GlWlo^d^iali«;^|^ {^/^^ ljudstva za Podravje $T. 28 PTUJ, 16. juliju 1965 Din 25 Letnii< XVIII. »Tednik« Izhaja pod tem skrajSa- nim imenom od -4 nov 1961 da- lje na predlog Občmslcih odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel. 156 - Si. tek »a- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din Letos skoraj eno milijardo za dela na Pesnici Na občnem zboru Vodne sicupnosti za melio- racijo Pesnišice doline 8. julija 1965 je bilo oce- njeno delo te skupnosti, lte\' ]^2 bilo lani porabljeno za 'V^homelioracije, mostove in ^'"Uge objekte skoraj 620 milijo- Pov dinarjev, medtem ko bo za •r^os opra\ljcna dela porab- U^^nih nad 960 milijonov dinar- jev, z ziirajenim drenažnim si- ^emom^bo osušenih 100 ha za- močvirjenih zemljišč. Na ob- '^očju hidrosistema so po in- vesticijskem programu predvi- ^•^ria sledeča dela: v osrednji dolini Pesnice 4200 m osuševalne ^'"enažne mreže, v stranskih do- nnah 5400 m osuševalne drenaž- mreže, letos še graditev mo- ^^ov in gazi. Zgrajeni bodo mo- f^'^^! na Pesnici, v Derbetincih Gočovi, most na Krki \ ^^^iiiKih, v Drvanji v Derbe- jarku in na južnem obrobnem Krki, 1 na Zg. Brnci, 1 v črm- cu, 2 v Drvanji in 4 na sever- nem obrobnem jarku. Točna lo- kacija za gazi še ni določena. Sredstva raznih občin v obli- ki vodnega prispevka v korist del na Pesnici so vplačana za 1965. leto le v višini 66,69 % od skupne vsote odmerjenih 9,675.604 din. Med najboljšimi plačniki so občine Lenart (93,39%), Maribor Center (64,52%), Ptuj (62,7%) in Ma- ribor Tezno (52,65 9o), medtem ko so zaostale s plačili občine Ormož (24,23%), Maribor Ta- bor (21,52%) in razni obvezni- ki (24,41%). Območje občine Ormož je plačalo lani le eno če- trtino odmerjene vsote. Odkupljenih že 4497 hti zemlje Kmetijske organizacije na ob- močju Vodne skupnosti za me- lioracijo Pesnice so upoštevale obveznost po investicijski po- godbi, da morajo odkupiti te organizacije do 1. aprila 1965 50 % v hidrosistemu vključenih zemljišč, to je od skupnih 9600 ha 4800 ha. Največ je od- kupil KZAK Lenart in sicer 1263 ha, potem AK Maribor J154 ha, KZ »Jože Lacko« 899 ha, 755 ha KK Ptuj in 426 ha KZ kombinat Jeruzalem-Ormož. Skupno je že odkupljenih 4497 ha ali 93,68 %, za odkup pa še ostane okrog 300 ha. Agro- kombinata Maribor in Lenart sta plan odkupa presegla, v za- ostanku so le kmetijske orga- nizacije v spodnjem delu hidro- sistema. Odbor Vodne skupnosti za Pesnico je seznanil zbor tudi z vsebino odloka Okrajne skup- ščine Maribor, ki se nanaša na koristnike kmetijskega zemlji- šča na območju hidrosistema in na plačevanje odškodnine. Po tem odloku bi morali koristniki plačevati prispevek za plačeva- nje anuitet in za stroške vzdr zevanja. Poplavno območje bi moralo nositi 80—85% vseh stroškov, ker bi imelo največ koristi od melioracij, vplivno območje pa le 15—20 %. To pa še ni dokončna rešitev. Po raz- pravah s prizadetimi bo morala o tem sklepati Občinska skup- ščina Ptuj in šele njen odlok bo potem pravno vel javen. Ob inve- sticijah 2,810 milijonov dinar- jev znašajo stroški, anuitete, amortizacija in vzdrževanje na ha v hidrosistemu vključenih zernljišč^ 43,327 dinarjev. Zbor se je dalje časa zadržal pri vpra- šanju amortizacije, znižanju stroškov vzdrževanja hidrosi- stema, pri podražitvah materia- la in dela, pri dodatnih vlaga- njih za ureditev sodobne kme- tijske proizvodnje v meliorira- ni dolini Pesnice itd. Končno je bil zbor seznanjen z vsebino temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, 13/65) in s spremembami, ki jih pri- naša, zlasti pa z vodnim pri- spevkom za rabo in koriščenje voda v določene gospodarske ali komunalne namene kot za- radi izpuščanja onesnaženih vo- da ter z odškodnino za vzdrže- vanje Aodnogospodarskih ob- jektov in naprav za zaščito pred poplavami, za osuševanje in namakanje zemljišč. Končno je bilo sklenjeno, da plačajo člani vodne skupnosti za zemljišča, vključena v hidro- sistem, vodni prispevek v istem znesku kot lani, tj. 800 dinarjev po ha do 31. marca 1965, od 1. aprila 1965 do 31. decembra 1965 pa namesto vodnega prispevka odškodnino v istem znesku 800 dinarjev po ha. Občni zbor je pooblastil upravni odbor za iz- vajanje vseh ukrepov, ki bodo nujni v zvezi z novo zakonoda- jo in s hidrosistemora na ob- močju Pesnice. VJ. Dvajset let Zveze komunistov Dvajset let je za zgodovino kratka doba, toda dvajset let socialistične graditve v naši ob- čini mnogo pomeni! To obdob- je je tako temeljito in vsestran- sko preobrazilo našo skupnost, ljudi in okolico, da težko najde- mo kakršnokoli primerjavo. O \sem tem je bilo mnogo prika- zanega in povedanega ob letoš- njem' nadvse slovesnem prazno- vanju 20-letnice osvoboditve. Vsi ti uspehi v obdobju 20-letne socialistične graditve so plod naporov in žrtev slehernega ob- čana, predvsem pa plod priza- devanj zavestne j šega dela obča- nov — s komunisti na čelu. Dvajset let legalnega delovanja Zveze komunistov pomeni tudi številčno rast članstva v naši občini. PRED DVAJSETLMI LETI: V prvem ohranjenem zapisni- ku seje okrajnega komiteja KPS Ptuj z dne 17. maja 1945 je med drugim napisano: »Partija je v ptujskem okra- ju maloštevilna. Vsega skupaj je v okraju 23 članov in 10 kan- didatov, organiziranih v petih celicah. Poseben problem Parti- je je v tem, da prav v mestu "Ptuju sploh ni nobene celice.« Število članov se je v nekaj mesecih potrojilo s sprejema- njem borcev in aktivistov. Pre- cej jih je prišlo ob demobiliza- ciji iz armade. Nekaj se jih je vrnilo iz taborišč in izgnanstva. V zapisniku seje okrajnega komiteja z dne 6. septembra 1945 je med drugim tudi napi- sano: »Naša Partija je še mlada in nezgrajena, vendar poštena in predana. Ne zna Se delati, kot bi bilo želeti. Partijci bi morali bi- ti bolj povezani z množicami preko množičnih organizacij; te- žišče svojega dela bi morali prenesti na sindikat. Do konca avgusta je bilo v okraju usta- novljenih že 26 sindikalnih po- družnic, v katerih jc vključeno 1280 delavcev in pri njih bo Partija našla največ opore.« Tako pričajo dokumenti o stanju Zveze komunistov v na- ši občini iz časa pred dvajseti- mi leti, ko je Partija, kot po- budnik in organizator narodno- osvobodilnega boja in sociali- stične revolucije, zaključila naj- težje, a najslavnejše obdobje v naši zgodovini. Toda takrat^ je bila pred njo prav tako težka in odgovorna naloga, da posta- ne organizirana vodilna sila de- lavskega razreda in delovnega ljudstva pri graditvi socializm;.