'' f\ f: „ ' C

KATOLJSK GKRKVEN UST.
Danica" izhaja vsak petek na mH poli, in veija po požti za eelo leto 4 gl. «0 kr.. za pol leta 2 gl 40 kr /» *t*rt leta 1 gl. 30 kr V tiskarnjci sprejemana za celo 4 gl.. za pol leta 2 gl.. za Četert leta 1 ako zadene na ta dan praznik, uid* .,bani<**' dan poprej
Tečaj XXXX.(/?/
V Ljubljani, 7. prosinca 1887.
Ust I.


Slovenska pridiga
pri Lr.rš^i dupljini o priliki avstrijskega romanja, dne 16. avgusta 188«.
Govoril
Fr. Košar,
korar stolne cerkve v Mariboru. O dolžnostih avstrijskih romarjev Lurški Materi Božji.
fr *	naj spozna, da je
• o t-^VrCUi Gospod Jezus kristus v Časti -fjf' Boga Očeta.u (Filip. 2. 11.)
/
pri
C
Porečete: ali tedaj res ne smemo za noben čudež Marije tukaj prositi? Tega ne. ljubi moji! mi smemo in celo moramo za take čudeže Marijo prositi, ki so nam po nauku naše vere k izveličanju duše potrebni. Taki čudeži so: odpuščenje grehov in sprava z Bogom; — rast v čednostih in dobrih delih: stanovitnost do konca in srečna smert v milosti božji. Ti čudeži so nam zares potrebni: brez njih v nebesa ne moremo. — Kar mene zadeva, vam nič ne prikrivam, ampak kar očitno povem: Moj zasebni poglavitni namen, da sem se, akoravno že postaren. na to daljno in težavno pot podal, je bil ta, da si pri Mariji izprosim srečno smertno uro. Ako je človek prišel že nad 60 let. kaj ne. je pač zares že čas, da resno misli na smert? Vi ste sicer večidel mlajši od mene; pa prej ali poznej bo tudi po vas vsakega segla smertna merzla roka. Ker je tudi Bernardika. knkor smo slišali, najbolj molila za srečno smert. menim, da bo prav, ako tudi mi po njenem zgledu danes pred vsem in nad vse za sebe in za one. ki so nas za molitev prosili, Lurško Mater prosimo za srečno smertno uro.
Kdor pa hoče čudeže gledati, mora verovati; kajti tako je božji Zveličar rekel očetu, ki je prosil za zdravje obsedenega sina: nČe zamoreš verovati; verujočemu je vse mogoče" in je še le potem čudež storil, ko je oče s solzami zavpil, rekoč: „Verujem, o Gospod! pomagaj moji neveri." (Mark. 9, 22- 23). Tudi mi verujemo, o Gospa nebeška! Naša vera je tako močna, kakor je močna tista skala, na katero je Tvoj božji Sin zidal svojo cerkev. S tako močno vero, ki je Ti zavreči ne moreš in je zavergla ne bcš, Te prosimo zdaj kar ob enem za tri čudeže:
O Lurška Mati! ki si prav na tem mestu pokoro oznanjevala. ter si pri eni prikazni Bernardiki naročala: „Za grešnike se mora moliti." in si pri drugi prikazni nuročilo ponovila, trikrat rekoč: .Pokora, pokora, pokora!" stori tedaj tudi nad nami ta pervi čudež — čudež pokore, ter vzbudi tudi v naših sercih studenec in sicer neusahljivi studenec * pokornih solz. da bomo v njem. dokler živimo, dan na dan svoio grelno dušo umivali in jo dalje bolj in bolj očiščevali.
y.	O Lurška Mati! ki si Bernardiko po stezi popol-
"-V-vnostj »kerbno vodila od stopinje do stopirje. «tori nad nami drugi čudež — čudež resnične hoje za Kristusom, da od steze pokore nikdar več ue odstopimo, ampak v čednostih in dobrih delih rastemo od dneva do dneva.
O Lurška Mati! ki si Bernardiki tako srečno smert podelila, stori tudi nad nami sirotami tretji in največji in najpotrebniši čudež— čudež stanovitnosti do konca in blažene smerti v milosti in ljubezni božji.
Kaj nam bo toliko mar za čudeže na tem grešnem telesu, ki bo že skoraj gnjilo v grobu: pa teh treh čudežev potrebujemo neobhodno v zveličanje svoje duše. Še enkrat toraj ponovimo: Da nam bodeš, o Lurška Mati! našo božjo pot s temi čudeži povernila, je naša vera tako močna, kakor je močna ona skala, ua katero )e Tvoj božji Sin zidal svojo cerkev. Mi verujemo v Tvojo čudodelno moč, o Lurška Mati! pa pomuoži se našo vero.
2. Mi smo slovenski romarji.
Menim, ako tako molimo, da smo dopolnili svojo pervo in sicer zasebno romarsko dolžnost. Mi pa tukaj nismo le zasebni romarji, kakor gremo včasi na katero drugo božjo pot le vsak za sebe in za svoje potrebe; temveč mi smo tukaj in molimo tukaj kakor slovenski romarji. To je: kakor nemški, madjarski, češki, poljski, hervaški, romunski in laški romarji vsak svoj narod zastopajo, prav tako zastopamo tudi mi slovenski romarji slovenski narod; ali z drugimi besedami: mi smo se na božjo pot podali v imenu vseh Slovencev, da bi v imenu vseh Slovence? Lurško Mater počastili in ves slovenski narod njenemu varstvu izročili.

Razlika jezikov je bila kazen greha, ko se je eno-jezični človeški rod pri zidanji babilonskega stolpa ioper Bosa samega v grešnem napuha povzdignil. (Gen. 11, 4—7). Kristus pa je premagal greh in je zlasti napuh človeški poplačal z uajzauičljivejšo smertjo na križu. rPonižal ie sam sebe do smerti in sicer do smerti na križu." <Filip. 2. 8.) Že na križu so trije, takrat najimenitnejši jeziki na svetu pričali čast Kristusovo. „Pisano uamreč je bilo hebrejski, gerški in latinski: „Jezus Nazarenski. kralj Judov." (Jan. 19, 19—20.) Na binkoštuo nedeljo pa so šli vai jeziki wvseh narodov, ki so pod nebom," ua božjo pot v Jeruzalem, kjer so bili od sv. Duha v službo sv. evangelija posvečeni, tako da so sv. apostoli rzdajci začeli govoriti v raznoterih jezikih, kakor iim je sv. Duh dajal izgovarjati." (Dj. a p. 2, 4—5.) Kakor so pred Kristusom vsi jeziki Boga žalili, zlasti z malikov*njem. tako naj bi po Kristusu vsi jeziki Boga hvalili z vernim spoznanjem. In prav na binkoštuo po-svečenje vseh jezikov se ozira sv. apostol Pavel ko v listn oo Filipljanov pravi: rVsak jezik naj spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta," to je: pravi Sin božji, in resnična toraj tudi vera, po Njem oznanjevana Naj tedaj tudi slovenski jezik, ki se na tem mestu gotovo še nikdar govoril ni, danes glasno in veselo spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta, tedai pravi Sin božji in Ti. o brezmadežna Devica! Niegov« Mati presveta. Kakor slovenski romarji zda i molimo iu prosimo:
O Lurška Vlati in Devica! najpoprej se Ti v imenu vseh SloveLCev zahvalimo, da je Tvoj božji Sin že tako zgodaj Slovence k pravi veri poklical in do danes v pravi veri ohranil; — da je slovenski« zemlja z molitvijo toliko božjih svetnikov blagoslovljena in s kervjo toliko mučenikov pokropljeua: da so imeli Slovenci gotovo po Ttoji posebni naklonjenosti, o Marija! do Tebe od nek.iaj po-ebno češčeuje. da kinča slovensko zemljo toliko Marijinih božjih potov, iu da Marijine pesmi med vernimi Slovenci nikoli ne potihnejo, temveč brez nehanja se prepevajo.
