13. storilka.
IzdanJ« za nedeljo 31. januvarija 1897
(T Trst«, ▼ ubit* zT«i«r dae 30 jaaaTarija 1897)
Tefaj XXII.
„JBDINOBT" iibaja pa trikrat aa teden ▼ ivatik it. danjih ob t«»klh, ialrtkih lr. lobotnk. Zjatranje izdanje iz-hftja eb »i. ari zjutraj, riiint v« ob 7. ari Tooar. — Obojno izganja stan« : o Jarfflnir.eii« . t. 1.—, ixv«a jkTs*Hs f. l.SP ta tri nDMiuc . . „ 3.— ... -4,j" u leta . , . 8,— . . . ».— **. VI« leto . . , 12.— , , . 1*.-
Naraiolno Ji plaiavatl aapro) na aaraibe brez priložena naročnin« »e uprava aa
ozira.
p6s*Miif£ie Številke s« da^ivaje t pi.-dajalnio&h tabaku v lratu pe a nvi. izrea Trata p« % avi.
Oglaai •• ruiana po tarifa ▼ petita; « aaalave i debelian irkaral s« pUčnje praatar, kellkor ebaega aavadaib Tratic. Poilaaa. eaaartaiee iajavae aabTale, do« w*ii eglaai itd. aa ravnajo p.» pa^edbi.
Tai depiai naj aa peliljaja uredništvu alloa Caaarum It. 1». Vaako pismo *ore biti fraakevaiio, kar »efrankavana »e ne •prajOMajo. Bakaoiai ao traiaje.
Varoiaiae, raklainaaija ia cfiaa« »Pre jaua uftr HViUitvo nliaa Malina pic-aala hit. 3. II. nadat. Maroiaina in e;laae j« piaievati laso Tr»t. Odprto r«kla«« «ijo a« proite pe«tnia«,
filotil«	vtntkega politiinega druitva zm Primorsko.
i«ii»<H J« in—".
Tri resolucije našim kmetom v prilog.
V aeji zbornice poslancev j« predložil poil. Ivan vitez Nabergoj naatopni resoluciji:
.1. Viieka c. kr. vlada ae poživlja, da že početkom bodočega državnega zbora predloži zakonski načrt, po katerem s« kodo umetna vina, če so tudi zakonito dopuščena, ebiaeevala že v lokala izdelovanja, da se na ta način prepreči konkurencija naravnim vinom, in sicer umetna vina najnižih vrst z najmanje 16 gl. za hektoliter, in druga postopno više v razmerja alkohola, ki ga imaje v sebi".
„2. Ker je dokazanu oficijelne, da sta vse ob-sežje tržaško in okolica ekužena po trtni uši, ia je mnogo vinogradov uničenih, katere bede trebalo preroditi z amerikanskim! trtami, in ker je potrebno pred vsem, da se analizaje zemlja, da se na ta način izv», katere vrste trt bi bolje vspevale v tej ali oni zemlji, pozivlje se cesarska kr. vlada, da ukrene potrebno, da se zemljišča v območju tržaškem aaalizujejo v najkrajšem ča^u, in da potem izda potrebne ukaze gledi vrsti trt, katere se bodo mogle saditi z najboljim vapehom".
Posl. dr. Matko Laginja pa je stavil v istej seji nastopno resolucijo:
,1. C. kr. vlada se poživlja, da jame za-rcano razmišljati o astsaovitvi agrarne banke za npravne obsežje namestništva tržaškega, v ta namen, da se znižajo obresti in da se olajša plačevanje kapitalov, obromenjajočih zemljišča in tla".
,8. C. kr. vlada sa poživlja, da iz onih krajev Istre, kjer bi se izplačalo poskuaiti z sajenjem tobaka, že v tekočem letn odpošlje nekoliko neimovitih kmetovalcev v one kraje Dalmacije, ki so ugedni za sajenje tobaka, da se tam praktično izuče v gojenju te rastline, in da že v boiočem letu priredi poskusev sajenja tabaka vsaj v onih krajih Istre, kjer se nahaja močneji oddelek finančne straže*.
Iz teh treh resolucij, stavljenih po naših poslancih, je razvidno, kako brižni so naši zastop-
PODLISTEK
Frouiont mlajši t Risler starši.
22
niki za blagor ljudstva, kako vestno razmišljaje o vseh mogočih načinih, katerimi bi bilo možno povzdigniti potlačeno gmotno stanje ljudstva, ia kako n« zamujajo nobene prilike, ki s« jim nudi, da opozarjajo vlado, kako lahko pomore našemu siromašnemu ljudstvu, ako le — hoče!
Resolucijama pesi. Nabergoja pritrdi gotovo iz vsega srca sleherni vinogradnik, ki vidi, kako nam obe trtni uši aničajeti produkcijo vina — in s tem glavni vir dohodkom našega kmeta 1 — Obe trtni aši, smo rekli: prva, resnična, živa trtna uš — filoksera —, ki že na rastlini sami uničuje naš glavni pridelek; in potem ona druga, ki po raz* nih kleteh in brlogih snuje svoje peklensko delo izdelovanjem takozvanega umetnega vina, tiate gnusne brozge, ki uničuje zdravje ljudstva, in ki skoro onemogočuje pošteno kupčijo s poštenimi vini in tako poštenemu vinogradniku odplavlja izpred ust sad vseletnega truda, sad neštetih petnih srag in krvavih žuljev. Okoličani tržaški morajo hiti od srca hvaležni svojemu zastopnik« Na-bergoju, da je pozval vlado, naj vendar enkrat ukrene potrebno in primerno v dvojnem pogledu: prvič, da se bode mogli vspešno prenavljati naši opustešeni vinogradi, ter da se tako zopet po-mere na noge naši vinogradski kulturi, in v drago, da primernim obdačevaujem vsaj omeji na vse strani toli škodljivo izdelovanje umetnega vina, ako že ni mežno popolnoma zatreti tega zla.
Nič mauje važna je resolucija posl. Laginje. Bržkone je ta resolucija še važneja, kajti uš, zoper katero je naperil posl. Laginja svoj poziv, je uničila že več gospodarskih ekzistencij, nego pa trtna. Posebno pa velja to za siromašno Istro. Pe Istri so kmetije grozno obremenjene po hipotekarnih dolgovih. Ako pa mora prijatelj Ijadstva od sraa obžalovati že to dejstvo samo na sebi, more ma pa zavreti kri v žilah, ako pomisli, kako je nastala večina teh dolgov. To je sila žalostno poglavje iz življenja istrskega kmeta. Po praksi ,cento par centoM, kakor jo je uvela po Istri izvestna gospoda, nastali so iz stotin tisoči dolgov. S prva so seveda dajali denar na osebni kredit. Zakaj, ne treba praviti 1 Kmet je bil zbok tega sila hva-
JBOMAN.
— Francoaki apiaal Alphonsa Daurfet, preložil Al. B. —
Nerazločno kakor sanjske podobe so ustajala pred njo po dnevi ugledana dolga drevesna ho-diiča, kjer so se tisti srečni ljudje šetali po drobnem pesku, med tem ko je tam zunaj za ograjo aedelja siromakov speino v cestnem prahu šla mimo.
Na tak način je potekalo življenje malički Ch&beovi od njenega trinajstega pa do sedemuaj-stega leta.
Lota so tekli, ne da bi prinesla najmanje izpreniembe. Kašmir go*pe Ch&beove je postal malo bolj ponosen, lilasto oblačilce je pretrpelo še nekaj poprav, in to je bilo vse. Samo čim bolj je deraačala Sidonija, tem pogosteje jej je izkazoval Fran, ki je bil sedaj postal mlad mož, tihe, ganljive pozornosti in laskavosti, ki so bile vsemu svetu razločne, le mlado dekle jih očividno ni o« pazilo.
Sicer pa maličke Chćbeove sploh ni nič zanimalo.
Ob nedavnih urah je opravi jala jednakomerno, a molči svojo dolžnost, ne da bi količkaj mislila | na bodočnost ali ugodnost. Vse, kar je počela, je kazalo, kakor da pričakuje kaj boljega.
Nasprotno pa je Fran nekaj časa sem delal neizrečeno, marljivo naglo, tako, da tisti, ki vidijo i pred seboj gotov smoter svojim naporom; v štiriindvajsetem letu je oatavil „Ecole centrale" kakor drugi izmed odličojakov in s spričevalom inženirja.
Tisti večer je sprovel Risler družine Chebe-ovo v gymnaško gledališče. Ves večer je dajal o-trekoma za hrbtom gospe Chžbeove tajna znamenja ter jej na skrivnem namežikoval. Ko so šli iz [ gledališča, pa je gospa Chebeova Sidonijino roko slovesno položila v roko njenemu ljubimcu, delajoča tak obraz, kakor da hoče reči Franu: „Sedaj odkrij vse... to je tvoja naloga !u...
In ljubimec, revež, je res hotel povedati vse.
Pot od gymnaškfga gledališča do Bfaraisa je dolga. Že po par korakih zginja svetloba bou-levarda, bodišča za hišami postajajo Čedalje temneje, potniki čedalje redkeji. Fran je pričel s tem, da je govoril o igri... Imel je rad drame, v katerih se je kazalo kaj čuvatva.