<. Revolucionarnih dejanj in be- sed je bilo mnogo, če ne z ljudmi starih nazorov in misli, pa vsaj nesodobnih in starih navad. Temelji starega reda okoli nas in v nas so se umikali novim. Marsikaj okoli nas se jc hitreje spreminjalo kot pa v nas. Teh sprememb še ni konec. Potrebno je daljše obdobje z odpravo stare miselnosti in sta- rih navad pri ljudeh. Ker so stare navade pogosto močneje zakoreninjene kot nove misli, so v človeški družbi zunanje spre- membe hitrejše kot notranje. Prav zaradi tega prihaja v gra- ditvi socialistične družbe tudi do posameznih slabosti in od- stopanj, ki tu in tam ovirajo hi- trejše uveljavljanje socialistič- nih odnosov med ljudmi. (Nadaljevanje na 2 stiaiiij Velika televadiia revija SVETOVNI PRVAK MIRO CE- RAR IN OSTALI N.VJBOL.IŠI TELOVADCI V PTUJU V soboto, 17. t. m., ob 19. uri, se vam obeta edinstvena prilož- nost, da si boste ogledali nasto- pe naših svetovno znanih telo- vadcev. Nastopali bodo na ro- kometnem stadionu Drave. Nastopili bodo: MIRO CERAR, eden izmed najboljših telo- vadcev na svetu. Svetovni prvak na konju z ročaji in na bradlji, nosilec več olimpijskih odličij in najboljši športnik Jugoslavije. Kot vsi ostali telovadci bo tudi Miro v Ptuju nastopil na vseh orodjih; prikazal bo tudi vaji na konju z ročaji in na bradlji, s katerima je osvojil naslov sve- tovnega prvaka. To bo vsskakor na.iveč'JD posebnoiit prireiit-ve (Nadaljevanje na 6. stram) Borlska razglednica Turiste, ki so na oddihu na Borlu, kličejo na zajtrk, kosilo iu večerjo s tem zvončkom, ki je pritrjen nad globokim studen- cem na grajskem dvorišču OB NAJNOVEJŠEM GOVORUPREDSEDNIKA JOHNSONA Po stari poti Enote osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu so v zad- njih tednih naravnost preplašile sajgonske kroge, Američanom pa povzročile dodatne skrbi. V kratkem času so osvobodile več okrožnih središč, posebno v ob- robnih provincah. Ameriške enote bodo v Vietnamu sicer kmalu dosegle ogromno številko 100.000, vendar tudi ta ne bo spremenila položaja. Odpor proti ameriškemu po- sredovanju v Vietnamu prehaja počasi tudi na ameriška tla. Najnoveiši »udar« v Sajgonu, ki je pripeljal na krmilo generala letalstva Kyja, in zamenjava veleposlanikov (namesto upoko- jenega generala Taylorja priha- ja semkaj spet prejšnji velepo- slanik Cabot-Lodge) pričata o nervozi, ki vlada v južnoviet- namskern glavnem mestu. Predsednik Johnson je zato v torek v daljšem govoru pojasnil ameriške načrte v Vietnamu. Podrobno jc opisal vojaški po- ložaj. Pri tem je značilno, da je uspehe osvobodilnega gibanja v zadnjih dneh pripisal okrep- ljeni pomoči »s Severa«, ne pa bojevitosti, disciplini in iznajd- ljivosti osvobodilnega gibanja. S tako oceno je seveda opra- vičil svoje strateške načrte. Američani morajo poslati še več enot v ta del sveta in močneje poseči v vojaške operacije tako z ljudmi kakor z vojaškim ma- terialom. Ameriška letala bodo še naprej bombardirala »izbrane cilje« v Severnem Vietnamu. Politika nasilja se torej nada- ljuje, pogajanja, na katera čaka svetovna javnost, pa so povsem potisnjena v ozadje. Sedaj ta način odklanja tudi osvobodilno gibanje in upravičeno postavlja svoje pogoje. Kaže, da skušajo v ZDA po radiu in tisku prepričati javnost, da je spopad v Vietnamu nujen. Vse bolj beremo poročila o tem, da so sovjeti že uredili atomska oporišča na severnovietnamskih tleh. Nedavni sovjetsko-sever- novietnamski vojaški razgovori v Moskvi so baje ta proces sa- mo še pospešili. Spopad med sovjetskimi in ameriškimi če- tami je potefntakem dejstvo, s katerim je treba računati, pra- vijo. Morda bo šlo samo za »lo- kalno poizkušno sil«, toda spo- pad se bo pričel... Ali naj to pomeni, da so v Washingtonu sploh opustili mi- sel o morebitnih pogajanjih in s tem tudi težnje, da bi sovjet- sko-ameriškega dvogovora, ki sta ga svoj čas pričela pokojni Kennedy in nekdanji premier Hruščov, jiadaljevali? Protesti svetovne javnosti potemtakem niso zalegli. Vendar je težko verjeti, da bi ZDA zares hotele tvegati širši mednarodni spopad sedaj, ko kaže, da sovjetsko-se- vernovietnamska pomoč proti ameriški agresiji ne bo ostala samo obljuba. Tudi v ZDA je slišati vedno več glasov proti taki ameriški politiki. Seveda pa je predvsem stvar domače javnosti, da s pri- tiskom proti določenim »bojevi- tim krogom« v Washingtonu iz- posluje politiko, ki bi pritisk z orožjem zamenjala z razgovori za zeleno mizo. Ostali d^PBodki Te dni sta pozornost naše jav- nosti pritegnila posebno dva dogodka, ki močno posegata v naše politično in gospodarsko življenje. Katastrofalne poplave in neurje, kakršnega zlahka ne pomnimo, terjajo pomoč vse skupnosti, da bi škodo čimprej nadoknadili in prizadete kraje spet osposobili za normalno življenje. Kakor pravijo poro- čila, se je Donava počasi umak- nila v svojo strugo. Več podrobnih razlag in se- stankov pa terjajo novi gospo- (Nadalievanje na 3. strani) V septembru krajevne konference SZDL Od 1. do 20. septenbia t. 1. bo- do delovne ko.iferenco krajevnih organizacij SZDL na območju ob- čine Ormož. Nanje se priprav- ljajo odbon Krajevnih organizacij SZDL. Poročila bodo ^sebovala oceno dela orgaiiizacij v letošnjem le- tu in analizo problemov občin- skega gospodar&cv.i ler družbenih služb, ki se nanašajo na novo go- spodarske reforme. Foročila bodo nadalje vsebovala anr.lizo dcsena- njega dela, problemov, uspehov, pomanjkljrvOoU '^n slabosti KO SZDL ter j^mernice. kako i'h bo mogoče odpraviti. Iz poroči! bo razvidno gibanje članstva SZDL, druibeno-politična aktivnost in prizadevanja krajevnega odbora za rešitev raznih prtih vprašanj ter nerešenih problemov Na konferencah bi naj izmenja- li neaktivne člane odbora KO SZDL in izpopoln.'li odbor z no- vimi delavrJmi in aktivnimi druž- beno političnimi delavci za splo- šen napredek in za napreaek svo- jega kraja ter za pospeševanje družbeno politične tn kulturne dejavnosti Na območju občine Ormož jc 12 KO SZDL -.n t; bode izvolili na delovnih Vionferencsh delegate za občinsko konferenco. stran 2 »TEDNIK« — petek, 16. julija 1965 Stran 2< Občinska skupščina bo zasedala 19. julija v PONEDELJEK, 19. JULIJA 1965. SE BOSTA ZOPET SE- STALA OBA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ. ZADRZALA SE BOSTA NA SKUPNI SEJI IN DELOMA NA LOCENIH SEJAH PRI 17 VPRAŠANJIH IN ODLOČITVAH, KI SE NANAŠAJO NA RAZNA SAMOUPRAVNA, PRAVNA, FINANČNA IN KADROV- SKA VPRAŠANJA V PREDLOGU DNEVNEGA REDA ZA TI SEJI. Na ponedeljkovi skupni seji bosta zbora seznanjena s prob- lemi notranje delitve dohodka t^r prehoda na 42-urni delovni t^den in z vsebino raznih pred- I logov. Ti se nanašajo na pred- loge za sprejem odloka o zmanj- šanju sfedstev, razporejenih v proračunu občine Ptuj, o dolo- čitvi obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne delovne or- ganizacije in podjetja storitvene dejavnosti, o ustanovitvi sklada za požarno varnost občine Ptuj, o spremembi odloka o občinskih prispevkih ih davkih v občini Ptuj, o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprlspev*- ka v letu 1965 na območju sta- novanjske skupnosti Kidričevo za obnovo krajevnih cest in poti ter za izgradnjo otroških igrišč. Na dnevnem redu teh sej so tu- di predlogi za sprejem rešitev, ki bi jih naj sprejela skupščina, in sicer ^lede spremembe odlo- ka o uvedbi krajevnega samo- prispevka v letu 1965 na območ- ju stanovanjske skupnosti Ki- dričevo za obnovo pokopališč na Hajdini In v Lovrencu na Dravskem poljui dalje glede po- trditve zaključnega računa knji- govodstva dohodkov za 1964. le- to, glede prenosa posebne pro- računske rezerve iz leta 1965 v cestno komunalni sklad in kra- jevnim skupnostim za odpravo posledic po poplavah, pa tudi v zv6zi s finančnim načrtom cest- no komunalnega sklada za 1965. leto. Kot je običajno na sejah zborov, bo tudi na tej seji re- šenih nekaj prošenj za poroštva, potrjenih nekaj statutov raznih skladov (kmetijskega, cestno- komunalnega, zdravstveno-inve- sticijskega irl socialnega), usta- novljena komisija za klasifika- cijo zemljišč in imenovanje njenih članov, imenovanje še dveh članov v svet Počitniškega doma Biograd na moru ter konč- no predlogi in vprašanja odbor- nikov. Na iločeni seji bodo opravlje- ne vse formalnosti v zvezi z no- vo izvoljenim odbornikom v vo- lilni enoti Cirkulane in s sveča- no izjavo novo izvoljenega od- bornika. V zvezi z delitvijo čistega dohodka je pripravila komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka izčrpno poroči- lo o svojih ugotovitvah in pred- logih. To poročilo bo osnova za