Na d*lje. o brezmadežna Lurška mati! Te v imenu vseh Slovencev ponižno prosimo odpuščenja, karkoli smo bili Slovenci kedaj za dar sv. vere nehvaležni, ali smo ssrunili svete nedelje iu praznike z nečednim za-deržanjem. ali smo v pohujšanje služili sosednjim narodom. Še vse posebei Te pa z razjokauim sercem odpuščenja prosimo, karkoli je bil Tvoj božji Sin žaljen v slovenskem jeziku, bodi s kletvijo, bodisi s pohujšljivim ali celo zapeljivim govorjenjem, bodisi v besedi ali pismu, bodisi v govoru ali tiskani knjigi. O milostna Devica! dovoli nam. ponižno te prosimo, da danes slovenski jezik v čudodelni Lurški studenec pogreznemo, in ga tukaj vseh peg in madežev očistimo, in ga čistega ne-semo našim bratom in sestram domov.
Se več. o Mariia! Danes Ti v službo posvetimo jezik slovenski in narod slovenski in Ti v imenu vseh Slovencev vpričo nebes in zemlje slovesno obljubimo, da bodemo vsak po svojem stanu in po svoji službi za to skerbeli, da se slovenski jezik ne bode nikdar več omadeževal, ne s kletvijo, ne s pohujšljivim govorjenjem, in da se ne bo nikdar v slovenssem jezisu kaj govorilo, ali pisalo, ali tiskalo zoper Kristusa in njegovo sveto vero in cerkev; temveč da hočemo po vsi zmožnosti za to skerbeti, da bo slovenski jezik vselej in povsodi v besedi in v pismu glasno spoznaval, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta, - tedaj pravi Sin božji in Ti brezmadežna Devica Njegova Mati presveta.
Vas pa prosim, ljubi romarji! zlasti Vas, duhovni tovariši, da ko domov pridete, vsepovsodi ljudem poveste iu jih še pozneje večkrat na to opomnite, kar smo mi slovenski romarji v imenu vseh Slovencev Lurški Materi
obljubili in kako smo ji v službo posvetili jezik slovenski.
Blagoslovi tedaj, o dobrotljiva Lurška Mati! slovenski jezik iu slovenski narod, da po Tvojem izgledu vsikdar ostane ponižna dekla Gospodova ter s Teboj govori: Glej, j*z sem dekla Gospodova, naj se mi zgodi po Tvoji besedi! Varuj, o Marija! verne Slovence vsega hudega na duši in na telesu, in stori jih močne v duhu. da raj&e vse zgubijo, kakor sv. kat. vero kedaj zapustijo. Blagoslovi, o nebeška Mati! uašo današnjo obljubo. Ti jo čuvaj, da je nikdar ne prelomimo, in Ti pomagaj, da bo slovenski jezik od n da do roda pogumno pričal in veselo spoznaval, na je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta. — tedaj pravi Sin Božji io Ti. o brezmadežna Devica! Njegova Mati presveta.
3. Mi smo avstrijski romarji.
S tem. kakor menim, smo dopolnili svojo dolžnost kakor romarji sloveuski. Toda mi smo tukaj in molimo tukaj ob enem kakor romarji avstrijski. Ko smo Oili po časnikih ua Lurško božjo pot povabljeni, se je poudarjalo zlasti to, da so blizo že vse druge katoliške dežele io kraljestva itd. v procesijah k Lurški Materi romale in v znamenje vdanosti svoja bandera v Lurški baziliki*) razpele; le Avstrija, naša ljuba domovina, se še Lurški Materi ni poklonila, še ni pred Lurško dupljino pokleknila, še ni Lurške Matere za blagoslov prosila, iu še ni svojega baudera v Lurški baziliki razpela. Da to zamudo popravimo, so naši voditelji vabili k avstrijski procesiji.
Kaj ue. ta lepa in domoljubna misel je segla nam, ki smo in vselej ostati hočemo zvesti avstrijski domoljubi, globoko v serce V Rekli smo: če mislimo kedaj romati v Lurd, je prilika zdaj najlepša in najčastnejša: če smemo kedaj upati prijaznega sprejema iu obiluega blagoslova pri Lurški Materi, ga smemo upati zdaj, ko z vezjo bratovske ljubezni zvezani, z vsemi drugimi avstrijskimi narodi pred Lurško dupljino pokleknemo O Lurška Mati! ki si Beruardiki naročala: „Naj tu sem pride veliko ljudi": — iu „naj pridejo v procesijah." glej, pokornih Tvojemu povelju, nas je zdaj veliko tu — Avstrijska procesija kleči pred Teboj.
Da smo zares avstrijski romarji spoznaš, o Marija! po raznih jezikih, ki jih tu govorimo: Nemci in Madjari, Lahi in Slovani. Pa če tudi različui po jeziku, je vendar ena uaša vera, eno naše zaupanje, ena naša ljubezen. Vsi avstrijski jeziki v najlepšem soglasju tukaj spoznavajo, da je Jezus Kristus pravi -in Božji in Ti. brezmadežna Devica! Njegova Mati presveta.— Da smo zares a v str ij s k i romarji, priča bandero. ki bo danes blagoslovljeno in v baziliki razpeto. Na beli strani bandera stoji v sredi velikega križa podoba brezmadežne Device, in okoli nje in nad njo in pod njo v križu in štirih koncih pa podobe 18 deželnih patronov Avstrije: sv. Jožef, sv. Leopold, nadvojvoda Avstrijski, sv. Štefan, kralj Ogerski, sv. Venceslav. kralj Češki itd. v znamenje, da so prav ti naši sv. deželni patroni avstrijsko procesijo vodili in zdaj tu z nami za blagor AV8trije molijo. Na rudeči strani pa je v zlatu vezeno sladko ime Marija z lavorovim veucetu obdano, in v vihrajočem belem traku tega venca so v zlatu vtisnjena imena vseh avstrijskih dežel, tedaj tudi imena naše slovenske domovine: Kranjska. Koroška, Štajerska, v živo znamenje, da so zares ua Lurško božjo pot šli vsi avstrijski uarodi, po svojih deželuih patronih vojeni; naš voditelj posebej je bil naš deželni patron sv. Jožef.
*) Veliki cerkvi nad Lurško dupljino so pitpež Pij IX. ■ pismom dne 30. maja 1876 podelili prečastni naslov: ..Bazilika," to je: Kraljeva.
— Da smo zares avstrijski romarji, pričajo tudi ob koncih rudeče strani vtisnjeni patroni naše presvetle cesarske hiše: Sv. Fraučišk Asiski. patron cesarja; sv. Elizabeta, patrona cesarice, sv. Rudolf, patron cesarjeviča, in sv. Štefan, mučeuik, patron cesarjevičine. Rudeča stran ima napis zgoraj: „Vsi sveti deželni patroni" in spodaj: „prosite za cesarsko hišo in deželo avstrijsko." Verh tega je znano, da je presvetla cesarska rodbina tudi pripomogla k pripravi tega veličastnega bandera. da je tedaj tudi v duhu z nami romala in v duhu tudi tukaj z nami moli.
