Siev m. Posamezna Številka stane 1 Din. V Milani, v nedeSe One 5. aovem&ra 1922. Leto l ■...'mm.'."!. ... Naročnina za državo SHS: a) po pošti mesečno Din 12 b> dostavljeno n j dom mesečno...... „ 10 za inozemstvo: mesečno i)la 20 £& Sobotna izdaja: ~ T Jugoslaviji ..... Din 15 Popolo d'Italia , ki ga je prej vclil sedanji ministrski predsednik, bo odslej Izhajal pod vodstvom njegovega brata Arnolda Mussolinija. Obtožnica proti kralju Konstantinu. Atene, 4. nov. (Izv.) Kralj Konstantin ! bo obtožen, da je v kritičnem trenutku za- j pustil svoje mesto v armadi- čeprav je mo- ( ral vedeti., kako porazno bo njegov beg . učinkoval na čete. Obtožen bo tudi, da se ni pravočasno odpovedal prestolu in s svojo odpovedjo zauovoljil mišljenje ljudskih mas. Sultan se bo volil. Carigrad, 4. nov. (Izv.) Narodna skupščina je sklenila, da bo volila sultana šele potem, ko bo komisija za duhovne zadeve stvar pretresla in jo potem predložila skupščini NESOGLASJE MED TURKI. Carigrad, 4. nov. (Izvirno.) Veliki vezir je sporočil komisarjem entente, da turška vlada v Carigradu ne pošlje nobenih delegatov v Lausanne na orientsko konferenco. Pariz, 4. nov. (Izvirno.) * Tempa« poroča iz Carigrada, da so vrhovni komisarji Anglije, Italije, in Francije v Carigradu opozorili angorsko vlado, da so mnenja, da je čisto turška zadeva, koga nn-gorska vlada pošlje kot svojega delegata na orientsko konferenco. Pristavili so pa, da se bo konferenca brezpogojno začela 13. novembra. ČORLU ZASEDEN. Carigrad. 4. nov. (Izv.) V smislu sklepov konference v Mudanji so Turki zasedli okraj Čorlu v vzhodni Traciji. To je prvi okraj, ki pride zopet pod turško oblast. AVTONOM1STIČNO GIBANJE NA SA-MOSU. Atene. 4. nov. (Izv.) Na otoku Samos se je pojavilo ustaško gibanje, ki zahteva, da se otoku povrne prejšnja popolna samouprava. ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI. Pariz, 3. novembra. (Izv.) Zbornica [je končala debato o interpelaciji glede oseui-urnega delavnika v trgovski mornarici. Izrekla je vladi zaupnico s 368 proti 182 glasovom, IZID OBČINSKIH VOLITEV V LONDONU. London, 4. novembra. (Izv.) Pri občinskih volitvah v Londonu so kandidatje delavske stranke prodrli le v 4 volilnih okrajih, v 11 okrajih pa stranka ni dobila nobenega zastopnika. ŠTRAJKOVNO GIBANJE. Varšava, 4. nov. (Izv7.) Danes zjutraj so premogarji v dombrovskih revirjih stopili v štrajk. Popoldne se je proglasila stavka v krakovskih revirjih. V Gorenji Šleziji se je začel štrajk danes zjutraj. London, 4. nov. (Izv.) Delegacija rudarskih delavcev v Walesu je skleniia povelje za štrajk preklicati. VELIK POŽAR V MAINZU. Pariz, 4. nov. (Izv.) »Echo de Pariš-' javlja iz Mainza, da je tam izbruhnil velik požar v bližini kolodvora. Francoski vojaki in nemški ognjegasci se trudijo požar omejiti. Nejasni pojmi. Zagrebški kongres »javnih delavcev^ je spravil tudi ljubljansko »napredno* politiko iz ravnotežja. Dočim so bili »napredni« krogi pred kongresom vsaj oficielno strogi zagovorniki centralizma in so centralizem poveličevali kot edino možno ustavno podlago za ohranitev »državnega in narodnega edinstva«, zagovarja danes po kongresu, znaten del slovenskih »na-prednjakov« stališče, kakoršno jo formuli iral zagrebški kongr.>s v svojih znanih resolucijah. Med obema strujama se bije sedaj' hud boj. Vidi se pa, da je zagrebški stru-jji, če jo smemo tako imenovati, nekam čudno pri srcu, ko zapušča svojo staro cer' ral i stično teorijo o državnem in narodnem edinstvu in svoj notranji boj bi strašno rada prikrila z neplodnim žongler-stvom. s praznimi besedam' in pa s tem, da uporablja razno državno-pravno termine danes v tem, jutri pa v drugem pomenu. To pa ljudi še bolj meša in povečuje nejasnost v razumevanju in v uporabi osnovnih pojmov, in to je za resno in Irezno logično sklepanje največja poguba. Strm 3L slovenj. s, iBsvmijfn rm. Ste*. 244. Za enkrat ne nameravamo o tej stvari pisati dolge in izčrpne razprave, ampak se hočemo omejiti le na razlago nekaterih najvažnejših pojmov, ki danes povzročuje v politični javnosti največjo zmedo. Jako pogosto čitamo danes besedo »političen« narod oziroma »državni narod«. Kaj je to? Očividno imamo tu mislih pojem, za katerega ima nemšlcL pravna terminologija izraz »Staatsvolk«. Vsebino toga pojma pa razlaga prof. Rauchberg (primeri: Oesterreichische Biirgerkunde, str. 18 in str. 118) tako-le: »Die rSumllche Unterlage der Staatsgevvalt ist das Staats-geblet; seine Bevvohner sind das Staatsvolk. Das Staatsvolk kann aus Bestandtel-len von verschiedener Abkunft, Sprache und Kultur zusammengesetzt sein, ein Im ethnographischen Sinne einheitliches Volk verschiedenen Staaten angehdren.r Na drugem mestu pa pravi: >Das Staatsvolk oder die Staatsnation ist nicht gleich be-deutend mit der Kulbirnation ... Nicht alle Kulturnationen haben ihren elgenen Staat und nicht alle Staaten haben elne national ungemischte Bevttlkerung.* To je dovolj jasna definicija pojma »Staatsvolk« ali »Staatsnation«: tako jasna, da vsak lahko uvidi, da se da v slovenščini jako težko prevesti z besedo »državni narod«. Izraz »narod« rabi slovenščina običajno v čisto drugem pomenu ln ravno zaradi tega je nevarnost za mešanje pojma »Staatsvolk« in pojma *narod« jako velika. V slovenščini bi se dal pojem »Staatsvolk« mogoče dobro izraziti z množino »državljani«; če pa ve kdo kaj bolj-lega, je tudi prav. Sledeči tej opredelbl moramo reči, da tvorijo »Staatsvolk« naše države vsi njeni državljani brez izjeme, torej tudi Nemci, Mažari, Romuni, Arnavti itd., če uživajo naše državljanstvo. Zato ne moremo govoriti le o Srbih, Hrvatih in Slovencih kot o nekem »Staatsvolku«, kajti to so kakor rečeno vsi državljani. Preidimo na drug pojem, o katerem si ljudje navadno tudi ne belijo preveč glave. To je: državno in narodno edinstvo. Kdor je razumel pojem »Staatsvolk«, bo ludi razumel, da sta »državno edinstvo« in »narodno edinstvo« dva popolnoma različna pojma. Ako razumemo »državno edinstvo« kot voljo, pripadati k državi SHS kot njeni državl ani, torej tvoriti vsaj del njeiega »Staatsvolka«, potem lahko rečemo, da ga ni Slovenca, ki tega ne bi hotel. Za pripadnost k tej državi so vsi Srbi, Hrvati in Slovenci že iz enostavnega razloga, ker drugam nimamo iti ln nam tudi ne kaže. čisto nekaj drugega pa je i »narodnim edinstvom«. Kaj pomeni to? Da dobimo jasen odgovor na to vprašanje, moramo predvsem razumeti, kaj pomeni in označuje izraz »narod«, oziroma izraz »narodnost«. Vsebina pojma »narod« je tako raznolika, da imajo z njeno jasno opredelbo tudi veliki politiki in sociologi resne težave. V svoji znani knjigi o Rusiji (Religi-onsphilos. Studien flber dar moderne Russ-land) "e tudi Masarvk načel to vprašanje, a končnoveljavno ga tudi on nf rešil. Zato se moramo omejiti v svojem odgovoru bolj na to, kako mi v navadnem življenju rabimo besedo »narod« v političnem smislu. Mislimo, da ne bomo mnogo pogrešili, če pravimo, da zaznamujemo s to besedo skupino ljudi, ki jih veže (približno) isti jezik, ista kultura, isti socialni razvoj in ista rasa. Priznamo, da je še mnogo drugih tolmačenj in razlog (Francozi so si ustvarili z ozirom na Alzacijo svojo teorijo), toda za našo domačo uporabo utegne zadoščali to, kar smo rekli. Predno odgovarjamo na vprašanje o »narodnem edinstvu«, pa moramo imetii tudi jasen odgovor na vpra?an!e: »Ali smo Slovenci, Hrvati ln Srbi res en sam narod ali smo trije?