diskusijo in za rešitev proble- mov s tega področja in je od- bornikom razložena v sledečem: Problemi delitve dahodlca Naloga komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dO'^ hodka kot družbeno-nadzorstve- nega organa skupščine je bila spremljati izvajanje politike, notranje delitve, nagrajevanja in da je nudila delovnim orga- nizacijam strokovno pomoč pri izpopolnjevanju in nadaljnjem razvijanju sistema delitve in na- grajevanja po delu. Komisija je imela 7 članov. V glavnem je bila sestavljena iz predstavnikov delovnih in druž- beno-političnih organizacij. Ekonomske spremembe, s ka- terimi so bili v znatni meri spre- rtjenjeni nekateri družbeni od- nosi, so narekovale določene spremembe v odnosih na pod- ročju ustvarjanja in delitve do- hodka ter nagrajevanja. S tem pa se je nujno menjal položaj in funkcija komisije, kajti odslej ni več neposredno odločala pri uveljavljanju načel delitve. Delovne skupnosti so s tem dobile samostojnost in pravice do neposrednega samoupravlja- nja na tem področju. Nastopila je živahna, ekonom- sko-politična predpriprava, ki je pripomogla in omogočila delov^ nim skupnostim, da so začeli sprejemati progresivna načela in stališča o notranji delitvi. S tem pa se je začel proces postop- nega uveljavljanja različnih ob- lik neposrednega unravlianja. ki ' so proizvajalcem odpirale vednč več možnosti, da so v vedno večjem obsegu samostojno od- ločali o vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski in družbeni razvoj. Delovne organizacije so izde- lale vrsto analiz ter ugotavljale in presojale razne ekonomske faktorje, od katerih zavisi pro- duktivnost dela in ekonomičnost poslovanja, z željo, da bi ures- ničile načelo delitve po delu. Komisija kot nadzorstveni or- gan je odigrala v obdobju od leta 1961 do 1964 nedvomno po- membno vlogo. Saj je stvarno pomagala po svojih možnostih delovnim organizacijam in rea- lizaciji splošnih navodil in smernic. Spremenjeni pravilniki o delitvi čistega dohodka, ki so jih bile gospodarske organiza- cije dolžne prilagoditi splošnim družbenim načelom, so pokazali, da so skušale delovne skupno- sti v večini primerov formalno zadostiti ustreznim predpisom in splošnim družbenim težnjam. V letu 1964 je imela komisija 4 redne seje, kar je bilo glede na pomembnost tega področja v splošnem družbeno-ekonomskem dogajanju vsekakor premalo. Na sejah je komisija v glav- nem obravnavala analize o gi- banju zaposlenih, o povprečnih osebnih dohodkih ter o gibanju produktivnosti dela. Občasno in (Nadaljevanje na 3. strani) Dvajset let Zveze komunistov (Nadahevnnte « I strani) ŠTEVILČNA RAST ZVEZE KOMUNISTOV: V razdobju dvajsctili let sO* dalističnc graditve je bilo spre- jetih na območju naše občine v Zvezo komunistov okrog 2300 flčvih članov. Nekateri izmed teh niso bili dovolj resni in so zato kmalu odpadli. Mnogi so Iftfekaj let aktivno delali z vne- ffto revolucionarjev, toda sčaso- ma je njihova revolucionarnost splahnela. Bila je bolj demon- strativna kot zavestna. Vsi niso fnogli slediti hitremu tempu fazvoja in spreminjanja odno- sov, zato so zaostali, omagali in 6dpadli. Nekaj je bilo tudi ta- kih, ki so pokazali le navidezno revolucionarnost. Izrabljali so jo predvsem za svoj položaj in ža svoje osebne interese. Ra- zumljivo, da za take ni bilo me- sta v Zvezi komunistov. V tem razdobju je bilo izključenih iz članstva ali je bilo črtanih na Osebno željo okrog 900 članov. Mnogo članov je v občino pri- šlo, še več odšlo predvsem do Itta. 1959, kar je bilo značilno 2a gospodarsko manj razvita področja. Danes dela na ob- ftlOčju občine 1251 članov v 81 osnovnih organizacijah. Samo na področju mesta Ptuja, kjer še maja 1945 ni delovala nobe- na partijska' celica, deluje da- nes 49 osnovnih organizacij S 775 člani ZK. Od v.seh članov ZK je v ol5či- ni 358 žensk ali 28,6%, kar je sicer v odstotkih nad republi- škim povprečjem. S tem pa še ne smemo biti zadovoljni. Naša dolžnost je uspešneje odprav- ljati obstoječa protislovja, ki so med nalogami in pravicami žen- ske, saj jo smatramo kot ena- kopravnega člana naše delovne skupnosti in cenimo njeno ma- terinsko poslanstvo. Zadovoljni tudi ne moremo biti z odstotkom mladih članov v Zvezi komunistov. Mladih do 25 let je le 10 %. Izboljšali mo- ramo odnos starejših do mla- dine, skrbeti za neposredno po- vezanost z njo ter ji moramo potrpežljivo in vztrajno dokazo- vati vsa dejstva o naši včerajš- nji, današnji in jutrišnji druž- bi. To je najuspešnejša pot za pridobivanje novih članov iz mladinskih vrst. Osnovna naloga organizacij ZK je skrbeti za številčno in kvalitetno rast Zveze komuni- I stov. To bodo dosegle le ob : stalnem prilagajanju svojega dela novim potrebam na vseh področjih in odpravljanju vse- ga, kar se ponavlja negativnega iz preživelih družbenih odnosov, predvsem v delovnih organiza- cijah, kjer proizvajamo za se- danjost, in v šolah, kjer vzgaja- mo mladino za bodočnost. V vsebini dela naj prevladuje i skrb za napredek socialistične skupnosti, posluh za probleme delovnega človeka in nenehno izboljševanje odnosov med ljudmi. F. Fideršek „PETOVIJA** se izpopolniuie Podjetje »Petovia«, živilska in- dustpja Ptuj, se pripravlja na dokončno preselitev obrata v mestu za proizvodnjo alkohol- nih pijač, ki je postal ob se- danji kapaciteti že pretesen, v prilično urejene prostore na Bregu, ki jih še v celoti ne iz- koriščajo. Še pred to preselitvijo pia mo- rajo v obratu na Bregu zame- njati parni kotel. Sedanji par- ni kotel, ki služi namenu že od 1903! leta, ne odgovarja več na- menu glede na potrebno obre- menitev. Ta kotel rabijo za pra- nje steklenic, destilacijo in pa- Sterizacijo ter za ogrevanje pro- storov. Ce ne bodo imeli ogre- valnih naprav priključenih na kotel večjih kapacitet, tudi pro- izvodnja ne bo dosegla planira- nih količin. Nov parni kotel jih bo stal nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Tej večji investiciji se ne morejo izogniti, ker je od nje odvisna nadaljnja planska proizvodnja. S primernim povečevanjem proizvodnje alkoholnih pijač pa bodo povečevali tudi proizvod- njo konzerviranih povrtnin in sadne predelave. Ta proizvod- nja se vsako leto povečuje. »Pe- tovia« je dosegla na tem pod- ročju vidne uspehe tako glede kvantitete in kvalitete. V bodo- če nameravajo pasterizirati sadje in povrtnino, za katerima je na domačem in svetovnem tržišču veliko povpraševanje. Letno bodo lahko izvozili vsaj 500.000 steklenic različnih pre- delanih povrtnin. Z nabavo in montiranjem transporterja, ki jim je prav ta- ko neobhodno potreben, bodo lahko spremenili organizacijo proizvodnje v korist proizvod- nje alkoholnih in brezalkohol- nih pijač ter konzerviranja po- vrtnin. Kljub prednjim izpopolni- tvam naprav še ne bo to pod- jetje moglo proizvajati pod ena- i kimi pogoji, kot proizvajajo \ podjetja z novimi napravami, i kljub temu pa ne bo za njimi I zaostajalo, ker si je pridobilo doslej za tovrstno proizvodnjo dragocene izkušnje in potreben kader, ki razume potrebe in na- loge podjetja in zahteve doma- čega in svetovnega trga. V. J. Ograje in plotovi ob ptujskih ulicah v času turistične sezone se sprehajajo domači in tuji turi- sti po ptujskih ulicah in opazijo ob tej priložnosti številne po- manjkljivosti ob hodnikih ptuj- skih ulic in cest. Posebno razočara močna po- vršnost vzdrževanja ograj in plotov ob naših ulicah in drevo- redih. Namesto da bi takoj po- pravili manjše poškodbe ograj pustimo propadati ali raz- širiti manjše odprtine plo- tov