GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE atra------------r-~-— j------- v;, , j —— iim T'-irrr—- - .. a .. . . --------— . .r«s=a z IrriL^^^TSS Chicago, III, sobot g, 11. Januarja (January 11), 1930. ŠTEV.—NUMBER 9. KoRftrtioa za organiziranje dtlamv m jug« Mlada Nemka usmrtila xt bolno dete; oproščena Berlin, 10. jaa—Sodlšče t Berlinu Je včeraj oprostilo 21-letno mater, ki je sada vila svoja petmesečno deta, ko sa jo zdravniki uverlll, da js dete podedovala po a jej neozdravljivo bolsssn. Obtožen -ka je rekla, da bi bUa saora-k. čs bi bUa As nadalje gledala muka otreka. Trije sdravniki so prMaU njej v prid. Na njihovo pričanja je bila detomortlka oproftče-nit» MIMIA j® hot©l® IE* vržitl samomor po storjenem činu, a njen soprog jo to preprečil. nJAVA — i> gl HALM i>o\e poaroonotm o peipinggki lobanji • New Yerk.—Dr. Henry F. Oeborn, vodja Aaaerieaa Museum si Natural Htotory, je ta teden objavil potečDo, kl mu ga jo poalal Mir. Boy Chapmsn Andrews Is Pelpin-ga o lobanji peipinskega pra-človeka. * Andrew poroča, da ja lobanjo pretakal in jo na-ravnoot mmimsčisi o tipično človsiklh aro jat rib tega, milijon 1st starega fosila. Razlika med ta« človekom in javskim opičjakom je tako velika, da Andrewa zaključuje, da je bil javalri polčlovek poatraaaka In zelo oddaljena veja človeškega debla. Anglija v skrbeh radi volite le-talske flote na Oelllji f London, 10. jan. — Angleška admiraliteta je danes — samo nekaj dni je še do konferenco petih pomorskih velesil sa redukcijo mornaric — izvedela, da ima Italija dalekosežne na-valne načrte na Sredozemakem morju. Na otoku PanteUariji, ki se nahaja v sredi mod Sicilijo in Tunlsom, Italija gradi bazo za mine, s katerimi lahko zapre moreno pot v vzhodno stran Sredoaemskega morja. Obenem Khllja gTadi maskirane utrdbo na otokoma E)bi in Capraju mod italijanskim obrežjem' in Korziko. Informacije se tudi glase, da ima Mussolini že pripravljen načrt za okupacijo Korzike (francoski otok). JCar pa angleško admiraliteto še najbolj skrbi, je dejstvo, da Mussolini gradi 18 aerodromov na Siciliji. Od Sicilije do angleške base na Malti ni daleč po zraku; baza ni vredna piškave-ga oreha, če Mussolini zapre morje med Sicilijo in Afriko z minami pod vodo in z bombami v zraku. Angleška vlada se pripravlja, da se o teh stvareh rasno pomeni z Italijo na londonski mor-narični konferenci. Javna tajnost je, da Mussolini vse to pripravlja proti Franciji, toda morska zveza Anglije z Egiptom, Mezopotamijo in Indijo ni nič manj prizadeta. -V* ..........."' 11 nova pnnomvv rioisvrv Dva milijona atarcov In stark od* vlsnih od podpore svojcev aH javno dobrodelnosti Vlada Velike Britanije meče zagovornike sa aosdvisnoot Indijo v zapore Now York. — (F. P.) — Trlti-soč sogovornikov in propagate*-jav za neodvisnost Indije ss nahaja v zaporih, v katera jih je vrgla britska vlada, kot poroča predsednik ameriškega lokala Indljeksga narodnega kongresa Sallendra Ohose. Okrog petsto oseb so nahaja v saporlh na An-damaklh otokih v Indijskem oce-anu. Med jetniki jo mnogo starčkov, ki so bili obsojeni v dosmrtno-ječo. Poročila nadalje govora, da britska vlada, odkar je pričela agitacija za neodvisnost Indije, izvršuje aretacije na debelo nad vsemi, ki ee no strinjajo, da bi sngleškl kralj bil še nadalje vrhovni poglavgr Indijo. Pričakuj* se, da bo druga gonja proti domačinom pričela M. lanusrja, ko aa bodo vršlls demonstracije po vsej državi proti pridelovanju maka. Ohoee obto-luje Veliko Britanijo, da vspešuje pridelovanje maka, Iz katerega se Izdeluje opij, da tako pomnoži bogastvo evoje blagajno in se pri tem ne oaira na zdravje ln blagostanje Indijskega ljudstva ls ga namenoma «a-«truplja. Zadnje gibanja aa indijsko ne-odvisnost je bilo lo nekako pred-znamenje večjih dogodkov. V a-prilu bo kmnpanja za svobodno Indijo anpva. vzbuknlla, kor ss bodo nacionalisti uprli 8-nju davkov, ! Kmetako ljudstvo js dobro orgsnislrsno v svoji ligi, Id js pod kontrolo nacionalistov. Voditelji nscionaiistov napovedujejo resne nemire in upo-rs, katerih nf bo mogel usteritl niti Gtisndl s svojo nskoopérs-cljsko politiko, ki Jo smatra sa najučinkovitejšo v boju proti angleški nadvladi. Britska vlada prejme samo na davkih okrog 700 milijonov do-larjev letno od Indljoev. Polovica teh dohodkov aa porabi sa admU nletratlvne Izdatke, za vtdrža-vanje vojaštva v Indiji ln se pis-éê uradnikov. Druga polovica gre v Anglijo ln je porabljena v svrho rasšlritve brlUkega imperializma. Indijski uradniki v vladni službi prejemajo veliko nižje plače kot britski. Diskriminacija js očltns in to boli voditelje indljskegs ljudstva, ki bi radi videli svojo domovino svobodno. Neariag prenehal btUJlaa radi- New York. — Scott Hearing, znan ekonom, predavatelj In pisatelj, Je U dni konžel s piea-nJem knjige o smerišksm Imps-risllsmu. Knjigo bo isdal Van-guard Press prihodnjo spomlsd. N sarin g se js odločil ss preda-vstsljsko turo v zimskih mesecih ln v to svrho bo obiskal vss vsčjs ameriška mesU. Izjavil js tudi, da bo zaposlen i raslsko-valnlm delom In radi tega jo prisiljen prekiniti stike z vsemi or-ganlsacljaml, čljlb člao js bil. Nearing je bil v odboru Unije sa ameriške civilna svobodščlne. Nsrodpe obrambe ln član komunistične stranks. Drugi Wizard paraiiziral promet; več mrivm* Sneg v Kaliforniji in poletna kUma V Now Yorku C harlotte, N. Ç — (F. P.) — — Več sto untyekih uradnikov, ki so reprezentirali mednarodne in narodUe unije in mnogo dru-( gih deleflfttov ss je 6. januarje zbralo v tem mestu na konferenci, čije namen je bil izdelati načrte sa uspešno kampanjo, da se organizira tekstilne in druge delavce v južnih državah. V pro-šlem letu je bil beš ta da) ameriške Unije polj s, na katerem so se odigravali tragični dogodki, ki so navaden pojav v ameriškem indust^ialnam življenju, kadar se prično dalavci zavedati svojih pravic. William Oreen, predsednik A-meriške delavsko federacije, Frank Morrison, tajnik federacije, Thomas F. McMahon od tekstilne unija In T. A. Wilson, predsednik northcarolinske državne federacije gô bile glavne osebnosti na konferenci. MNaši načrti ns uključfljsjo kampanje za organisirenjS delavcev samo sa par mesecev, temveč bomo t tem delom nadaljevali v bodočih petih letih, dokler ne organiziramo vseh delavcev," je isjavll Wilson. * I Mesto Chariotle je bilo določa no ss konfbrenco na zborovanju izvršnega odbore Ameriške de-lavske federacije, ki se je vršila 14. dec. v WaeMngtonu. Charlotte, ki ee nahaja v središču plodmontakega okraja, je najbolj napredno mesto z osi rom na u-nijsko gibanja. JÊ* konfsrancl sta ss vršili po nstogu konvencije ADF, ki so je vršila preteklo jesen v.Torontu, Kanade. Caeopisje jo sprsjslo delavske zastopnike s napovedjo, da njihovo delo no bo prlnezlo nobenega uspeha. Kassii so na depresl-jo, ki je nastala v tekstilni industriji in kl postaja čedeljs bolj akutna. Mnoge tekstilne tovarne so prenehale s obratovanjem. Program, ki je bil eprsjet na waahlngtoaski konferenci, določa vsem msdnarodnlm unijam u-stanovltev posobnsga sklade, li katerega es bodo financirale kampanjske aktivnosti sa orga-nlzlrsnje tekstilnih In drugih do-lavcev. Ameriška delavska fsde-racija bo sbrela poseben fond, li katerega bo podpirala aktivno-sti United Tentlls Workers unl-Js, ki js ssma prešibka ss vzdrževanje stroškov kampanje. V času, ko so zastopniki ame-rišklh unij Sborovall, so ss vrsti-U tragični dogodki v rasnih krajih. V Marionu, ki js bilo zadnje meseca priča krvavih izgredov, je Wk» dvanajet delavskih družin Izgnanih hi stanovsnj. Med