„Kaj pa vi, Sidonija f*
ležen svojemu .dobrotniku" in v svoji hvaležnosti je bil kaj mehak in voljan predmet za — izmoz-govanje. Toda dobrotnost .dobrotnika11 ni segala nikdar tako daleč, da bi bil zanemaril skrb za varnost svojega kapitala. O pravem času je položil svojo težko roko na zemljišče kmeta, rla-si je bil dolg v resnici že davno poplačan po visokih oderuških obrestih in po raznih izsiljenih .darilih*, ki jih je nevedni kmet prinašal — oderuhu na dom v obliki raznih poljskih in domačih pridelkov. To seveda o različnih povodih : sedaj, da ga ni tožil, sedaj zopet, da mu je ustavil eksekucijo itd. itd. Tako je capljal ubogi kmet v zanjki, dokler se ma ni trdno evila okolo vratu.
Kdor je keiaj živel v Istri, ta ve kako se godi vse to iu nam pritrdi, da je večina liipete-kareih dolgov navstala na ta oderuški način.
Geipod Laginja pozna predobro te tužne go-spodarake razmere po Istri; a on čuti tudi s tem nesrečnim ljudstvom. Zato bi mu rad pomagal.Ve pa tudi, da brez sodelovanja države ni mogoča rešitev iz globine te mizerije. Zato przivlja vlado, naj zasnuje agrarno banko, naj poskrbi trpečemu kmetu cenega kredita iu ga tako reši izpod strašnega bremena sedanjih hipotekarnih dolgov. Dr. Laginja ie pokazal vladi skeleta rano, a jej je tudi namignil na zdravilo, primerne za to rano. Prebivalci vsega obmoija namestništva tržaškega so dolžni hvalo bivšemu gosp. zastopniku kmečkih občin zapadne Istre. Tako delajo rodoljubi, tako delaje resnični prijatelji ljudstva! !
Sedaj pa resno besedo našemu ljudstvu v pokrajini tržaški in istrski. Volitve so pred durmi, to je tista doba, ko vam naši nasprotniki neizrečeno veliko govore o .dobrotah", ki vam jih izkazujejo. Govore — da! Ali dejanja aaj pokažejo t Kaj vam hasnejo besede ?! Dokažejo naj: koliko so v okolici tržaški storili za povzdigo kmetijstva, koliko in kaj so ukrenili, da bi naši vinogradniki dobivali brezobrestna posojila za prenovljenje vinogradov; povedo naj, kje so tisti denarni zavodi, ki so jih zasnovali okoličanu v prid! 1 Zakaj ne pokažejo vsega tega? Zato, ker za naše ljudstvo nikdar
.0, jaz tudi, Fran — seveda, ako je videti kaj lepih toalet".
V iatini se ona v gledališču ni bavila z nobeno drugo rečjo. Ona ni bila izmed tistih sentimentalnih žensk a Ia tnadame Bovary, ki prihajajo iz gledališča z naučenimi zaljubljenimi frazami in prirojenim idejalom. Ne, v njej je gledališče vzbujalo lo burno poželjenje po gizdavosti in ve-likolepju, nesla je iz ujrga domov le obrazce in vzglede za oblačila in naglavno okrasje... Nove, preobložene toalete igralk, njih vedenje ia ceI6 njih umetalai društveni ton, ki se je zdel ujej najbolj visok, »raven pa baualuo blesketanje pozlatil lučij, pri vratih nabiti liat, zunaj čakajoči vozovi, ves tisti nekako boluhni šurnot, ki spremlja priljubljeno igro — to je ona imela rada, to jo je mikalo.
„Kako dobro so igrali tisti ljubavni prizor"! je nadaljeval ljubimec.
Iu ko je izrekel beaedo .ljubavni*, nagnil ae jo nežno k zali glavici v beli volneni kapuci, iz katere so gledali kodraati la*je.
Sidonija je vzdihaila.
.Ah džl, ljubavni prizor... Igralka je imela rea lepe demante!"	(Pride še.)
niso imeli drugega »tgo prazn* baeede ; ker nik-dar niso ničesar storili za to ljudstvo.
Slovenci so morali še le zasnovati posojilnih, hranilnih, komumnih in obrtnik druatev, ki gredo našemu ljudst.ru na roko; slovenska „Kmetijska družba" jela je še le poučavati kmete, in te družbe izključljiva zaslug« je, da se je tudi v aaa jalo gibati vprašanje « brozobrestnih posojilil vinogradnikom !
Tako bi lahko primerjali tudi glede Istre laske a^akolf" se slovenskimi de »nji.
Do lju iMr* našega torej se obračamo z vprašanjem : Ali hočete dati o volitvah »vojeglaaoveonim, kiso ras zakopali v u « d a n j o bedo in vas hote pitati in varati le z lepimi besedami, ali pa a i izberete mož svoje krvi, ki vam het6 pomagati z dejanji?! Tam pravara, tu poštena volja ! Tam zavratno hinavstvo, tu bratska ljabezen I Tam umazana sebičnost, tu patrijotiška požrtvovalnost! Rojaki! Ako pa tako stoja stvari, vam menda ne bode težko izbirati!
V boj torej, rojaki po Istri in na tržaškem ozamlji, v boj za lastno korist, v boj za odrešenje iz duševne in gospodarske odvianaiti 1
Politiike vesti.
V TRSTU, da« 30. jantvarija 1897.
Volitve v Istri. Kakor čujemo, obvestila je
ministerstvo notranjih stvarij potom namestništva istrske občine, da se letos volitve za kmečke občine ne bodo vršile več» mestih, kakor do sedaj, marveč zunaj mest, po sclih ; v središčih, ki se določijo, primerno razmeram v okolici mesta.
Kdor ve, kake so se e prejšnjih volitvah terorizirali naši kmečki volilci od strani meščanav, ki sicer niso imeli nikakega apravičenega interesa la izidu teh volitev, ta mora pripoznati, da je ta odredba povsem pravična. Italijani bado seveda kričali, da se s tem krši njih namišljena pravica, — do tlačenja Slovanov po Istri.
Sporazumljenje — odklonjeno! Užaljeni ▼ svojem rodoljubnem srcu beležimo danes, da je prišlo tako, kakor smo slutili že včeraj in česar amo »e bali. Shod zaupnih mož konservativne stranke v Ljubljani je odklonil sporazumljenje za predstojeće volitve! Že ičeraj smo izvedeli po ustraenih poročilih, da je prišlo do tega sklapa glavno radi notranjskega mandata, dasi so se ne• kak t i siareji duhovniki pra o iz Notranjske iztekli za kompromis.
Sinočnega .Slovenca" nismo prejeli. To nas sili, da za danes ne govorimo dalje. Ali pozneje bodemo govorili jasno, odločno, brez oviukov in brez vsacega ozira do onih, ki so provzročili ta nesrečni sklep. Le to treba, da povemo že danes: Te dni biva slučajno v Trstu nekoliko istrskih poslancev, mož torej, o katerih ni možno reči, da bi imeli kakovo posebno „slabost* za narodao stranko na Kranjskem. Ali tudi njih je zadel včerajšnji sklep kaker strela iz jasnega 1 Užaljeni so kakor smo mi. Z včerajšnjim svojem sklepom si konservativna stranka ni povekšala simpatij ined izvenkranjskimi Slovenci !
Razmere na Kranjskem. Ker je že odbito sporazaudjenje, spomniti *e hočemo ne tem mestu, 1 ako pišejo „Agramer TagblattuH z Dolenjskega o razmerah na Kranjskem. Sleherni slov. patrijot — tako piše omejeni list — mora la z vesaljem po-zdravijati približevanje atrank, kajti ta mara biti le na koiist vaumu narodu. So danja zveza narodne stranke z nemškimi liberalci aa ne more vzdržati trajao, istotako, kakor se je morala kmalu razdražiti zveza slovensko-klerikalne strank« z nemško liberalno v prejšajem zasedanju deželnega zbora, kajti Namec v Avstriji je še vedno navajen, da gospoduje in potiska druge: na razume ša modernega pojma jednakopravaosti. To dokazujejo razni izgledi v Kranjski iz najao-vejega časa. Namško-liberalni stranki aa ljubo so sa žrtvovali samoslovenski ulični napisi v Ljubljani, ue da bi druga mesena mesta z nemškimi večinami (calo Kočevje ue!)napravila dvojezieae. Sio-veaci jo iz ozirov do Nemcev izvolili nemške;a deželnega odbornika v deželni šolski avet, in kakor t>e je pokazalo kmalo, ue na korist slovenskega šolstva in učiteljstva. Sloveaska - naradni poslanci
so v zinislu naj no veje koalicije volili nekega nemškega grajščaka mesto Slovenca v odbor za uravnavo zemljiškega davka. Plačilo za to je bilo, da so nemški p alanci iz Kranjske glasovali zoper postavko „Celje". Umevno je, da tudi v sosednjih deželah Nemci ne jer»!j»»j<» nikakega ozira na Slovence. 30000 Nemcev na Kranjskem imajo 33 nemških ljudskih šol in 2 nemška okrajna šolska nadzornika, 120000 Slovencev na Koroškem pa imajo le 3 slovenske ljudske šole in temu primerno nobenega alovenskega šolskega nadzornika. In eel6 med petimi okrajnimi šolskimi nadzorniki na Kranjskem so pripadali trije nemško-liberalni stranki. A tudi slovenski nadzorniki so primorani uredovati nemški. Na kaki pravni podlagi sloni toraj razdelitev inšpektoratov ? Po takem ne treba nemškim šolam nemških nadzornikov, kajti nadzorniki slo-venakih šol so popolnoma vešči nemškemu jeziku, ker uradujejo v nemškemu jeziku. Za objektivnost v službi ;>a ne jamči pokoljenje, ampak trden značaj. V noveji čas pa je vedno bolj opažati priza-vanje, da se slovenski jezik kolikor mogoče izriva iz uradov ; v javnem življenju pa hočejo uvajati dvojezičnost. Tudi na mnogih domačih podjetjih se često odrivajo sinovi dežele — možje iz naroda
—	po tujcih, došlih neredko ee'6 iz Nemčije. Poleg prave organizacije slovanske stranke ne bi bilo možno takogospodarstvo. Upajmo, da kmalo pride do tega!