ali večji del plota celo po- rušiti ali prevrniti, ker ni bil v pravem času popravljen. Z eno letvo se da plot za nekaj let popraviti, sicer pa ga je po- tem mogoče obnoviti le z veliki- mi stroški ali pa vsaj za silo popraviti. Kako je mogoče, da za take nedostatke na naših ulicah nih- če ni pristojen. Kdo ima v ob- čini na skrbi te zadeve in kako jih ne opazi in ne i)'^ 'irlv. rta bi prišlo pravočasno do popra- vila? Pri teh zadevah ne gre dru- gače, kot da pristojna uradna oseba opozori lastnike ograj v mestu, naj popravljajo take nedostatke, ne glede na to, ali so privatniki ali hišni sveti. Naj navedem samo nekaj pri- merov takih ogroženih plotov ob cestah v Ptuju. Na tratah ob Grajeni se podira ob poslopju skladišča pri žveplarni zidan plot na celi črti. Tega plota nih- če ne popravlja. Ta zid bi se dal pokriti z betonirano streho in bi zdržal še deset do petnajst let. Nepopravljen plot pa se bo v prihodnjem dveletnem obdob- ju sam podrl. Prav tako se je začel podirati plot pred hišo, kjer je bila prej železniška sekcija, v prejšnji Zrinjpki-Frankopanski ulici. Prej je vzdrževal ograjo okoli vrta pred hišo lastnik. Ze šest :et se za to ograjo nihče ne bri- ga. Ves plot se bo kmalu zru- šil. Tu se vsak dan sprehajajo tujci, ki pridejo čez mestni park ob železnici nazaj v mesto. Takih in podobnih plotov je še več po mestu. Ali bi se ^mo naše ptujsko društvo moralo brigati tudi za take potrebe ptujskega mesta in odborniki društva? Prav gotovo njihovo zanimanje za to ne bi zadoščalo. Odbor lahko smo svetuje hiš- nim lastnikom ali pravnim ose- bam, naj plotove popravijo, ne morejo pa zagotoviti, da se bo to tudi zgodilo. C. F. ODKUP TELET Kmetijska zadruga Ormož red- no odkupuje telota vsakih 14 dni. Odkup telet in govedi je na območju obči'ne Ormož precej- šen, saj 30 za zasebne km3toval- ce ugodnejše cene. Razumljivo je, da bo potrebovala zadruga le- tO'S mnoffo telet za novo zgrajeno farmo v Središču. Kapaciteta farme bo 2500 govedi. Ugotovljeno je, da se maniša na območju občine Ormož števi- lo plemenskih krav, kar ne- ugodno vpliva na nadaljnji raz- voj živinoreje v občini. Kaže, da si bodo zasebni kmetovalci morali v hribovitih področjih bolj pomagati z živinorejo. Vest! iz sindikatov Novo izvoljeni Občinski od- bor sindikata delavcev industri- je in rudarstva Jugoslavije za občino Ptuj se je sestal 12. ju- lija letos v Sindikalni šoli »Franc Kramberger«. Na tej prvi redni seji sta bila izvoljena J02E SE- GULAizTGA Kidričevo za pred- sednika in STANKO LEPEJ iz Ptujske tiskarne za tajnika Ob- činskega odbora sindikata. Zaradi aktualnih nalog problemov v zvezi s stabilizacij" gospodarstva in s področja »i' stema delitve je formiral odbot stalno komisijo za gospodarstvo, v katero je imenovanih 6 čla- nov komisije, ki ima nalogo, se loti po izdelanern načrtu pro- učevanja vseh notranjih problP' mov na področju gospttriarienj^ in delibve po delu v industriji Njena naloga je tudi konkr^tn^ strokovna pomoč. Nadalje je imenoval odbof 6-član.sko stalno komisijo za df" lavsko samoupravljanje, ki irn^ nalogo stalno spremljati in pro' učevati razvoj delavskega sa- moupravljanja v delovnih nri\S' nizacijah industrije, pfMiir!" vsebino, oblike in metode d?" delavskih svetov, svetov delov nih enot in upravnih odboro^^ Posebno se bo morala za.nima^ za izvajanje statutov jn z.a izv3' Janje notranje zakonodaje m f^' meljnega zakona o di^lovnih ra*' merjih ipd. Obe imenovani komisiji imat* nalogo pripraviti ustrezne ani' lize s področja industrije, ki j'^ bo potreboval zbor Občinskerostore Pred kratkim je kupil Zavod za stanovanjsko gospodarstvo Ormož v Ormožu zasebno hišo, ki jo bodo preuredili za potrebe otroškega vrtca. Pretesni prostori v seda- nji zgradbi vrtca so bili poglavitni problem kolektiva. S tem se je ukvarjal že dalj časa. Novi prosto- ri vrtca bodo večji in izven pro- metnih ulic. Tukaj bodo imeli več prostora za igranje na prostem. Partizcinsku patrulja je obiskala borce na domu 4. julija je bila v Podgorcih proslava dneva borca in 20-'.e*t- nice osvoboditve. Ob tej prilož- nosti je KO ZB organizirala osemčlansiko partizansko patru- ljo, ki je obiskala skoraj vse družine borcev. Namen patrulje je bil pozdraviti borce in njihove družine. Patrulja je obiskala 27 družin in se z njimi zadržala v krajšem razgovoru. Iz Podgorc m sosednjih vasi je v NOV pad- lo več borcev. Za proslavo dneva borca v Podgorcih je bil pripravljen pe- ster program. Nas-topili so tudi pionirji v gasilskih uniformah, ki so uspešno izvedli dvodelen napad na požar. Deset mladih gasilcev se je dobro izkazalo, z gasilsko vajo so dokazali svojo sposobnost in požrtvovalnost. V ptujskem muzeju vsak mesec večji obisk Tudi v ptujskem muzeju se občuti, da je turistična sezona v polnem razmahu, saj se je število obiskov močno povečalo. V januarju je obiskalo muzej 12 tujih in 286 domačih obisko- valcev, že v februarju pa se je obisk povečal na 34 tujih in 934 domačih turistov. V ostalih me- secih je bil obisk takle: v mar- cu 50 tujih, 916 domačih; v aprilu 171 tujih in 126 doma- čih; v maju 571 tujih in 4636 domačih; v juniju pa 353 tujih in 8689 domačih turistov. Šte- vilo obiskov se je v juliju še bolj povečalo. Ze v začetku ju- lija je obiskalo muzej 180 tu- ristov iz Gorice. Skupaj je obiskalo v prvih šestih mesecih letošnjega leta ptujski muzej 1191 tujih in 17 tisoč 150 domačih obiskovalcev. Ce analiziramo obiskovalce še po narodnosti, vidimo, da je bilo izmed tujih turistov največ Av- strijcev — 1063, med domačimi pa dominirajo Slovenci, ki jih je bilo 13.857. Tudi iztržek za vstopnice, razglednice in prospekte se je iz meseca v mesec večal. Janu- arja je znašal 24.530, februarja 83.460, marca 47.670, aprila 77.740. maja 399.680 in junija 449.420 dinarjev. To pomeni, da znaša iztržek šestih mesecev 1,034.830 dinarjev, do konca leta pa bo verjetno nad dva milijona di- narjev. Priprave na krvodajalsko akcijo VASA kri BO REŠILA ŽIVLJENJE PONESREČENCU IN MU BO OHRANILA LJUBO ZDRAVJE. ČLOVEKOVA HUMA- NOST SE ODRAZA V POMOCI DO BLIŽNJEGA. Letošnja krvodajalska akcija se bo pričela v Ormožu 21. sep- tembra in bo trajala 2 dni. Za odvzem krvi bo poskrbel repu- bliški transfuzijski zavod Ljub- ljana. Krvodajalska akcija je v Ormožu vedno uspela. Letos pričakujejo pri občinskem od- boru RK Ormož, da se bo po- večalo število krvodajalcev in da jih bo prišlo vsak dan nad 250. Bilo bi prav, da bi prišli med krvodajalce tudi tisti ob- čani, ki doslej v takih akcijah še niso sodelovali. Vsakdo lahko postane krvo- dajalec, ki ni mlajši od 18 in ne starejši od 60 let, če je te- lesno in duševno zdrav. Ob tej priložnosti vas bodo zdravniki brezplačno pregledali in ugot07 vili vaše zdravstveno stanje. Po potrebi vas bodo celo napotili na zdravniški pregled. Ob sla- bem zdravstvenem stanju za- radi izčrpanosti ali bolezni vam krvi ne bodo odvzeli, pač pa vas bodo evidentirali kot hu- manega človeka, ki razume člo- veka v stiski. Lanska krvoda- jalska akcija je pokazala, da je predvsem med kmetovalci pre- cej ljudi, ki bolehajo na tej ali drugi bolezni in se tega niti ne zavedajo. Lani se je odzvalo ob krvodajalski akciji 423 krvoda- jalcev. Od teh 34 niso od- vzeli krvi. Za krvodajalsko ak- cijo se je prijavilo 635, odvze- ma pa se je udeležilo 212 krvo- dajalcev manj. Na območju občine Ormož je 19 krajevnih organizacij RK z 2350 člani. Od vseh članov j% približno 1300 krvodajalcev in izmed njih je precej takih, ki so že nad petkrat darovali