« Če razumevamo s pojmom ♦narod« fako skupino ljudi, kakor smo jo označili zgoraj, moramo reči, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi. Vemo, da bo-lo mnogi zagnali silen vrišč, ker se drznemo zapisati te besede, ampak tako je! Slovenci smo skupina ljudi, ki jih je naravn pognala bogvekdaj v hribe, pod neko posel>-no podnebje in jim dala svoje vrste zemljo. To so važni naravni činitelji za izoblikovanje slovenskega jezika in slovenskega značaja. Zgodovinski razvoj je zooet hotel, da smo Slovenci prišli pod vpliv rim-sko-zapadne kulhire ln pred mnogo stoletji v »interesno sfero« avstrijskega pravnega razvoja. Vsi ti faktorji so ustvarili Iz Slovencev poseben rod. Nismo mi krivi, da sta narava in zgodovina na nas tako vplivali — ampak vplivali ste in to je dovolj. Tekom 19. stoletja pa se je ta rod svoje posebnosti tudi zavedel in z zavestjo o svoji posebnosti je slovenski rod ali če že hočete: slovensko pleme postalo slovenski narod, in sicer političen narod. (Rauchberg, 1. c, pag. 186: »Sobald die Volks-stamme sich nicht mehr lediglich nls Objekte pntrimonialer oder stantlicher Herr-schaft, sondern als Glieder des Staatskfir-pers ffihlen, niitzen Ilire Angehfirigen die utaatsburgerlichen Rechte, ura ihr Volks-him im Staote zur Gelhmg m bringen.«) Sličen razvoj so doživeli tndi Hrvat! fn tudi Srbi. Neka teorija sicer trdi, -ia smo bili Srbi, Hrvatje in Slovenci nekdaj on narod. Recimo, da je res tako bilo. A hidi če je tako bilo, ne bi bilo pri tem ostalo, kajti narava pozna železen zakon diferenciacije, ki ustvarja vedno novo oblike, vedno cepi fn razkraja, razdvaja in atomizira, a nikdar ne spaja! Zato moramo ostati z ozirom na naravni zakon in z ozirom na zgodovinski razvoj pri svoji trditvi, da smo Slovenci poseben narod, oziroma da Slovenci. Hrvati in Srbi nismo >eno*, ampak trije. To priznava tudi narod sam s tem, da w» medsebojno imenuje »brate« in ljudska govorica je poštena, mnogo bolj poštena, kakor še tako lepe politične želje. Da, želja in samo želja je, kar izraža pojem »narodnega edinstva«. Tudi avstrijsko centralistično nemštvo je od Jožefa II. dalje želelo, naj bi bil avstrijski >Stsats-volk« samo »en narod« (nemški), tudi ma-žarska teorija o eni »državni naciji« je želela isto. Kam so pripeljale take želje, je pa menda dovolj inano pokazala svetovna vojska. Konec želja je bil — razpad. Še en pojem ie. katerega ne smcain pozabiti. To je integralno lugoslovan-stvo«. Hvala Bogu, da tega pojma 99 odstotkov ljudi ne rasume. Ta pojem naj bi pomenil, da p* bomo enkrat v bodočnosti »stopili« Slovenci, Hrvati in Srbi v en »am narod. Kdor v4. kaj pomeni naravni zakon o diferenciaciji, bo razumel tudi, kakšna silna nesmisel je želja za »integracijo«. Zato o tem raj« ne govorimo dalje. Rečemo le: Doslej je bilo vedno tako, da je Iz enega drevesnega debla zrastlo mnogo vej, nikdar pa ne iz vej ?opet novo enotno deblo To naj zadostuje. Zato so Pribičevičevega csntralizma ne bojimo, če pp mu buli posreči na* jezikovno, versko itd. vse izenačiti, bo že narava poskrbela, da bo hribovski slovenski rod vedno oslal nekaj drugega kakor ravninski Vojvod i nec. Posrečilo pa se »izenačenje« nikdar nikomur ne bo, ker sta narava In pa zaveden narod močnejša v svoji odpornosti kakor vsi centralistični pritiski. Zato zahteva naša stranki rr- Slovence čim širšo lastno zakonodajo, ki bo osigu-rala v skupni državi Srbov Hrvatov, Slovencev (in Bolgarov^ slovenskemu narodu njegov lasten socialni, kulturni, verski Itd. razvoj. Od tega, kar le naš«, odstopamo v prid skupne d^ave le to. kar je skupni državi neobhodno potrebno, in še tam si pridržujemo pravico soodločanja, vse drugo pa mora ostati našo. Če že ne moremo imet! svoje lastne popolnoma neodvisne države, hočemo imeti vsaj lastno državnost, Izraženo v zakonodajni avtonomiji. Ta naša zahteva ni nikaka prazna ma-rota, ampak je znanstveno uteme!'ena in z dejstvi podkrepljena in zalo bo tudi zmagalo._______ Pismo Iz Gorice. G n rt cd. 2. nov. Naj sledi par slik — par portretov, ki pokažejo naše nove voditelje. Povsod čitamo danes o Heilandn, da je inženir, Mussolinija so povišali celo za profesorja in čakamo vsak dan, da mu privrejo še doktorski naslov. Ako se vam v Italji predstavi kdo za inženirja ali za profesorja, ga lahko pogledate zelo neverjetno, zakaj naslov profesorja si lasti celo razbiialec po klavirju, ki poučuje otroke ta inštrument, da se revno preživi. O inženirju Heilandn, ki je še zelo mlad, ve cela dežela, da je toliko inženir v navadnem pomenu besede, kot smo mi vsi Kitajci in je baje Izdelal samo neki tečaj za zemljemerstvo ali nekaj podobnega. Sedanji ministrski predsednik Musso-Mni tudi nima štirih let učiteljišča kov' vsak ljudske-šolslri učitelj pri nas, ampak samo poldrugo leto nekega učiteljske,rrt \ tečaja, ki ga je potem že usposobil za ljudsko-šolskega učitelja, dokler se n' posvetil politiki In časnikarstvu, 3prva v socialistični stranki. Nekoč je moral celo bežati iz Ttaliie in Je bil tajnik delavske zbornice na južnem Tirolskem. Ko ga socialistična stranka ni pustila do glavne besede v vodslvu stranke, jo bil užaljen in se je umaknil. Pozneje ga je francosko zlato naredilo ustanovitelja lista 'Po pol o d'Italia«, ki je hujskal na vojno. Po vojni pa mu je isto zlato vdahnilo misel o fašizmu. Možu ne moremo odrekati zmožnosti, saj je naredil tltansko delo fašistovske organizacijo, pač pa mu odrekamo zmožnost vladati državo in trdimo celo, da sam ne veruje v fašizem, da ni s srcem pri njem. O tem nas bo kmalu prepričala bližnja bodočnost. Manj zmožnosti pripisujemo Heflandu za mesto, ki ga jo zavzemal, celo Paseol-llju, ki dela nevešč ogromno delo deželnega odbora se menda že tresejo hlače, isto-tako je tudi komisar Ulivieri že obupan. Danes nosijo fašisti vso odgovornost, od tod njih navidezna resnost in vsa kritika pogreškov In vsi izbruhi nezadovoljstva ' bodo leteli nanje. AH so zmožni? če so, | 1 bodo težko vzdržali težak položaj Italije. j Če niso, bodo Še preje strmoglavljeni. — Zgodilo se bo najbrže zadnje. Politične novice, f Pokvarjena fcnrnalistika. Volivni bol v Ljubljani je pokazal vso gnilobo ta-koim enovanih »naprednih« strank. Skodli so si v lase, ker smatrajo po svoji nava/di tudi občinski svet ljubljanski kot korf ta za svoje pristaša in ne kot korporacijo, ki ji je skrbeti za dobrobit Ljubljančanov ter za gospodarski in kulturni napredek Ljubljano. »Jugoslovanski Zaiednica« -očita Žorjavovcem korupcijo in nemoralo, »Ju-Irovcit pa starinom marazem in reakcio-narstvo, ki je potisnilo Ljubljano za deset let nazaj. Poznajo bo med seboj, ker no sedeli pri en; mizi skupaj. Kakor so gn/de te ^napredne«: strankarske frakcije, tal/to je gnilo in pokvarjeno njihovo časopisje, njih duševni produkt. Kolikorkrat omeni mjiho-vo časopisje Slov. ljudsko stranko, tolikokrat se zla ž e ali pa vsaj dejstva navija. Ne rekli bi prav nič, ako bi to repfilsko časopisje grešilo samo s priobčevfinjem krivih informacij, ki mu jih dajejo 'njegovi dopisniki. Znak propalosti »nap/.