Da; avstrijski romarji smo. bodi avstrijska tedaj
tudi naša molitev.
Bog nam je dal predobrega deželnega očeta in cesarja Franca Jožefa, ki z očetovsko ljubeznijo vse narode širne Avstrije objemajo, ki so pred tremi leti tudi nas Slovence ljudomilo obiskali in povsod po naših cerkvah, tudi pri nas v Mariboru, tako pobožno molili. Brali smo tudi, kako je presvetla cesarica s svojo hčerko Valerijo letos šla ua božjo pot v Marijino Celje, ter je tamkaj s hčerko vred na večer opravila sv. spoved, v jutro pa po slišani sv. maši sv. obhajilo prejela in pri drugi sv. maši svojo zahvalo opravljala, in kdo bi dvomil V gotovo tudi za nas in vse avstrijske narode molila. — Naša perva molitev velja tedaj presvetlemu cesarju in vsi cesarski hiši. O Lurška Mati. uebes in zemlie Kraijica ! pred katero se katoliški kralji in cesarji ponižuo uklanjajo. povzdigui svoje mogočue roke in blagoslovi našega cesarja in vso cesarsko hišo. Varuj jih vsega hudega iu ohrani jih še dolgo in prav dolgo v blagor sv. cerkve iu v srečo avstrijskih narodov.
Naša druga molitev velja slavni cesarski armadi. Zgodovina nam pripoveduje, ko se je naša armada svoje dni vojskovala zoper ueverne Turke, da si je v geslo izvolila sladko ime Marija. Z navdušenim klicem, o Marija! je šla pogumno v boj in je zmagala slavno. O Lurška Mati! naši vojaki, nižji in višji Te še zdaj ljubijo in kakor zaled maršala Radeckega kaže. še zdaj radi molijo sv. rožni venec: povzdigni tedaj svoje mogočne roke in blagoslovi uašo armado, da ako jo zopet kedaj povelje cesarjevo pelje v boj, boš ti pred njo hodila in jo vodila in kedar bodo vojaki v silnem boju klicali ime Marija, jih bodeš Ti čuvala in jim dala zmago, kakor nekdaj, tudi zdaj. — Vi ljubi romarji! pa domov prišedši, povejte vojakom, da smo tudi za nje tukaj molili iu jih Lurški Materi priporočili. Opominjajte jih pa tudi, naj le na Marijo niKoli ue pozabijo, iu tudi Marija v nevarnostih vojaškega stana na uje ne bode pozabila.
Naša tretja molitev velja vsem avstrijskim narodom. „0 kako dobro in prijetno je, ako bratje v složnosti prebivajo!" vsklikue kralj David v 132. psalmu. Resuice teh besed smo se tudi mi po potu prepričali. Različni po rodu in jeziku, smo bili vendar na potu in smo tukaj eno serce iu ena duša, kakor otroci ene hiše, kakor bratje in sestre ene družine. Molili smo in peli smo celo pot, in vsi avstrijski jeziki so složno in veselo spoznavali, da je Jezus Kristus Sin Božji iu Devica Marija Njegova Mati presveta. O da bi doma tudi tako bilo; — pa ni tako! Naj Ti. o Božja Mati! na tem svetem mestu potožimo svojo avstrijsko bolečino; kako se avstrijski narodi, po Božji previdnosti v eno družino sklenjeni, le prepogosto med seboj prepirajo, zavidajo, zaničujejo. Tako ravnanje pa je neavstrijsko in neker-ščaosko. Več ne rečem, pa tudi reči ni treba; saj Ti je itak znano, o Marija. Z vero, ki je tako močna, kakor ona skala, na katero je Kristus zidal svojo cerkev, Te prosimo: na to rano avstrijskega deržavnega telesa položi, o nebeška Kraljica! milo materno roko svojo, in io zaceli in jo ozdravi. — Katoliška cerkev Te v litanijah
časti in kliče: Skrinja miru in sprave, prosi za nas! Odpri tedaj, Božja Mati! nebeško skrinjo miru iu sjirave in nam od teh Božjih darov prav obilno podeli, ia mir iu spravo domov nesemo in med avstrijske narode razdelimo. da bodo angelji Božji pri našem povratku nad Avstrijo veselo prepevali: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje" (Luk. 2. 14.), avstrijski narodi pa jim veselo odpevali: „0 kako dobro in prijetno je, ako bratje v složnosti prebivajo/
Naša četerta molitev velja vsem jezikom avstrijskim. Kakor jezik slovenski posebej. Ti zdaj, o Lurška Mati! v službo poklonimo vse avstrijske jezike, in jih v Tvoj čudodelni studenec pogreznemo. da jih Ti ondi očistiš vseh madežev in peg. da jih vse čiste vzamemo zopet domov. Pozabi, o Marija! karkoli si bila Ti in je bil Tvoj Božji Sin kedaj žaljen v kateremkoli avstrijskem jeziku. Blagoslovi danes vse avstrijske jezike, da bodo od zdaj za naprej, vselej in povsodi. v besedi in v pismu, v govoru in v knjigi enoglasno pričali in spoznavali, da je Gospoo Jezus Kristus pravi Sin Božji in Ti. o Devica! Njegova Mati presveta.
In naša peta iu poslednja molitev velja celi Avstriji. Kakor se avstrijsko bandero pred Teboj, o Lurška Mati! uklanja, tako cela Avstrija zdaj v duhu pred Teboj kleči in po tvojem izgledu moli: „Glej, dekla sem Gospodova, naj se mi zgodi po Tvoji besedi." (Luk. 1,38.) Da: Avstrija je dekla Gospodova. Pred Teboj zaupljivo kleči, iu po izgledu patrijarha Jakoba moli: „Ne izpustim Te. dokler me ne blagosloviš.- (Gen. 32. 26.) Povzdigui tedaj. Kraljica! čudodelne roke svoje, in blagoslovi Avstrijo pred Teboj klečečo, in naj Tvoj blagoslov vedno ostaue pri njej. v njej, nad ujo i o okoli uje in naj jo varuje vsega hudega.
Sklep.
Pri koncu smo; je pa tudi že čas, da sklenemo.
Trojno molitev smo opravili: zasebuo eno. — slovensko drugo — avstrijsko tretjo. Tri dele j>a ima tudi rožni venec, ki si ga. brezmaoeža Devica! rokah der -žala. ko si se mali Beruardiki tuKaj prikazala. Dovoli, da Ti tudi mi iz treh delov svoje molitve venec sple-temo, in Ti ga za spomin na slovenske iu avstrijske romarje v roke položimo iu v rokah pustimo. Ne zaverzi ga, o Marija! Čudodelni studenec naj ga zaliva, da ne usahne, iu kadarkoli ga boš pogledala, o dobra Mati! spomni se na nas in blagoslovi nas!