kri. Lani je bila krvodajalska ak- cija v avgustu. Krvodajalci iz občine dajejo enkrat letno kri transfuzijski postaji Ljubljana, Krvodajalci iz KO RK Kog in Središče darujejo kri ptujski bolnišnici. Ta dvakrat odvzema kri. Lani so darovali krvodajalci iz občine Ormož 123.820 kubič- nih centimetrov krvi. Za krvodajalsko akcijo je važno, kako in kdaj bodo z njo seznanjeni občani. Najbolje bi bilo, da bi se pogovorili člani RK z nekrvodajalci. Tako bi jim lažje obrazložili pomen in važnost te akcije. Pridobimo čimveč krvodajalcev in krvi, ki bo služila za zdravljenje bolnih delovnih ljudi. Krajevne organizacije RK bi se morale resno zavedati svo- jih nalog. Morda bi koristila še tozadevna predavanja, na ka- terih bi se seznanili občani s pomočjo, ki jo lahko nudijo tu- di ob krvodajalski akciji. Delo mestne organizacije RK Ormož Krajevna organizacija RK Or- mož je precej agilna. Šteje 410 članov, in kot pravijo, bodo število članstva še povečali. V minuli izobraževalni sezoni so organizirali tečaj o negi bol- nika na domu. Organizirati so hoteli tudi kuharski tečaj, kar pa jim ni uspelo zaradi pomanj- kanja primerno usposobljene kuharice. Krajevna organizacija RK je izvedla letos krvodajalsko akcijo za ptujsko bolnišnico. Te se je udeležilo 30 krvodajalcev. KO RK skrbi in vodi evidenco nad starimi, pomoči potrebnimi ljudmi; razdeljuje jim pomoč in drugo. Zasluži vse priznanje za svoje požrtvovalno in huhaano delo. Program dela KO RK Ormož je obsežen in pester. Za pod- mladek RK so pripravili dvoje predavanj o negovanju zob in o zdravljenju zob šolske mla- dine. Za doraščajočo mladino, ki je v sedmem in osmem raz- redu osemletke, so organizirali predavanje o osebni higieni. Bilo je nekaj predavanj o žen- skih boleznih. Krajevna organizacija RK bo navezala tesnejše stike z dru- štvom prijateljev mladine, s pionirsko organizacijo, s kra- jevno skupnostjo in z drugimi družbeno političnimi organizaci- jami in društvi. Dala bo ini- ciativo hišnim svetom za ure- ditev otroških igrišč, dvorišč ter za urejanje mesta. Nadalje se zavzema, da bo čimveč mladine v času počitnic obiskalo obmor- ske kraje. Za najbolj revne otroke bodo poskrbeli ustrezna finančna sredstva. Zelo pomembna skrb krajev- ne organizacije je tudi v tem, da bodo poučili člane podmlad- ka o koristnosti zdravilnih ze- lišč in gozdnih sadežev. Ti lah- ko dajejo naši mladini pomem- ben dodatni zaslužek. Z zbira- njem zdravilnih zelišč in gozd- nih sadežev si bo mladina pre-« cej zaslužila in smotrno izkori- stila svoj prosti čas. Ena izmed poglavitnih nalog KO je, v članstvo RK vključiti čimveč občanov, predvsem tis- to mladino, ki končuje osemlet- no šolanje. Letos bo letovalo 110 otrok v Poreču Letos bo letovalo največ otrolc iz občine Ormož na morju. Ob- čina Ormož organizira skupna letovanja otrok z otroki iz ob- čine Maribor Tabor. Približno 110 šolskih obveznikov iz Or- moža^ in okolice bo letos pre- živelo dobršen del počitnic na naši Jadranski obalL Prvi so odpotovali prvega julija, zadnji pa se bodo vrnili 23. avgusta. Letovanje bo v treh izmenali irt v vsaki izmeni bo približno po 20 otrok in po dva vodiča. Prva izmena se je že vrnila z jadranske obale. Vsaka izmena bo ostala tam približno deset dni. To letovanje je organizira- la občinska zveza prijateljev mladine in je poskrbela tudi za vse potrebno. Prva izmena nf imela na morju najlepših dni zaradi muhastega vremena* Otroci pa so vseeno zagoreli* zdravi in veseli. V Poreču je lepo urejeno leto- višče za otroke, ki imajo tam dovolj prijetnega razvedrila na igrišču in pri plavanju. Po ve-^ čerih se šalijo in se igrajo. Tudi za prevoz otrok na leto- vanje in domov je vse preskrb- ljeno. Privažajo in odvažajo jih z avtobusi. Hrana v letovišču je izdatna in okusna. Za vzgojo otrok in za njihovo varnost na morju- skrbijo vodiči. Prijavnica za ogledalom Anton Ingolič: Prišlo je, kar sta čakala leta in leta. Pravzaprav sta mislila na to že prvi dan, ko sta prišla v sa- jasto rudarsko mesto Merlewald ob nemški meji. — Kako dolgo še, Tina? — Dve, tri leta, da se obleče- mo, da si prihranimo kaj in da bodo pri nas spet sprejemala in bolje plačevali. — Dve, tri leta!, je zavzdihniLa Polona. Lenčka bo že za šolo, Ja- ne^z pa ne bo več šolar. •— Ravno prav, torej tri leta, je rekel Rebernak, kakor da je vrnitev v domače kraje odvisna samo od njiju. Pa so minila tri lota; Tinetu Robernaku pod zemljo, ob ru- darski svetilki, v prahu, znoju in žeji, njegovi ženi Polani pa v tes- nem stanovanju sive rudar.ske kolonije nad rudniikom. Vsako leto zase je bilo daljše kakor do- ma v Loki tri, štiri leta. — Bomo šli?, je vprašala Polo- na tretjo pomlad. — Kam pa hočeS? Tu imam delo. imamo stanovanje, vrt, na- pravil sem kolibo, da bomo re- dili zajce in kokoši, kaj pa ima- mo v Loiki? Nič! — To je, je dejala Polona za- mišljeno, nekaj "bi morali imeti doma, hišico, košček zemlje. — S kočarije si, pa misliš, da človek ne more živeti brez zem- lje. Vsako delo živi človekal — Delo danes imal, jutri ga nimaš, na zemlji pa dela ne zmanjka. Malo je pomolčaia, po- tem pa je le povedala, kar ji ]e ležalo že dolgo na srcu. — Ta- kole mislim: Zdaj, ko smo se ob- lekli in obuli, imamo pa tudi ne- kaj drugih reči, zdaj, ko bo žel tudi Janez v rudnik, bomo lahko začeli dajati na stran. Pisal bi Tomažu, naj pogleda po Loki in bregovih naolčoli. Nekaj se bo že našlo. Nekaj malega, seveda. Na svojem bi živeli, vidva z Jane- zom pa bi hodila v jamo. Rebernak se je nasmehnil. — Dobro si premislila, je po- hvalil ženo, ki je bila v zadnjih mesecih, kar ji ni kazilo lepega, zdravega obraza, ki je Reborn?.- ka razveselil vsakokr3t, ko je prišel izmučen in prepoten iz ja- me. — Da sem?, se je nasmehnila Polona. Tri leta?, je vprašala. — Tri! je pritrdil Rebernak. Odtlej je kapljal Rebemaku samo znoj s čela, lil mu je z ob- raza, z vsega telesa; če je neko- liko dalje stal na istem mestu, se je napravila lužica pod nje- govimi nogami. Tudi Janez se je gnal, kajti še ie imel v spominu pastirske ognje na gmajni in rdeče češnje, pa sočne hruške na stričevem sadovnjaku. Nad sa- dovnjakom je stala Strgarjeva koča, tudi nje se je spominjal, za kočo je namreč rasel bezeg, iz katerega so si delali dečki puške. Ta koča s pedjo zemlje na- okoli je po treh letih postala last rudarja Rebernaka in njegove žene Polone. — Jeseni, kaj?, je dejala Po- lona šesto merlewaldsko pomlad. — Doma je kriza, pK>lovico ru- darjev so odpustili, ostali delajo samo tri dni na tedon, od koče m tiste pedi zemlje pa ne moremo živeti. Počakati moramo. Tu v Franciji je še delo. pravijo da ga sploh ne bo zmanjkalo. — Leto dni? Minila so tudi tri leta, minila štiri, toda Rebernakovi se niso vrnili. Doma krize ni bilo konec, zajela je tudi francoske rudnike. Vendar tudi potem, ko je kriza minila, ko so se začele priprave za vojno, niso šli. Najprej so se po letih krize morali znova oble- či in obuti, potem pa so čakali, da- bo ozdravela Ivanka, prvi otrok, ki se je rodil na tujem, a Ivanka je po skoraj enol3l.nem bolehainju umrla, nato je Reber- nakova hranila denar za njivico nod kočo, ko je imela njivico, je shra.njevala za travnik še više v bregu; vmes se je oženil Janez in mu je bilo treba pomagati; dobro leto pozneje je ovdoveli orožnik vz.el Lenčko in ji je bilo treba kupiti balo, čeprav je prišla v urejen dom; odlagali so tako dolgo, dokler ni prišlo do vojne in jih niso preselili z meje ne- kam v južno Francijo. — Takoj po vojni gremo, je ponavljala Rebernačka, vzdihu- joč