temi je bil tudi N. V. Baker, Id je dobil težke poškodbe pri delu ln bo ostal pohevljenec vss svoje življenje, fterifovl depu-tljl so ga s njegovim stolom vred postafviti na cesto ln gs pu-still Um ves dan, na da bi ss kdo nadalje brigal zanj. Nadalje je bil izgnan Is stanovanja Rom Mlnish, njapovs tona in štirje otroci. Mlnish js bil ranjen, ko so kompanijskl pobojnlkl napad-II stavkajo v Marionu, ln mora še,danes t»poti posledice od rane od krogle. New York. — (F. P.) — Abraham Epstein pravi v pamfle-tu, ki ga je isdala Liga sa lndu-strialno demokracijo, da je v A-merikl nad dva mUljpna oseb, ki so prekoračili starost 66 1st In so odvisns od svojcev ali pa pa» dejo na rame javne dobrodelno* stl, ki mora skrbeti ta nje. Ekonomske razmere so danes take, pravi Epstein, da 64% dslavccv ne more prihraniti nlčcear sa stara leta. Niti sns držsvs nima po}rebn!h zakonov, ki bi do» ločalt oskrbo tsh delavoev, kadar ss postarajo ln so njihove žlvljensks moči IsČrpane. Stroški sa vsdršsvanje starih ljudi v ubcinlcah so preračunani na |440 za osebo. Državna pokojnina $1 na dan bi bila oe-nejša kot vsdržsvanjs ubožnlc. Stari ljudje bi lahko žlveU na domu ln njihovo življenje bi bilo prijetnejše kot v ubožnlcah, katerih se vsakdo boji. Vremenskim bogovom se je te dni spet zmešalo. Ves srednji sapad — o 'severozapadu sploh nI vredno govoriti, ker tam je prava sibirska zima — ln jug dsleč doli po napol tro-pičnem pasu v Texasu in Kaliforniji — so pokriti s sneženimi zameti in hudim mrazom, dočim aa vzhodno obrežje Atlantika koplje na toplem solncu. V Now Yorku so v četrtek imeli 66 sto-pinj, česar že ni bilo od januarja v letu 1889, medtem pa je v Berkeleyu, Cel., snežilo ln v hribih nad Los Angelesom je okrog sto motoristov obtičalo v zame- Snežen vihar, ki je 24 ur divjal po srednjem zapadu, je že drugič to zimo paraiiziral železniški in avtni promet. Podeželske esstc so spet zaprte, vlaki imajo zamudo ln ulice v mestih Imajo cele hribe žametov. V Chlcagu je psdlo do petka zjutraj 7.6 palcev snega, zameti pa so mestoma tri do pot Čevljev visoki. Velike armade delavcev sp na delu s lopatami in vsiike strojne metle so neprenehoma v obratu, kljub temu ss avti in električni vozovi pomičejo kot polži v veliki gneči. Bilo je mnogo nesreč, dve smrtni. Za nameček napoveduje ii i smuki prerok mraz blizu Wmwrnio. V Ksnsdi in v severnih držsvah imajo 80 do 40 pod ničlo. 8eettlo, Wssh. — (F. P.) — The Vanguard js ime novemu mesečniku, ki ga js pričsl izdajati Seattle Labor kolegij. Urejuje ga Oarl*Branhin, ki je obenem tudi poročevalec sa Federallsl-rani tisk. List pravi, da bo sa» govarjal in podpiral slsdsčl program: 1. Orgsnlslranje neorganiziranih delavcev In amalgantacljo strokovnih unij v departmentne Industrijske unije. 8. Neodvisno politično stran ko delavcev IS farmarjev. v 8. Pet dni dela v tsdnu, vtžje mezde, starostno nevarovan Je dslavccv, odškodninske postave ln savarovanjs proti braepoeel-nos ti. .. . , 4 Priznanje sovjetske vlade. o. Mednarodno delsvsko solidarnost. Vodil bo oposlcijo proti Oiilitarlsmu in impsrislltmu. 6. Mllltantni unlonlsem na sproti trgovskemu. 7. Ljudsko lastništvo jsvnlh nsprsv, mestnih In drževnlh. 8. Podpiral In štrlita napredno dslsvsko Izobrazbo. Indtanapolis, Ind. - (F. P.) — Organizirani dslavcl ki so u* poslsnl pri Rsal Sl(k Oo., so bili presenečeni, ko SO prišli pred dvorano, v kateri ss js imela vršiti njihova plesna sebava, in našli pred poslopjem šoto policajev in detektivov, kateri so Jim prepovedali vstop v dvorano. De-lavcl so vprašali sa pojasnila ln odgovor Je bil, da Jim je bilo spo. ročeno, da dvorena nI bila najete ss ples, tsmvsč sa protsstnl shod. Pozneje ss js Isvsdslo, de J« to poročilo poslala polloiji Heal Bilk družba. Policijski ns-Čelnik Worley, ki ss js «s vs6-krat lsksssl koT uslužen uradnik svllns drušbe, js hitro ugodil še-1JI In poslsl svojs policaja, da sa-branijo plas v dvorani. Worlsy ns bo vsč dolgo lsvajal ukasov, ksters prsjems od Rast Slik kompsnije Novs msstns sdmlnlstrscijs, kstsri js poms-gslo do smsgs orgsnislrsno delavstvo, bo prevssls mestno vlado v svojs roks. Z nastopom novs administracije bo minile WorleyJevo pašavsnjs. Orgsnlsl-rani delsvci bodo potem lahko prlrsjsll plese kjerkoli ln kadar se jim bo stjublto In ne bo so Jim treba bati policijske Intervencija. Vsaka sila traja U nskollko Likarji oblek bodo dole» le »tiri ure ne dan in dvajset ur v tedna NewyorMd senator je predložil tri načrte za akcijo federalne vlade _ Washington. D. C. — Senator^ Wagner iz New Yorka je v četrtek predložil v senatni sbor-nkl zakonodajni program, ki ga ja krstil za "rešitev vprašanja brezposelnosti." Program sestoji ls treh delov. Prvi del obsega načrt za ustanovitev zveznegs odbora sa jaVna dala. To bi bil nekak "federalni rezervni industrijski odbor", ki bi imel v področju vs§ jsvna dela federalne vlade v deželi. Drugi načrt določa aktiv, no sodelovanje federalne vlade z delodobavnimi uradi državnih ln občinskih uprav. Tretji načrt se ogreva za nov biro v department dala za zbiranje de-tajlirene statistike glade upo-slevsnjs delavcev v ssh industrijah. Wagnerjeva predloga Je romala v odsek, kjer bo mirno počivala bogvo koliko časa. Detroit* Mick. — Pričakovane bitka med Fordom in General Motors 06 ss je pričela, ko js slsdnjs poslsla na trg nov Chsv-rolst model. PretekU tedsn jo uprava Oe-nsral Motom Co. sporočila Jsv-nosti, da js snlžala cene novemu modelu sa |80. Ford je snlžel cone svojim fordom žs v mesecu noysmbru od |16 do $20. V kratkem bo posUvil na trg nova fordka, katere ee bodo prodajate še po nižji ceni kot je bila na-znanjena v novembru. Ford Je še ssčol s obširnim oglaševanjem novega lsdsike, na katerem so bile isvidsas mnogo ISbolJšsvs. Cena novim Chovroletom Je določena ne $486, dočim ss bodo fordka prodajale po 8440. V pretočenem l#u so se prodajali Chevrolet* po 8686 ln fordke po 8480. člkaške oni je svsre dslevee, noj ne prihaja js v mssU ss dsšsm Chlcago. — Vss organlsirane delavske grupe v tem mestu sva-ra delavce v drugih krajih, naj ne prihajajo v mesto Iskat dala, kar Js tukaj velika brasposal-nost Patrlck F. Hulllvan, predsednik svsta sUvMasklh unij, coni štovllo brasposolnlh v stavbnih strokah na 60,000. Hllčna situacija prevladuje v drugih velikih Industrijek. Atrajk šoferjev v Poriše Psris, 10. Jan. — AoferJI taksijev so danes stopili v 24-ur-no a ta v ko v znak protesta proti zvišani vosnlsl. kstora Jim jo Podjetniki so se uprti plačevanju oni Jakih mead Now York. — fttirje veliki podjetniki, kl vodijo dolo ns pro. gah podzemske, žolesnlce, so ns sodišču priznali, da niso pleče-vali unljsks mesds svojim dslav-cam, kakor Je določevala pogod-ba. Unljsks mezda sa tassrjs js 81.80 na uro, podjetniki po so najemali nounijsks deUvos In jim plačevali le 80 centov na uro. Menico Ctty, 10. jan. — Predsednik Rubio jo prodčasoo sa-kij učil svojo turo po Združenih državah In zdaj hiti domov. Vzrok temu jo politična kriza v vladni stranki, v kateri se dva frakciji topota sa kabinetne službe. Ena frakcijo je Celloso-ve, Id se Imenuje "bela"; druga, ki ss nosiva "rdeča", ja pro-ti temu, da M Callas imel toliko vpliva v bodoči vladi kolikor gs Ima v sedenji OOovi. Zadnje mssscs. ko )o bil CaDes v Evropi, so imeli "rdeči" glavno besedo v kongresni komisiji, ki bo po-trdila novi kabinet in ima najvišjo moč. dokler ni kongres v zasedanju. Clm pa se je vrni Callas domov, jo kongresna komisija izključila deset poslancev in sdej imajo '*eH" večino. London. — Sovjetska vlada je kupila krasno