Oj, da nam ui dano. zmirom pri Tebi ostati. Lurška Mati! in vsak dan vsaj za četertiuko ure to blaženo dupljino obiskovati. Komaj nmo prišli, pa že zopet se bliža ura ločitve. Toda, Lurška Mati! mi se ločimo od I ebe ie s telesom, naša serca ostanejo pri Tebi za vselej. Kakor večna luč gori pred B<'ž;im Telesom, tako bodo naša serca v tej dupljini pred Teboj iu za Tebe gorela! Slovenski romarji gremo domov, pa kakor daleč se glasi jezik slovenski, to Ti obljubimo, tako daleč se bo zanaprej razlegala Lurška pesem, in mi duhovniki Ti še posebej obljubimo, da bo zanaprej na^a skerb in naše veselje, po vseh cerkvah širiti Tvoje češčenje. o Lurška Mati! in češčenje skrivnosti Tvojega brezmadežnega spočetja. — Avstrijski r-marji gremo zopet domov, pa avstrijsko bandero ostane tukaj v večno znamenje, da Te Avstrija ljubi, o Marija! — da Avstrija v Tebe zaupa, o Marija! — da hoče Avstrija vselej biti in ostati ponižna dekla Jezusa in Marije.
O Lurška Mati! povedati ne moremo, kako britka nam je misel na bližnje slovo. Še enkrat se Te, kakor otroci matere, oklenemo in kličemo: „Ne izpustim Te, dokler ne blagosloviš me!" Zato še enkrat ponovimo obljubo: Vsi avstrijski narodi in jeziki spoznajo danes in bodo vsikdar spoznavali, da je Gospod Jezus Kristus
v časti Boga Očeta — pravi Božji Sin in Ti. brezmadežna Devica! Njegova Mati presveta. Amen.
Zdrava misel za novo leto.
Od mogočnih gora obdana stoji v ozki planinski dolini koča dervarjeva; njegov sin Jožek bi bil že aavno rad šel na višave, a ker ga je oče velikokrat opominjal, boje se, da se ne bi zgubil, opustil je to; toraj je poznal le dolinico, v kateri je stala koča njegovih starišev; vendar se mu je zdela taista prostorna in velika, pa le zato. ker ni videl še nikdar večih pokrajin.
Nekega lepega popoldneva podasta se oče in sinček. kateri je bil že deset let spoinil, v gore na najvišji hrib okolice. Polen veselia je skakljal deče* pred očetom naprej, tako. da je precej prej ko oče dospel na verhunec. Ko ga je oče došel. stal je deček stermeč iu zerl je v prostrane doline in ua sinje morje. Ko se je predramil iz svoje zamišljeuosti. vprašal je začuden očeta: rTedaj tako velik je svet?" Oče odgovori: „Da. ljubi otrok; vendar je to, kar sedaj vidiš še le majhen
del naše zemlje.
Jožek se nikakor ui mogel uagledati tega novega čuda. in »koraj s silo moral ga je oče. da se zopet verneta proti domu. Pa kako ozka in majhua zdela se je sedaj dečku domača doliuica. katera se mu je prej tako velika dozdevala. Bila mu je skoraj premajhua. in neko hrepenenje jelo se je gibati v njem, da bi jo namreč potegnil med obširni svet. — Potem vvodu je rSendbote" nadaljeval v naslednjem pomenu:
Kakor se je godilo dečku, tako se godi vsakemu človeku, kar smemo z gotovostjo terditi. posebno oziroma na čas. ' udi čas od rojstva do smerti je kratek. Res je. da se mnogim dozdev i dolg. ker s svojim sercem in svojim duhom žive le za svet, njihovo mišljenje iu djanje peča se le s časnim, ko boljšega ne pozuajo. Ako bi se podal pa na visočiue. ako bi si predočili treuotek smerti. kateri nas zdaj loči od večnosti, in bi v večnost pogledali in jo premišljevali; zgodilo bi se jim. ko omenjenemu dečku. Neizmerna večnost, kteri nobeno oko do konca ne seže. kajti ga ni. bi jih pretresla in njih življenje na zemlji s svojimi urami, dnevi, tedni, mesci in leti in z vsem. kar prinaša prijetnega in oasladnega, zdelo hi se jim neskončno majhno, kratko in ničevo.
Ravno to pa je velika napaka, da jih tako mnogo le samo življenje na tem svetu briga, kakor da bi onega ua unem ne bilo. Oni popolnoma pozabijo, da to življenje je le mali del našega življenja in da je konec tegA začetek življenja, katero večno terpi. In vsakdo mora pričeti tisto življenje — hočeš ali uečeš!
V časno življenje stopi človek o svojem rojstvu, iz katerega pa zopet stopi o smertni uri; vse drugač je pa pri drugem delu: človek pričue to življenje s svojo smertjo in ga nikdar ne konča. Človeško življenje toraj ima dva dela. prav kratkega na tem svetu in večnega na onem svetu... Ali ni toraj perva skerb človeku, da naj skerbi za drugi del svojega življenja, namreč, za srečno večnost V Da bode pa to dosegel, mora že v tem življenji za to skerbeti in sicer s tem, da kristjansko živi in natančno spolnuje Božje zapovedi.
Vendar, bodi Bogu potoženo, je naše mišljenje le prerado vtopljeno v nečimurno časno življenje. Človek skuša si taisto kolikor mogoče zložno in prijetno vrav-nati, in si med tem časom pridobiti kolikor mogoče časti, denarja in premoženja. V to se dela dan na dan, z vso močjo telesa in duha. Kaj pa stori človek za to, da bi bil srečen tudi v drugem delu svojega življenja, v večnosti? Ali se mu ne dozdeva vse preveč in pre-težavno?
Vsakdo si izbere za življenje na svetu kaki cilj, od Koder si upa sreče, ako ga doseže. Kako želino pričakuje ga doseči in ne boji se truda, samo da bi dosegel tisto negotovo srečo, katera pa terpi le nekaj let, ali pa še ne. Da bi pa dosegel večno srečo, k temu zdi se mu pa vsak trud pretežaven. Neslišana slepota celo stori, da tudi na smertui postelji za to ne mara ali bolnik sam. ali pa ga celo svojci slepe in od skerbi za dušo odvračajo!
Kako se boji raznih nadlog, katere bi ga zoale v tem življenji zadeti! Koliko stori, da bi jih odvernil in se jih odknžal? Ne boji se ne stroškov, ne truda! In veudar je zemeljsko zlo le majhno v primeri z večnim hudim: z večnm pogubljenjem: iu tega zla se človek ne boji, noče se truditi, da bi ga odvernil!
Vse to se godi ie zato, ker le na posvetno mislijo, Ker drugi del svojega življeuja puščajo il misli, časno življenje ceuijo si za dolgo, čeravno je neizrečeno kratko, ako ga primerjamo z večnim. Vendar bi moral vsaKdo tako storiti, ker drugi del življeuja gotovo sledi pervemu. Ako prav premislimo, je minljivo svetno življenje tako majhno, da se ue da z neminljivim večnim nikakor primerjati.
Dospeli smo sedaj do kouca leta; že prištevamo preteklo leto k minulim. Kako urno je minilo s svojimi tedni in meseci! In kar je prineslo, bodisi veselje in žalost, vse je hitro minulo. Da, ob konca leta se prepričamo, kako hitro mine čas in kar je časnega. Tedaj čutimo, kako brezpametno je paziti samo na dneve in ure, katere minejo in kolikor mogoče odverniti hudo in pridobiti si časne sreče; kako neumno je pa popolnoma v nemar pustiti večnost in marsikaj početi, kar bi nas znalo večno nesrečne storiti. Poglej, dragi bralec, vse prijetuosti in vsa veselja so minula! Kaj ti koristi, ako si jih vživalV Za vedno so minula! In poleg tega ai morebiti še celo popolnoma reveu ostal za večuost, uuša je morebiti obložeua z grehi, kateri ti končajo večuo srečo! In kolika šKoda je, ako si tudi rsvetega leta" nisi v korist obernil!