za vsem, kar so morali pu- stiti v Merlewaldu. — Seveda, prvi dam, je pritr- jeval Rebernak, ki se je tudi je- zil, da jih je prehitelo. Obema Rebernakovima se je poznalo petnajstletno delo in življenje v tujiini; Rebernak, ki je prišel krepak in zravnan v Mcr- lewald, je hodil počasi, nekohko sklonjen, v licih mu je gorela nezdrava rdečica in rahlo je po- kašljeval; Rebernačka je bila si- cer še vedno postavna, toda v ! obrazu je imela nekaj trpkega in oči se ji niso več bleščale kot nekoč. Ko so Nemci Loreno priključili k svojemu rajhu, so se priseljen- ca znova vrnili v izropana sta- novanja in Rebeinakova sta za- čela življenje znova, že tretjič : Nemci so tu, kakor povsod, trdo ! gospodarili, prepovedali niso sa- mo francosko, ampak tudi slo- vensko in vsako drugo .'slovansko govorico, toda pogovorov o vr- nitvi niso mogli zadušiti. Reber- nakova sta govorila o vrnitvi več kot kdajkoli prej; seveda kadar ^ta bila sama. kaiti Tončka. Toi- netta, njun drugi v tujini rojeni otrok, se je dolgočasila ob takih pogovorih. Končno je le prišel tisti težko pričakovani čas. Na mizi pred ostarelim rudarjem in njegovo ženo je namreč ležala prijavnica. Samo izpolniti jo je bilo treba, napisati namreč, kam hočeš in kakšno delo bi rad doma oprav- ljal. Na postaji te bo čakal va- gon, vanj boš spravil vse, kar imaš, svojo družino in svoje re- či in po dvajsetih letin se boš vrnil. Rebernakovima ni bilo treba razmišljati, kam bi se vr- nila, v Loki sta imela hišico z njivico in travnikom. Tudi delo je imel Rebernak zagotovljeno: v domačem rudniku bo nočni ču- vaj, kakor je bil tu v Merlevval- du, ker mu je pred dvema leto- ma zmečkalo levico, uredili bodo celo; da bo dobival invalidnino v dinarjih; čez nekaj let ps bo stopil v pokoj, kajti zdaj je do- ma drugače, kot je bilo tedaj, ko je moral v svet. Včeraj so bili že tretjič pri njem in mu razlo- žili: samo prijavnico naj izpolni, jutri ali pojutrišnjem pa bodo spet prišli, ga vnesli v seznam in mu povedali, kdaj bo na postaji pripravljen vagon. — Torej, kako misliš. Polona? Triindvajset let gargnja pod Merlewaldom. ko 1e prej *e pet let kopal pod !./oko dokler ga niso zaradi stavke odpustili, še prej pa je služil tri leta za pa-^* stirja nekje nad Loko, enain- trideset let dela je Rebemaku izpilo zdravje, njegova roka, levica je bila brez prave moči, lica upadla, vendar rdeča, toda ne od zdravja, tudi ne od popi- tega francoskega vina, marveč od kamene bolezni silikoze, ki mu je nevarno sedla na pljuča, da je bila zanj, kakor mu je de- jal zdravnik, nesreča v resnici sreča, kajti bolje da je šla le- vica, kakor bi šlo življenje, živ- ljenje pa bi šlo, če bi ostai še dalje v jami. Dvignil je obraz k Poloni, ki je sedela njemu na- sproti, in vprašal še enkrat: — No, kako misliš, Polona? Reci, povej! — Kaj naj rečem? Se vedno jc bila visoka polna ženska, toda njen pogled je bil moten, glas utišan, kretnje počasne, misli obzirne, preudarne. — Nekaj bodo pošiljali Fran- cozi, nekaj bom zaslužil, nekaj nama bo zraslo, je govoril Re- bernak z glasom, kakor da je ves čas mislil na nekaj drugega. — Seveda, seveda. Tudi Polo- nin glas je pričal, da so njene misli drugod. Cez čas pa je le vprašala, kar ii je bilo v mislih: — Janez res ne gre' — Sama veš. kaj sprašuješ!, ie j Rebernak nejevoljno odvrnil. — ' Dobro služi in pozabil je na Lo- Stran ? »T E D M K« — petek. 16. julija Stran f Med obvezniki predvojaške vzgoje »VSAK DAN SE NAUCiMO NEKAJ NOVEGA. PRIJETNO SE POČUTIMO NA TABORJE- NJU IN NAVADILI SIVIO SE NA SKUPNO ŽIVLJENJE.« Poslopje osnovne šole Sredi- šče je letošnjega 30. junija spre- jelo nove stanovalce. Tukaj tabori letos delavska in kmečka mladina, ki se pripravlja na od- služitev vojaškega roka. Prejš- nja leta je bUo taborjenje go- jencev predvojaške vzgoje na Otoku pri Veliki Nedelji. Gojenci predvojaške vzgoje so si okolico šole primerno uredili; postavili so nekaj šotorov, na prostem so uredili jedilnico in skrbijo za red in čistočo. Prejšnji torek so odšli popol- dne na kopanje. Tja jih je vodil komandant tabora Edvard Pa- jek. V taboru je ostalo nekaj gojencev predvojaške vzgoje in komandirji. Več časa sem se menil s štirimi gojenci, ki so z miz pospravljali krožnike in jedilni pribor. Sama dobroduš- nost in smeh jih je. S hrano so zadovoljni, saj je okusna in iz- datna. Vsak dan se naučijo ne- kaj novega in koristnega. Vodje pouka predvojaške vzgoje se trudijo posredovati svojim učencem čimveč prak- tičnega znanja, ker jim bo le- to najbolj koristilo čez leto ali dve, ko bodo oblekli pravo vo- jaško suknjo. Program dela je tako sestavljen, da bi bilo čim več nazornega in praktičnega pouka. Pouk je pred raznimi maketami, shemo in avdiovizual- nimi sredstvi. Teoretičnega po- uka je toliko, kolikor je neob- hodno potrebno. Mladi obvezni- ki predvojaške vzgoje vadijo v Godenincih in še drugod. Prak- tičen pouk daje tudi lepe re- zultate. Obvezniki obvladajo predpisano snov. Uspehi na streljanju so bili zelo dobri. V taboru predvojaške vzgoje je stroga vojaška disciplina, na katero se mora navaditi vsak mladinec. Obiski sorodnikov so dovoljeni, vendar ne sme nihče nositi v tabor alkohola. Gojen- cem ne primanjkuje hrane, še za »repetaše« vedno ostane. V taboru je kantina, kjer se go- jenci lahko tudi okrepčajo. Politično delo je v obliki raz- nih predavanj iz zunanje politi- ke, ustave in gospodarstva. Po predavanjih je razprava, v ka- teri se skoraj vsi oglašajo. Go- jencem posredujejo tudi infor" macije iz dnevnega tiska; na podlagi teh se razvija pogovor. Letošnja prva izmena obvez- nikov predvojaške vzgoje je razdeljena na pet vodov. Prejšnji ponedeljek so obi- skali tabornike predstavniki ob- činskih družbeno političnih lO množičnih organizacij. Z mla- dinci so se pogovarjali sekretar občinskega komiteja ZK Ormož Drago Pintarič, predsednik ob- činskega sindikalnega s\ieta Alojz Balažič, Franjo Križman- čič, predsednik občinskega od- bora SZDL Ormož Vlado Ož- bolt pa je mladincem raztolma- čil nekatera zunanjepolitična vprašanja. Zjutraj ob 4.30 vstajajo. Po jutranji telovadbi je umivanje, zajtrk in nato so praktične vaje; trajajo do 13. ure. Po kosilu je do 17. ure čas svobodne dejav« nosti; ta čas izrabijo fantje za pogovore, igre, branje, kopanje in za drugo. Ob 21. uri ležejo k počitku. Med njim mora biti absolutna tišina. Med vsemi mladinci se je raz- vilo prijateljsko vzdušje. Prva izmena se je že mnogočesa »naučila«: vsak večer »minira- jo« vsaj po štiri postelje. D. R. Obvezniki predvojaške vzgoje v Središču. V sredini komandni kader Ureditev Ljudskega vrta naj postane skrb in naloga vseli prebivalcev Ptuja Odbor za ureditev Ljudskega vrta, ki ga je ustanovil odbor IV. terena SZDL Ptuj, je na svoji drugi redni seji 13. julija letos preverjal, kako se realizirajo n egovi sklepi in načrt, sprejeti na prvi seji 3. junija letos. Ugo- tovili so, da se je delo pričelo načrtno in da že mladinci iz mesta Ptuja urejujejo poti. Značilno za to drugo sejo je bilo, da so načeli udeleženci vr- sto aktualnih problemov za ure*- ditev okolja v mestu Ptuju in problemov okrog vzdrževanja in čuvanja vseli naprav. Poudarili so, naj bi postala ureditev oko- lja skrb in naloga vseh prebi- valcev mesta Ptuja. Mnenja so, da bi naj to postala ena izmed stalnih nalog krajevne skupno" sti Ptuj. Krajevni odbor SZDL Ptuj bi naj mobiliziral vse de- lovne ljudi, da bi z lastnimi si- lami uredili okolje svojega me- sta. Glede ureditve Ljudskega vrta kaže, da ni