Iz deželnih zborov. V proslavo 50 letnice vladanja presvetlega cesarja je sklenil deželni zbor dalmatinski soglasno, da je ustanoviti 84 štipendijev po 200 gld. na leto za učence na kmetijski šoli, ki se ima ustanoviti. — Radi istega veselega povoda je deločil deželni zbor predarlski 20.000 gld. /a zavod v reševanje mladostnih oseb.
Bodočim predsednikom zbornice poslan -slancev je baje določen bivši finančni minister S t e i n b a c h. Isti bode kandidoval v V. kuriji v
—	Bukovini!
Po izjavi vlade v deželnem zbora češkem je ?ilno zRHumelo po vsem nemško-liberalnem gozda. Človek bi moral misliti, da ne bliža sodnji dan, ali dan vesoljnega potopa za vse to siromašuo, po avstrijskih vladah toli preganjano neinštvo. Ledana naravi mora biti oni, komur se ne studi tako hinavstvo. No, denimo, da bi imeli nemško-liberalna gospoda res povoda do razburjenja; ali, ako so razburjeni, niso razburjeni zato, ker so v nevarnosti obstanek nemštva in njega pravice, ampak razburjeni so, ker vidijo v nevarnosti svoje strankarsko gospodstvo. Neinštvo v Avstriji je tako podprto od vseh strani, da se nima bati ničesar. Nemška hegemonija pa mora pasti, ker ni opravičena ni po etnograflških oduošajih, ni po zaslugah | za državo, najmanje pa po obstoječih temeljnih za-| konih. Čemu pa vsa jeza na Badenijevo vlado? ; Mar je ona kriva, da je v Avstriji več Nenemcev j nogo Nemcem? Mar je ona kriva, da so se jeli zavedati slovanski narodi in da so začeli zahtevati ; svoja prava ? In »osebno : mar je ona kriva, da | so Čehi visoko kulturen in svoja prava z vso Ijubo-' sumnostjo varujoć narod ? Avstrijsko kolo se mora i vrteti le v oni smćri, na katero ga sili naravni razvoj vršeči se po zakonih veljavnih za življenje narodov, sposobnih za življenje in tekmovanje. Avstrija je imela .močnih" vlad, — močnih v zmislu nemško-liberalnem. Toda vsa moč ni mogla zaustaviti vrtenja kolesa, pač pa je to kolo porušilo one, ki so je liateli zaustaviti. Grof Badeai je nedolžen na tem, a kdo nore zahtevati od njega, da uaj bi sa vrgel — pod kolo. Tudi o njem lahko rečemo, da se je približal češkemu vprašanju le v toliko, kolikor ga nese seboj tok časa. Sicer pa je —
kaker smo že rekli — tudi najnoveja izjava le_
obljuba za bodočnost. Tako sodi tadi mladočeško glasilo. Isto meai namreč, da je grof Badeni hotel le dobiti odloga, da anore svobodneje dihati za sedaj.
Dvojno je v izjavi vlade, ki peča nemško-libaralno gospodo. Prvič to, da se vprašanje o uve-denju narodnih kurij v deželnem zboru češkem, toli zaželjenih od nemške strani, reši še le v bodočem zasedanju ; v drugo pa to, da hoče vlada predložiti spremembo valilnega reda v pravičnem zmislu.
Glede prvega vprašanja naj pomislijo Nemci, kako se vedno odlaga pravično rešeuje narodnega vprašanja vzlic vsem zahtevam našim, vzlic toli-
kim obljubam od strani vlad la vzlic — zakonom I A za na« je to vitalno vprašanje, da pridemo do te rešitve, dočiin ni možno reči, da bile bi kurije živ Ijenake važnosti za Nemce. It veadar moramo na-čakati in čakati in — trpeli. Tem laglje morejo potrpeti nemška gospoda. — Ako pa se Nemci vznemirjajo in se boje liberalnejega in pravičuejega volilnega reda, potem so obsodili le svojo lastno stvar. Ali kakor rečeno: nanštvo ni v nikaki nevarnosti, pač pa sili slovauske narode že nagon po samoobrani, da delajo v porušenje nemškega nadvladja. Ako nas grof Badeni dovede do tega cilja, dobro za nas in dobro za Avstrijo, ako pa ne, bojevali se bodemo dalje do — zmage !
Zagreli, sedež srbskega vladike. ,Srbo-bran" je javil, da ie edbor cerkvenega zbora napravil predlag na miaisterstvo, da sa ustroji zagrebško vladičan^tvo, ki naj bi obsezalo zagrebško in va-j raždinsko županijo, to je, 137.000 dui.
Kuga v Indiji. Iz Bombaja 28.: Doslej se je pojavilo 4396 slučajev kuge; 3275 oseb je umrlo. V Karahijo je bilo 694 sslnčajev bolezni, 644 oseb je umrlo; v Pesaji 6B slučajev, 60 mrtvih. Tudi po drugih krajih bolj obdaljene okolico Bombaja je kuga.
Navodilo
za volitev državnozborskih poslance.
IV. POGLAVJE. Volitev volilnih mož za četrto skupino, ali za kmečk« občine.
A : S tem sva dovršila razgovor o obči, novi skupini, do volitve volilnih mož.
Sedaj pride na vrsto skupina kmečkih občin, ali četrta kurija. Poučite me o tej.
Najpreje Vas prasam, je-li bodo i tu vsi možki volili volilne može?
B: Ne, ampak kakor doslej, pred 6. leti, ko sta Kanfanar in Savičent rešila narodno čast. T tej skupini volijo volilne može le oni, ki nekoliko plačujejo in prebivajo na selih zun«y mesta, v kmečkih občinah. Zato se ta skupina imenuje: volilni okr^j, ali kurija zunanjih občin, ali tudi kmečkih občin.
A: Razumem; tuka] gre za vprašanje: plačuješ-li od zemlje, ali od hiše, ali od trgovine, kakovi davek in živiš-li na selu. Onda moraš dati svoj glas za volilnega moža tudi za kmečke občine.
B: Tako je!
A: A prosim Vas, koliko je treba plačevati ?
B: To ti je nekoliko težje, ker ni povsod enako. Računaj tako-le: Ako plačuješ brez doklade ali brez adicijonala vsaj pet goldinarjev na leto, tedaj si gotov, nobeden ti ne more vzeti glasa s pretvezo, da plačuješ premalo.
A: Ali jaz poznam mnogo njih, ki ne plačujejo ni toliko, a vsejodno glasujejo ali volije. Kako je to ?
B : Tudi to je mogoče. Evo ti eden primer. Ako se nahaja v kaki občini mnogo takih, ki plačujejo visoke davke, v tem slučaju te pouči že sama pamet, da je treba več manjih za pojednačiti one bolj težke. Pojdi od najtežjega plačevalca do najnižjega, razdeli vse, kar plačujejo vsi skupaj, ua troje, in potem, ako se nahajaš tudi ti v prvih dveh tretjinah, boš volil volilnega uioža, četudi ne plačuješ 5 goldinarjev davka brez doklade.
A: To je uprav tako, kakor listina za občinske volitve.
B: Da, uprav tako! Treba je popraviti listine za občinske volitve in vpisati notri vse pla-čevalce, potem velja to, kar sem ti rekel malo preje. Zakou odrejuje z drugimi besedami tako-le:
V četrti akupini ali volilnem okraju za kmečke občine imajo pravico voliti volilne može vsi avstrijski državljani moškega spola, od 24. leta naprej, ako pripadajo plačevalcem davkov v prvih dveh tretjiuah za občinske volitve, zloženih od večega do manjega. A isto tako tudi oni spadajo v tretji volilni razred, ali plačujejo davka najmanje 6 gal-
Dalje v prileji.
Priloga „Edinosti" št. 13, več. izdanje. !
dinarjev brez doklade na leto (§. 9. volilnega zakona).
A: Raca na vodi, boljši je zakon za na Dunaj, nego za v Poreč. Za na Dunaj bom glasoval, ker plačujem kralju od svojega siromaštva samo pet goldinarjev in nekoliko novčičev. A za v Poreč niso pustili predlanjskim voliti onega, ki plačuje 10 goldinarjev in š^ več in nikdar se ni pregrešil zoper zakone. Molči, zlodej, vedi, da vsaka palica ima dva konca!
Mislim, da tudi za volilne može ženska ne more glasovati.
B : Ne ; ni ženska, ni drugi za njo, ni moški, ki je še pod oskrbnikom, ni oskrbnik za njega.
A: A sme-li polnoletni sin za očeta?
B: Sme; ako na svoje ime plačuje toliko, za kolikor mu zakon daje glas.
A: Ali sme oče, ako je že izročil sinu svoje posestvo in ako že plačuje sin sam na svoje ime ?
B: V tem slučaju oče ne sme glasovati. Tako tudi ne vojak, dokler je v vojaški službi.