Koliko let si že živel, dragi bralec? Iu ako se malo ogledaš po njih, ali niso vsa tako urno pretekla, ko zadnje? In kar si pridobil ua časti in premoženju, ali ni ravno tako minljivo?
Koliko časa bodeš živel? Morebiti ue več dolgo; in akoravno dosežeš še tako visoko starost, ko bode prišel tvoj konec, zdelo se ti bode življenje ravno taKO kratko, kakor se ti je zdelo pretečeno leto. Vse se ti bo zdelo minljivo in ničevo, kar ti je življenje dalo.
Takrat stal boš na pragu večnosti; še nekoliko dni ali mescev, in konec bode pervega dela tvojega življenja, pričelo se bode drugo. Stopil bodeš v ta drugi del. a veruil se niKdar ne boš. Gorje ti, aKo uisi porabil življenja na svetu v to, da bi bil v večnem srečen. Kaj ti bode koristilo vse tvoje premoženje, tvoja čast in veselje v življenji na svetu, ako bodeš moral večne muke prestajati?
O dragi bralec, bodi moder. Odpri ušesa dobrim naukom, katere ti kliče konec leta: ^Pomisli, da je tvoje življeuje na svetu le pervi kratek del tvojega življeuja; da za njim sledi drugo življenje, ki bode večno; skerbi, da bodeš v tem življenji delal za srečo večnega; pomisli, da svet in njega veselje mine; kdor pa spolnuje voljo Božjo, ostal bode vekomaj."
Perva stoletnica sv. Alfonsa Ligvorija.
Med slavnimi jubileji letošnjega leta je tudi perva stoletnica odkar je bil umeri veliki svetnik in učenjak Alfons Marija Ligvori. V Neapeljnu, domačiji tega svet-
nika, mu namerjajo napraviti imeniten, pa ne manj koristen* in bogoljuben spominek, namreč bospic ali poslopje za sprejemauje zapušenih otrok. To bode vstav od plemenitih mladenčev, kteri so 1. 1871 napravili družbo in si izvolili zavetnika, varha sv. Alfonsa Ligvorjana. Ti mladenči imajo tisto gorečo, od Boga navdihnjeno ljubezeD do ljudstva, do naroda, ktera je prešiuovala sv. Alfcnsa Ligvorjana. Namen teh blagodušnih mladenčev je ta, da bi duh tega svetnika v ljudstvu razširili, rodovitnega storili in ljudstvo zares osrečevali. Hočejo tedaj, kakor je že rečeno, vstanoviti lepo napravo s stanovanjem, šolo in kapelo za zapušene otroke. Naprava bode delo ljubezni do bližnjega in temu svetniku posvečena. To je prava narodnost, to je ljubezen do svojega ljudstva in naroda, vse blagši kot je nekih novih sanjarjev. Kdo namreč bode še verjel, da tisti svoj narod ljubijo, kteri hočejo mladino s pohujšljivimi spisi iu branjem zapeljati k mesenosti. k brezverstvu in z naj nevarnišimi in kužljivimi strastmi jo ostrupiti.
Ker je ono delo zares kerščansko iu blagonosno za občinstvo, so početje blagoslovili tudi sv. Oče Leon XIII, ga pohvalili in priporočili z lastnim pismom do napolitan-skega nadškofa 1. svečana 1884. Napolitanski kardinal nadškof Viljem je vsled tega proglasil klic do raznih narodov, da bi pripomogli k tej napravi. Vabilo je v latinskem, laškem, francoskem, nemškem, angleškem, španjskem in poljskem jeziku. Klic vabi k pomoči zlasti plemenitnike, doktorje, svetne in redovne duhovne, da bi se dela z darovi vdeležili.
Po naši misli je reč veliko buij važna, kot bi se na pervi pogled mislilo. Laški framasoni namreč, kakor kaže njihovo počenjanje, nastavljajo posebno na to, da bi mladino spačili. okužili iu jo pridobili za rogovilstvo zoper Cerkev, pa tudi zoper deržavo. Veliki presucuh Garibaldi je bil začel na južnem Laškem; ko je priro-govilil iz Sicilije, mu je Neapelj v svoji nespametnosti odperl vrata. V Neapeljnu je veliko „prola,tarijata," so-derge iz vsakdanjega zapuščenega ljudstva, čegar laza-ronska mladiua, najberže malo podučena v veri in nravnosti. se lahko v vse hudo da podpihati. Naprava tedaj v Neapolu za sprejemo in oliko zapuščene mladine bode ravno na pravem mestu in imela bo silno velik vpljiv do občinstva.
Opomnjeno bodi, da na spominskem kamenu v tem vstavu bodo imena narodov, kteri bodo k tej verski in blagi napravi kaj pripomogli. Do v. č. škofiistva je poslana tudi pola. na ktero se zapiše narodnost, ime, stanovanje in dar tistega, kdor kaj pripomore. Ne prigovarjamo posebej k deljenju darov za tako daljno napravo; ne dvomimo pa, da toliko bomo že zamogli poslati, da tudi ime Slovencev ali pa Kranjcev pride na spominek.
Toliko bolj pa bi si bilo treba k sercu vzeti stoletnico imenovanega svetnika, sv. Alfonsa, ki je bil napo-litansk boljar (patricij), učenjak, v začetku pravdosrednik (advokat), potem misijonar, redovni vstanovmk redem-toristov, in škof. Umeri je 2. avgusta 1787, star 91 let.
Molitev.
O presladki naš sv. Alfons, ti si bil v mladih letih razsvetljen od božje milosti ter si preziral vse posvetno. In tvoje serce, vse prešinjeno od nebeške gorečnosti, je ljubilo le Jezusa in Marijo, pečalo se edino le z zveli-čanjem duš: pridobi nam po svojem izgledu pomnoženje ljubezni do Boga in bližnjega, tako, da med svetnimi minljivostmi bodo naše serca vedno obernjene tje, kjer je pravo veselje. Amen.
(100 dni odpustka po enkrat na dan.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljnbljane. (K novoletnim volilom.) V dan pred novim letom je ljubljanska duhovščina s stoljnim kapi-teljnom na čelu preinilostuemu gospod knezu in škofu dr. Jak. Misiiu naznauila svoje navadne letue vošila. Preč. gosp. stoljni dekan dr. Pavkar je povdarjal, kako pri-serčuo hvaležni so gg. duhovni iu občinstvo za neprecenljive dobrote, ki so jih zopet preteklo leto prejemali od Njihove milosti, pa da vsi vedo ceniti tež«to breme, ki ga uosijo, ter jim žele in prosijo pomoč Božjo, telesnih in dušnih blagrov v Njihovem težavnem stauu in to da na' Jim zlasti nebeško Dete Jezus! čegar rojstvo smo ravnokar obhajali, v vsi obilnosti podeli.