paleto, Id je bile svoj čas stanovanje ameriškega poslanika Walter H. Pa-gsjs le ameriška lastnina, v kateri es bo sočasno nastanilo osob-Je sovjetskega poslaništva. Palača jo raskošno opremljena s dragocenim pohištvom ln Ime krasno jedilnico In lepe sprejemne sobe ln velike dvore- Now York. — Delavci vssk polti ls vseh nerodnosti m mo-rejo boriti skupno proti Impe* risllsmu kspttellstičnih držav. Te besede Je Izrekel W. E. Du-Bois aa sborovsnju Asociacije sa napredek zamorskega ljudstva. ki ss je vršilo v tem me. stu. Lige noradev stare 16 Isi tsnevs, 10. Jan. — Liga na-rodov je dance stara deset 1st Ptosis ve roj st neg s dne pa ee fUe Kitajcev smranlle Hankov, 16. jan. — Najmanj sto oseb je zmrznilo v zadnjih dveh dneh v Hankovu, V učen gu ln Hanjangu. Na ulicah so danes zjutraj pobrali dvajset trupel zmrznjenih kulljev. Teko strašne zime v tem kraju Kitajske že ni Mlo 60 let. . Los Angeles. Cel. — Mary Pkkford je sečela svojo kartje-ro filmske igralke s "beraško" plato 82060 v tednu. Tako je povedala 6. t. m. pred sodiščem, kjer Ima opraviti radi nekega zapuščinskega davka. Kasneje ss je njena plača podvojila, od leta 1618 do 1826 je pe preje-male po610^00 v tednu. Vtem času je bile njena meti njene manežerka In Mary jI je pleše-vala po 626,000 letno. Ko je meti emrte, je zapustila 8M66,- kteve Aden town, Pa. — Delavci pri Edna Silk Co., ki ao odšli na Atrajk, ker ss družbe nI hotela ukloniti njihovim sehtevam sa osemernlk Is priznanje unije, so izvojevili svoje zahteve In družbe es je P»H«ls Stavko je vodile Natikal Textile Workers unljs Hansard. Ky. — P<*l«utbe v premogovniku Debb Fork Cool kom penije je 6, t. m. ubile tri rudarje. frakciji j>rid"t>iti sa PROSVETA tbe eni.igh7snmbnt PROBVETÄ SOBOTA. 11. JANUARJA.; iz naselbin sumu) im lastnina iwviwuui naeounb podtor. ti m umm Mm» (km CM—») la Im tote. SSM m art tota. SIAS «a um Mat1 Chi—ga I« C ton* fIM M o»to Ute. IS.T» am pat tote; m te». «fcto»»te. mm priMsr (Dm. si-ft), mter >Un» mm immmuI. -vek začel še le s pomočnikom. Delo ji vsako častno, posebno tako, katero mora biti storjeno. Le pomislite, kakšen gospod bi bil Trunk, Če ne bi bilo nekoga, k mu pare. Kjir ji kaj živini, tam mora biti nikdo za kidanji gnoja. AH nI tako g. Trunk ? F. Žagar. Igra «i nadaljuje Shsron, Pa, — Upam, da si m ne bo štelo v zlo, ako si dovolju Jem nekoliko poročati, kako živo-tarfmo v blaženem Sharonu. Dele se tukaj Jako alabo in ljudi je veliko brez dela. Razmeri so ta ki, da si nikatere družine naha jajo v resničnem pomanjkanju Kar se tiče nas Slovencev še nI smo tako pri kraju. To radi tega ker smo Slovenci marljiv in Šted-IJiv narod In ne živimo tja v en dan kot na primer mnogi Ame-rikancl, ki ne mislijo na dešev ne dni. Raa Je, da je radi slab* delovnih razmer širom Združenih držav t*ko mlallti na prlhran ka. Danes ji dilavec lahko veeel. da zasluži ta sproti. Kar se tiče Hooverjevlh konferenc Je tanimivo tudi to, da m kapitaliati dosti ne otlrajo ns pritiske rasnih skupin, katere jih skušajo pridobiti, da bi omejili breapoeelnoat. Oni se držijo ge sla. da delamo In bomo delali kot se nam bo tU ubilo. To bodo naj brž tudi delali, ker tnano jim je. da bodo pri prihodnjih volitvah zopet prodrli s svojimi kandidati. V ta namen bodo seveda potrošiti nekaj milijonov dolarjev, katere so Jim prigarali zasužnjeni delavci. Z velikimi kampanjskimi fondi bodo sopet namazali j etike svojim političnim slu-žabnlkom in ljudstvo pa Jim bo ponovno sedlo na llmance. Imeli bodo še v bodoče oblast nad državo in igra absolutizma bošls naprej. Ako bi ljudstvo ne bilo t oliko nezavedno, bi bilo seveda lahko drugače. Pripovedovati kspitalistom. v kakšni rniseriji se nahaja de-lavstvo, Je bret pomena. Oni to dobre vedo. S Hooverjevlmi konferencami bo nekako slično kot ji Vilo • senatno preiskavo zad- nje rudarske stavke. Jilj ub temu, da so senatorji /videli vso mizerijo stavkarjev, je bila to ilaba tolažba za preganjane in >omanjkanja trpeče rudarje. Za-lje ni vlada storila absolutno nl-•esar, klub temu, da so senatorji videli na lastne oči, kako velite krivice so se jim godile. Ena-co bo tudi z ozlrom na Hoover-jeve konference. Mihael l^aartič. Novoletne misli Kan Franclsco, CaL—Novo leto nastopa; staro je zatonijo. V /esoljstvu je leto dni krati», * j Človeškem Življenju daljša dota. Ob zaključku starega leta vse sčuna in dela zaključki, koliko e bilo napredka. Kaj imaš pa 1, mezdni delavec? Odkrito reče-10: nič. Lahko upaš, da bo v nožem letu bojjlte, kar je tudi vse; ahko al ogleduješ svoje žuljave oke In se pri tem vprašuješ, da-1 bodo zmožne garanja' še eno eto.S Ker mi ne moremo preštevati loblčkov — to je le za gospodo — bi si morali pa izprašati vest n preučiti, kaj smo v preteklem etu storili koristnega za svoje »rganlzaclje: za -politične, ki se >orijo za preureditev sedanjega crivičnega sistema in koliko za itrokovne, ki se borijo za ttbolj-anje sedanjega žlvljenskega standarda. In kot Slovane!, ko-Iko smo stor|li za naši podpor-le organizacija? Veliko se pile In govori o brat-ltvu In slogi, ki naj bi vladala v podpornih organizacijah. 2al» la je tega viČ tia papirju kot pa v resnici obstaja. Kaj je z našimi obljubami, ki smo jih da», ko imo pristopili v nje? Naši podporni organizacije so v prvi vrsti gospodarske organizacije, ki narii v sili nudijo zavetji. Kot člani SNPJ pričaku-lemo tudi nekaj od nji, kar pomeni, da moramo tudi nekaj pri-fpevati — z delom In drugačo — '4i njeno izboljšanje. Leta izginevajo in z njimi premineva tudi ia stotine naših bratov. In da bo organizacija močna, je potrebno, ia jI pridobimo čimveč novih Članov. Naša slovenska naselbina.y tej zapadnl metropoli se prav lepo razvija. Daslravno je konaerva-tlzem v naselbini j ako razvit, vlada med tem elementom in progresivno strujo sloga In sicer vsaj na površju, kar se tiče Javnosti in raznih prireditev. Slovenci smo v San Fanciscu z"oti-rom na število najbolj poznan narod. Med'nami je nekaj zavednih rojakov, ki neumorno delajo za napredek aaielblne. Včasih jim prilete tudi polena pod noge; vedno pa zmaga toleranca nad ignoranco. Radi tega jim je treba dati priznanje in so tudi vredni spoštovanja, ker Be v resnici žrtvujejo za korist naprednih Idej. Tudi pri nas imamo geslo, da v slogi je moč, katerega se pa vedno ne držimo. Kakor po drugih naselbinah, se tudi med nami najdejo zgagarji, ki išče^Mil tehe svojim strastem In katerim ji prepir in rabuka največja z bava. Pred nedavnim se je eden teh ljudi zatekel v Ameriškega Slovenca, kjer se je precej oblastno šopiril. Ker pa je bila njegova vrv spletena s starih o» trObov, ^ dobro držala in jav nost jo je enostavno pretrla. ' Valentin Lakamar. Plttaburgh, Kan. — Prosil bi za nekoHko prostora r listu, da bi {udi drugi rojaki Izvedeli, kako se nam godi v suhem Kan-sasu. Dalo bi se veliko napisati, a skušal bom biti kratek. Kar se tiče delavskih razmer, so silno slabe že več let, kar je čitateljem že znano. f Veliko mladih ljudi se je izselilo v druge kraje, za boljšim zaslužkom. Vendar se v svojih pfsmah nič ne pohvalijo. Kar naa je ostalo, smo se privadili tem slabim časom; ta ubogi delavec je prizadet na vseh koncih in krajih. Kar se tiče suše moram reči da imamo dvojne vrste. Prva prihaja od 'zgoraj', druga od profiibičnikov. Prisiljeni smo dr žati se obeh. Najbolj smo prizadeti od prirodne suše, ki je to pokrajino spremenila v puščavo Saharo. Vode primanjkuje že od meseca avgusta, posebno na deželi. Naši starši, ki so se tukaj naselili pred 20 ali več leti, nam pripovedujejo, da še ni bilo takega