-edne« žurnalistike je to dejstvo, da si krfttkoma-lo izmišljuje dogodke in jibt servira svojim bravcem kot gola dejstva ln jih, zaloteno pri laži, potem še vzdržuje. Resnici na ljubo moramo priznali, da sta se dosedaj v tej nečednosti odlikovala predvsem »Jutro« in »Kmetijski list«, v novejšem času pa krepko marširata za njima »Slov. Narod« in »Jugoslavija«. Včerajšnje »Jutro« jo objavilo tri vesti o »klerikalcih« in vsa tri poročila so z 1 a g a n a /po receptu: Obrekuj korajžno, nekaj se Vk> že prijelo. Iz Belgrada objavlja telefonsko vest, ua je bila uradniška delegacija pri parlamentarnih klubih, ki so dali vsi zadovoljive izjave, samo »kleriklaci« so (Ajali, da jih to nič ne briga. Med političnim? beležkami so je »Jutro« zlagalo, da jp »razkrilo klerikalno nakano, da so postavili komuniste na dilce«; s tem hoče očivfdno reči, da so pristaši SLS v bodočem občinskem sve-fti sklenili, da ne bodo držali 4>esede. Rav-notako se je »Jutro« proti vsr/ mu svojemu boljšemu prepričanju zlagalo, da stoji Slovenec«, s svojimi simpatijami na strani italijanskih fašistov. Svojo prosto izmišljeno poročilo o »klerikalni konferenci« minoli pondeljek »Jutro« vzdržuje in »konstatira«', da se je dotičrii »sestanek« (prej je bila »konferenca nekaterih voditeljev SLS.) vršila v poslopju,, ki se nnhnja »pred škofijo«. Ugotavljamo še enkrat, da se v pondeljek ni. vršila nobena seja ne vodstva ne izvršilnega odborla SLS, da pa tudi ni bilo ne »konference« ne »sestanka nekaterih voditeljev SLS« v poslopju, ki se nahaja »pred škofijo« in je »Jutrovo* poročilo tudi vsebinsko zlagano. Ravno-tako zlagani, izmišljeni, očivVdno dogovorjeni notici »SI. Naroda« ir» .»Jugoslavije«, da bo dr. Perič samo navidezno izvoljen za župana, nakar se odpove županskemu stolu na korist »klerikalca« dr. Stanovnika. To se glasi tako, kakor bi bil med SLS in dr. Pericem kak tajni pakt, ki nasprohije proglasu »Zveze delovnega ljudstva«, če kdo nima nobene politične poštenosti in namenoma laže in je v 1 a g a n j u nepoboljšljiv, zoper njega ni druge pomoči, kakor da se ga izloM iz družbe poštenih ljudi. Ni naša navada na vsako laž uasprot-ne žurnalistike odgovarjati, ker jo pameten čitatelj itak sam otiplje, za patologične brihtne glave pa i lak ni nobene »žavbe«; nepoštena žurnalistika si namreč izmišljuje vesti — to se pravi laže — samo zato, da bi z njo resno polomizirali in s tem dali videz vsaj male verjetnosti njihovim lažem. Tokrat smo pa morali te laži, znesene v enem dnevu, pribiti, da bo javnost znala presoditi, koliko j|e »napredni« žumali-stiki verjeti in v čem da obstoji njena naprednost. -{- Shod Slovenske Ljudske Stranke v Naklem. Vernih duš dan je bil v Naklem shod SLS. Pred polno dvorano poslušalcev je poslanec B rod ar objasnil sedanji politični položaj. Vsi so ga poslušali z napeto pozornostjo, posebno ko je omenil tro-zvezo Pasič-Pucelj-Šusteršič. Videlo se je, da je naš krnet prepameten za take zveze. Po govoru se je razvil živahen pomenek. Nato je iskreuo pozdravljen govoril g. Fr. Grafenauer kot star parlamentarec. V šaljivi obliki nas je Izvrstno poučil o raznih političnih vprašanjih. Kakor ga Imamo radi, smo si mislili: Škoda, da ta zaslužni mož sedaj ni drugega kakor orga-jiist, občinski in mlekarniški tajnik v Naklem! Končno smo obnovili krajevni odbor SLS. T Zaprite državna učiteljišča; bi morala s« 'aj kričati kulturna nazadnjaka Luka .Jelene in Dolef Ribnik a r, ki sta v višjem šolskem svetu zahtevala, da se morajo ukiniti vsa zasebna učiteljišča v Sloveniji. Ribnikar je predlog podpiral s trditvijo, da more le državna šola dati ljudem državno zavest in narodnega duha. Luko jo hotel to trditev podpreti z navedbo, da je neka učiteljica učila takole: »Slovenija se ueli na tri kronovine:- na Kranjsko, Štajersko In Koroško. Glavno 'mesto Štajerske je Gradec, Koroške Celo. vec, Kranjske Ljubljana. Naš kralj je Pe ter, ki ima dva sina, princa Žorža in Aleksandra.« Zadeva nas je tako zanimala da smo se zanjo posebno zanimali in izve deli: Dotlčna učiteljica ni bila vzgojena ne nobenem privatnem učiteljišču, ampak j* Študirala na državnem učiteljišču, kjer j« napravila maturo z odliko. Po »logiku Luke in Dolefa bi moral sedaj višji šolski svet skleniti, da se morajo ukiniti vsa dr žavna učiteljišča v Sloveniji, ker je bil« na državnem učiteljišču ena najodličnejšili uZenk tako slabo državno ln nacionainc vzgojena — po zatrdilu Luke in Dolefa sevoda. Mi smo prepričani, da je dotična učiteljica v svojem srcu stokrat bolj na. rodna kakor Luka in Dolef skupaj. Konč-no jima svetujemo, da stavita še dodatni predlog: V Srbiji so pred svetovno vojne na državnih ljudskih šolah poučevali, da se doli kraljevina Srbija v Srbijo z glavnim mestom Belgradom, Dalmacijo s Spil tom, Vojvodino z Novim Sadom, Bosno t Sarajevom itd. Zato naj se sedaj zaprejc vse srbske državne šole! Mi pa predli gamo, da se ukine višji šolski svet, ki ple-še po taktu takih dveh kulturnih veličit kakor sta gospoda Luka in Dolef. NI ?u< da, da šolstvo na celi črti propada. + Klerikalizem. Zavidanja vredni sc uredniki »Jugoslavije«. Drugi listi imajo na resnejše skrbi, da dajejo svojim Sita-tel jem izvirne uvodnike, »Jugoslavija« je pa za 40 K, kolikor slane šusteršičeva brošura, še za dolgo časa preskrbljena s »prekrasnimi« uvodnimi članki, pred katerimi klerikalnemu zmaju kar klecajo kolena -f Kaj je Jugoslovanska tajednira »Jugoslovanska Zajednica«, ki bi se seda, rada še za nadaljnih 40 let zajedla v ljub ljansko mestno gospodarstvo, sestoji vsa po zunanje iz najbolj nasprotnih elemen tov in je nekaka »meneštra« bivših narod nih »socialistov« in uskoške demokratski skupine, ki" ji načeluje dr. R a v n i h a f Med vsemi skupinami, ki so postavile vo livne liste, je gotovo ta po svojem postanki najmanj simpatična. Kaj je dovedlo te ljudi do skupnega nastopa? Prvič duševne sorodstvo, ker »starini« in narodni »soci alisti« še nikdar niso bili drugega kakoi liberalci in so si slednji svoj liberalni klo. buk samo olepšali z nekaterimi socialističnimi frazami, ki pa 60 že ob prvi burji odletele; drugič so združili te ljudi materielnl oziri in osebna ambicioznost. Najprvo m živeli narodni »socialisti« od milosti g. Pe Bka, sedaj so prišli v odvisnost od /jianeg? zagrebškega podjetja, ki finanslr« »,/ugo slavijo« in »Slobodno Tribuno«. Tam ps imajo glavno besedo liberalci in od tamkaj je prišlo povelje, da morajo po predal i 11 »Jugoslavije« preganjati klerikalnega zmaja, kakor je delal »Slov. Narod« pred dvajsetimi leti, ko je tudi pridno prepisoval nemške židovske brošure o svetovnem kle-rikalizmu. Kako klavrno vlogo so prevzeli ti »Zajedničarji«, je pokazal njihov vodja dr. Ravnihar, ki je podpisal znani vodenj oklic beli Ljubljani, kjer govori o treh narodih, v Zagrebu pa je par dni pozneje vse tri zatajil, samo da so ga zopet izvolili zi| starosto vojaške in centralistične organizacije »Sokola«. Ni dvoma da bo 3. decembra prestalo te »meneštre«, pa tudi narodnih »socialistov«, izgubljenih sinov, ki se vračajo v hišo svojih duševnih in sedaj tudi krušnih očetov. »Slov. Narod« je vsaj toliko pošten, da svojega bratca »Jutro« vedno potolaži, da naj »Zajednice« ne jemljo ta ko resno, ker gre vendar samo za »napredno« Ljubljano, katero so s svojim »naprednim« gospodarstvom spravili na kant, še bolj pa za izgubljene otroke, ki so jim nek daj rekli »narodni socialisti«. -f Oklic italijanske socialistične stran ke. Vodstvo italijanske unitaristlčne socialistične stranke je izdalo na delavstvo oklic, v katerem ugotavlja, da so delavska združevalna, sbodna in tiskovna svoboda v nevarnoeti. Opominja delavstvo, naj ne obupa, ker demokracija in socializem se ue dasta zatreti. Stranka ostane na svojem mestu, delavstvo naj ostane združeno, zbira naj v tihoti svoje moči, izbegava naj izzivanja in posti sovražni val iti mimo. _ . i iir* Slovenski vojaki - Jugo- Slovenski vojaki, rojshiega letnika 1898, za katerega oprostitev vojaške službe so se z vso energijo zavzeli naši poslan* ci> so poslali Jugoslovanskemu klubu dopis sledeče vsebine: Podpisani vojaki lelnika 1898, služeči pri Sav. voz. eskadronu v Zagrebu, se top lo zahvaljujemo poslancem Jugoslovanske ga kluba, ki so izposlovali pri vojnem mi' nistrstvu