A: Ali prosim Vas, kako je pa tam, kjer se nahaja po dvoje in še več bratov na enem posestvu in ž njim sestra ali mati, in plačujejo vsi ?
B: Tu je tako, ženske se izbrišejo, kakor da ne plačujejo.
A: A prosim Vas, kako je pa tam, kjer plačujejo skupno strici ali bratje z otroci, ki so še pod oskrbništvom ?
B: Tu se zbrišejo otroci iz listine, kakor da jih ni, ker ne sinejo glasovati. Na listinah se ne nahaja vpisana zemlja, nego možje, a za glasovanje je treba mož, ki imajo glavo na ramenu. Vidiš, zato se brišejo nedorasli.
A: Ali prosim Vas, mi sino trije bratje vsi polnoletni, brez madeža proti postavi in plačujemo samega cesarskega davka nad 15 gld. in vse nas kličejo skupno na plačevanje. Ali imamo mi vsaki svoj glas, ali kako ?
B: Po moji sodbi, vi bi morali zahtevati, da vas vpišejo v listino vsakega za-se, po razmerju plačila, spadajoČega na vsakega, ker smo rekli že poprej, da ne glasujeta ni zemlja, ni hiša, ampak človek, ki plačuje od zemlje in hiše.
Za to bi vas morali imenovati v listini vsakega posebe in piipade na vsakega toliko, da more priti v drugi razred, (ali tudi v tretji toda s petimi goldinarji) imeli bi pravico glasovanja.
A: Ali, ako na noben način, ni z rekurzom, ne zadobimo te pravice, kako potem ?
B: Tedaj velja, da pridete vsejedno vsi in dogovorno eden vas pove imena volilnih mož.
A: Dobro I ali eden brat služi v rezervi ali pri domobrancih, ni ga doma; kako potem?
B: V tem slučaju drugi brat ni temu kriv, pa mu morajo vsejedno dovoliti, da glasuje, kakor da ne bi bilo druzega brata.
A: To je dobro! Pojdimo dalje: Stric je umrl, ali dva polnoletna stričnika živita na isti kmetiji, od katere plačujeta skupno. Sodnij-skega odloka nimata še o stričevem delu. Kako putem?
V tem slučaju smeta oba možka glasovati skupno po dogovoru, ako kmetija plačuje zadosti, kakor da strica niti bilo ni. Tudi ta je dobra. Pojdimo dalje!
Od dveh polnoletnih bratov je jeden po morju, ne zna se, kje je; a ta, ki je doma, plačuje za oba in plačuje zadostno. More-li on glasovati ?
B : More on sam, kakor da druzega ni.
A: Da nanese prilika, kakor ste mi tu povedali od onega, ki je pri vojakih, ali od strica, ki je umrl, ali od brata, ki je po svetu, in da vsejedno ne dovolijo glasovati onemu drugemu, kaj mora on storiti na to ?
B: Gledć tega bi on moral povedati gospodom poverjenikom in cesarskemu komisarju to-le: tGosp6da, vi meni morate dovoliti, da glasujem po zakonu. O teh-le stvareh je že razpravljalo višje upravno sodišče na Dunaju dne 19. maja 1883 pod št. 1162, in razsodilo je, da, kjer se jih ualiaja več, ki plačujejo
B:
A:
B
B A
B
skupno davek in je eden njih umrl, ali pa se nahaja pri vojakih, ali je odpotoval kfim drugam, ostalim ne sme biti zabranjeno glasovanje.
To je pravično. Ali recimo, da vse to ničesar ne koristi, in da me poženejo od ondot? To bi bilo krivično, in volilno poverjeništvo ali komisija ne sme delati proti zakonu, in cesarski komisar, ki je navzoč, ne sme privoliti v nezakonitosti, in ti naredi to, kar ti vdahne Bog!
Dobro ! Povejte mi, ali se bodo volilni možje za kmečke občine volili kakor do sedaj na občinah ali na županijah ? Ne znam še, k«ko bo, toda jaz mislim, da bo v velikih občinah določenih za to več oddelkov ali sekcij. Torej se bode volilo na večih krajih in vsaki teh novih oddelkov bo imel svoje število volilnih mož po številu vseh prebivalcev, ki pripadajo temu okraju. Vsakih 500 duš bode imelo enega volilnega moža. Ako jih preko tega števila ostane še nekaj za kmečke občine, tedaj jim dovoljuje zakon še enega volilnega moža.
Prosim Vas, da denete v „Edinost", ko bode znano, na katerih krajih občine se bode volilo.
To storim, ako Bog da! Sedaj Vas prosim, napotite me, bode-li za volilne može kmečkih občin glasoval tudi oni plačujoči kmet, ki je že poprej glasoval z vsemi odraslimi možkimi za volilnega moža občnega volilnega okraja ali za novo, peto kurijo ?
Bo 1 Ker zakon pravi: v novi ali tudi občui skupini glasujejo tudi oni, ki imajo pravico glasovati tudi v drugih skupinah. Ali dalje že ni več tako, kajti v skupini kmečkih občin ne sme voliti meščan, ki živi v mestu; a v skupini inest ne srae glasovati ni zunanji kmet, ni veleposestnik, v skupini velikega posestva ne smejo glasovati ni kmečki, ni meščan ki volilci, pač pa sumi veliki posestniki.
To je pravi zakon, zato bomo volili volilne može, jedne iz velike množice narodove, a druge i/, jlačujočih naših ljudij po kmetih, vse naše gore liste! In tudi to je pravo I
A prosim V&-, bodo-li volilni možje kmečke skupine v vsej Istri volili samo enega poslanca na Dunaj, kakor tudi v splošni skupini ?
Ne bodo, nego izvole dva, kakor doslej, ker v naši državi še ni zakona, da bi povsem premagali oni, ki delajo, če tudi nimajo ničesar, ampak veče število zastopnikov ostane onim, ki plačujejo davke. Kako bodo porazdeljeni vsi plačujoči kmetje o volitvi dveh zastopnikov. Evo tako - le : Vsi zadostno plačujoči zunanji kmečki posestniki, ki žive v okrajnem glavarstvu Koperskem, Poreškem in Puljskein, izvolijo po svojih volilnih možeh enega zastopnika. A vsi zadosti plačujoči zunanji kmečki posestniki, živeči v okrajnem glavarstvu Pazinskem, Lošinjskem in Voloskem, izvolijo zopet enega zastopnika. A : Za vseh pet ran, tako hočemo mi; če se bomo dobro držali, imeli bomo tri zastopnike, a Lahi samo dva. B : Da! Ker v veliki, splošni skupini je mnogo naših ljudij, to bi bil eden; a v kmečki volilni skupini na poreški strani zopet nas je dosti, to bi bil še eden; a pod Učko nas je zopet mnogo, to bi bil še eden, torej vseh skupaj trije. A Lahom bi ostal eden za mesta, in eden za veliko posestvo, to sta dva. A : In tako bi bito prav, kajti računi se, da na naši dve duši spada po ena laška. Tako, če mi dobimo tri zastopnike, na nje bi moral priti po pravici le 1 in pol zastopnika. Ako jim je zakon navrgel še polovico, morejo biti zadovoljni in pustiti nas v miru, kakor puščamo mi njih.
Sedaj pa stopimo dalje k
V. POGLAVJU. Kdaj, kjj in kako se bodo vršile vulitve volilnih mož četrtega volilnega razreda a;i kurije zadostno plačujočih kmečkih.
A
i B
i
A
B
A
B
A i B
A
B
A ! B
B
A:
B:
A B
A
B
A B
i A B
i A
<
I
i b
i
1 A ; B
i A
B
Kedaj Vas pokličejo, ne znam; ali to bo kmalu. Ne pozabi na to, kar sva rekla o volitvi volilnih mož občne ali pete kurije. Torej nam razglasijo ?
Naj p reje naznani velikim oglasom c. kr. na-mestništvo vse volitve, na to občina volitev volilnih mož.
A prosim Vas, ali mora občina tudi za te volitve sestaviti listino ? Kako ne, mora; ker tukaj so kmečki posestniki urejeni po vrsti in sicer po plačevanju davka. Na te listine je treba paziti isto tako, kakor na one za občno skupino, skoraj še bolj, ker je laglje skaziti to listino, nego li ono za občno kurijo, v katero te morajo Vpisati, ne gledi na to, koliko plačuješ; v t.ej pa. že odločuje plačevanje.
Ali treba, da pregledamo tudi te listine za kmečke kurije ?
Da, in dobro in tudi da jo po mogočnosti prepišete, kjer le morete. In ako ne najdemo, da je prava, kaj potem ? Na to treba reklamirati ali pritožiti se na glavarstva, ali v prvih 8 dneh po razglašeuju volilne liste.
Proti čemu se more vložiti reklamacija ali pritožba?
Pritožbo je vložiti zoper to, da je nekdo vpisan, ki nima pravice; na pr.: da ne plačuje toliko, kolikor zahteva zakon; potem zoper to, da ti ali ti niso v listini, akoprem pIačiyejo zadostno.
V dokaz, koliko kdo plačuje, treba je reklamacijam priložiti davčno knjižico, ali da niso iz liste zbrisane ženske, niti mladoletniki.
Kam moramo nesti tako reklamacijo ali pritožbo ?
Izročiti jo moramo občini, to je županstvu
v roke župana ali pa njegovega namestnika.
Pa če je ne bi hotel sprejeti ?
Mora, po zakonu. Ali če je ne bi hotel, nesi
jo ti naravnost k okrajnemu glavarju, to je,
na kapitanat. On jo sprejme, ali zaukaže, da
se mora vršiti po zakonu.