pomanjkanja vode. In tud ne kaže, da bo bolje, ker noče padati ne dež niti sneg. Le veter piše od vseh strani. «Naj tudi poročam, da je tukaj Seminul naš rojak in član dr 1 SNPJ Andrej Podleanik. U mrl je ravno, ko je napočilo novo leto. Preminul je v Mt. kar-melski bolni&nici v Frontenacu kamor je bil prepeljan par dn pred smrtjo. Radi mučne bolezni je bolehal deset mesecev. Pokojni je bil večkrat izvoljen dru štventtn odbornikom. Za naprej dek SNPJ je vedno deloval in ga bomo pri društvu radi tega jako pogrešali. Tukaj se je ,nasel pred kakimi 20 leti In je bil splošno poznan. Pokojnikovi druži ni Izrekam naše sožalje. — John Terllp ml., taj., dr. št. 281. IJMH Seja In predavanje v Kenoahi Kenoaha. Wta. — Opozarjam članstvo dr. "Ilirija" št 38 SN-PJ, da ae v polnem številu udeleže društvene aaje prihodnjo sredo dne 16. januarja, ki ae prične ob osmi uri zvečer. Na dnevnem redu bo tajnikovo poročilo ta preteklo leto, kakor tudi poročila drugih odborov. Po društveni aejl bomo Imeli nekaj (trednega: Zadnja aeja je zaključila, da ae povabi na januarsko sejo brata Johna90lipa Iz Chicaga, da nam predvaja Jllke o Jugoslaviji in obenem predava, o predmetu bo predaval v angleškem in slovenskem jetlku. Torej val, ki se tanimate ta predmet in ki želite videti Slo-venijo in Jugoslavijo, imate lepo priliko, da to dostanete. Slik* pok ss u je jo razne tartimlve kraje iz Gorenjske, Dalmacije in drugih delov Jugoslavije. Pridite na sejo do zadnjega člana. Na predavanje so dobrodošli tudi ne člani. Vstopnine nI nobene. T. Jerever, tajnik. Z bojnih poljan N okorni*, 111. — Ker sem že dolgoletna naročnica, upam, da mi priobčite ta moj prvi dopis. Cftala sem dopis 'bivšega pre-mogarja' iz Detroita. Dopisovalec piše, naj se rudarji drže sta-rere UMW unije. Vprašala bi ga, zakaj je on zapustil premogorov in šel iskati dela v veliko mesto Dttrolt. Gotovo je tudi njega zadela nemilost baronov kot mnogo drugih. Kljub temu ga pa vprašam, zakaj ni ostal v premo-gorovu, če je UMW res tako dobra unija? Tukaj v Nokomisu je lansko leto Izgubilo nad 200 rudarjev dalo; kompanlja jih je enostav no odslovila, in naši odbornik UMW niso o tem ničesar storili. TI ubogi rudarji so moral iti s trebuhom za kruhom. Vprašala bi tudi, kdo razdira staro u nljo, ako ne voditelji sami? Ru dar nima sedaj nobenih pravie več: samo plačaj svoj "dues" in tiho bodi. Detroltskemu rudar ju bi torij svetovala, če se mu takodopade stara UMW, naj pride delat v premogorov na konvejer" mašlno. Potem bi bi najbrž manj navdušen. Bivš premogar gotovo čita; "Illinois Minerja", v katerem udriha mr Fishwlck po John Lewiau, medtem ko o sebi ne pove ničesaH AH nI to zadosten dokaz, kako saihl voditelji razdirajo staro UMW, Naj zadostuje za sedaj ker to je moj prvi dopis. Pozdravljam vse zavedne rudarje in čitatelje tega lista. Antoaia Rak Virginia, Mla».—Cenjeni gospod urednik: Vaš članek "Kje je še U napredek," je tadel pravo mesto in vam čestitam Reka tehničnega spozna nje je narasla, narašča In z deročimi valbvi poplavlja bregove Vaš pogled pa Je šel preko vode. na drugo stran, lakajoč temelja novemu mostu, ki M bo vzpel na drugo stran, robat, težak poizkus, a drzen In plemenit, vred »mi podpore vsakega državljana. A ko se oqprino naokoli, vidimo, kako mraz gospodari vsepovsod. Samo v Evropi je lansko zimo zmrznilo mnogo živeta, živali, ljudi, colo naš gotpod župnik, ki bi jim ni bilo treba zmrzniti in bi najbrž učakali še maršiks-tero leto. Zima je čudna obiskovalka. Kar čes noč taplha burja, ozračje ae razi juti; kurivo, pripravljeno ta njo, tgori tako naglo, kakor bi hotel mraz še tisto toploto Iztegniti nam skoti dimnik Is peči. Široka ji reka; ta-četek gradnje novega mostu je zato težak. Kakorhltro pa so bodo vzpeli prvi vsbokl, bodo težave odpadle In bo vaak. kdor bo botal, pribil kako deeka-J. K. Kaj pravi o tam naravoslovec V "The Century Magazine" je objavil o vprašanju človeške neenakosti zanimiva razmotriva-nja docent biokemije na cambri-dgeskem vseučilišču I. B. S. Hal dane, ki izvaja med drugim: Ljudje se že ne rode enaki Nekateri so beli, rugi črni. Nekateri pridejo na svet s telesnimi napakami, drugi prineso že s seboj duševno manjvrednost in nesposobnost. Gdč. Bruksova v Kalifornij je nedavno izvedla zanimive poizkuse: Preiskala je inteligenco 200 otrok in jo primerjala z inteligenco njihovih* rednikov in .100 otrok, ki žive pri pravih starših. Rejenci so bili adoptirani povprečno 3 mesece stari, tako da je bilo dovolj čaaa, da vplivajo na nje njihovi krušni očetje, , kakor vplivajo v normalnih razmerah pravi starši. Omenjena raziskovalka je dognala, da ni nobene znatnejše zveze med inteligenco adoptiranega otroka in njegovih rednikov. Malo bolj se je opazil vpliv krušne matere, vendar je daleč zaostajal za vplivom prave matere in pravega o-četa. V isti sirotišnici so se izvedli poizkusi, ki kažejo, da obstojajo med otroci, ki Se vzgajajo pod isto streho in podlegajo istim vplivom, zelo velike intelektualne razlike. Vse to zopet potrjuje že znano dejstvo, da prinese človek svoje Intelektualne razlike. Vse to zopet potrjuje že znano dejstvo, da prinese človek svoje Intelektualne sposobnosti že ob rojstvu na svet. Mnogo manj dokggilnega gradiva imamo o moralnem značaju poedinca. Nedvomno «o nekatere osnovne poteze, ki določajo razvoj značaja, n. pr. hitrost reakcije, dedne, vendar najbrž zavisi v precejšnji meri od okolja, ali se bo občutljiv otrok razvil v nekako f urijo aH pa v dobro, dasl impulzivno (hitro vznetlji-vo) osebo. Okolje, ki v njem o-trok raste, največ doprinese, ali se iz mirnega otroka razvija brezsrčen oziroma dobrosrčen človek. Znano je, da ae na zna-čaj vpliva mnogo lažje nego na inteligenco. Ce hočemo proučevati, kaj znači vpliv okolja, lahko napravimo poizkus z rastlino, ki jo razrežimo v dve polovici in sadimo oba dela v različnih tleh. Toda z otroci taki poizkusi, kajpada, niso mogoči. Vzlic temu — narava si jih lahko dovoli tudi pri človeku. Kdaj pa kdaj ustvari iz ene same stenice dvojčka, ki sta si zelo podobna. Oba sta istega spola In če skupno rasteta, se razvijajo pri obeh skoraj ista navade in nagibi. Toda že. ju po rojstvu ločimo in damo vsakega v drugo okolje? Nekaj takih primerov je bilo že raziskanih. Prof Hermann I. MuUer v Austinu (Texas) opisuje primer, da sta bili dve deklici — dvojčka zaradi materine smrti takoj po porodu ločeni. Ko sta bili stari 80 let, je intaliginčna preizkušnja dala pri obema skoraj enak rzeultat. Med 1000 ljudmi ne bi našli niti dva, ki bi si bila tako podobna. Nadaljnje preizkušnji pa so pokazali, da se oba dvojčka v svojem čustvenem življenju tako zelo -razlikujeta med seboj kakor katera koli dvojica ljudi, ki jih vzamemo Iz poljubne množice. Ena je bila omožena, druga ne, ta je bila katoliškega mišljenja druga se je štela k neki protestantski sekti itd. iMapredek biologije bo v bližnjem času ovrgel slednjo možnost. Najlepše ae nam kaže res-neenakost bo priznana kot prirojena. naturna človeška lastnost. Najlepši m na mkaše res-niino stanje v Zedlajenih državah ameriških, kjer so možnosti, da so posameznik enakomerno na obrnil, mnogo vičje nego kjerkoli na evito. Univerzalna vzgo-a pa na ustvarja enakosti, marveč kaše alej ko prej neenakosti, ki pač sloni na stvarnih realkah v nadarjenosti. Tam, kjer obstoji enakost Izobraževalnih nosil, ni moči opravičevati neuspehov. Ameriški Selfmademan (mož-samouk ki ae je bret šol povzpel kvišku) m vidi ev-ropakem u ariatoluratu neuami-jen, daai je slednji nasproti ni-tje stoječemu kaj k rat mnogo