oprostitev letnika 1898. Vsi bom/: trajno hvaležni onim poslancem, ki so nam pomagali ob času, ko smo trpeli krivico k si nismo mogli sami pomagati. Dobro bomo ohranili v spominu, da j( bil edini jJugoslovanski klub«, ki nas j« rešil po triletnem vojnem službovanju n< fronti, nadaljnega vojnega službovanja katero bi trajalo za nekatero prav do 26 Stev. m mm* SCOVEfrEC, dnfc uovembra 1923. Sfrafl 9 ta starosti. Danes se vračamo na svoje jniove in kličemo: Bog živi »Jugoslovan-i klube i Prosimo, da se ta zalivala objavi v ča-jpisih, da bodo bidi drugi vedeli, kdo nam v nesreči pomagal. Zagreb, 1. novembra 1922. Josip Medved, Sv. Jur, Loka pri Zid. mostu, iflfoli Frane, Škovec pri Mokronogu, Alojz Bojan«®, Videm-Dobrepolje, Venci Blatnik, Lopata i Žužemberku, Josip Zaloker, Dobje, Anton Mu-j, Zabreznica, Karlo Selif, Rečica, Josip Stanov-k, Horjul, Franc Sebenik. Noti-, gorice, Aleš ra'n, Sv. Primož na Pohorju, Franc Križu ar, Pre-ije, Andrej Cvircn, Rožno pri Sevnici, Ivan Bo-a.r, Čatež ob Savi, Anton Salamon, Anže pri Raj-mhurgu, Ivan Bresnik, Sv. Jurij v Slov. Goricah, ie Potočnik, Maribor, Andro Potočki, Zagreb, fln Podgoršek, Pišeče pri Brežicah, Martin Ogo-vr, Bizeljsko, Rudolf Drevenšek, Ptuj. Ta izjava je najboljši odgovor zadnji evilki »Kmetijskega lista«? in ministru uclju, ki je na enem zadnjih shodov na iterpelacijo zborovalcev radi oprostitve tnika 1898, odgovoril: »Kaj jih bomo iroščali, služijo naj za domovino, ker rokov potrebujemo«. — Podružnica Slomškove zveze za _;raj Kamnik zboroje dne 11. novembra 122 ob pol 10. uri dopoldne v Kamniku, a dnevnem redu je jako zanimivo predaje g. dr. Breznika. Odbor. — Z dežele smo prejeli ta-le značilen jpis: V mesecu oktobru sem se trudil kot atehet v šoli 44 ur in sem pošteno zaslu-[ 275 Din. Pa pride november in glej: ot »državnemu uradniku«, župniku in ka-hetu mi prinese pismionoša celih 212 di-arjev. Ako je še luatitia fundamentum jgnorum, potem adijo — Velika Srbija! " __ Pokrajinski namestnik g. Ivan Hn-ir se je danes vrnil a dopusta in zopet rovzel svoje posle. — Dr. Fr. Dergauc. ki si je pustil najeti v podlistku včerajšnjega »Slov. Na-xla« članek ob jubileju svojega trideset-taega znanstvenega delovanja, je v biblio- -rafiji, priobčeni na koncu članka, popol-jma zamolčal 1. 1903 do 1917. Ali mu je il neprijeten spomin na čase, ko je — ve-i Bog čemu! — markiral »klerikalca«, ali a mu je bil neprijeten spomin na notico, jo je L 1903 prinesel 2 Slovenski Narod«: /sem znancem, prijateljem in sorodni-■>m sporočamo tužno vest, da je danes mrl svo.bodomislec dr. Fr. Derganc.« To bilo tokrat, ko se je dr. Fr. Derganc le-timiral s posebnim podlistkom v »Slo->ncn«. Saj se še menda spominja. — Požar je 2. novembra popoldne na-a! v Ribnici na Mlaki. Zažgali so otroci skednju I. Arka. Velika nevarnost je ila, da se požar razširi proti Mlaki in gU. K sreči je veter vlekel v nasprotno ner. Na licu mesta je bila takoj ribniška ožarna bramba in iz Bukovce, ki sta orne-li požar. Končno je prihitela tudi požar-1 bramba iz Dolenje vasi. Zgorel je I. rku, Ribnica st. 133, skedenj, kozole in ia mrva, koruza, ki se je sušila ter več nhega lesa. Za ubogega krošnjarja z veli-0 družino je to hud udarec., — Zverinstvo. »Jugoslavija« z dne 4. ovembra poroča sledeče: V nedeljo '22. klobra sta Ivan in Ciril Zupan v Naklem ri Kranju izvršila nečloveški zločinu Ko s odhajal večerni tržiški vlak, sta poteg-* ila z voza hlapca I. Rozmana in ga straš- 0 razmesarila; ko je padel na tla, sta ga nogami dobesedno pomendrala in mu pri ;m izbila vse zobe in uničila eno oko; ato sta ga zanesla v gostilno. Kranjski dravnik je izjavil, da tako razmesarjenega čveka še ni videl. Kljub temu pa, da je reteklo žo precej dni po zločinu, kranjski rožniki še do danes niso uvedli preiska-e. Pristojna oblast naj poskrbi, da se zlo-n preišče in da se krivci kaznujejo kakor ahteva zakon. — Zagone ob Savi. V nedeljo- 5. no-»ia priredi Slov. kat. izobraževalna irUbtvo skioptično predavanje o zvezdah. Zanimivosti z daljnih svetov; solnčne pro-iberance, solnčne pege; površina meseca, pliv lune na našo zemljo; podatki o čudo-item in zagonetnem Marsu; znamenite vey,darne m njih daljnogledi. V tem pre-avanju se tudi s slikami pojasnjuje, kako rezverci »dokazujejo«, da ni Boga. K za-imivemu predavanju, ki vsebuje čez 50 lik, uljudno vabi društveni odbor. Dru-tveniki se tem potom vabijo tudi na ob- 1 zbor, ki bo v nedeljo, 12. novembra ob I štirih v Zadružnem domu. — Sprememba voznega reda na pro-Jesenice—Kranjska gora. Pričenši z novembrom t.,1. izostane na progi Je.se-ice—Kranjska gora vlak, ki odhaja iz Je-"ic ob 10. uri 35 min. ter bode vozil me-njega vlak z odhodom iz Jesenic ob uri 35 min. in prihodom v Kranjsko go-ob 10. uri 33 min. V nasprotni smeri (ostane vlak, ki odhaja iz Kranjske gore 116. uri 8 min. in bode vozii mesto njega z odhodom iz Kranjske gore ob i 1 min. in prihodom na Jesenice ob to lak 7. uri 1 min. in prihodom na Jesenice ob uri 54 min. S tem bo vspostavljena godnejša zveza z ljubljanskim jutranjim h ___-__.___1 _ 1___ — Pojasnilo gg. trgovcem! Na razna vprašanja odgovarja založništvo »Družinske Pratike«, da sprejema naročila najmanj za en poštni zavoj v teži 5 kg (ki vsebuje 82 izvodov). Manjših naročil žal ne more prevzemati. Pošilja se po povzetju. Pred naročbo naj vsak trgovec zahteva cenik za prodajo na debelo. Naslov za pisma: Založništvo Družinske Pratike v Ljubljani. — Krmel. Kolikor nam je znano, praznujejo rudarji praznik Vseh svetnikov — po vseh rudnikih. Na ta dan ne praznujejo ljudje samo od cerkve zapovedanega praznika, ampak se spominjajo tudi svojih rajnih in obiščejo njihove grobove. Le pri nas smo morali delati na izrecno povelje g. inženirja Červenke. Vemo, da je g. inženir ateist in da ima na »piki« zlasti »klerikalce« — o čemur bomo še poročali — a kljub temu nismo pričakovali, da bo tako kriito žalil verski čut in pogazil vsako pije-teto do umrlih, katero goji v svojem srcu tudi največji in najodločnejši ateist. Le Icrmelski rudar mora — po mnenju g. inženirja — izruvati iz svojega srca vsako plemenitejšo misel. Vemo sicer, da se bo g. inženir sedaj izgovarjal — a naj bo prepričan, da je vsak izgovor prazen. G. Ja-kila vljudno prosimo, naj vendar poduči g. inženirja, da smo krmelski rudarji do danes vsi brez izjeme katoliki, četudi ne izpolnjujemo preveč strogo svojih verskih dolžnosti, in da tudi v naših srcih živi ljubezen in spoštovanje do naših rajnih. Ta rahli opomin naj blagovoli vpoštevati tudi g. inženir in naj zaenkrat še skrije svojo kulturnobojne rožičke. Več rudarjev. — Umrl je na Količevem pri Domžalah posestnikov sin g. Jakob Hočevar, star 28 let, N. r m. p.! i— Spalni vozovi! Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel. št. 106 nam javlja, da se je zopet vpeljal direktni spalni voz Ljubljana—Belgrad pri brzovlaku, Id odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane v Delgrad, kar je za potujoče občinstvo zelo važno, ker mu ni treba sedaj v Zagrebu prestopiti. Omeniti se še mora, da je k temu mnogo pripomoglo obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. V zgoraj omenjeni pisarni je tudi predprodaja železniških vozuih listkov za tu- in inozemstvo, ter se dobe vsa pojasnila brezplačno. večernim vlakom. f državnih uradnikov in uslužbencev. Vsled poziva Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, sestali go se, zastopani po svojih delegatih državni uradniki in uslužbenci vse kraljevine dne 29. in 30. oktobra 1922 v Belgradu, kjer *o, pretresajoč težki iu žalostni svoj položaj konštatlrali sledeče: Vzlio izjavam gosp. predsednika kraljevske vlade" in načelnikov posameznih klubov v Narodni skupščini prilikom lanskoletnega kongresa: da je vroča želja, da se vprašanje državnih nameščencev v interesu države same reši čimprej mogoče; vzlic obečanju odgovornih faktorjev, da se prične v najkrajšem času reševati to vprašanje in to vprašanje, ki je po mišljenju odgovornih činiteljev in vse javnosti eno najbolj perečih državnih zadev, niti do danes, po preteku štirih let našega osvobojenja in ujedinjenja ni še rešeno, ruto zahtevajo vsi državni uradniki In uslužbenci naj-energičnejše: I. Da se zakon o službeni pragmatiki b katerim se urejajo gmotni in pravni odnošaji državnih uradnikov in uslužbencev v vsej kraljevini reši zakonodajnim potom še v tej seziji in sicer na prvih sejah Narodne skupščine. n. Da se takoj ukine omejitev družinskih draginj-skih doklad za vse one nameščence, ki so s to omejitvijo prizadeti in da sc vsota tako skrčenih doklad takoj izplača naknadno vse od onega meseca, od katerega napraj so bili prizadeti oškodovani. III. D? se takoj odredi, (da se izplača enkratni nabavni prispevek vsem državnim uradnikom bi uslužbencem, to pa še v mesecu novembru t. 1. Ta enkratni prispevek mora znašati: za samce 4000 Din., za oženence brez otrok 500.1 Din, in za oženence z otroki 6000 Din. IV. Da se draginjske doklade vseh driiavnih uradnikov, uslužbeneev in upokojencev izenačijo v vsej kraljevini in sicer na ta način, da se uvede stanarina tudi za one pokrajine, kjer dosedaj ni bila v veljavi in da so izplačuje stanarina tudi neuka«-tiim nastavljenoejn vse kraljevine. Da se zokou o dragiujskih dokladah predruga-či in da se dopolni s sledečimi določbami: 1. Osebne in družinske doklade se zvišajo xa 100 odstotkov; 2. doklade so m vse kraje in m vaa mejta v kraljevini enake; 3. žene v državni službi ki so poročene e državnim uradnikom ali nameščencem, dobivajo polno osebne draginjsko doklade; 4. državnim uradnikom in uslužbencem (nameščencem) v južni Srbiji se zvišujejo njihove špecijelne doklade tako, da dobijo mesto teh, kot špecijalno doklado zn 50 odstotkov povišano dra-ginjsko doklado po novem zakonu. VI. Pa se stanovanjski zakon z dne 31. decembra 1921, ki stopi dne 1. januarja 1923 v veljavo, odhodi dotlej, da dobijo državni uradniki in usluž- benci stanarino po novem zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencev po >graojanskem redu«. VIL Da se izplača vojna odškodnina vsem oškodo-dovancem v teku šestih let po načelih, ki so dono-šenl v projektu Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, v >znkonskem predlogu o vojni odškodnini«, ki temelji na uredbi o povrnitvi vojne škode z dne 80. junija 1920. Ako kraljevska vlada in Narodna skupščina izpolni želje, izražene v tej resoluciji, napravi najvažnejši korak k notranji konsolidaciji državne uprave; v nasprotnem slučaju pa mora vlada in Narodna skupšična prevzeti pred javnostjo prav vso odgovornost za vedno jačje in siluejše moralno in materijalno-propadanje svojih uslužbencev, tedaj tudi za vedno jnčji nered v državni upravi. š V Apaški kotlini so se 29. oktobra ustanovili krajevni odbori SLS. š Veliko razburjenje vlada v Mariboru radi nameravanih občinskih davkov, ki so jih skienili socialisti na magistratu. Posebno krivični davki, ki jih je skoval železniški magaciner Bahun, so: davek na parcele, 5 odstotni davek na gostilniške račune, davek na stanovanja ter davek na uvozno užitnino. Radi nesrečno Grčarjeve in Bahunove politike je draginja v Mariboru vedno večja. Z novimi nesmiselnimi občinskimi davki na konsum se bo povečala draginja zopet za 25 odstotkov. Narodni socialisti pa še podpirajo na vse pretege Gr-čar-Bahunovo gospodarstvo na magistratu. š Trgatev v Slov. Goricah in Ljutomeru bo še trajala do 15. novembra. Na stotine vagonov sadja je še na prostem. š Glavni tajnik Samostojne v Mariboru neki Konrad Brus je oskubil strankino blagajno in nekatere petične pristaše SKS za 60.000 K. Brus je neznano kam izginil. NOVE DAVČNO PRAVNE ODREDBE V FINANČNEM ZAKONU ZA L 1922-1923. (Objava trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) Finančni zakon za L 1922-23 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem določila začasnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za L 1921 in 1922, uvaja pa poleg tega tudi nove davčno-pravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov: I. Zcmljarina. Enotni državni pribitek, določen v začasnem zakonu z dne 27. junija 1921 na 120% je zvišan na 150% (čl. 152 št. 1). Hišna najmarina. ,. 5% hišna najmarina, ki se je pobirala od poslopij, obdavčenih po zakonu z dne 28. decembra 1911 drž. zak. št. 242 je ukinjena (št. 164). 2. Globa, zapre-iena posestnikom, ki na uradni poziv ne vlože napovedi o hišni najemnini, se zvišuje od 20 K na izmero do 100 Din (čl. 152 zadnji odstavek). III. Dohodnina. 1. Davčni minimum, to je znesek s katerim sc prične dolžnost plačevati dohodnino, je tudi za leto 1922 izjemoma določen na 10.000. Ta minimum pa ne velja za službene prejemke zasebnih nameščencev, ki !-c obdavčijo po določilih čl. 139. Citacija člena 115 pri čl. 155 št 3, ki obravnava oadačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev, je očividno le tiskovna pomota, ker se more določilo tega člena uporabljati edino le v zvezi s čl. 139 fin. zakona. Po čl. 139 so oproščene davka tudi draginjske doklade zasebnih nameščencev, kolikor ne presegajo pri enakih družinskih arzmerah draginiskih doklad drž. nameščencev. Splošnega merila se za obdačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker se ravna odmerna podstava po številu družinskih članov in draginjskem razredu, po katerem dobivajo oziroma bi dobivali državni nameščenci v dotičnem kraju draginjske doklade. Zaradi točne informacije jc dobro obrniti se na pristojno davčno okrajno oblast-vo. (Glavarstva, davčna administracija v Ljubljani.) Pomen te ugodnosti je velik. IV. Plačarina. Plačarina se po čl. 155 str. 3 finančnega zakona 79 1922-23 -ikinj? Odprava pomenja bistveno olajšanje davčnega bremena zasebnih nameščencev. V. Davščina na tautijeme. Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb so bih" do konca I. 1921 glede prejemkov, ki so jih dobivali od družbe kot upravni svetniki itd. zavezani plačarini. Vsled odprave plačarine določa čl. 154 odst. 3 finančnega zakona, da so ti prejemki zavezani brez ozira na službeno razmerje prejemnikov davščini na tantijeme. VI. Invalidski davek. a) Po Čl. 85 finančnega zakona za leto 1920-21 se invalidski davek ni pobiral od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti nso znašale več nego 20 Din. V finančnem zakonu za leto 1922-23 (čl. 118 zaduji odstavek) je meja davčne pro-stosti zvišana na 100 Din. b) Po čl. 117 finančnega zakona je pobiranje invalidskega davka za enkrat omejeno na davčne predpise do konca I. 1922, odnos-no za čas do 31. julija 1923. VIII. D»vek na poslovi: promet. S čl. 116 finančnega zakona za I. 1922-23 sc popolnoma izpreminja čl. 11 zakona o davku na poslov pozivu predstojnika davčnega nhlasiva, izgubi pra-vilnik o tem davku, da so upravičeni zahtevati knjigo opravilnega prometa s pristankom davčnega odbora edino le predstojniki davčnih oblastev. Kdor .ic ugodi pozivu predstojnika davčnega obltstva, izgubi pravico pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s katero ta sam oceni višino opravljenega prometa. Davčni zavezanci so dolžni hraniti knjigo opravljenega prometa dve leti po izplačilu davka za vsako posamezno dobo, plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davi,.emu zavezancu v 1 letu po plačilu ne prijavijo pw 'eki glede pravilnosti prijave ali vodstvi knjig. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so notirale žitu sledeče cene: pšenica 13.40—13.50 K, oves 9.50 K, ječmen 9.50 K, pšenična moka št. 0 19.50 K. -« Tendenca nespromenjena. g Članek >Kaj je storiti davkoplačevalcem v dobi do konca leta 1922«:, ki smo ga priobčili v včerajšnji številki, nam je poslala Trgovska obrtna zbornica. g Nov postopek pri naročanju železniških vo-zov. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani je priobčil Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za postopanje pri naročanju železniških vagonov nove predpise, katere je izdalo ministrstvo saobračaja in ki določajo: 1. Vozovna naročila mora sprejemati razuu na postajah Ljubljana drž. kol. in Jesenicah —< postajni načelnik ozir. vodja, v njegovi odsotnosti službujoči prometnik. V Ljubljani drž. kol. jih sprejema skladiščni uradnik, na Jesenicah vozovih zapisovalci. 2. Vozovna naročila vpišejo naročujoče stranke lastnoročno v vozovno naročilnico ter se podpišejo v rubriki določeni za podpis. Ako naročnik ne biva v bližini postaje, sme naročiti vozove tudi pismeno; v tem slučaju postaja sama vpiše naročilo v vozovno naročilnico. Razume se. da mora naročnik v dopisu navesti vse podrobnosti: kakovost in težo blaga, dimenzije, namembno postajo, upotenje itd. 3. Naročnik mora obenem z upisom naročila založiti na postaji za vsak naročen voz svoto po 200 Din kot garancijo, da se bode naročeni voz tudi resnično in v predpisanem roku naložil. Ta garancija pa nikakor ne veže železnico. da bi morala dati stranki kako odškodnino, ako ne more vsled pomanjkanja vozov ali iz drugih vzrokov dostaviti naročenih vozov. V tem slučaju more zahtevati stranka povračilo garancije, event. voz naknadno naročiti ali pa pustiti garancijo in čakati na možnost dostavitve. Ako stranka naroči vozove pismeno, mora obenem (event. po pošti) doposlati garancijski znesek. 4. Naročnik, ki dostavljenih vozov ne naloži ozir. že naložeuih voz ne preda železnici v predpisanem roku, izgubi vplačano garancijo ter sc njemu dodeljeni vozovi dodelijo prvemu na vrsto prihajajočemu drugemu naročniku. 5. Postaja sme sprejemati naročila samo za prihodnjih 24 ur i. s. skupno največ ono število, katero je možno na do-tični postaji ali na industrijskem tiru v 1 dnevu na-ozir. preložiti. 6. Ako se postaji nakaže manjše število vozov kot je naročenih, mora vozove razdeliti sorazmerno na čim večje število naročnikov. Izvzete ro Bujne in državne pošiljke ter živad in pokvarljivo blago. 7. Vozove sme naročevati aamo od pošiljatelj, t. j. ona stranka, ki je na tovornem listu podpisana kot pošiljatelj. Postaja ne sme dopustiti, da naloži voz stranka, ki ga ni naročila, stranke tedaj ne smejo odstopati jedna drugi vozov. Za položeno garancijo prejme stranka potrdilo; postaja ji sme po predaji vozovnega naklada vrniti garancijo le proti vrnitvi tega potrdila. — Da se odpravijo vsaka nesoglasja jc želeti, da bi tudi one stranke, kojih bivališče je od nakladalne postaje oddaljeno, vpisovale naročila v vozovno naročilnico osebno. g Novi bakreni rudniki iir švedskem. Novi bH-kreni rudniki v severni švedski so tako bogati, da bodo iz njih v bodoče z lahkoto krili vse domače potrebe. BORZA. Curih, 1. nov. Na curiški sklepni borzi so no-tirali: Berliu 0.09, Holnndsko 214.00, Newyork 540.50, London 24.41, Pari?, 37.50, Milnn 22.85, Rru-selj 34.85, Kodanj 110, Stockholm 116.75. Kristani ja 99.75, Praga 17.25. Pešta 0.22, Bukarešt 3.45. Zagreb 2.20. Sofija 3.80, Varšava 0.04, Dunaj 0.0071, avstr. krone 0.0075. lj Izjava. Z ozirom na včerajšnjo objavo klerikalno-komunističnega pakta v »Jugoslaviji« in »Slov. Narodu« izjavljava podpisana, da je vsebina pakta popolnoma točna, dodati morava le to, da drugi del pakta določuje, da mora po enomesečnem županovanju odstopiti dr. Stanovnik župansko mesto dr. Lemežu. Prvi podžupan bo g. Makuc, ki bo pa pod dr. Lemeževim županovanjem svoje mesto odstopil Mihi Moškercu. Prosiva uredništvi »Jugoslavije« in »Slov. Naroda«, da tudi ta del klerikalno-komunističnega pakta priobčita. — Dr. Ivan Stanovnik 1. r., Miha Moškerc I. r., »klerikalna boljševika«. » lj Klerikalni zmaj je dobil na zmajskem mostu sinoči obisk. Na vsak vogal mostu se je postavil eden: na levi breg Ljubljanice sla se spravila staro in mlado-liberalni zmaj, s klerikalnim vštric pa se je postavil boljševiSki zmaj. Tako so sedeli nekaj časa in si kazali hrbte. Dobre volje so pa postali vsi, ko so videli, kako binga s svojim repkom preko mosta mali Zma-jičič Naprejevic proti Mestnemu domu na predavanje o moderni filozofiji. lj Centralni šolski vrt in igrišče je nova in važna pridobitev za našo mestno Šolsko mladino. V prosti naravi, kjer uživa svež zrak in solnce, je zaposlena pri delu na vrtu. na igrišču pa izvaja mladinske igre in lahkoutletične vaje, v zimskem času pa se bodo gojili zimski športi. Mladina sc s tem odtegne brezdelnemu pohajkovanju in postopanju po ulicah, spozna pa lepoto in korist dela. Staršem, posebno onim, ki so ziposleni po raznih zaslužkih, bo ta naprava velika pomoč pri vzgoji- saj Sfrati \ SLOVENEC, 9. TrovemSra :fl«& Sta*. UL bodo otroci ob pouka prostem času zaposleni pod vestnim nadzorstvom. Pa tudi o počitnicah bo mladina lahko posečala vrt in igrišče. Opazovala bo naravne pojave in se veselila lepote prirode, kar blažilno vpliva na otrokovo nrav. Pri tem se bo mladina seznanila z raznimi panogami vrtnarstva, zlasti zelenjadarstva, sadjarstva, gojitev cvetic in drugo. Pa tudi o čebeloreji se bo seznanjala mladina na vrtu. Da pn spozna mladina tudi korist dela, bodo marljivi učenci deležni pridelkov iz Šolskega vrta. Treba je le videti, kako so vesele otroci letošnjega, za prvi začetek sioer še skromnega pridelka. Vrt in igrišče bodo lahko posečali tudi starši, da se sami prepričajo o važnosti nove naprave in so vesele med svojimi ljubljenci. Mestni občinski svet je s tem, da je odstopil primemo zemljišče za vrt in igrišče, storii mnogo za našo mladino. Pričakujemo, da bo še nadalje podpiral započetno delo, saj je vsa naprava šele v razvoju. Želeti pa je, da bi tudi vsi, ki jim je mar vzgoje nepokvarjene in delavne mladine, stvar po svojih močeh podpirali in ji pripomogli k popolnemu razvoju, Ij Slovenska krščanska ženska zveza Ima svojo 11. odborovo sejo v porideljek, dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Ker je seja važna prosimo, da so je vse odbornice polnoštevilno udeležijo. — Članice dobrodošle. — Predsedstvo. lj Prosveta frančiškansko župuije imn svoj redni občni zbor v torke 7. t. m. točno ob 8. uri na porti. Vsi člani vljudno povabljeni. Ij Šentjakobska prosveta. Danes /.večer ob pol osmih bo redni občni zbor prosvenegn uru-»tva.. Vsi ilotni in članice pridite polnoštevilno! lj »Prosveta« sa stolno župnijo priredi v pon-deljek »večer točno ob 8. uri 3. predavanje v tej •ezonL Predaval bo vseužiliški profesor dr. M. S 1 a v Ič o velezanimivem potovanju po Franciji in Španiji. Predavanje bo zopel v dvorani Rokodelskega doma. Prosimo Številne udeležbo. — Takoj po predavanju bo kratka odborov« soja. Zadeva vaina. lj Frančiškanska kongregatija priredi ilaue«, S t. m., v dvorani Rokodelskega doma ob pol 5. url popoldne predstavi »Podkupljena dedščina« ln »fitlri ieljw. Vstopnice se dobe pri blagajni pred predstavo. K obilni udeležbi vabi —odbor. IJ V Prosveti frančiškanske iupnije se vrSt v pondeljek 6. t. m. točno ob 8. uri »večer nadaljevanje gkioptičuega predavanja o zvezdah. Predava g kanonik Sušnik. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. lj Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 12. uovem- EHB bra t. L ob 10. dopoldne v seminarju /a slovansko filologijo na univerzi. lj Sentpeteriko prosvetno društvo vabi ovoje člane iu članice na redni občni zbor. ki se vrši v ponedeljek, dne 6. t m. ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je poročilo odbora, Tribiuia< jo bilo ukradeno delovodji Tva-nu Prebila Cerkveni vestnik. e Marijina kongregacija za mota in mladeniče pri nt. Joiefu ima danes ob pol štirih popoldne svoj redni shod. Polnoštevilno! Orlovski vestnik. Nosile zafadi n j ihovih veliki!* Orliški krožek Krakovo-Trnovo. Danes popoldne ob 3. dekliški sestanek. Program je zelo važen; zato je udeležba vseh članic obvezna. — Odbor. OtrJSik- ■BHPBBSHBHBHBBBHnMHMOBBM Prodam za primerno ceno: štiri dobro ohranjene MOŠKE OBLEKE, Prosveta. pr Oodba dravske divizije priredi kakor v pri> teklih sezonah (udi lelos serijo simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo 20. t. m. z Brahuisovo simfonijo štev. 4, e moli. Natančen spored priobčimo pozireje. mro.,..o.plata..zčd.tT.;S8ad.,«,Kds.z?a„Sžeo bfs ibfss pr Deset božičnih pesmi: »Slava Bogu v višavi!« Za mešan zbor in orgije uglasbil St. Premrl, z ctovol. kn. Šk. ordfnarijala. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1922. Partitura 20 Diu, vsak glas Din. — To je torej letošnje božično darilo cerkvenim zborom. Marsikateri organist sc bo teh pesmi o,a prvi |x>gted prestrašil, deloma radi težjih tonov/h načinov, deloma zavoljo široko razpredeljeuega stavka or-gelj, ki je čisto instrumentalen. Ali ta strah ni opravičen. Ges-dura se človek hitro privadi, treba samo parkrat skalo igrati In glavne akorde poiskati. Or-geljski stavek bi se res dal olajšati, kajti ni vsak organist tako spreten, kot g. Pr., pa tudi nima vsak takih orgelj na razpolago. To polajšanje si pa lahko oskrbi vsak organist sam. Bilo bi tedaj jako napačno,, ko bi kdo zbirko v naglici prelistal in jo takoj odložil, češ: to ni za nas. Vzemi, prešludiraj, vadi toliko časa, da postane tvoja last, potem boš sodil drugače. — Sicer pa pesmi niso tako slrašilo. Kdor je n. pr. slišal št. 3 na cerkv. koncertu v stolnici, ne bo dal pye| miru, dokler je ne spravi na kor. K lažjim pesinAm štejem tudi št. 1, 5, 7. — G. Pr. ima to navado, da združuje v eni pesmi globoko umetnost z najpreprostejšimi, domačimi zvoki. Primerjaj št. 1 in7. Dve ie /e priobčil C. Gl. — Jaz bi le omenil, d« je stavek tia nekaterih mestih previsok; ni le)», če se morajo soprani v cerkvi preveč napenjati. Jaz bom nekatere (»sini transpouiral. — Tisek je jako lep, oena seveda visoka, a danes ue gre drugače. — P. Hugolin. pr »Mentor« za šolsko leto l<>22-23 štev. 1.-2 je izšel. Vsebina je raznovrstna in nad vse zanimiva, da ga bere z užitkom zlasti dijak, pa tudi vsak lirug dobi v njem mnogo poučnega in zabavnega berila. Nekaj posebnega je njegov drobiž. Naj ne bo kato-tiškega dijaka, ki ne bi imel naročenega svojega lisfa za teh borih par dinarjev. Pa tudi vsem prijateljem našega dijaštva priporočamo, da podpro list z naroč-bo. List stane za dijake 10 Din, za druge naročnike v Jugoflaviji 20 Din, za Italijo 28 Din, za Ameriko 1 dolar na leto. — Vsebina štev. 1—2: Dr. Ant Medved. Ob 60 letnici Slomškove smrti. — l. Okorn: Pogrebe!. Povest. ~ Fr. Omerza: Ajshilova Oresfija: Maščevanje. — Tine Debeljak: V deželi kraljeviča Marka. Spomini z abit. izleta v Srbijo. — M. P. Pričakovanje. Pesem. — F. T. Polreba lepočulne izobrazbe. — t L Jeretina: Otožuost. Pesem. —- Iv. Dolenec: Temelji Krekove veličine. — Svatopluk Cech—Tine Debeljak: Pesmi sužnja. — I. Okorn: Skice iz svetovne. — Fr. Pengov: A. Nobel — dinamit in ustanova. — Drobiž. — »Mentor« izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer sc tudi naroča. State naročnike prosimo, da poravnajo svoj dolg. pr I v o J u r a a : Zemljepis Jugoslavije, kraljevine Srba, Hrvata i Slovenca. Drugo fzdanj©. Zagreb 1022. Tinkara Narodne ProsvJet«. Str. Ona 12 Din. pr Umni tobelar. Spisal Fran Lakmaver, | ni k v Preddvoru. Izdala Družba »v. Mohor j» Prevaljah. II. izdaja. Str. 103. Cena 18 Din. Narodno gledišče. DRAMA. Nedelja, 5. novembra ob 3. popoldne IACK STRa — Izven. — Ob 8. zvečer R. U. R. — Izv Ponedeljek, 6. novembra HEDDA GABLER. Red Torek, 7. novembra — Zaprto. OPERA. Nedelja, J. novembra TRIPTYCHON, — Izven. Ponedeljek, 0, novembra. — Zaprto. Torek, 7. novembra JENUFA fted B. Ljudski oder. Nedelja, 5. nov.i »Mlinar in njegova h{ Nedelja, 12. novembra: ->Hlapec«. JRepriz Nedelja, 26. novembra: »Kirke«. (Novitet Nedelja, 3. decembra: »Stari Uija«. V prid Udruit gledaliških igralcev za nagrobni spomenik Borštnika in A. Verovšfta. Predprodaja vstopnic kot običajno. Dva pred predstavo od 5. do 7. iife zvečer in na dan pr stave od 9. do 12. dop. 111 popoldne od 3. naprej pričetka predstave v pipami Ljudskega od »Ljudski dom«, I. nadstropje. Iz pisarne »Ljudskega odra«. Pri uprizori narodne igre »Revček Andi^jčck«, ki se je igrala t. I. v korist drujtva »Gosposvetski v spomin 2. obletnice koroškega plebiscita je 8. oktobra t. 1. v korist drujtva »Gosposvetski Žv 2536 K čistega prebitku, Meri znesek se je na h omenjenemu društvu. Pri predstavi je mestni 1 gistrat ljubljanski popustil veselični davek. hjsmbljeuo. V petek' jo neka gospa Izgubi ln poti od Frančiškanskega mosta preko Sadnega ti do Jugoslovanske tiskalne rjavo denarnico, v tati je bilo 400 kron. Pošteni nadltelj se uljiid naproSa, dn najdeno ir.ročt v našem uradniSl proti nagradi. Našla se. jo 4. t. Tn. dopoldne v Wolfovi srebrna broša. Vprašati je v uredništvu ; venca«. HI m I | na debelo (H se ruijugodneje naroča naravnost pri E Založništvu v Ljubljani. Uj RAZPRODAIALCI ZNATEN POPUSTI Jll ZAHTEVAJTE PONUDbEl > lll=m=[|IEI'l=lll=IIIEIIl=ili| ženitna ponudba. Višji državni uradnik, vdovec brez otrok, mirnega in odkritega značaja, želi v svrho ženiibe zmnia z zna-č jno gospodično ali vdovo v starosti do 33 lef s primernim premoženjem ali posestvom. Ponudbe naj se vpošljejo s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro »Lep« prihodnost« 4702. Tajnost ie zajamčeno. Izjava. dve ZIMSKI SUKNJI, dva POVRŠNIKA za ; FRANC JEVŠN1K, uslužben pri mestnem srednje veliko osebo ter pet p?irov mo- ' škili ČEVLJEV. - Poizvedbe: Sv. Jakoba frg Stev. 8, 1. nadstr., leva 4729 • Jcflr Va bile izgubljena na vlo-ku 16. okt. od post Sk. Loka—Ljubljana z vsoto 800-C00 Din m raznimi dokumenti Naiditeli si lahko denar pridrži, dokumente pa naj pošlje na GEZA VOLNAR, Cakovac. 4716 izobražena gospodična fj^iin uradnica, želi v noDold. in večernih "VdiiilU. dohodarsfvenem uradu v Ljubljani fer lastnik posestva v Pleterjih h. štev. 50 iri 8, okraj Brežicc, naznanjam, dn orišem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moj ra^un. Pozor! Mlada, poroč, proda JaSka z večletno pnkso, želi mes'a v Lju Pogreb dragega nepozabnega bo v ponedeljek, 6. nov. ob 2. uri pop. iz deželne bolnice nn pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. LJubliuna, dne 4. nov. 1922. PEPCA BEZEK, soprogu. Za mnogobrojne dokaze izraženega sožalja ob prebritki izgubi moje dobre soproge gospe Marije Debeiak in 2» mnogo številno spremstvo na njeni zadnji poti izrekam tem potom vsem najprisrčnejSo zahvalo. Skofja Loka, 5. nor. 1988. Ivan Debelak posestnik in klobučar. teaa bi opravljala tudi hišna dela. Bili mora pridna in poštena. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4741. čevljarskega pomočnika izurjenega, sprejme takoj Jožef TOMS1C, Črnuče, p. Ježica pri LiubljanL 4743 Solidni gospod išče mebl. mesečno SOBO za takoj nli 15. november. Najemnina postranska stvar. - Ponudbe pod: »LEKARNAR« na anončno družbo Aloma Comt>any, Ljubljana, Kongresni trg 3. ■BMBimBBBHnnnnaar^flraai-™* Trgovska HIŠA dvonadstropna, 50 let obstoječa v Ljubljani. se proda. Hiša sloji v sredini me-.»ta. na najbolj prometni ločki, ima trg. lokale in skladišča, pripravna tudi zo kako industrijo, so takoj na razpolago. Ponudbe pod »Dobra pozicija« na A11 Blappčarta izurjena v špecerijski stroki, se išče /a tukoj. — Ponudbe y>od: »BLA-OAJNIČARKA« na Arvončni zavod Drago BESELJAK, LjuMJnna, Sodna ulica štev. 5. 4760 POZORI Lesni trgovcil POZO Prodam smrekov LES že posekan, vseh dimenzij, tričetrf o od Kranja. Naslov: L PA1JEVEC, O Sava, Kranj, pri Kopaču. 47 Takoj naprodaj! Dve HIŠI v trnovskem predmestju r. v tom in prosi im stanovanjem s 1. itin arjem Več povedo: Rimska cesta št. 1 dvorišče, levo, vsak dan zjutraj od do 10. ure. 47 amerikansko Mago štev. 43, še nič obrabljene, proda za 3000 K IL BROVET, TREBNJE RBK»i«HMaMHHBMBBKiaUMM6e Naprodaj je večje r dobro ohranjeno hišo i.n gospodarskim poslopjem v zdravilišču TOPLICE na Dolenjskem. Poizve se r S p. Šiški, Vodnikova cesta B, (gostilna AN30K). Postelja z motfroc 2 ni dolga, l'A m široka, skoro nomn nova, naprodaj po nizki cl.u. Več pove Franc JENKO, Medvode 3. PrifIKno Oddamo takoj večje množine splitskega cementa. Več sc Izve pri anončni družbi AIOMA COMPANY, LJUBLJANA. Konoresni trq 3. 47SI z nekaj vrtom v prometnem kra mesta, najrajši na Glincah, t.ilf KUPIM. — Ponudbe in opis anono. zavod Drago Beseljak, Lji< Ijann, Sodna ulica šL 5 pod šil PRITLIČNA HIŠA. Ponudbe pod »Dobra pozicim« nn An |/.|n|m knjigo -Slovenska kuharica, zavod Drago BESF.LIAK. Lpibliana. Sod- od , M fc|jcjtc Kalinšek na ulica šlev. 5. — Ponudbe na: šL 2L I. nadslr. A. M., Preti škofijo 4/67 Naprodu| ie: dvoje enonaristropnih H Z gospodarskim poslopirra (velika sli tliščft. konjski hlev), poleg tudi n<-vrta. V eni hiši je lepa, prostorna tn vino. Kruj na periferiji Ljubljane, prori ten in nrinrnvrn za vsakovrstno o Cena pps pb no m m. JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Zimski damski plašč nov, moderen, naprodaj. — Naslov pove uprovniStvo »Slovenca« pod šlev. 4736, a a g JELENE, SRNE, ZAJCE, JE- g m REBICE, FAZANE, DIVJE » KOZE, KLJUNAČE ITD. ■ kupuje vsako množino in plača J po najboljših cenah E. V AJDA S ■j IZVOZ DIVJAČINE IN PERUTNINE J B ČAKOVEC :: MEDJIMURJE B Brzojavi: VAJDA, ČAKOVEC Jj Interurban telefon številka 50. g "ftBKBBBBBBBBBBBBBKnff oglas V pisarni inženjerskega oddelka Dravske divizijske oblasti * Ljubljani se bo vršila na dan 11. novembra 1922 ob 11. uri doooldn« javna poslednja ofertna dražba za pokrivanje strehe z zarez, opeko na zidan, skladišču št. XIII na Ljubljanskem polju pri Ljubljani po ukazu g. Ministra Vojne ia Mornarice I. F. št. 9.635 od 21. septembra 1922. Pogoji in projekt za to dražbo so razvidni vsak dau v pisarn! inženjerskega oddelka Dravske divizijske oblasti med uradu, urami. Pravico k tej dražbi ima vsak, kdor ima dokaze o stroki za izvršitev tega dela in ni izključen iz udeležb na dražbah. Predračun* ska vsota zu ono delo znaša 111.586 Din 37 par. Vsi licitantje položijo kavcijo in sicer: Podaniki Kraljevine Srl>ov, Hrvatov in Slovencev 5 odstotkov od zaokrožene proračunske vsote v znesku od šest tisoč dinarjev, inozemci pa 10 odstotkov od zaokrožene proračunske vsoto v znesku od dvanajst tisoč dinarjev. Kavcijo se položi na preddan dražbe pri blagajni Komande Dravske divizijske oblasti in z sprejetim potrdilom o položeni kavciji pride licitant no dražbo. Po končani dražbi se bo zadržala kavcija onega ponudbeuikff, ki je ponudil najnižjo ceno. Iz pisarne Inž. odd. Drav. Div. oblasti I., št. 3748. BBBBBBBBaBBBBBBBBiSBBliiBKBBBBBBBBBBBBBBBH Banaško SENO %dobf; vs;iko mnot-ino, tudi izpod vagon«, po, i -i cen/i, doklei traia zalogu, Kme-j liužfba za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški ttp itev. 3.__4696 ■ »■■ca«. i«i>iilliilillliilii ■ * i Kazalnik! Za Miklavža dobite vsakovrstne bontn>no, koksa, tokolndo od unjpnprostejSih do n»JfinejSib vrst ti a i ceneje pn tvrdki JOSIF VITEK, trgovin« s kanditl Ljubljana, Krekov trg f t. zraven „ Mostnega doma". MIe rOTOKKH&NC TOVnRNK w gamsom« ,11 . *LOVENlJB .rtv« jtcumm tvzeRa Tel ilOS!! MESTNO ŽUPANSTVO KOČEVJE razpisuje službo zo novousianovljeno občinsko mesnico. Rellekliro se .vimo nai popolnoma izvežbano in zanesljivo moč. — Refleklanli naj pošljejo ponudbe z navedbo zahlev na mestno županstvo KOČEVJE, S3Bmi r— NA DEBELO! NA DEBELO! 10—t") vagonov prvovrstnih, suhih bukovih cit*v prodam prosto vagon Dolenjske post.ije proti takojšnji dobavL - ANTON BREZ-NIKAR, Ljubljana VIL, Kmetiška ul. 133. H i B ■ KI pokaže na lahek naCin t označbo dnevnih in uočnih ur in se more pritrditi da vsako uro, se dobiva pri Franc Korošec, LJubljana, Sv. Flor.ana ul. 31 in Sri izumitelju B. jurdane, ■greto, Martičeva ulica štev. 15. Telefon 12-«S. PERJE vsak čas, po najnižjih cenah, pri e. vajda, IZVOZ divjačine in peralninc, čakovec, Medjimuf Je, HlOOSLAVlJA. - Brzojavi: VAJDA, Č«. kovec. - Telefon štev. 59. j«Plllil TORBIC 11 iti! dobijo najceneje ključavnice in okove prvorazrednega izdelka Briider Deutsch Metal 1-waren-Fabrik Wien pri trgovina jermonarskibi sedlarskih in tapetniških okovov li pro zvodov. ZAGREB Tolefon 14-96 - Duga ulica 12. Brzojavi: LORUM. Svila modni nakit, vse potrebščina za Šivilje in krojače najceneje pri: U. SlnKovlc oesi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Str-'je za žago in obdelavo lesa, vsakovrstne, najnovejše konstrukcije dobavlja takoj po najnižji ceni s jugoslovanskega skladišča „SUI;WERRE", Leipzig Kleinzsch, Dieakaustra .se 18. Zastopnik in skladišče imaWel .er-Werke, Vfian XIH., Breiienseer-sira .s - 5o. Pojasnila daje špedicija ,.BALKAN", Ljubljana. Vam prenovi in strokovno shrani zime ob malenkostni pristojbini tvrdka injopttc.14. in kumoo kupuje SEVER & Kouop., LJubljana, Wolfova ulica 12. javlja, da Ihj počenši z 1. nov. 1922 obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in nov« vloge na knjižice s {Istimi 5 % obresti Vloge na tekočem računu se l)odo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezano vloge proti 1-, 3- ali 6-mesečni odpovedi. ■»^■■■■■■■■»■■■■■■■■■MMBHMMi imo iz našega •v* >ff isca: »V v*' vseh vrst s širokimi kapami Izdeluje edino kotlarska zadruga ▼ Ljnbljnni, Kolodvorska ulica 28. OisU domači Izdelki! - NIZKE CENE! — Stalna zaloga! Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravilo. i udi Vi se boste prepričal«. Mm. lastnik lieiiri Mairc d« j« v Va5o korist, ako n»ročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke H. SUTTNER (Irartnik Henrl Maire) v liuhlian: uev. 2 preden »e odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure cped.il. znamk« „1K0" iz lastne tvoruicc v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, *ape?lne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, 'zapestnico, uhnne, namiz. "rodje. Dilj«: Kritno in :>!tm«n. Jor;la ln mo 7.lBlntiio In srchrnlno na tud, pnrnbne nredmeto, Ua-f(or SuarK- ri,:;Jc, br,!ve. 'ase-slrlžne-brivske s!ro|c. i.'nxe /a tobak, svnldce »ni sl«klor«xcc. oriilgii|«lke, prož* B« isvrSilov v»«t» bančnih oo^soj po«* najkuiant« tvfcjtod Stati 9, SLOVENEC, Slovenca<. Odgovorni urednik Mihael MoSkere v LJubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.