Ako vse to ne bi mi pomagalo?
Potem složite se več vas in brzojavko c. kr.
namestniku v Trst.
Recimo, da se preda reklamacija, pa da nam jo odvržejo, kaj potem ? Tudi to se lahko pripeti, da se nisi pritožil temeljito po zakonu. Ali ako spoznaš, da se ti krivica godi po tem našem nauku, tedaj se pritoži dalje na c. kr. namestnika v Trstu, ali le v treh dneh po vročenju odloka od strani okr. glavarstva.
Je-li kdo naših, na katerega bi se lahko obrnili v sili ?
Da! Naznani se Vam, na koga se boste smeli obrniti v Pazinu, Trstu in na Dunaju; ali vse je ležeče na tem, da paziš, kako so sestavljene liste.
No, v imenu Božjem. Recimo, da so liste nekoliko dobro. Bomo-li znali, katerega dne in kam nam je iti na volitev volilnih mož P Bodete znali, ker morate znati; sicer pa izveste eden od druzega. Pa kako naj se ravnamo ? Pojdete v imenu Božjem na volišče. Prej že ste se dogovorili glede volilnih mož. Isti morajo biti členi iste volilne skupine; navedete jih po imenu, ali pa tudi oddaste napisana njih imena, da so to vaši zaupni ljudje. In glejte, da bodo res zanesljivi, da vam ne krenejo a pota. Vse vasi, Iti bodete na jed nem volišči, dogovorite se že poprej za najbolj vredne vaše možake, ki so že druge krati držali in glasovali za narodno stranko. Ne volite jih ni radi bogastva, ni lepote, temveč radi njih junaškega srca.
Ali, da vas vprašam še nekaj: Ako kdo biva v mestu, a ima zemljišča v zunanjih občinah, more-li on priti v listo kmečkih občin in voliti volilne može ?
Ne more; on spada v listo za mesto, v katerem stanuje in le tu more glasovati. Za to pazi dobro; ako dobiš na listi za kmečke skupine vpisanega gospoda iz uiesta, zahtevaš, da ga zbrišejo.
A : Bože moj, zakaj ?
B: Zato, da ho vsakemu pravo, ker mi se ne menilo v li*te za gosnodo po mestih, in ako bi koga pustili v listi za s^la, utegnil l»i glasovati dvakrat, in to, enkrat z nami za zunanje, a drugi krat v mestu za mestne. A zakaj bi on imel dve časti, ko mu m pripada več ko ena. Pa ne boj se, tebe že ne vpišejo v mestno listo, čeprav plaČuješ več, nego marsikdo, ki biva v mestu ; pa čemu bi mi trpeli na kmečki listi gospodo iz nesta, ko oni itak že glasujejo tam.
A : Prosim Vas še to, ali se o volitvah vas smatra za mesto, kar mi imenujemo .mesto" ?
B: Ne ! Tudi to si zapomni dobro, da se n boš motil in dane zgrešiš. Na primer: P o m j a n ni mesto, nego glasuje s kmečkimi občinami; Podgrad istotako se ne pošteva med „mosta" o volitvah, tako recimo ni Grižnja a, ni Oprt al j, za na Dunaj niso „mesti" ni Višnja n ni Dobri 11 j.
A sedaj ti naštejem vsainesta v Istri, ki se za volitve na Dunaj vpoštevajo kakor mesta in dobro si jili zapomni. To so ta-le mesta :
J'ulj, Vodnjan, Pazin, Rovinj, Poreč, Čitanom, JJmag, Huji', Motovun, Višinada, Buzet, Milje (Mu(j(jia), l$ola, Koper, Piran, pa Kastav, VolosJco, Lovran s svetim Fran?i kom, Moičgnice, Lošinj Veliki, Lošinj Mali, Krlc, 6rcs, Labin j in Plomin, Nekatera teh mest imajo pod svojo mapo zadosti obširno okolico in v njih premaguje naš narod, 11a pr. v Pazinu, v Buzetu, v Plominu itd.
A : Dobro.1 Sedaj povejte mi, ali moremo za vo-volilne može izvoliti prebivalce iz mest,?
B: Ne morete. Ker g. 10. zakona 14. junija 1896. št. 169 govori, da morate volilne može izbrati iz sebe, po takem ni njega, ki g'asuje v mestni skupini, ni iz velikega posest/a.
A: Dobro! Ali ako on, ki je na listi in katerega bi mi radi izbrali volilnim možem, uprav istega dne ne more priti, da glasuje, Ko mi zbiramo volilne može, ali ga smemo vsejedno izbrati volilnim možem ?
A: Smete. Ali treba dobro vedeti, čemu da je ostal doma; to ni dobro znamenje, ker le nesreča v hiši, ali pa nevarna bolezen »ogla bi ga opravičiti, a vse drugo bi utegnili biti le prazni izgovori, da se ne zameri kateremu tujemu podrepniku. Takega so čuvajte!
A : Hvala Bogu, dobro se nama skladajo misli; velja biti ali Božji ali vražji !
B : Tako je! Sedaj preidimo na sledeče:
VI. POGLAVJE. Volilni možje, njih pravice in dolžnosti.
A : Povejte mi malo, kako bi se mi bilo vesti, da mene zapade ta čast, da me izbeieio volilnim možem ene skupine, bilo kmečko, bilo občne? Najprvo, ali dobim to pisano?
B: Dobiš; ker je zakon tak, da ti glav rstvo mora naznaniti, da si izvoljen volilnim možem in da ti to naznani o pravem času ter da ti dopošlje pisano legitimacijo in glasovnico ali škedo. To vse zapoveduje zakon od dn>i 14. junija 1896. št. 169 v 32.
Na legitimaciji mora biti zapisano mesto, dan, čas kje in kdaj imajo volilni možje izbrati zastopnika, a glasovnica mora imeti pečat od glavarstva.
A; Dobro! Ali, če mine pride v času? Ali, da jo zgubim ?
B: Moglo bi se i to zgoditi ali težko. Vsskako treba, da si volilni mož zapomni, kakšno čast in dolžnost je njemu izkazal narod s t m, da si po njem voli zastopnika. Zato, ako dan pred volitvami ne bi še imel v roki lef itima-cijske karte in glasovnice, treba, da se 011 požuri v občino (do županije), da-li ne ležita tam, ali pa naravnost 11a glavarstvo. A treba strogo paziti, da so ti vsi spisi drže čisti in da se ti ne poizgubijo. Ako bi kdo zgubil, more še dan prej k glavarstvu. Kdor bi zgubil glasovnico, more jo i 11a dau volitvo dobiti od komisarja, ki je navzoč, ali legitimacije ne bi bil v stanu tako lahko dobiti, za to jo treba čuvati, kakor oko v glavi.
A: Dobro razumem. Volilnemu možu treba, da pride točno 11a mesto, dnč in ob uri, kakor
mu je napisalo glavarstvo in kakor je doznal od ljudi j, katerim gre vsa vera. P-ivjtP mi. kjikn pot^m naprej ?
B: Tako-le: Tam bo navzoč volilni poverjenik ali c. kr. vladni komisar. On inor.t paziti na to, da vlada mir in da se vrši zakon, in da nikdo ne prestopi zakona. To zaukazuje § 37. zakona, od dne 2. aprila 1873. št. 41.
Ko je došla določena ura, jame ta komisar klicati volilne može, da po listkih izvolijo iz sebe tri lene v volilno poverjenstvo ali komisijo (§ 33).
A: Ako pa mi ne gre prav od rok pisava, ali mi sme napisati kdo drugi?
B: Sme, ali pazi, da je naše stranke.
A : Pa potem, kako dalje ?
B: Na to prešteje komisar imena, zapisana i>a listkih in naznani ona tri imena, kutera so največkrat napisana (§ 33).
A : In dalje ?
B: Potem imenuje komisar še druga tri imena volilnih mož kakor Člene v komisijo, in tako jo njtli šest. A ti izvolijo sel i sedmega druga, in to po večini glasov. (§ 33).
A : Dobro, sedaj je vseh sedem. Kako dalje ?
B : Sedmorica si izvoli na to predsednika.
A: Ali, ko bi bila trojica za enega, trojica za drugega, a eden zopet za tretjega?
B: Onda komisar srečka med onimi dvemi imeni, ki imati jednako število glasov.
A: Sme-li volilni mož tudi malo zakasniti ?
B: Sme, ali brez težkega povoda ne velja zakasniti se.
A: Potem se začne glasovanje, kaj ?
B: Da, in to tako-le: Predsednik volilni komisiji prečita volilnim možem neke paragrafe, ki navajajo, kake može se sme izvoliti za zastopnike in pokliče volilne može, da glasujejo po vrsti.
A: Ali vestno! Vsaki naj drži za svoj narod pa je dobro, in naj glasuje za človeka, katerega poznajo 011 iu drugi, da je za narod. A kako se potem vrši to glasovanje?
B: Tako-le! Prvi vržejo v žaro glasovnico svojo členi komisije, na to po vrsti listke drugi volilni možje, kakor so klicani. Ali dobro glej, da imaš zapisano na glasovnici pravo ime tistega zastopnika, ki je po vojji narodu in tebi. Zato glej, ako sam ne znaš dobro pisati, da ti to napiše prav, naš človek, kateremu gre vera.
A: Iraa-li komisija pravico prigovarjati komu iz volilnih mož in ali mu sme zabraniti, da ne
glasuje ?