bolj beaobzirea, ker ve, da se na svoj družabni položaj nI povzpel prlrojeaM sposobnostmi Te bi bUo odpravljeno dedno bogastvo, bi bila tendenca k arlato-HDalls m «. straai) • Nova odkritja o H=mnih V jedru vodikovega atoma je nekaj «ii^ majčkenega in še bolj nemirnega. Atomov^ jedrce pleše vse bolj hitro kakor sv. Vid, hitrti. še kot star Ford in hitrejše — milijonkrat h), trejše — kakor pa leti navadni žarek Svetlobe To je odkril profesor Arthur J. Dempstw in za to svoje odkritje je prejel od Ameri^ asociacije za povzdigo znanosti $1000 nagr*^ pred nekaj dnevi. Znanstveniki, ki se ra«. mejo na te reči, so izjavili, da je to odkritje najvažnejše v zadnjih letih. • Dempsterjeva teorija ji v harmoniji z naj. novejšo teorijo o valoval bistvecosti mat< riJt Vse vesoljatvo, sploh vse kar je, ipuLiormo vt lov; vse vibrira, vse se giblje. Wsoljstvo ob-stoji iz treh oblik snovi: protoni, sliktroni a fotoni. Vai trije se v svojem stanju neprem. homa gibljejo ali vibrirajo. iDempater pravi, da je izmeril silno brzino, s katero vibrira prt», tonovo središče v vodikovem atomu, na ta b* čin, da je pognal proton skoei kristal v vaku-umu in fotografiral "diffraction pattern". Ali ima to odkritje kako praktično vrednost? Ako je v atomu sila, ki drvi milijon, krat hitrejše kot svetloba, ali je mogoče to ilk porabiti za gonitev motorja, za razsvetljavo, prenos depeš, zdravljenje bolezni itd.? Nihče fc ne ve. Sila ji tukaj pripravljena. Znanstvenik jo je odkril, izmeril, označil z znamkb in fo-ložll na polico v laboratoriju. Tam zdaj čaka inženirja, da jo upreže v službo človeka. Kdo bo inženir in kdaj pride? Glasovi se slisijo in vidijo mmmmmmmmmmmmm Te dni je bil v gledališču čikaške opere d* monstriran nov aparat, ki fotografira petje in godbo, sploh glasove. Aparat, ki je dobi) ime "projection osiso", je delo WilTiama Braid Wki-teja, raziskovalnega akustiškega direktorja pr American Steel k Wire Company. Demonstr» cija je bila izvršena pred direktorji, dirigenti in pevci operne druCbe. Zvoki petja in godbe odsevajo na platnu i obliki električnih niti, ki se tresejo in plešej< kakor že vibrira ton. Ko je sopranistka Evi Turner zapela nekaj visokih not, je trak sv» tlobe plesal kot snežinke v vihri; pesem dvefc baritonistov je producfrala dva trakova, ki iti se opletala in zvijala kakor dve kačici; basisi Chase Baromeo ji pa naredil na platnu greben často, debelo črto svetlobe. "S pomočjo tega' aparata pevec ali pevki lahko vidi forme glasu, ki prihaja Iz grla", j< pojasnil White. "Učitelj petja bo v štaj^u p* kazati učencu pravilnost ali napako tona. \ bodoče bo učenec slišal in videl svoj glas." Vsa tajnost fotografiranja zvokov je v tam, da glas, ki uhaja v mikrofon, ae spremen v električni tok, ki vibrira v zrcalu in projecin tone v podobi svetlih trakovna platnu. Veno Venomer: SONET 4,i O—kadar pestri množici molčijo— uklonjeni so tilniki, pogledi strti—, o, kadar bratje z brati so razprti, tedaj v nebesa se kadilo vije. A kadar množica kolneČ besnijo In bratu- brat pošapetava: "Črti, če nočeš zgodaj se vkloniti smrti!" in brezimenske množica črtijo, teda/ kolneč ža mnpgi kes golčijo in velemest obraz se plaho spačl, sluteč razdobje velikih pobun. Množici piitri le upor inači. Tedaj, kot On dejal je: tisoč strua bo skupno dalo isto melodijo! Ameriško življenje 70. » m Í . Mi Tu obratuje pralnico v Evanstonu. Onega dna ji policaj Sam Harriaon dobil nsl* go, da Mi Tuja aretira in ga prifteae pred mirovnega sodnika. Sosedje so m namreč pritožili, da prihajajo redno db večerih iz Mi Tuje ve pralnice strašni glasovi, ki plašijo otroke i« kradejo apanje odrastlim. Ka je Harriaon stopi! v pralnico, ji iu*l na mizi Velikega mačka, ki si je llaal taca Ni drugem koncu mize je ležalo kKajsko vamp* sto godalo. To dvoje — maček in godilo -je menda teroriziralo okolico. MI Tuja pa ti bilo nikjer videti. "Ali je mlster Mi Tu doma?" je tsvpfl mož postave. Nobenega odahra. V druge® hipu sta pa skočila izpod mize dva Kitajca, teko enaka kakor Mike in Ika, da ja nisi mofd „_|-|MJ raziocm. "Kateri izmed vaju je Ml Tur "Ml Tu," je tagodel prvi. "Ml tu," ji t* piskal drugi. "Naj vaju vrag apoena," je taki j učil policist in odpeljal oba pred sodnika. "Kateri j« MI Tur jc vprašal iodnik. • \ "Ml Tu" — m odražata oba hkratu. Sodnik ia ji praekal nekaj čaaa, potom t« reče: "Odpeljite ob» v oao sobo in pustite vre-U odprta. Prvi, ki m pokali na moj klic. b* "Hej, Mft Tur zakriti sodnik. Obe sta skočila ven. Obe sta plačala ki* SOBOTA, 11. JANOAWA. MtOSVBTA Vesti iz Jugoslavije Drsen InMi ni besedami kipi nesadovolj- Zime je ta. Oe bo snešilo še ksj nost s trganjem pravic onim, ki dni, bo se padel sneg. Ce pe bo lesa je najbolj potrebni. Članek se tošnja sima hotela posnemati (isvftm*)» glasi: - lansko, bo do novega leta*e kar Maribor, 19. dec. 192». rt "Zopet, enajstič od , konca šlo s tmsrnostjo, potem pa bo Ko je čuva jeva žena včeraj svetovne vojne, stojimo ob kon- pritisnilo in mrazilo, da bo kaj. tj utre j hotela zakuriti v prosto- cu leta. Reveži bodo spst laaili krog po- rih pisarne stavbnega podjetje Mrzlo je. Slika našega živ- staje ter preželi na vagone s pre-Kiffmann, Je nenadoma opasila. tjenje, ki je tudi mr*k>. Kajti, mogom in na policaja, da jih ne da je moral biti ponoči kdo v kako nas more greti proteza, is- ujame, če bodo iz želje po malce prostorih pisarne. Naslednji hip gubljen vid, pohabljenost, is- toploti segli po tujem premogu fe Že bpazila. da je blagajna na- gubljeno zdravje, sguba moža, po eni sami kepi. vrtana. Vlom. * očeta, brata, sina, — uničena Hitro je pohitela obvestiti li vi j enaka eksistenca ter mlado-svoje gospodarje in policijo, itna in moška leta, ki ao nam Policija je poslala na lice mesta takoj "detektiva Grobina s psom na, vsa narava mrtva. Enako je upon, v zaporih evoje jetnike, Gsobin je na navrta- z našim življenjem in z vsem, ki jft imajo sicer le zm ^ratek •EkdoK"__„_______t _________ ________ ni blagajni — iz katere je kar nas obdaja. Če pogledamo ailo 80-40.000 Din, več drobiža nazaj na cesto odhajajočega le-in kolekov — posnel odtieke pr- ta, vidimo raznovrstne postaje j tov nakar je pes Egdolf zgra- in postajice, znamenja in križe i>il sled ter se zagnal preko kjer se je naéa pot za nalše ivorišča, skozi raztrgani pk>t» Aoljšanje ustavljala in čakala po cestah do Meljskega broda. da se merodajna mesto in vra-ru je ofcptal in ni vedel daUe. ta odpro, da pade dobra, rešujo-Kako sklepajo se je vlom iz- ča beseda.... in zopet šla naprej irršil na tale pretkan način: Vlo- do druge postaje, nilci so izrabili narodni praznik tej naši poti v odhajaj o- n so v noči od torka na sredo čem letu stoji veliko znamenje, iklenili oropati blagajno Ktff- To je znamenje, kjer stoji na nanna. Vdrli so skozi vhodna pis: "Invelideki žakon". Novi mite ter si pri tem pomagali s invalidski zskon je tam stopil Jletom: neto eo razbili steklena pred nas in nas ustavil na naši irrata, ki vodijo iz dvorišča v trnjevi poti. In zgodilo se je, da piearne, da je zazevala na vratih jrecejšnja odprtina. Skoznjo so »egli z roko po ključu, od ključavničarske delavnice, od koder k> prinesli vrtalni sveder, ga svezali z elektriko ter tako želeli vrtati blagajno. V te] prvi blagajni so našli djuč od druge blagajne, iz kamere so potem ukradli denar, ko-ikor ga je bilo. Vlom so izvršili »ko pretkano, da. jih kljub tež- mučeni in obupani — kot preo-cemu delu ni nihče slišal. Tudi stanki svetovnega klanja. 