na razpolago potreb- nih finančnih sredstev, s kateri- mi bi lahko v celoti uresničili načrt ureditve Ljudskega vrta. V ta namen so predlagali Skupšči- ni občine Ptuj uvedbo krajevne- ga samoprispevka. Izdelan bo program ureditve Ljudskega vr- ta, ki bo predložen v javno raz- pravo zborom volivcev na ob- močju krajevne skupnosti Ptuj, ki jih bo sklicala skupščina ob- čine Ptuj. Zbori volivcev bodo- odločali o višini krajevnega sa- moprispevka in o programu ure- ditve Ljudskega vrta. Ta predlog zasluži vse priznanje in podporo vseh volivcev. To je pravzaprav pomembna izpodbuda, da pristo- pimo z lastnimi silami in ob ak- tivnem sodelovanju vseh članov krajevne skupnosti Ptuj k na- črtnemu urejanju našega mesta. Ureditev Ljudskega vrta bi notekala v dveh glavnih fazah. V prvi fazi bi uredili vse poti okrog ribnika, hriba za ribnikom in vse poti na hribu, dohode in okolje otroškega igrišča, kakor tudi igrišča samena in dohodne poti s Potrčeve ceste ob bolniš- nici do Ljudskega vrta. Vse poti bi na novo strasirali, nasipali bi gramoz in drobljenec. V obsto- ječem dovodnem jarku iz hriba bi zgradili zbirni jašek za gra- moz in ostalo, da le-tega ne bo odplavljalo v ribnik. Uredili bi razsvetljavo, ki je popolnoma uničena. Zraven že obstoječega vodnjaka bi namestili še eno pipo za pitno vodo. Uredili bi tudi stranišče. Ob ribniku bi utr- dili robove, očistili nepotrebno ali polomljeno grmičevje. V drugi fazi pa bi uredili rib- nik. Za ureditev ribnika bo izde- lan generalni načrt za njegovo dejansko ureditev s proračunom. Odbor je tudi priporočal skup* ščini občine Ptuj, da bi razpisala natečaj za postavitev kioska v Ljudskem vrtu zS prodajo brez" alkoholnih pijač, sadja, slaščic, razglednic itd. pod najugodnej-, šimi pogoji. Razmisliti pa bo treba tudi o tem, da bi v Ljud- skem vrtu uredili nov gostinski obrat. To bi bile glavne naloge, ki jih lahko predvidi načrt za ureditev Ljudskega vrta. Zbori volivcev naj bi načrt dopolnili z novimi predlogi, tako da bodo upoštevane želje in najboljši predlogi volivcev iz krajevne skupnosti Ptuj. Odbor priporoča, naj bi. zbori volivcev razpravljali tudi o itm kdo bi naj vzdrževal in čuval naprave v naših parkih, na otroških igriščih in drugod. Vse pogostejše je zlonamerno uni- čevanje nasadov, naprav na o'.roških igriščih, košaric za od- padke, luči v parkih ipd. Odbor je mnenja, da je tega krivo tudi to, da še doslej nihče ni bil kaz- novan zaradi takega početju. V bodoče bi bilo potrebno kazno- vati (zelo strogo) vse tiste, ki namerno uničujejo družbeno lastnino In vse, kar služi vsako- dnevno občanom. Odbor priporoča krajevni skupnosti in krajevneftiu odboru SZDL v Ptuju, naj razpravljata v bodoče o vseh teh problemih, da bo končno tudi v Ptuju red vsepovsod, kjer živimo in dela* mo, ter vsepovsod, kamor priha- jajo k nam iz raznih krajev in držav turisti. F. B. Tečaj higienskega minimuma Minulo izobraževalno sezono je organizirala Delavska univerza ob- čine Ormož tečaj za higienski mi- nimum. Tečaja so se udeležili za- posleni pri živilih in osebe, ki pri- dejo drugače z njimi v stik- Vsak tečajnik je moral pred tričlansko komisijo opraviti izpit, Predsednik komisije je bil in je tečajnikom predaval sanitarni inšpektor obči- ne Ormož Viljem Kovač.. Po us- pešno opravljenih izpitih so tečaj- niki prejeli spričevala Slika pri- kazuje komisijo in tečajnika An- dreja ?.urana med izpitom. Tečaj je trajal nekaj dni Na njem so se tečajniki seznanili z osnovnim znanjem o higieni živil. Izpit pred komisijo o higienskem minimumu v Ormožu Nadaljnje delo članov SZDL Pred kratkim je skl:?al Občin- ski odbor SZDL GRMOZ sejo predsednikov in sekretarjev KO SZDL v zvezi z novimi gospo- da r?kimi ukrepi in smernicami za nadaljnje delo ter s pmpravami na krajevne konference. Namen seje je bil seznaniti nav.-»;oče s pre'Sstoječimi rialOj|ain'.. Bilo je poudarjeno, da morajo KO SZDL tolmačiti ljudem nove gcsvoodar- 4Ske ukrepe m devizno reformo, f Občanom je potrebno pojasniti n?mpn' reform, težave, probleme, uspehe in pomanjkljivosti v na- -šem gospodarstvu. Seznaniti jih je treba z našimi dosedanjimi go- spodarskimi dosežki, s perspek- tivnim razvojem m nadaljnjimi nalogami v gospodarstvu. Novi gosipodarski ukrepi nam obetajo predvsem vi.^jo produk- tivnost dela, izkoriščanje vseti no- tranjih rezerv, smotrno vlaganje investicij, kakovostno 'n caneno proizvodnjo; proizvodnja bo spe- cializirana, izboljšan tehnološki postopek, ureditev vprašania ne- potrebne nekvalificirane delo\me sile, izboljšanje kadrovskih raz- m.or v delovnih organizacijah, več skrbi .samoupravljanju in za- gotovitev samoupravni in organom, da bodo resnično samostojno od- ločali. Novi gospodarski ukrepi zagotavljajo ■delovnim organizaci- jam več samostojnosti. Ta se bo pozitivno odražala v našem go- spodarstvu. Slelierna delovna or- gsriizacija bo lahko odločala po- polnoma samostojno o perspek- tivnem razvoju in o specializaciji podjetja, o 'zboljšanju organiza- cij e»dela in drugem. Več skrbi za urefevanfe turistienili cest? Pred kratkim sem se napotil s prijateljem z avtom iz Ormoža mimo Tomaža čez Gomilo v Gornjo Radgono. Takrat sva si vzela nekoliko več časa, da bi se r.ied potjo seznanila s tem delom Slovenskih goric. Jamastih cest sem že itak na- vajen, zato nisem prigovarjal vztrajnemu ropotu avtomobila. Iznenadila pa me je cesta pred turistično Gomilo. Kakih petde- set metrov pred križiščem sera zaustavil §vtomobil zaradi pre- cejšnje jame na cestišču in sem si jo ogledal zaradi tega, kako bi nadaljeval pot. V začetku se mi je zdela plitva. Ko sem pri- šel bliže, sem šele opazil, da sta dve, prva globlja, druga pa ne- kpliko plitvejša. Nič ne pomaga, treba je na pot čez približno meter globoko in dva metra dolgo oviro po celem cestišču. To prvo preizkušnjo sem dobro prestal. Pri drugi jami, ki ni bi- la dosti manjša, bi se mi skoraj spotaknilo. Cesta je bila neko- liko spolzka, zato je začelo vo- zilo drseti. Nekoliko nervozen sem le prestal preizkušnjo. Ni- sem utrpel materialne škode. S prijateljem sva porabila precej časa za ogled Slovenskih goric. Videla sva mnogo lepih krajev, nasadov, prijaznih ljudi in nekaj lepih, pa tudi popravila potrebnih hiš. V mestih kažejo nove in urejene hiše prijazno lice. Lepše bo, ko bo več ob- novljenih hiš tudi na deželi. Vseeno si še dovolim vpra- šati, kako se naj razvija turizem po naših vaseh brez agilnega turističnega društva in brez kra- jevne skupnosti, ki bi imela ra- zumevanje za najnujnejša po- pravila cest. Res je, da čakajo tam pri Gomili ob strani cesti- šča betonirane cevi za popravilo ceste, toda to ni dovolj. To bi bilo potrebno pravočasno spra- viti na svoje mesto, že pred tu- ristično sezono, ne pa, ko bo ta končana. Turisti in domačini ocenjujejo delo, ne pa samo go- vorjenje. Kaj menita o tem turistično društvo Gomila in krajevna skupnost Juršinci? S. S, VABILO Turistično društvo Polenšak vabi za nedeljo, 13. julija 1965, prijateljs Slovenskih goric, bliž- nje, ki lahko pridejo peš ali se pripeljejo s kolesi in motorji, ter oddaljene, ki se lahko pripeljejo z avtomobili, naf se udeležijo turistične prireditve, ki bo tega dne s tekmovanjem žanjic in pri go- stinskem lokalu Mimice Šegula. Gibanice in dru- ge specialiteSe ter prvovrstne pijače vas bodo ob- držale pri najboljšem razpoloženju in odločili se boste, da boste sem še večkrat prihiteli. Pripravljalni odbor Zakaj nekateri zgodaj osivijo? Večkrat vidimo ljudi, ki so na pogled še mladi, pa