B: Ima in sme, ali samo, ako je povod zakonit; ako ni, pa ne. In tega ne smeš misliti, da je dovelj, ako eden prigovarja. Sleherni člen komisijo ima pravico govoriti, kar si bilo, ali na to se morajo vsi dogovoriti o tem in odločiti po veČini glasov, hočejo-li dovoliti volilnemu možu, da glasuje, ali ne; in ako odločijo, da ne sme glasovati, tedaj morajo povedati tudi razlog, zakaj ne.
A: A povejte vi meni, pod katerimi razlogi v zakonu sme komisija zabraniti volilnim možem, da ne giasujejo ?
B: Ti so navedeni v § 36. zakona od dnč 2. aprila 1873, št. 41, in so leti:
1)	ko bi nastal sum, da je namesto piavega volilnega moža nastopil krivi (nepravi).
2)	Ko bi komisija našla, da je kdo iz volilnih mož zgubil volilno pravico še le potem, ko so se sestavile volilne liste.
3)	ko bi se ne moglo razvideti prav, koga prav za prav misli izvoliti zastopnikom.
Samo v teh slučajih more komisija odločiti, da se volilnega moža ne dopusti k glasovanju.
A: Ali recimo, kakor se je tako že dogodilo, da večina komisije, ki dobro pozna volilnega moža, reče: Ta ni ta! a vsi vemo, da je ?
B: Potem bi se moral komisar prepričati tudi pri ostalih členih komisije in pri drugih volilnih možeh, da je ta človek v resnici pravi, in ne bi sun i dovoliti, da se zakon tepta, ker § 37. pravi, da volilni komisar mora paziti in braniti, da komisija ne prekorači svojega delokroga.
A : Ali če bi tudi to ne pomagalo ?
B: Tedaj mislim jaz, da bi moral komisar reči: gospoda, jaz ne pustim dalje glasovati, kajti
jaz sem tu, da se zakon vrši, a ne da se
tepta.
A: In tako bi moralo hiti, ker za s etega Boga, ni pravo, ko nam počno oči žareti.
B: Pusti to, ne teče več voda, koder je tekla nekoč.
A: Dal Bog, dobro, da bi bilo tako. Vsi smo jednih mislij. Jaz računitn, da ko so vsi volilni možje oddali svoje glasove, komisija poreče : Izvoljen je ta in ta in pojdite domov.
B: O ne, dragi moj 1 Vedi, da bi volilni možje veliko škodovali narodni dobri stvari, ko bi se oni oddaljili takoj po prvem glasovanju. Ker dejanje se vrši tako-le: Ne volijo zastopnika vsi volilni možje na enem mestu, nego ga volijo na vseh tistih mestih, kjer se nahajajo okrajna glavarstva ali kapitansti.
Potem takem, da se zna, kdo je izvoljen, treba je, da vsi volilni komisarji javijo komisarju na glavnem volišču, koliko so našteli glasov za kojega zastopnika. Še-le ta vladni komisar na glavnem volišču pregleda račun. Tu bi se utegnilo pripetiti, da je naš zastopnik dobil uprav toliko glasov, kakor laški : v tem slučaju bi trebalo glasovati vnovič. Iz tega lahko razvidiš, da ne smejo volilni možje oddaljiti se takoj po prvem glasovanju.
A : To je prav 1 A kdo da volilnim možem nove glasovnice za ponovno volitev?
B : Komisar, ki je navzoč.
A: Dobro 1 A vdrugič, da zopet tako glasujejo, kakor preje?
B: Tedaj bi komisar na glavnem volišči stavil na sreč kanje oni dve imeni.
B: Sedaj razumem, zakaj je sveta dolžnost volilnim možem, da pridejo vsi glasovat in da se držijo moško do zvršetka, ker ne sme se pozgubiti ni en glas za našega zastopnika, kajti ko bi manjkal en sam glas, trud vseh ostalih utegnil bi biti brezvspešen.
A : Tako je! A ko komisar konečno reče volilnim možem, da je vse gotovo, da ni treba več čakati, tedaj še le je znamenje, da mu je komisar z glavnega volišča javil po žici, da je vse v redu. Znamenje je gotovo, da je zastopnik izvoljen.
B: Bog si ga znaj, na katero stran je vdarila srečal
A: Zual boš tudi Ti dragi moj; ali ti pove komisar, ali pa izveš po drugih.
B: Eh, kakor je Bog v nebesih, hočemo se boriti, kakor smo se v zadnjič. Ako Bog da, da izidejo od naše strani trije iz Istre in dva iz Trsta, tedaj bi mi izdali na Dunaju nekoliko več, nego doslej; tudi bi se vse tako nekako nagnilo na našo stran.
A: Tako je, vidiš! Ti sodiš se svojo bistro glavo ravno tako, kakor učeni ljudje.
B: Jaz bi sodil tudi drugače. Ko se voli na tolikih krajih, Boga mi, ni, da bi se cepili: mi hočemo tega, mi onega zastopnika, ampak moramo se vsi slovenski kmetje združiti, to je dogovoriti se z našimi ljudmi, kateri kaj znajo in vidijo dalje od nosa, in moško vpreti se, da vsi naši volilni možje glasujejo za isto ime 1 A: Da, prav tako 1 Prosim te, kaj bi ti koristilo, da v enem kraju volite enega, a v drugem drugega. Na ta način bi se razcepili glasovi na vse kraje naših volilnih »nož, a laški bi bili vsi eni in isti, a potem z Bogom naši !
B: Tudi jaz sem razumel tako 1 Pravično je, da so na naši strani trije zastopniki, a na laški pa dva, in to eden za mesta in eden pa za veliko posestvo. Našim treba, da so trije, ker nas je več . in tudi so naše kmečke potrebe veče. Jaz b rekel, da so še veče. Jaz sodim, da bi se za našega zastopnika morali zediniti tudi oni laški volilni možje, ki so sami kmetovalci. Laški zastopniki bodo imeli le svoj .programa nazionale" Tako mi je bilo povedano, a naši so govorili o vodah in o cestah in o mnogih drugih načinih, kako bi to nam pomagalo.
A: Evo, sedaj veš, kako se morajo ravnati volilni možje. To jo nam sedaj dovelj, a drugo potrobno lahko poizveŠ iz .Edinosti" v Trstu in od drugih poznauili naših ljudij. Le čuvaj se tudi ti in pazi na druge, da ne padejo v kremplje našim sovražnikom.
B: Hvala Vam za pouk, in „Bog daj srečo*!
Različne veatl.
Nt veliki javni shod, ki bodo v ponedeljek ob 9. nri zvečer v telovadnici „Tržaškega Sokola', opozarjamo se enkrat vse naše rodoljube. Naš poziv velja ša posebno vsej naši inteligenciji. V teh burnih časih treba, da ona prednjači ma-aam z izgledam intenzivnega zanimanja za prevažne stvari, o katerih se bode razpravljalo na shodu. Pridite, kdor le more, da bodo naši sklepi tem impuzantneji!
Čitateljem! Danes zopet ne moremo drugače, nego da prosimo spoštovane čitatelje — »osebno pa one, ki so še posebno želeli, da pridejo od njih doposlane nam stvari v to izdanje — naj potrpe blagohotno. Tudi poročilo o slavnosti v sv. Križu amo morali odložiti, da si je že stavljeno. Liit je majhen, zbok česar ne moremo vsemu kaj.
Ošabna vest. Dvorni svetovalec Ljudevit Hočevar, novoimenovani finančni predsednik za Balmaeijo, se je odpeljal v Zader a parnikom „Graf Warmbrandli.
Imenovanja. Finančni minister je imenoval tajnika finančne prokurature, Ivana F a b j a n i j a, finančnim svetovalce«. — Pristava finančne prokurature Orest P o 1 o n i o in Karol Neuschel-1 e r ter Cezar k a r i n i č, dodeljen okrajnemu sedišču v Ajdovščini, imenovani sa tajniki na finančni prokuraturi v Trstu.
Tajnik finančne prokurature, dr. Dragomir D o m i n i s, je imenovan svetovalcem, pristava finančne prokurature dr. Natal K r e k i c h in dr.
Fran R a d o n i č pa tajnikoma na finančni prekara* tari v Zadru.
Občinske volitve v Pomjanu. Včeraj ob 3. uri popoludne so se završile volitve za II. razred po dvodnevni ljuti borbi. Zmagala je poštena narodna
stvar. Naia stranka je imela 44 glasov večina.
Zivio.
Danes voli še prvi razred. Upanje je, da zmagamo tudi v tem razredu. Ako nam dospe kako poročilo de zaključka lista, priobčimo je med najnovejšimi vestmi.
Danss je izila 3. štv. „Slovenke*. To štev. poslali smo ša vsem onim, ki niso do sedaj vrnili 1. in 2. štev., a tudi ne naročili se. Kdor do 8. svečana t. 1. ne dopoilje naročnine, o tem bodemo smatrali, da ne sprejme našega lista ter mu ne dopošljemo več 4. številke. — Da uredimo matico naročnic in naročnikov, prosimo uljudno, da se prijave kakor naročaiki vsi oni, ki do sedaj tega nisa storili.