10 se zavarovali s tem, da so prevzeli telefonsko žico in odstrelili z zida telefonski aparat. Taco so nemoteno delali. Mariborska policija zasleduje, i za enkrat brez izgledov. Poli-:ijski pes je šel do Drave, do iroda, brodar pa ni prepeljeval likogar ponoči. Tako je vn zarito v temo. Noč jih je dala, noč lih je vzela. .... . ^ u Maribor pa ima svojo senzacijo. 92-letna starka umrla na Do- enjakem. — V Drami pri Sv. Jerneju na Dolenjskem je 16. t. b. umrla najstarejše žena v žup-liji in bržkone ena redkih stark t Sloveniji, 92-letna Marija Belič. Da je dočakala tako visoko itaroet, menijo ljudje, da je to utsluga zmernega življenja. Čeprav v vinorodnem kraju doma, ie vendar ni vdajala pijači. Tu- 11 je sploh živela zmerno, saj |e mnogokrat trdo stradala. In /endar je dočakala tako visoko itarost. Vojni invattdl, ki so čez noč okreva» Ljubljana, 20. dec. 1929. Naslov obete, d* gre tu za kak čudežsNe gre za ta marveč rre za navaden ukaz oziroma takon, ki se imenuje invalidski takon. .V svetovni vojni so kot Hani militarističnega apereta_______ morali v vojno tisoči naših mož felo snežiti. itanega 'strahu in groze. Pridi pov al i so jim o slavi umreti za lomovino — o čaeti, žrtvovati Ejl domovini vsaj eno roko eli :o. In ko so se vrnili invalidi Iz vojne domov In jé nastal mir, lo jih rasdellli po procentih ln-rslidnosti v posamezne razrede strta. Zemlja je trde, zmrznje- so vsi vojni invalidi do 20 odstotkov, vsi, ki so bolni brea ran, pohabljeni brez ran in še drugi mnogi, povesili svoje glave in ¿11 mirno brez pozdrava. Zakaj, trao besedo je imel za nje. Mnogo je grobov, ki jih vidimo na cesti odhajajočega leta. Legli so k mirnemu pokoju, v brezskrbnost, naši sotrpini, iz- Ni cvetoča pot našega življenja v tem odhajajočem letu. Niti bela ni. Mrzla je in trda. Smehlja se nam nasproti nova, v mladem letu spočeta v začetku katere stoji božično drevesce. Kakšne darove nam pokaže na tem božičnem drevescu za odpirajočo se novo našo pot? Bo II ublažen obup mnogih trpečih iz dni svetovnega klanja? Bo H nova pot v prihajajočem letu svetlejša? Odgovor nam poda naše odločnost In naša zavest sama.... pax" (mir ljudem na zemlji) res tudi resničen...." Tako so napisali v svojem glasilu tisti, ki so prav za prav pravi ustanovitelji nove države in ki Jih zdaj preko noči en sam zakon tako bridko udari. Članek izžareva s svojo simboliko zatrto jezo. Kako ne bi? Sneg, sneg Ljubljana, 20. dec. 1989. Včeraj in že predvčerajšnjim je brila v nas silna burjs, rezala nam je obreze In modrila lica. de nocojšnjo noč je bilo nebo jasno, ponoči pa je utihnila burja in proti jutru se je poveem jasno nebo nenadoma prepredlo z oblaki in krog «. zjutraj je za-Sprva malo bolj In sinov. Padli so ali pa so se pUho, kakor bi tudi to ne bilo pohabljeni vračali domov k evo- dovoljeno brez predhodnega do- |im ženam in materam. Invalidi voljenje ie Beograda, keeneje i protezo in brez nje, invalidi z ^ je letelo z neba prev v kos-bolnimi pljuči, oslepeli, brez ro- mih in so bile strehe v kretki like, brez noge ali z razbolellmi h pobeljene. Po cestah se Je prilive!, ki neprestano drhte od pre- jemal tal s svojo suhoto, zlede- nel ln ljudje so se kar opotekali in čepeli. NekeJ si je baje že noge zvinllo. Človek se peč ne prlvedi takoj nove stva-rL Zdaj bo prišel spet čas, ko bo _______________ ______ mesto pošiljalo ne deželo polne cfj anefBt da bi pobelilo vso na- ........... „ ________vlake smučarjev, ki bode hiteli ^ državo! Navldesns nedoH- In jim dodelili milostno podpo- nm Gorenjsko. Ze zdej poročajo ^ ro. . , «Oor^sjak^ d« t*mkmj mo- Vellk vlom v Do v Jak pri Cerk A zdaj je izšel zakon o Inva- tno snežl v okolici Kranjske TemkeJ so vlomili ne- lidih. ki predpleuje, da do 20% g0re io Bohlnje. kjer Je vendar l§m**> " Invalidov ni več štetih za inva- ^ smučišče. Danes je petek« Ude in ne bodo prejemali nlka- u tn€fi, še Jutri dobro, bodo v le podpore, invelldl, ki so v voj- ned€,jo te ljudje z dllcaml n Pr§bnkaU „ tM omare ter nI zboleli, e nimajo ren ne bo- ^ dilceh brzell po gorenjskih J j do prejemsll nobene . podpore, pobočjih. veliAče kier so Tako je na tisoče vojnih inveli- Zečetnlki pe bodo hodili ne ^ ^ yj dov preko noči postalo zdravih Rotnlk ter se Um poiikuiall v ^ ]OOQO Wn Oo- vse redi zekone. NI tirbe prvih nedolžnih pedclh. Hudo pe- gu^u^ u ukoj opasila vlom pripominjati, de tisoče vojnih dali bodo šele potem, ko bodo ^ _ ^ tnali dobro. Bolj s aigurnoetj«* ^^ w ^ . 25-letnege postopača, ki je tista Penzijonlstl bodo obupeno po- m tMMtftl po in v keterem stopali krog vremenske hišice v ^ Lehko pe tudi. Zvezdi, pezno sasledovall giba- ^ Jlh ^ Wlo v#č nje termometre In kadar bo ter-mometer kot lani kazal kakih 90 »topla j pod nilte, takrat bodo vedeli. da Je hud mraz. Le termometru verjamejo, še sami sebi bolnikov širom drieve ni sprejelo tega zakona s veseljem. Z zakonom se taleči bolezen, dobljena v vojni, s ukazom se ne ds pomiriti revnih. "Vojni Invalid", glaailo Udru-Ženie vojnih Invslidov v Ljubljeni piše v svoji bošlčnl številki članek o priliki konce *ta Pona t ¡«kujemo ta članek v llu- Aretlrana opica v Ljubljani Ljubljana, 16. dec. Ljubljanski rotovž ima svoje jih imajo sicer le za kratek čas, le za tranzit. A prvič ss je dogodilo, de je Ijubljsnski rotovž imel v svojem zaporu pravo pravcato opico. Z ljudmi vred je bila v istem zaporu saprte tudi opica. Prišla je is inozemstva, prišla preko meje brez potnege lista, se pojavila te dni v Radovljici, kjer so jo — aretirali. Pre-peljali so jo v Ljubljano, kjer so jo zeprli v rotovšu v celico poleg nekih ciganov. Ogledali ao jo vsi in se smejali njeni umetnosti. Zakaj opica je potujoča umetnica, ki pa se je ločila od svoje trupe ter jo sama mahnila pogledat v Jugoelavijo. Tu so ji pokscali paragrafe ter zaprli. A ni bilo še konca njene poti. Morala bi v Zagreb. Seveda ¡"per šup". A kdo bo plečal sanjo. Voznina se plačuje le za osebe, za ljudi. Opica pa ni človek, a drugje kot v vagonu spet ne mo> re potovati. Sklenili so: eden ciganov jo vzame s sabo v naročje, pa se bo opica zastonj prepeljala v Zagreb, kjer imajo v zoološkem vrtu strokovnjake, ki ss razumejo na opičjo dijeto. Tam bo počakala, da jo pošljejo v inozemstvo» v domovinzko "občino". I Očtm Je ssgnal ssfctro v pastorka. — V splošno bolnico so pripeljali te dni v Ljubljano 21-let-nege Jakoba Gregorina is Brezovice pri Domžalah, ki ga Je ranil očim. Omenjeni se je večkrat spri s svojim očimom, 00-letnim Antonom Griminijem, in sicer redi družinekih razmer. Stari Grimini je zalezoval starejši Gre- —— —--------- gorinovl sestri, torej svoji pa- *o bodo po cerkveh prepeva- Atarki in ju nsdlegovsl. To je 11 "Gloria in exceUie deo, et in- vid6, njun 21lein[ br»t Jakob terra pax", naj bo ta inteiTa Gpegorin Ur u vedno potegnil za svoji sestri. Tako je bil v hiši stalno prepir med starim» • še vedno vročim očimom ter med pastorkom, ki je branil svoji sestri. V torek ta teden sta se spet sprla in očim je zagnal v jezi sekiro proti pastorku. Presekal mu Je nogo pod kolenom In so gs morali nemudoma odpraviti v bolnišnico. O hudem mrezu poročajo z vseh strani drževe. V Južni Srbiji celo je zapadel tako velik sneg, da je celo promet ne več mestih oviran. V severni Bosni Je enako zastal ves promet radi velikih snežnih zemetov, prvih te zime. Prav močno sneži tudi v Beogradu. — Tudi zagrebšče železniška direkcija se boji, da bodo letos prav take hude prometne ovire radi žametov kakor lani. Ob vsej progi vlada namreč'take burja s snegom, da takoj eproti zamede progo, čim Jo očistijo. — V 8lo-veni j i peda sneg denes po vsej benovinl. (Prvič pade tu