Premilostni gospod višji pastir so izrekli serčno zahvalo za vošila, po'« darili tudi sami zares resno svoje 8tan;e, ko je višji pastir večkrat v dvomu. :»li bi v kaki okoliščini očitno svaril, ali še poterpel. iu priporočali so se torej v molitev za pomoč Božjo. Potem so nekoliko obširniše spregovorili o sedanjem občinskem stanu ue-kako v naslednjem duhu. Ena naj potrebniših lastnosti je edinost v duhovstvu. ko se razširja hudo sovraštvo zoper vero in sv. Cerkev iu se hudo taKO zlobno zediuja, koncentruje proti veri in sv. Cerkvi. Ako se pogleda na javno st3uje. mora se spoznati, da zlobnost v tem pomenil napreduje in da že k^k^d^s^t^tje r^s^na&gj °^Tem"of KaKO žalostne skušuje imajo v tem oziru sv. Oče*^ Kolike sovražljivosti morajo prenašati! Svet si prizadeva vterditi časno blagostanje, moč. slavo itd., kar bi samo na sebi ne bilo nudo, ampak to je hudo. da ue deia na pravi podlagi, da pri tem populuoma pozabi to. kar je edino potrebno; pa ue le pozabi, ampak edinopotrebuemu naravnost nasproti dela. celo od^ojo mlaoine hoče v tem duhu vravnati. da bi CerKev ue imela dolžuega vpljiva . . . Pri vsem tem počeujauji je toliko bolj potrebno. da so cerkveni služabniki. ki so cvetje sv. Cerkve, med jsebjjj,,£ilini za edino potrebno in za prizadevanje k temu. da se" pred vsnn pogaujaio za to. kar je perva. kar je giavna st'ar, da » Cerkvijo, s >ko-fom vred delajo za kraljestvo Božje, za blagor verni-kov itd.
Med božičnicami je bila letos pos^bu«. zuamenka veselica katoliških j^k^dei^kih^pomočnikov. Petje, dekla-movanje. igra, govori — vse je
bilo jtov dobro, zlasti ker je bilo podučno in ob enem vedrilno. Gospod predsednik prof. Gnezda je razlagal, kako se dobro strinjata katoliška pozdrava: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!"4 in pa: pBog blagoslovi pošteno rokodelstvo!"4 Obetal je, da drugo novo leto bode veselica že v novi hi>i, v lastni hiši, ktera pa veliko pomoči potrebuje, zato je govoril: „pro domo sua*4; povedal je tudi, da je bila ranjca blaga cesarica Karolina dunajskim pomočnikom po predsedniku Grušu kar na enkrat plačala dolg 12.7UO gld.
G. prelat dr. Čebašek je prav mikavno in tehtno govoril o preteklem in o prihodnjem letu ter skazoval, da lansko leto ni bilo nesrečno, Kakor je se napovedovalo, ampak v več ozirih je bilo celo srečno, jabelk n. pr. je bilo toliko, daj^ib ^Miklavž" ni vdfeoifdoma porazdati; pošiljal jih je silo veliko celo Senfcem/jž
Gosp. dr. Marinko je pozdravil ljuoljansko društvo v imenu novomeškega novega „deteta,- ki je staro še le 3 mesce, pa zna že hoditi, govoriti, tudi že peti, t. j. namreč nova rokodelska družba.
Ne vem, koga je kaj posebno ginilo, meni se je iz serca smilil krojač, ki je tožil, kako ga „kuntjeu pe-. harijo, derejo, žulijo in goljufujejo, da je tako silno fjtrvilfL tnrih nltpnrjev (blern_Jg_ zlasti__v_ gosposkih sjiknjah), ki si drage obleae naročujejo, potlej J>a~uič ne-~pta?ajo, še zmenijo se ne zato. (Tacih pritožb se
sliši v novi dobi toliko, da res mora človek i serce boleti, ko sliši, kakošne vnebovpijoče grehe zoper rokodelce, pa tudi zoper štacunarje in druge marsikteri počenjajo! Že šolska mladina se poprijema tega slepar-stva in si naroča obleko, obutev na tisto »brado." ki bo komu še le čez kaj let zrastla; če mu res zraste; rasti pa mu znajo nemara že „berke." pa še ne plača, kar se je zadolžil. Ali je to pošteno? kerščansko? Boljše je stradati, kakor dolžan biti; boljše stergau hoditi, kakor pa neplačano in drago obleko na-se natikati! Ako sprosiš da si potrebno obleko napraviš, ti ut bo noben pošten človek zameril; ako pa rokodelce žuliš iu dereš, sam zapravljaš, nje pa leta in leta pustiš na denar čakati, si nepošten človek!)
Iz Amerike. Perham 11. ont. 1886. (Konec.) In naša Št.-Klavdiška škofija je pred deset leti bila od St. Pbvelske ločena, in kjer pred 30 leti je naš verli rojak, misijonar Pire bil pričel same besede Božje sejati med divjaki in indijanskimi kupčevavci, je milost Božja dala lepo rast: imamo zda) tukaj lastuega škofa, z imenom, liupert Seidenbuš O. S. B., iu 60 duhovnov, okoli 33.000 katoličanov, in razun teh okoli 2.000 Katoliških Indi-janov: 14 samostanov za redovnice, nune (»Sestre"), in pa velik samostan benediktinskega reda, ki ima v sebi vse potrebne šole za male dijake, kakor tudi gimnazijske razrede, univerzo in semenišče za bogoslovce. Ravno predzadnji torek, to je, 23. novembra, so benediktinski očetje obhajali obletnico svoje univerze in blagoslovljenja in prizidave samostana Ravno ie 20 let, odkar je bil vložeu temeljLi kamen iu kraj odločen, kje da ima stati samostan, in zdaj imajo tukaj oo. Benediktinci veličasten samostan dodelan, v vrednosti pol milijona dolarjev, kiei se vsak dan 400 oseb k mizi usede; imajo namreč razuu patrov in fratrov okoli 150 študentov in 70 indijanskih fautičev. ki so tam zavolj poduka. Lepo je vrniti to druž<uo zedinjeno . . . Tudi kranjski rojaki imajo delež v tem samostanu. Posebnega spomina so vredni prečastm oo.: \ikar Severin Gros. Bernard Ločnikar. Bartol Rajgrlj. Virce; r Sifrer, Ciril Zupan, tudi Simon Laiupe iu Roman Huiii.tr idr.
Tudi v Dakoti se sveta vera prav lepo razširja in razcveta, ter ima od leta 1880 svojega škofa Martina Martv-a, tudi iz benediktinskega reda, ki vlada 50 duhovnov. 25.000 katoličanov in 1.800 katoliških Indija nov.
Koder so se nekuaj Indijani še po divjaško klatili, bivole lovili iu se pobijali, je zdaj pa z železnicami prepreženo. lokomotivi piskajo, nasajene so mesta in brezštevilno je hiš z belimi mirnimi prebivalci, ki se iz vsaKterih rodov tukaj naselju'ejo in pod vlado zedinjenih deržav zedinjajo. Čudovito zares je Božje vladanje nad narodi io blagoslov, da se hvaležno in dobrovoljno Božji osodi udajo. ter v poterpežljivosti in v miru zemljo posedajo, kamor jih zove božji klic. da se potem pieseliti zamorejo r-e v boljši deželo, ki nam je za večnost pripravljena. *)
Veselo uovo leto!
Z Bogom. Ves zvesti v J Kr. Jožef Fr. Buh,
misijonar.
Govor milgsp. prelata dr. A. Čebašeka pri veselici katol. rokod. pomočnikov novega leta večer 1887.
Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo !
S tem lepim družbinim pozdravom si usojam tudi jaz pozdraviti zbrane častite goste in poštene družbenike
*) Ali ni tadi to čudo dobrotne previdnosti Božje, da is tako dsljnega dela sveta dobivamo tako pogosto blagih slovenskih naznanil, od preljubih rojakov, ktere Bog šivi. Vr.
necoj ob novem letu. ko si vse voši veselo novo leto, mladi in stari, podložni in viši. Tudi jaz prav iz serca' zakličem vsim pričujočim: Bog daj srečno novo leto vsim, zlasti verlim družbenikom ter njihovim prednikom in dobrotnikom v vsakem oziru! — Ko pa stojimo danes na meji med starim in novim letom, se človek nehote rad ozre nazaj na minulo in naprej na pričeto leto. ter ogleduje, kaj je bilo. in premišljuje, kaj utegne priti? Tudi nam naj bo to dovoljeno, da se naj popred ozremo na preteklo leto sploh.
Ako se spomnimo na vlaui osorej. se je prav veliko govoričilo o hudem rgorje" (totus mundus vae clamabit), katero ima priti čez ves svet leta 1886, v katerem ie bila velika noč še le sv. Marka dan, kar se zgodi skorej v vsakem veku enkrat. Ta prazni hrup je napravil tolik strah, da so v nekterih krajih mogli ljudi z leče tolažiti in podučevati. Toda kristjai, ki ve, da je le Bogu prihodnjost znana, in je prepričan o božji previdnosti. je vzlic vsemu hrupu ostal miren, vede, da Bog za vse skerbi. in brez Njegove volje ne pade las z naše glave. Io glej. prazen je bil strah iu hrup; minulo je leto pri nas brez posebnih nezgod; še več, celo srečno in blagoslovljeno se mora sploh imenovati; glej dokaze:
1.	Bog je ohranil pri nas zdravje, dasiravno je na bližnjem Primorskem in že na meji v naši deželi razsajala huda kolera, in že tudi pri uašem mestu od izhoda iu zahoda na vrata terkala ljuta ptujka. ji Gospod življenja ne reče: »hereiu* iu — hvala Bogu — za zdaj odlazi gerda ciganka.
2.	Tudi se je ohranil v naši deržavi javni mir, kterega tako živo potrebujemo. Sicer so se naši bratje na jugu prav resno popraskali, (menda jih je koža ser-bela) in skerbno smo gledali na boj. prav iz terte zvit; pa Gospodov angelj miru in previdne velesile jim za-kličejo: rhait" - do tod. ne dalje! Spravite v kot puško in sablico! Io — hvala Bogu — pogašen )e bil bojni ogenj vsaj po večeui. in je dalje sijalo solnce mitu.
3.	Kar pridelke ali letino zadene, nas je tudi nebeški Oče z malimi izjemami obvaroval hudih neviht in posebnih nesreč; pa še več! v našo radost je razlil prav obiluo svoj očetovski blagoslov čez naše polje, nograde in verte, da se je vse čudilo temu obilnemu blagonlovu in prav iz serca hvalilo nebeškega Očeta za vsaKoverstue darove pretečeno zahvalno nedeljo. Zlasti so letos lepi verti obrodili jabelk v toliki obilnosti, da »Miklavž" ni mogel spečati vsih domačim otrokom, temuč jih je še pošiljal silno veliko daljnim sosedom, njim v veselje, nam v korist. — Ali ni torej velika sreča in očitui blagoslov, da nam je ljubi Bog ohranil mir in zdravje, pa tudi vsakdanji kruh oam prav bogato odmeril. Da bi pač vsi in vselej te velike dobrote in darove obračali v čast Božjo in v svojo pravo časno in večno srečo! Le to bi bila prava hvaležnost. —
Tudi za dušne potrebe je bilo minulo leto prav vgodoo. Razun lepih vsakoletnih praznikov in navadne službe božje smo imeli še prav izredne milosti. Sv. Oče so namreč dovolili skozi celo leto izvauredno s v. leto. r. j nar bolj popolnoma odpustke, kterih se je zamogel sleherni vdeležiti tudi še večkrat. In res so se verni sploh pridno vdeleževali. Lepo je bilo večkrat videti sile dolge procesije pobožnih vernikov. Tudi pri Gospodovi mizi jih je bilo do zadnjega veliko videti in tudi primetna miloščina na papežev namen je pritekala; gotovo so tako bogata dobra dela dotičnim zapisana v bukve življenja. Naš mil. gospod knez in škof so nam v svoji pastirski ljubezni preskerbeli ptujih in domačih govornikov, kterih izverstni govori so privabljali preobilno poslušalcev. Tudi sami so v svoji neumorni delavnosti obiskovali razne fare po deželi, so mlade v veri poterjevali, vsim pa goreče oznanovali besedo božjo.
Izvestno Jih je tudi tu spremljal blagoslov božji. V drugem oziru so uam donašali tudi naši Časniki, kar je konservativnih in katoliških, večidel zdrave in tečne hrane. Tudi družbe in bratovščine so se lepo množile in rastle; stavi se upanje na novo družbo sv. Cirila in Metoda, ako ne bo pri svoji narodni navdušenosti kteri -krat še imenitniši pogoje in potrebe, namreč katoliške podlage, prezerla ali pozabila. Posebno pa je bil letos vesel sv. Mohor, naš stari zavetnik in očak, ko se je njegova družba in družina tako lepo in močno pomuožila, in se je radostno zav/el uad tolikim številom novih udov (zlasti ker v letošnih knjigah ni bilo nekih senčnih madežev, kakor prej po nekaj ) Tudi sicer je bilo minulo leto slovenska literatura bogata iu rodovitna, toda ni časa, naštevati in oceniati posameznih del.
Tedaj tudi v dušnem oziru je bilo preteklo leto srečno in oblagodarjeno. io se sme vredno vverstiti med svoje starejše minule brate V obojem oziru je včeraj po pravici prav iz serca donela zahvalna pesem: Te Deum, da nas namreč Bog ni le posebno hudega in raznih nesreč obvaroval, temuč tudi prav bogato nas obdaroval s potrebnim za dušo in za telo; bodi mu večua hvala za to!	(Konec prih.)
Kdo bi Jezuška ne ljubil?
Vse. kar štejem si za svoje, Prišlo je iz roke Tvoje, Mladi rajski Gospodar! Zdravje, sre^a. blagostanje, Druge milosti vsakdauje So dobrote Tvoje dar.
Za-me zemljo si ustvaril, Za-me solncu luč podaril, O ljubezni polni Bog! Ti v prijetno tu bivanje, V razvedrilo, radovanje Dal piijateljev mi krog.
Da zamorem tu živeti. Solnca luč mi milo sveti, Luna razsvetljuje noč. Vsim stvarem zapovedujem. Jih pri delu vporabljujem, Ti jih dal si mi v pomoč.
S cvetjem si posjal dobravo, Ptice mi pojo v zabavo, Sape čistijo pa zrak; Roka Tvoja me varuje, In nad mano skerono čuje, Ko ogerne zemljo mrak.
Stariše si dal mi ljube, Ki me var jejo pogube — Stražijo me noč in dan. Starši moji ljubezn ivi Vedno za-me so skerbljivi — Branijo me dušnih ran!
Duše moje ne pozabiš. Ve^no k sebi Ti me vabiš. Naj zapuščam greh iu svet, Naj skerbim pa le za večno, Za domovje tamkaj srečno — Ki je prave sreče cvet! —
Duše naše oblažiti. Si ponižal se k nam priti. Da v nebo nam kažeš pot — Ti duha si nam razžaril. Vse pomočke nam podaril Grešnih se vbrauiti zmot.