Bog nas varuj .prijateljev" ! tako smo vkli-
knili te dni. A tidi veleč. goap. ftupnik Jurca ima povoda dovolj, da Vđkiiku: Bog me varuj prijateljev ! To pa velja še posebno za onega „prijatelja", ki je dne 18. t. m. priobčil v „Indipendentu" neko „poslano« v obrambo veleč. g. Jurce. Na to „po-slauo* ne odgovarjamo že zaradi osebe u a m predobro poznanega dopisnika. Ro-jančani se prav lepo zahvaljujejo na taki časti, da bi morali tako osebo smatrati svojim sožupljanoai. Naj le ostane župljan tam, kamor spada po svojem rojstvu 1 Le to še svetujemo dotičniku, da naj misli raje na to, kar je bilo nedavno temu in — naj molči lepo. Punktum.
Iz Rojana nam pišejo: Rojanski žnpnikje bil te dni bolaD v postelji in se ni mogel udeležiti večerje, ki so jo priredili nekateri pristaši njegovi na Greti v gostilni „Alla seirpa*. To je grizlo u-dekžnike. Pa je tudi res hudo. Toliko truda z nabiranjem denarja „za torto" gosp. župniku, poten pa — oj nesreča ! — so jo morali jesti sami. No, vse to ni posebno častno za one, ki so nabirali. Sedaj čujemo, da vračajo po hišah nabrani denar. To vsaj je hval vredno. Na večerji in po večerji je bilo sertda mnogo »lepih zdravije" na adreso gospoda župnika. Na kapelana Guština ao pozabili. Učitelj Vanzetta je izustil svoj „brindisi" starešini Josipu Pertotu. No, dobri Vanzetta naj si zapomni, da poštenjaka Pertota njegovi „briu-disi" — prav nič ne vesele.
V nedeljo dne 17. t. m. je bila torej v Ro-jaau prva italijanska propoved. Vi ste rekli, da je bilo pri piopovedi 13 R jančanov. To ni točno. Ampak 13 takih je bilo, ki le stanujaja v Rojann. Mad temi je bil tudi neki Brkin, ki je pred 40 leti prišel v Trst. Pozneje ga j« sreča doveU v Rojan, kjar se je preživljal s krpanjem nekdanj h poštenih hlač koiičanake noše. Sedaj pa, ko gre vse po modi, je postal tudi on po modi, prelevivši se iz Brkina v Italijana. In kakor tak
j« tudi oa med onimi, ki so toli nnjno potrebovali italijanska propovedi.
Ii Pnlja pišejo „Naši Slogi": Pred nekoliko časa se je ta dogodil alučaj, da se je pomazala slika Njeg. Veličanstva našega oaiarja in kralja — in to prat v meitni stražnici. Izvastni krogi, ki za avaj račun pokrivajo resnico, storili so vse mogoče, da sa stvar pomaii. Tako vam je tu vedno: ko se mečejo petarde, ko ae grdi našega cesarja in kralja, in ko ae vzdihuje tja preko morja. Na drugi strani se pa poleg vse abčinske policije morejo dogajati najostudneje poulične denoenatraeije zopar ljudi, ki ljubijo to zemljo, ali niso Italijani. Tako je magoče, da se v
Pulju izmuzne in posreči marsikaj, kar je kažnjivo drugod.	i .. . a
Ptznano je, kako kriče proti nam črne vrane, italijanske novine, ako se v naši pšenici najde le jadno samo zrno Ijulike. Ali mislite, da kriče tudi tedaj, kadar je osramočen kdo izmed njih ?! Dra. Robba, bivšega občinskega uradnika v Pulju, pro-slalega vsled zaušnice, ki jo ja dobil aa javnem trga pred tisoči in tisoči ljudij, tega temnega junaka poznauih demonstracij, so zaprli po nalogu državnega pravdništva, ker se se zoper njega baje od raznih strani predložile ovadbe tolika radi ale-parstva kolikor radi drugih zločinov. Ala „Somiero", kje ti je sedaj ljubazan do tega tvojega ljubljenca, da se ga niti ne spominjaš?!
Glede V. kurije sem izvedel iz zanesljivega vira, da po vsej Istri, kjar ja mesto srediiče krajna občine, se bodo prvotne izvolitve volilnik mož za kmečke občine vršile zunaj in ne v mestu samem. To sicer ni vse, vendar pa je debro, da našemu ljudstvu ne bode treba v mesta. Tu vam je prilika, slavni bratje Istrani našega jezika in roda, da ai asvetlite lice: ta je prilike, da dobite tri poslance na Dunaju. In verujte mi ljadje, da ed tega bode odvisno vse drugo: ako dobimo mi tri poslance na Dunaju, nam vlada gotovo pomore v vseh naših nadlogah ; ako pa zmagajo Italijani, pritiskali aas bodo ie bolj, dokler ne počimo. In da ne pride da tega, treba, da vsi store svojo dolžnost: nikdo naj se ne prodaje!
Na noge, bratje, ako si žalite dobro 1 Strast, ki je ie — smešna! Kakor smo že javili, prirede slovenski trgovski pomočniki dne S. februvarja svoj plai v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". To nedolžno veselje jo tako razburilo živce strastnemn „Piccolu", da je razlil ves avoj srd na prireditelje plesa. Zasramuje jih, da imajo same „impipata" podpise in da se „i piu arrab-biaii", ter pvzivij« obuiuaitro, uaj nikar ne hodi na ta ples. Taka strast pa je res že — smešna ! No, uprav radi te svoje sinešuosti nas sili ta izbruh strasti, da še enkrat posebno opozorimo naše občinstvo na veselico naših trgovskih pomočnikov. Obilna ndeleležba bode najbolji odgovar na „Piccolevo* penačo se strast.
„Bralno druitvo v Dol. Logatcu "pri redi dne 20. svečana t. 1. plesni vencek v prostorih gosp. Arko-ta. Iz prijaznosti boda sodeloval oddelek godbe c. in kr. pešpolka štev. 27. Sosedna društva naj blagovalijo upoštevati ta plašni venček.
Ples vseučiliščnlkov v Gradcu in pa 2idje. Ni dslgo temu, odkar je skleuil plesni odbor vseuči-liščne akademijske mladeži v Gradcu, da aa plese vseučiliščuikov ni pozivati „Židov in židovskih po-tsuicev". Takrat je slušatelj Hugo Hirzegger izrazil svoje sožalje na tem, da je člen plesnega odbora, modroslovec pl. Arlt, — „židovski potomec". Le-ta je aa to Hirzeggerja pozval na dvoboj, toda sve-doki poslednjega so izjavili, da Arlt kakor „židovski potomec" ni sposoben dati zadovoljščme. Na to je Arlt tožil Hirzeggerja in njegove svedoke, toda sodišč« je rešilo obtožbe vae tri tožene.
2a bedne rodbine ponesrečenih Križanov so darovali nadalje:
Gosp. Štrekelj Alojzij, Zadar	. 2 Kr. —
„ Ivan Hribar, župan Ijnbljanski, nadaljnjih
..............5 Kr. —
(v zadnja« izkazu bilo je namreč po p«moti izkazanih 5 kron, namesto 5 gld.)
Skupaj	7 Kr. —
Prej izkazanih 853 . 3« at.
S kn pa j «60 „ 36 st Na laljne darove sprejeaia s hvaIe2n«atjo upravuHtvo „Edinosti". (Via lf<din piccole at. 3.
Odbor kmetijske In vrtnarske družbe za Trst In okolice naznanja da jp v »reji bsji -Uenil dajati
tudi letos svojim udom »modro g;i'ico" po znižani ceni. V zalugi je ima 50 kvintalov, katero je ku;il predsednik g. Ivan G»riup. Ker bi utegnilo zgoditi se, da nam je zmanjka, vabimo p. n. (g. ude, naj se že zdaj naroče, da bodemo vedrli, koliko j* bode trebalo. Vsaki ud se lahko oglasi pri povrijtniku naše družbe. Isteanu treba tudi predplačati po 5 nvč za kg. Za sv. Križ zapisuje predsednik podružnice g. Martin Košuta št, 26. Za Prosek-Kon-tsvelj predsednik podružnice g Balanč Ivan. Za katiuarsko faro predsednik podružnice v Lonjerju Martin Pečar. Za Skedenj g. Ant. Saacin-Drejač. Za sv. M. M. sp. g. Ant. Miklavec. Za sv. Ivan g. Jožef Vatovec. Za Opčine, Trebče, Bane, Ferlage g. predsednik Goriup na Občinah; za Bazovico G rop a d o, Padriče, g. Prešel Andrej v Bazovici. Za Rojan, Greto, Barkovlje, g. Gombač v Bar-kovljah, za druge pa v Trstu pri družbi. Kmetovalci, le nikar n« zamudite te prilike, da ne bode kesanje prepozno l Mi moramo izvedeti do 16. februarja, koliko bodemo trebali. Le požarita se !
Odbor.
Šaljivi, „Brivec" ki je izšel danes, prinaša lepe slike, in mnogo šal, za stare ia mlade ljudi. Dobite ga po & u.vč. v tobakarnah v Trstu, Gorici in Ljubljani.
Samomer. 211etai zidar Pavel Pirič, stanujoči v ulici del Ciaternone hit. 61, se je včeraj usmrtil v svojem stanovanju s pomočjo ogljenčevega ki-slenika, katerega je razvila žrjaviea, ki si jo je bil stavil v ponev poleg postelje. Vzrok tema samomoru je bolezen v ušesih, ki je hudo mučila mladeniča.
Nsznanilo. Založništvo „Vžigalic družbe a v. Cirila in Metoda" prejelo je te dni teliko množino tega narodnega blaga, da vsako naročilo lahko točno izvrši. Zaloga je v trgovini Iv. Perdaua v Ljubljani, Vadnikov trg. Slovenci I Kupujte la druž-biae vžigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirat« družbo sv. Cirila in Metodu !