sneg na benovino.) V Maribor« Je podlo danee že dopoldan ze tri cm snega* Poleg enega je tudi hud veter. — Kakor pod prejšnjim režimom, tako pada tudi pod tem režimom bel sneg. Trebe bo pre- snanl vlomilci v stanovsnje tr govke ln gostllničarke Angele Prešove, ko nI bilo nikogar doma. Prebrskali so vse omare tei so končno res tudi tztsknfll skri I imeli shranjen denar ter so vsega odnesli. Je etrecijo, kako ped temi prikriti- ne. Deževne eedlšče v šm Je obsodilo včerej komuniste Ahmede LJubijenčana na U let Ječe redi prepovedane protirževoe Dr. Anale ROB lab rtfaiMi satltlia vprašaija v Avstriji Avl»** MiMnjifi «tanka ¡t novinarka. Nedvomno je Avstrslije s svojo socialno politiko na prvem mestu na vsem evetu — dejstvo, ki je v ostalem svetu skoroda neznano. Ml Avstralci smo v idealnem položaju, da lahko delamo na tem področju poizkuse, sej smo v 95% čistega britekeg« porekla; mpd šestimi miHJeni bralcev jih ima vsaj pet milijonov dokaj Čedno naobrazbo. Pri nas nI med posameznimi družabnimi razredi ogromnih razlik» kakor jih opažu jemo v starejših deželah, tudi nimamo pravega siromaštva, namreč bede v množicah. Pod vodstvom prevladujoče delsvske stranke se je izvršila vrsta zanimivih poizkusov, ki naj odstranijo revščino in dvignejo splošen življenski nivo, teko da vsak mož, vsaka žena in vsek otrok nimajo zgolj pravice do Življenja, marveč tudi sredstva za uživanje življenja, dve reči, ki sta v bistvu povsem različni. Pri naz pravijo, da smo oc1 zibelke do groba upokojeni. Pre senetljivo visok odstotek našega prebivalstva dobiva redno neza služenj prejemke is blagajne svoje očetovske vlede. Mi ime mo (seme po sebi eo vse te ured • be prav dobre, dokler se ne iz • rahljajo, kar postane potem na clonalnl problem) nagrade ss materinstvo, drževno podporo za zapuščeno deee, sirote in o-troke zapuščenih mater, potem invalldeke in starostne podpore ter seveda podpore za otroke, matere, vdove in druge sorodnike v svetovni vojni padlih ali aa delo nesposobnih veteranov. Vsi moški preko 66. leta in ženske, ki so starejše od 60 let. ki dokažejo, da nimajo premoženja v denarju ali nepremič ninah preko višine, ki jo določa zakon, lahko prosijo sa tedensko podporo, ki znate pet dolarjev Sleparije, ki ze dogajajo na to način, aoteke, da vzbujajo skrb In izpodkopujejo fhoralni značaj teh podpor. Tako tl pr. mnogi otroci ne marsjo več z ničemer podpirati ostarelih staršev, češ. tako jih bo morala vidrševeti dr žava, čeprav so rsemere teh o trok take, da bi bili lahko skr beh sa ostarele roditelje. V dru gih primerih se prepiše premoženje na otroke ali naMU v ban Re, da etarši, ki etopajo v dolu čeno starost, preverijo oblasti In izvabijo državno podporo. Teles no še čili 6*4etni možje ne me raje več prijeti ze delo, boječ se, da se tako odrečejo pravici dc državne vzdrževalne. Drugi sopet potrati jo vss prihranks, ke se 'bližajo 66. letu, čež, saj bo posihmal skrbele ze kruh država ln Je boljše, sko nimajo toliko denarja» da bi bili izgubili previoo do podpore. V AvetreHji daje vlade vnski materi, ko porodi otroka, 26 dolarjev kot drževni prispevek k stroškom, s katerimi Je zvezan prihod novega državljane ne svet Seveda vee metere ne potrebujejo take podpore; de ps ne bi imela značaj dobrodelar miloščine, ee Je vendar sprejela določbe, da Ima pravico do nje sleherne meti, ki Jo sehUve. V teku enega tedne se prispevek točno izplača. 2ene, ki gredo zaradi poroda v bolnico, vedo, ds uprava bolnice vseme semo po lovieo tega zneske, ostalo pa Iz plača materi. Predetojnke bol nlc pe vedo povedati mareikako zgodbo o Javnih možeh, ki ss po tikajo krog bolnic, kjer se zdre vi jo njih žene, de bi čim prej pobesali ostalo polovleo materi e prispevka In Jo zapUi. : Nadaljnje uredbe, ki Je v teoriji vzorna, Je drž. podpora sirotam In zapuščeni ded, pri čemer je vseeno, zakaj je sepušče-ne: ker so umrli starši sli kav Jih ne more vsdrževeti oni. ki Je ta dolžen. Vdove, ki nimajo lest premoženje, eaoetavno se proeijo pristojno oblast, de sme-trejo njiM deee se državne rojen-ee; takoj nato postanejo taki o-troci samo hranjene! svojih me ter, ki dobivajo ss nje redno dr ževno podporo — v splošnem de štirih otrok. fene. ki jih pu ste možje ne cedilu, potem žene zločincev, pijancev In poetape šsv lahko takisto prosijo ze ta podporo. Ziorsbe se poslužujejo tudi nseakonske matere, ki se nezeželjenege otroka odkrižajo tako, da ga enoetavno iirods državni skrbi. To so pojavi, ki pričujejo, da lahko človeški pohlep ispodkep lje še teko plemenite namene Kaj često se ničvredni mo^je in njih žene sporazumejo med se-i>oj, kako se bodo okoristili s državno blagohotnostjo. Soprogi Izginejo in žene vložijo pri sodišču tiralico sa njimi. Ker pa ee oblasti dsdo preveriti, da so do tični pobegnili v tuje države in ker bi morale šene poravnati etroške za njih aretacijo in vrnitev, se po navadi opusti nadalj • njo iskanje. Zdaj vložijo žene prošnjo, da drŽava poekrbi za zapužčeno deco; tako si preskrbe stains dohodke in postanejo drževno plačene oskrbnice leet-ni h otrok. Pred nekej leti je ena izmed svstralskih držav poviža le vzdrževalnino za en šilingi posledica je bila ta, da je jela sosedna drŽava isgubljati svoje pri materah nastanjene rejenoe Naposled js gostoljubna sosedna dršava odkrila, zakaj so nje izdatki za vzdrževanje zapuščene deee v kratkem času silno narasli ; brž je izdala zakon, da velja povišana podpora samo sa matere, ki bivajo vsč ko pet let ne oeemlju ta države. Zdaj so vse jpieoljenke romale s svojimi "državnimi rejenci" nazaj v prejšnjo državo, Podobne zlorabe so se dogajale tudi pri Invalidskih podporah. So ljudje» ki si nerede iz bolesni svojega otroka vir trajne državne podpore in celo preprečijo pravočasno sdrsvnižko pomoč. Sistem podpor ne veliko je ae-daj že dovolj dolgo v veljsvl, ds so ss lahko pokazali vsi njegovi sadovi. Njegova poslsdies je prsdvssm to, da se ves narod prsveč zanaša na vlado. Samopomoč v občinah je prav tako redka kakor samostojnost posameznega državljanja. Ce vprs-teš čWyia ene izmed neskončnih deputacij, ki se eučejo okoli vladnih poslopij» zakaj ljudje sami ne izboljšajo kake šole ali jsvne ceste, ti odgovori: "Cemu neki? Ali nismo dovolj visoko obdavčeni ln aH nam državk ns vrzča po tej poti del tega, kar izdamo sa njo?" Naša dršava je vzela za podlago idealističen nazor o človeku. Zaradi tega je vzbudila v ljudeh nstrdnegs značaja — ln koliko Je takih! — mnenje, ds Človsk živi samo zaradi kruha, In če lahko dobi kruh tudi brez dela, bi bil pač neumen, če bi se bil trudil v življenju. Namestu da bi ee v ljudeh dvignila aoclsl-na morala, ss Je celo poelabžele Tako konservativnoet človeške nature kaj rada Ispodkoplje naj plemenitejše težnje onth, ki hočejo ljudem dobro. NEENAKOST LJUDI (IfsdslJevsnje s ». strsst.) kracljl še JečJe. Nekateri vidijo v sedenji ruski komunistični strenkl kali najponoenojše, naj-blstroumnejše In najbolj brez-srčne sristokrzcije. kar Je Je svet kdaj videl, prerokovenje, ki se mu sicer ne msrsm pridružiti. Spoznsnjs o prirojeni človeški neenakosti Ima nedvomno elabe sranl, vendar ne verjamem, de bi moglo sedati udarec demo-kracljl. NJI ne preti nevarnost od tega. da prizna neko biološko dejetvo. ki gz nI moči zanikati. Morda pa bo napočile dobe, ko demokratične politika ne bo prepuščene slepi moči volilnih številk, marveč as bo naslonila na voUlee, ki jim bo znanstveno prisnene volilne sposobnost. Teko pojmovanje zahteva pač novih oblik, demokreclje, tode nI II med današnjo demokracijo In ono V starogrških občinah daljše proti nego med današnjo in bodočo? Zakaj smemo sms tretl, de Je vseks obllks mišljenje in verovanja v današnji dobi dokončna, za vse čase veljev-na, ko vemo, de nI bile nlkder v prejšnjih dobeh? Ne bo II tre-be osnovetl demokracije ha dejstvu, t J. na dejanski neenelu»-»ti človsšklh sposobnosti, name stu na fikcljl* t. J. ne veri v popolno enakost?! Klepar, ki naj bi popre vil v* dovodno cev t "Je pač zadnji ta«, de smo prišli?" Hišni gospoderi "O — se nU ne mudi. Mojs tašča se pravker uči sle veti." Slovani» Narodni 1S04 S. Poéfaroa Jadnota it.JmS» iter vMavI — " JM7-M 8* LawMaW At^ ( Kiwis«. llUnala Tei GLAVNI ODBOR 8.N.P.J. UPRAVNI ODHRK: V1NGBNT CA IN K A H. prtdMdnik.....ZMT S. UwmUle Avs^ Okleags, JEED A. VIDER, gl. Rajnik.........iWt B. Uwnd.li Anu, Ckteest. BLAS NOVAK, tajnik bol. o*MS..... 36S7 B. Uvidih Ave. OMeagS. /OHN VOORICH, «L bta*ejnik.......a«57 B. Uwadsle Ave* OhleegS. riUP QOOINA, upravitelj kUsIU. .. .8087 B. Uwndals Av^. Chlssse. JOHN MOIJCK, urednik ffl«alU......2M7 B. Uwadsto Ave., Chleage, UL ODBORNIKI ¿ifi??