844
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vspm, da je nenadno umrl, zadet od kapi, naš ljubljeni soprog, oče in brat
1900
1953
FRANK BENIGER
Umrl je dne 20. decembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 24. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph le in sinovi na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili \ naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 24. septembra 1900 v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala nosilcem krste od društva Uirska vila št. 173 A.B.Z. in društva France Prešeren št. 17 S.D.Z.
Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in pomagali v težkih urah.
Nenadna, zato tem bridkejša, je bila ločitev od Tebe, ljubljeni. Odšel si za sinom, ki si ga bridko pogrešal. Pustil pa si nas same in žalostne. To je težka izguba za nas, vsaj si bil dober in skrben soprog in oče.
Spominjali se Te bomo z ljubeznijo v srcu dokler b(^o utripala.
Spjf,vaj mii-no, večno nezdramno spanje, ljubljeni!
Žalujoči ostali:
MARY, rojena ČESAREK, soproga TONY, sinček
V stari domovini zapušča tri brate in sestro v Argentini pa sestro in več sorodnikov tu in v stari domovini
Cleveland-Richmond Heights, Ohio, dne 2. februarja 1954.