ima.]o sive la- se. Zakaj? Naravna barva las za- visi od različnih stvari. Pred- vsem so važni vitamini, kako jih presnavljamo v hrani. Dalje je važno presnavlJanje aiožganske žleze (hiipofize) in ledvičnega oboda. Nič ne zavisi od naše volje, d i bi pravilno potekali vplivi teh organov na presnavljanje lasne barve. Ce nn.s'ane kaka inotn,)a na tej poti, pa >e odzove '-rgani- zem s posebnimi psihološkimi Dosledicami iin tako izgine tudi barva las. Zdaj si lahko že zdrav- niško pomagamo, če d'>sežemo u- sti vzrok motenj. Najbolj vpliva- jo posebni vitamini in hormoni, ki jih določi zdravnik. Zakaj ni dobro v temi gledati televizijo? Ko gledate televizijo, vas več- krat ščemijo oči. Ne zato, ker bi vam škodila prehuda cveti ona na ekranu, pač pa zato, ker ..e v sobi popolna tema Bolje je, kadar je tisti prostor, kjer sjle- damo televizijo, vsaj malo raz- svetljen. Zakaj? Dnevna svetlo- ba ali umetno razsvetljena soba zmanjša kontrast podobe in spremeni črnimo slike v nežnej- šo sivino. Ker pa je bolje, da od- daljimo luč iz območja ekrana, da tako dosežemo čim večjo raz- liko med največjo in najmanjšo svetlobno gostoto in da dobimo čimbolj razločno podobo .so tele- vizijski aparati opremljeni s ta- ko imenovanimi selektivnimi fil- tri. To so optični filtri, ki dobro prepuščajo tako imenovano uporabno svetlobo prevladu.iočib .spektralnih rarv ru.menih in mo- drih odtenkov medtem K" le dnevna svetloba ali razsvetljava sobe oslabljena z n.no,Rimi dele- ži, rdeče oranžne »rvitosti. Zukaj moramo perilo namakati? Vsaka gospodinja oerilo naj- prej namaka, zato da se omehča uma7anija na njem in je tako bolje pripravljeno za pranje. Ke.- pa ima vodr» prav malo spo- sobnosti, da bi v tkaninah laz- redčila umazanijo, ;i dodamo različna pralna s.oristva ali de- tergente. Voda za namakanje ne sme biti topi.4. .-^cka.; vroča voda že kar raMnehča noedina made- že — posebno beljakovinaste. in s tem pov-!:ruča še vjc umazanije. Prav to pa hočemo z namaka- njem odpraviti. Stoletnemu koledarju ne moremo verjeti? Stoletni koledar je napisal opat Knauer iz Bamberga (lt)]2- ifc)44), ki je več let opazoval vre- me in svoja opazovanja napisal in jih opremil z astronomskimi in meteorološkimi pripombami. To je b:lo pravzaprav njegovo delo m mu tudi ni nihče Oporekal, da bi ne bilo po svoje tudi znan- stveno, Knauer je menil, da so redno vračajo poedine vremen- ske spremembe. Kakih 50 let pozneje je njegovo delo spoznal neki zdravnik iz Thueringena, ki je Knauerjevo delo ponaredil, napolnil z raznimi vraže ver .iki- mi mislimi m ga izdal v kniigi. Napisal je, da je »kolodar^ star 100 let in da se čez 100 let vre- me zmeraj ponovi: kakršno je bilo 1650, takšno bo ^opet ieta 1750 in tako naprej. Odtlej .straši stoletni koledsi' v marsikaterih glavah in omalovažuje iiekdanje resno Knauerjevo delo. kaj dobijo bolni zobje zlate krone? Zato, ker se »tujek<^ zlato iako lepo ujema s tkivom dlesni. In zato — pripovedujejo nexje ker se je 22. decembra leta 1535 v Šleziji rodi! deček /. zlatim zo- bom. Neki črni doktor je to po- ve/al z ozvezdjem takole: »Tega dne jc bilo sonce spričo Satur- na v znamenju Ovna.« In prav to je povzroc lil, da je namesto /a b- ne kosti nastalo zlnto. Toda uče- njaki, ki so večkrat preiskali fantka, so dognal; da ,;e bil zla- ti zobček venomer tanjši. In re- kli so, da je moral nekdo nava- den zob prevleči z zla»o pločevi- no. Nemara je kak spreten zla- tar napravil krono za na zob In tako je nastala prva zlata ki ona za bolne zobe. ko, Anica pa naših krajev še vi- dela ni, mati jo je, kakor veš, prinesla sem v plenicah. Pomol- čal je, ker mu je zmanjkalo sa- pe. — In Lenčka?, je spet nada- ljeval. — Ta ima moža, Franco- za, otrok pa tudi ne zna gov'>nti po naše. Spet ga je zgrabilo v pljučih. Izkašljal se je, potem pa povedal do konca. — Tončka, Toinotta, ta bi seveda lahko šla... — Nikoli ni bilo lahko z njo, je povedala Polona, kar je mo- žu spet vzelo glas. — Otroci ne bodo šli z nama, je rekel Rebernak z zlomljenim glasom, pogledal Poloni v oči in Vprašal: — Kaj pravzaprav ho- čejo doma? — Kaj pa hočeva midva?, je Vprašala Polona prav takp na- ravnost. Odkrito sta s-i pogledala v oči, prvič, kar sta se po vojni pogo- varjala o vrnitvi. Kmalu zatem ko se je vo,j'na končala, so začeli namreč iz Pariza in drugod pri- hajati domači ljudje, pripovedo- vali so, kako je doma, in vabili domov. Rebernakova sta se dan Za dnevom pogovarjala samo o vrnitvi, govorila sta si, da se bo- sta vrnila, brž ko bo premet ure- jen, čeprav sta vse jasneje čuti- la, da se ne bosta več vrnila, da se vrniti ne bo^sta mogla. Zdaj rie bo?ita mogla več slepomišiti. I^es, njuni prvi žulji so v Loki, "tudi njuna mladost je tam, njuna lj"abezen; vse kar je bilo najlep- šega v njunem življenju, je v li- S'ti dolinici, ki pomladi dehti od Zelenja m cvetja, poleti pa je orumenela pobočja, pozimi pa jo zasneženi hribi varujejo pred hudim mrazom in ostrim kriv- cem; tam na rebri ju čaka hišica, v katero se je po vojni vselila Matevževa druga žena s svojima dvema hčerkama, ker so Polo- nino domačijo Nemci zažgali, Matevža, Poloninega brata pa ustrelili, ko so že prej ujeli naj- starejšega Matevževega otroka in ga obesili v Loki nad šahtom. — Tudi jaz ne vem, kaj bi tam počela, je rekel Rebernak. Torej je Polona le sprevidela, da dcma nimata nikogar, Micke pa ne po- znata, njenih deklet tudi ne, ni- m.ata domačega človeka. Koliiio pa še živi tistih, s katerimi se je pred davnimi leti spuščal v ja- mo, In če živijo, kdo ve, k)e so in ali bi ga sploh po^znali. — Pravzaprav nimava nikogar, sa- ma bi bila v tisti najini koči, je končal skorajda trdo. — Sama, je ponovila Polona. Janez ima tri -rtroke, če pridejo vsi trije, seveda nasmetijo kuhi- njo in kričijo, da svojega glasu ne sliši več, a če dopoldne ni ni- kogar, že stepi popoldne ^la čez 'ilico in pogleda, če nisD zboleli. Kar je Lenčkin mož premeščen v Ancld. prihaja Lenčka vsak mesec vsaj enkrat v Merlev.'ald; z otrokom, z Louisoin. se res težiko pogovorita, njen smeh pa ji pa le dobro dene. Traička. Toi- netta. jo je pred meseci popihala z nekim mladim Italijanom, pa se bo tonila, o. še kako rada se bo vm''1a! Tam pri cerkvi p,T leži Ivanka. KHiko je trpel ta otrok, tako rad bi žived, tudi Loko bi rad vidol, naj ga pusti same^a'^ — Predolgo sva odlašala, je z očitkom zaključila svoje razmiš- ljanje. — Veš. kako lepo je bilo. — Vem. Vendar se ni m^ogla kar tako odpovedati triindvaj- setletnim sanjam. — Vsa leta sva računala s tem, da se bomo vrnili. — Seveda sva. Kaj naj bi rekel Rebernak drugega? Spet sta utihnila. Potovala sta domov v Loko, se selila v hiši- co, za katero je prav v tem času cvetel bezeg in okoli katere je dehtelo po pomladni rasti; sku- šala sta živeti v njej,.pa jim:i je bilo preveč samotno in preveč tuje, zato sta se takoj odpravila na dolgo pot nazaj v Marlewald ob nemški meji, se vrnila v pod- strešno stanovanje sive rudarske hiše. Rebernak si je prižgal pi- po in smehljaje gledal, kako je Polona vstala od mize in začela pripravljati kavo za južino. Msd opravilom je skrivaj lovila gla- sove, ki so prihaijali z ulice pred hišo. — Babica, babica!, se je od spodaj le oglasilo. Odhitela je v sobo, odprla ok- no, ki ga je Rebernak zaprl, da ga ne bi n^otilo kričenjs otrok. — Ne j ček. Nejček! — Imate že ^avo s smetano?, je zapel od spodaj visok otroški glasek. — Pridi in boš videl! Našlo se je vrnila v Icuhinjo. j — Kaj misliš, Polona?, je vpra- j šal Rebernak nestrpno, kal