*^ v,DRICIf- Prv» podpredsednik, m Ruesell Ave., Johnete^n, Pa. i^NALD J. IX)TRICH. drugi podpred»., IM7 8. Trumbull Ave., CMeage, IIL JOHN J. ZAVSRTNIK, gk sdravnik........3784 W. 8«th Bt, Okleags lil UOgPODARBKt OD8Ki jF|?mm ..........B. Crewford Aven Oklsegs. IIL .................W. 87th St„ Chicago. III JOBKPH BIBKOVICH................1008 B. 74th Street» aeveleai Okla POROTNIODHRKt ..............W. Ray St., Bprtagftslš, IIL mJS «JJSrr..................................Af,Wl» «■•Z. i^JN JRCELT ................................Ras 887. BtfsUae, Pa. V^Mni^mnvIvv................V........S FRANCBB ZAKOVdKK.................1018 A dan., «t, No. Cklsese, tU. OKROŽNI ZASTOPNIKI 1 2fi?i(l*LÄMREKAR' prvo .......UV Msln Ave., W. AUealsps, Pa. f&OPMAlh^^....,.,.888 B. letnd Bt., Cl.velsniTotta LS^v.5 ^ 0kr®*j* ...........F. o. Bo* 884, Mulberry, Ken*. 5 %,5rkrlü ****.................Bo« m> «¡Aska, ms* FRANK KlAVClt, po to okrotje......................p. a Dlnes, Wya _ NADZORNI ODSRKl ................... w-,W| ^««o, m ALBBRT HRAST......................888 & Pleroe St., Milwaukee, Wta MICH AKL PUCH HE.... .....BIO Madlaon Ave., N. 8., Pllt»burVh, Pa h rosoai »rimptaiii ■ itanlal Uta m DÍSUSNS M st VSS osnasns eellüatv« la MtaH. kl m M ea| m paMUfla aa iL udMHva. " " MkSIele sa kak lalalMae. IT-'!^:^ * •• eÄUaJa aa MaeeJetMve. >r,«.."'u lj'!f ** M"'M* ^ M MtU«J« i Me.V¡L*í"m ** " M l«ke «etika. MOTSi OareneiaiMM» *Uk Um lewai Offin akeeM U »itnm I ee MtaMi llf (ka ISSUMa SfSeláaei —'-* L« a ÚAm ■ i ■ i S a. _ ™ prve»eeni iseeis S8 ISSWNV IS M Me —aiKma a# ito mnlify'8 iNl8i< UM». * m tmto lm* U *44r*~4 U «k. M*M.NI M.r.Ur, Vteaarfal bMm eeSw (M «f Hm ,r...tu. .K..U ke IsŠM^SS ekélraea el Huf* Vžin m Ctkaraaa semslslels a«.^ esaesis skenld L* .U*a n tiesa «a -fSOSVSTA.' Voltaire: SUŽNOST Vrnlvšl se med svoje pleme, ju začel Setok terjati nekega Ife-b rejce ss pet sto srsbrnlh unč, ki mu js bil posodil vpričo dvsh svedokov; sil obs svedoke sta u-mrla. In ksr ni bilo dokasov, si Je Hebrtjec prisvojil trgovševo srebro Is hvahl Boga, da mu Je dal priliko opehariti Arabce. Be-tok je potošll svojo tešavo svojemu sutnju Zadigu, ki pa Js till postal njegov zaupnik. "Ns katerem kraju," povpraša Zadig, "ste posodili denar temu neje* verniku f' — "Na Širokem kamnu, ki je poleg gore Oreba". — "Kakšen je snašaj vašega doli» nikar de Zadig. "NUTVreden," se odreše Hetok. "Ampak saj bi le red vedel, je-ll ta človek hlad-nokrven ali nagel, preudaren sli nepreviden." "Kolikor poznam slebih plačnikov," vsll Setok, "ga ni tako šlvahnegs", "No", priganja Zadig, "dovolite, da bom zastopal vsšo zadevo pred sodnljo". In rss pozove HebreJ-i'tt i>rt-e pred vaJald I2J0 tedeBsks-ga ivlšsnjs plače v tem Istu In spet toliko v letu 1031. Plača znaša od Jl.5* do na uro. Predvejalal delajo sedem dni v tednu, Imajo pa slslem» ds Je vsak predvsjslse prost en dan \ tednu. •it iiirMis nsRFTvesvei — Tet s, utkej sa pudrsi? — TI tags ne rasusieš. Pu-tiram ee, ds postanem lepše. — Ps zekzj nisi postil lepše? «s*- (SMS ee eSreisk > Ase Kkees Im |*«e*a*alka vareta «Hrt» I0 bfé aeSasa freww*#se Srla*«lka ie «kseve ai hm sede) PROSVETÄ SOBOTA, It JANUARJA. Milan Pagel j: Krakar u. Peter Krakar je ksssl in uiivelfoje di* umi»tavMko dostojanstvo samo onem t ran mestnih hli. Ko pa je dospel v mesto, se je poslu-¿11 na j ponižne j lih korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pasil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli (Zmed pisarjev, je snel kkfcuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav po-kimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo im-ponirati. Ce je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasl pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnljo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki Je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje plssren, kjer so sedeli pisarji t rjavimi in belimi papirji cfcloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, po-pozviftavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Ce je bil pa šef v svoji sobi, takrat se Je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel Je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glevo in gledel skozi okno. Strmel je v vrt, misli pe so mu uhejele k Julki In senjsl Je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prisor, ki se je vršil nedavno med nJim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata, — s Gorenjskega nekje — de je neverno obolel, pe de bi Jo red še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi Je bil oženjen, posestvo njegovo pe Je bilo zelo lepo in zategadelj se Ji sestra Jako razvnela nad boleznijo In se nemudoma odpravila na vlek. Julko je objele, Petru pe je atisnlla roko In doetevile: "Upam, da vam Jo smem zaupati kekor ssmi sebi, gospod diurnistr In piser Je odgovoril vidno počaščen: "Prav tako, prav tako, kekor sami sebiF — Julke Je kuhele večerjo, dlurnist Je sedel ob beli misi v veži, pe od čaaa do čeaa isprožll kako besedo In se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo sgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez grehe. Ko so se po-mekniH kazalci proti enajeti uri, sta se JuHta in dlurnist poslovila. Želela drug drugemu lahko noč ln odšle spat: diurnist v prodajalno na deanl, Julke v domačo »obo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julke se je neglo rssprsvlla, pihnila luč, zlezla pod odejo In bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho ned njo nekej ropo-' teti In se prevračati. Julke se je počasi po-loteval strah. Skraja js bils še toliko pogumne, de je stopile s postelje, pogledele pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopile do okne in ga odprla. HJadnl nočni viduh je puhnil vanjo, de je neglo seprla okno In zlezla nezej v posteljo. Pod streho Je šumelo delje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od Jeeeni, je pričelo padati J» tleh. Najhujše pe je bilo, de je pričelo ned stropom nekat*fl V TISKAISKO OUT SFAMJOtA KLA ■ > ; .v, éflfNP \ -,-p: f'-'V Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, knjige, kole- darje, letake itd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih s. Ii yODOTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO fiLNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanfle deja vodstvo tiskarn* Cene nnUsko dale prvo vrste. TAM S. N. P. J. PRINTER Y t«?.«« S*. LraM, Atwm CHICAGO, ILL. : dobs na Zeljo tudi vsa ustubva pojasnila