Najnovejd« vaati*
Trst 30. Minister za trgovino je imenoval poštnega komisarja Karla Czernohorskega v Pragi poštnim tajnikom na poštnem in brzojav* nem ravnateljstvu v Trstu.
Srsdec 29. Minister za notranje stvari je predložil načrt za navi volilni zakon.
Atene 29. Dekret odreja, da je zaključiti vse fakultete vseučilišča za dobo prvega semestra učnega leta Poslopje vseučilišča stražijo še vedno.
Preizkualll in priporočili
u 1 < > v i t i vn'iHMlUi'ai profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dmnjskn "f^a), katera ja ugodno nčinkajoČa, želeiteo krepčujtde, slast in probavljanje povipešajočt ia telo odpirajoča sradstva.
StekloniAica rolja 10 lovi,	I
Vila
dor želi kupiti
„Koželjina" V Koprivi na Krasu, na glavni cesti, ki vodi v Vipavo, se proda. Natančneje se poizve v TrebBah pod h§t. 93.
17
slamoreznico, mlatilnico, gepelj, ■A trieur ali sploh kak potrebni in
^^ koristni kmetijski stroj, ^^L^^^naj zahteva prvi slovenski cenik naj-novejših strojev od prve in jedine slev. zaloge kmetijskih strajer na Goriškem,
IPmroj® ©ataSika w
(začasno Via Fornica 12.)
Zastopniki a e 1 i č a j o.
Prvi in najstareji
fotografično - umetniški zavod Ant. J e r k i & a
v Gorici iih Travniku St. 1 I (pole« nadSkofijn) prevzema vh» v fotogrutično st<oko spadajoča dolu do naravno velikoBti. Izdeluje nadalje fotografije na porcelan, na bro&o (|>o najnovejii iznajdbi), na plntno, na svilo itd. Akvarele in oljnate slike ; posnema po starih fotografijah pomanjftovalno ali povečevalno na najukusneji način. Jamči
/.a neprekoflljivo delo. — Cone pošteno.
______________

Nič več kašlja!
Balzamski petoralski prah
or.dravi vhmL ksSelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lokami
PRAXMAREK „Ai Uae mori" Trst, velik trg.
Poitne piilatv* izvriujejo se nuategsma.
*
Njegova Svetost Papež Leon XIII.,
sporočil je po svojem idravniku prof, dr. Lapponiju lekarnarju Plccoliju v Ljubljani najdejo ealivalo za
Njih Svetosti vponlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni sdravnik, kakor veliko drugih odličnih profpnorjeT medicine so Plccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo ta. Želodec, kntnra krepča želodec, pomnožujo
tek, ier povspeSuje prebavanje in čiftčenje. Cena: 1 ntekl«aica 10 nvč., Ia stekleni*; z zavitjem I g I d 36 nvč.; postna pošiljatov B6 steklenic 6 gid. 26 nv5.
Najvišje priznanje
lekarju 1'i e col iju v Ljubljani kot prirejevnlcu kapljic za zobe, katere je zadovoljnim vspehotn Nj. c. kr. Vin. pr*jasna gospa prestolona-slodnicn-udova nadvojvodinja
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. — Ona steklenici 20 nvč., 10 steklenic I gld. 50 nvč.
liERAHIM P1CC0LI
„pri angelju"
v
Ljubljani Dunajska centa.
Vh Nun - a na vogalu vla S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega bluga za zimsko sezono so nam uže prišle in. so.- Flanela, sukno, volnena tkanine za gospe in gospodo.Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače Jn kitničurko Uzorci n« zahtevo frnnko. Blago se razšilja poštnine prosio Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zn najnim naročnikom se priporočata udana Alte <fc Zadnlk.
Na prostoru Ralli-jevem
MUZEJ TRABER
Anatomija — patologija, mehano-
plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9. predpolndne do 0. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe.
Ustopnina 20 uvc. vojaki in otroci 10 nvc.
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in prlznalnib diplomov
G. T o n n i e s
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovafenica za kotte.
Specijaliteta : fcape in stroji za obdelovati je lesa.
e pustite se prevaliti
ni aivrniti hrezvrednoatiih poaarejaaj
„Servus" Haussenov kasselski ovseni kakao,
7. varatveuo znamko „buOelni koiu prodaja ae uma v I v kartonih po 33 košćekov zavitih v koaitarae listo i po 7'> nvč. v v*eh lekurnnh, prodajnlnicali dolikates, |miroi)il in kolonijalnoga blaga.
Hausen & Co., Kassel in Eger. 11
Glavno rospečavanje za Avatro-otjersko L. Koe&tlin nr*jen».
SVOJI K SVOJIM!
Acquedotto št. 0. (nasproti „Latteria Svizzera")
NO vo skladišče
imr OLJA
kisa in mila
Prodaja se na drobno iu na debelo.
Cene:
olje jedilno: po 28 nč. lit., fino po 32-3G nč. lit, fiuejse po 40 44 nč. lit., namizno pol lino po 48 52 nč. lit, namizuo lino po 56 60 nč. lit., namizno ei-trafinn po «4-08 72 nč lit,., - Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blaprt prve vrsti, ao toplo priporoča s1.lv. občinstvu. Udani Anton Biroa
Liniment. Capsici comp.
s aldrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pri poznano izvrstno, holeč:no blažofie mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj so blagovoljno 10 splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
wmm Um s „sita"
ter naj so previdnostno mprejninjo le t»ko steklenice kot pristne, ki imuje r.aano varstvene znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
.Pri zlatem lavu" v Ppj

Kwizde
korneubidki
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje rogate živali in ovce.
Rabi se že 43 l t v mnogih hlevih kmler n<>če živina jesti, pri slabem prebavijanju, za zboljšan e in pomnožonje mleka pri kravah. Cena '/, Skatljici 70 nvč. W '/> « 35 n
Dobiva se pristen lo r. trornjo varstveno znamko v vseh lekarnah iu trgovinah z miroilijami.
Glavna zalogu: JPRAN, IV. KWIZDA,
c. in k, avstro-ogerski in kr. romunski dvorni liferant.
Okrožni lekarnar, Kouieubnrg pri Dunaju.
UatopninaižO itov<\ otroci 10 nov.
Borzni trg št. Sedanja razstava: Nova serija TIROLA: pogled naBludenc, Bolcan, Kartino.
črto Arlberg, pitoreskne plaze, pusterško dolino,
setz-sko, ,schwarze Roserl. 4\ Cartina idt.
¥i m Vođina.
limar
Trst via Giulia it. 21.
izvršuje vsakovrstna dela: za zgradbe, za rabo po morju iu pi obrtni jali, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvostr'kega pleha, zinka, 1:«marina medi, bakra itd. Izvršuje k o p k e in « i s a 1 j k e po namčbi. Prodaja vsakovrstne posodfi vi kuhanje itd. Vso po najnižih cenali.
Zaloga pohištva
tvrdke A l e s s a n d r o Le v i 31 in »i
Trst, Vin Rlboi(jO. 21 >n Piazz. Vecchla št 2 Zaloga pohištva iti tapotarij vseh tlogov, lastnega ii-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstni »lik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago atavlja se parni k, aH m železniško postajo, ne da bi m to račuuil stroške.

Velika Inomoat-ka 5Q nž. loterija.
Gliv ni 4 m hit 0 k
Žrebanje
75.000 kron
T gotovini
.........., H
\m novo 20-februvarja1
''.vil ifflifOHM—BnssactiEraMMaaao
Srečke pe 50 nč. priporečajo: Giuseppe Bel.nfflo, Alassandro Lovi, IMandel A Ho.. 'Hrelano Morpurgo,
Ifln. Neuoianu. Marca Nlgris, Earloo Schiffma.m II Mercurlo. BBPMB——1^—■L.1MLLMBSE^?!
ll
Qa
>	,T> /D A.
- , a
Mo P»!.
' ^ t V "
:ladno Kt.


Vsnk kdor ho6s idrtvJ* (S-
9 hraniti in utrditi, p« ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kavft je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. ********«**•««
VsakJ° kl ,e ntt 6utl prav sdrllve«®- Posebno ia take, •
...----- ki bolehćjo na živcih ali v želodou, Izkazala se je
Kathreinerjeva kava, čista bre* primesi, v tlaočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. *************
Vnak otrok ln vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, kl Je tečn» i" se prilega slabemu (n rahlemu telesu, naj bo že čirta a!i mešana z bobovo kavo. 8 svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsorn prikupi. ***************************
Vsak k' hoče pri S^P^arstvu kaj prihraniti in vender •-! "živati okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo p0 okusu vsakomu. *****************************************
Kailireiner-Kneipova slađna kava rj;n;cl
zdrava družinska pijača, čist prirodan plod v celih irnlh, Iz najboljšega slada Izdelana In po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejslh strokovnjakov preskusenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. ************ ~	B Kdor noče biti goljufan In oakodovan,
naj pazi pri nakupu na varnostno znamko
priznane dobre lastm
Prošnja:
i""'°t,VAon'"'M Jfathreiner.
naslikanega Izvirnega zavoja z Imenom Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni.

f.astaik ke«»or«i tista	I7sdavar«tlj in ederoverni sretnik: Fraa Codaik. — Timkaraa li*knc v Trsti.