Kdo bi Ježčeka ne ljubil? Sveti raj uam je obljubil Za terpljenja kratki čas. Cerkev sveto je vstanovil. Duha našega prenovil — Večno osrečiti uas!
Kaj bi moglo li še biti, Kaj nam Jezus \eč storiti. Da osreči svojo stvar V — Muke duše in telesa Terpel. nam odperl nebesa: Kje enak je temu dar? —
Kdo Gospoda bi ue liubil. Kdo bi rajši se pogubil. Kot. da sluša Njega glas V — Kdor tu Jezuška posluša. Njega okušala duša Bode večno neha kras.
Razgled po svetu.
Spanjsko. španjski škofje s» storili moder korak, ker so pred vsim »vetom protestirali zoper tolovajsko obuašanje framasonskib Lahov proti sv. očetu. Pravijo v svojem protestu, da v stoletjih svet ni doživel, da bi bila vzvišena častuljivost papeževa tako psovana, kakor dandanes. To priča, da devetnajsto stoletje je spred oči zgubilo pravico, spodobnost in svoj lastni prid, da več ne ve. saj zahteva čast človeška. Ne le, da so papeža krivično uplenili njegovega zemeljskega posestva s samostojnostjo in prostostjo vred; k temu se krivično in sovražno presojajo papeževo dianje, podtikalo slabe namene. psujejo ga z najgeršimi besedami, prote z naj-nevarnišimi žuganji. (To nesramno fratnasonstvo tedaj dela s papežem prav kakor judje s Kristusom ua križu!) To ve in terpi. celo odobruje laška vlada sama... Terdijo. da se to žalostuo stanje ne more spremeniti. Špa jjski škofje si toraj v dolžnost štejejo, kakor se spodobi Španjcem, ki so v pregovoru katoliški, očitno oklicati. da so po takem protikeršanskeui ravnanji v svojih najsvetejših čutilih močno užaljeni iu slovesno oporekajo zoper nezaslišane napade ua osebo papeževo, in nikdar ne bodo nehali z vso močio delati na to. da Rim ohrani neizbrisljivi značaj papeževega mesta, da ostane tudi v prihodnje središče katoličanstva... Katoliški škofje iu z njimi verniki vesoljnega sveta tirjajo. da naj se Rim z okolico, ki je lastnina naslednikov sv. Petra, poverne papežu. Škofje upajo, da ljudstva iu njihove vlade ne bodo zapirale oči, temveč da se bodo soglasno potegnile za podlago vse pravice in za uaprave, po kterih edino se more ohraniti človeško družbinstvo. Prizadevati si morajo, da papež zopet zadobi svojo veljavo io moč, do ktere ima pravico in ki mu je neogibno potrebua, da prosto, samostojno opravlja svoje težke dolžnosti io varuje svojo in vse svoje pastirske službe. V tem pomenu pišejo španjski škofje.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Glavni namen molitvenega apostoljstva za mesec prosinec
i januvar.)
Kardinali sv. rimske cerkve.
11.	S. Teodozij. Redovi. ki so v zvezi z molitvenim apostoljstvom; odvernitev blaznosti in oslepljenja.
12.	S. Ern*t. Odločitev nevrednih udov iz mlade-niških in deviških družb; zapuščene sirote.
13.	S. Veronika Da bi se ženske obdarovale prostozidarskih zanjk: rnoogi vodniki novicev.
14.	S. Feliks Xolanski. Katoliške družbe; da bi se odvernili mešani zakoni in druge preteče nesreče.
15.	S. Maver. Red sv. Benedikta; mnoga plodonosna podvzetja: nedolžni otroci v slabih rosah.
ir>. Presv. Ime Jezusovo. Družba Jezusova; odvernitev pohujšanja; obvarovanje pred čmernostjo in tuž-
nostjo.	.
17.	S. Anton, opat. Da bi ljudje spoznali „eno potrebno-; terpljenje, ki je le Bogu znano; zadobljenje primerne službe in zaslužka.
18.	S. Petra stol. Povernitev cerkvene deržave; spoznanje poklica; mnoga zidanja.
19.	S. Kanut. V največji revi zdibujoči duhovni v Sibiriji; mnogi, ki so v smertni nevarnosti; več neozdravljivih. ^
20.	.Ss. Fabijan in Sebastijan. Otenje neke dežele iz dušnega in gospodarskega pogina; odvernitev nagle, neprevidene smerti.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevsnja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
_ Oseba v grozno hudih stiskah za pomoč. — Bolan
duhoven za pomoč na priprošnje sv. Jožefa in sv. Antona. Zahvala se po usliš. nazuani. — Spreobernjenje nekega grešnika. — Neka bolna. — Dve osebi v velikih dušnih težavah prosite pomoči. -- Nekdo v prav hudih zadregah z družino vred pro«i za molitve, „mementoH pri sv. mašah itd. itd.*) — Ze več časa na udih hudo terganje terpeča za pomoč na priprošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa. — Pioseča za primerno službo. (Opomba: Tu ni rInserat,u da bi se dvakrat naznanjalo, kar Vi prosite.Vr.)
Zahvale.
Iz Savicske doline. Mladeneč se serčno zahvaluje Bogu in Mariji čistega spočetja, pa sv. Frančišku Seraf. za uslišano molitev. Bil sem mnogo časa nevarno bolan; že sem mislil, da mi človeška moč ne more več pomagati: začel sem pa devetdnevnico opravljati v čast čistega spočetja io Lurške Mariie Device z združenjem molitve sv. Frančiška Seraf. Vsaki dan devetdnevnice
*) Od te struni nam prihajajo že dolgo časa in pogosto cele litanije tarnanja, in zdaj še s pristavkom: „v teh besedah se more rse objavit prošnja" .. . Dragi očka. Vi bodite malo manj nadležni! Mi prošnje vse zastonj objavljamo; torej tudi nimate pravice zahtevati, da naj vse vaše domače križe ljudem obširno naznanjamo. Mi vhs priporočimo samo poččz. bolj na tanko pa vi doma sami opravite, pridno delajte in ne tirjajte kar naravnost čudežev, ampak prosite tudi za poterpežljivost in vdanost v voljo Božjo. Vr.
sem vžil en požirek vode iz Lurškega studenca in zravno devetkrat molil: Češena si Marija. In glejte, zdaj sem popolnoma zdrav. Razglasim to milost Marijino zato, ker sem to obljubil; naj se tudi drugi v njeno pomoč priporočajo.
P. Kunst.
Listek za raznoterosti.
V Marijanisči je bila na sv. Štefana dan lepa božič niča. Zraven lepih pesmi in deklamacij je zanimala pričujoče, zlasti igra: „poklonitva pred jaslicami,* ki je za sv. božični čas prav primerna. Angelji, pastirji, umetnosti, veda in otroci pridejo po-klaujati se Jezuščeku v jaslicah Veliko gostov je bilo prišlo. Tudi premil. gosp. Knezoškof in visokorodni g. deželni predsednik.
Iz Travnika čestitar Marko, bivši ljubljanski dijak, naznanja, da se mu prav dobro godi. Gimnazija šteje zdaj že 5 razredov, dijakov je 100, med temi 66 semi-narcev.
Prihodnjo sredo (12. t. m.) prično se spet zimski govori v katoliški družbi zvečer ob sedmih.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Č. g. kapi. Jernej Zupan
1	gld. «30 kr. — J. Z. R. 1 gld. (Hvala za naznanila in brat. pozdrav! Reč zastr. D. se bode sčasoma še bolj pojasnila; potlei bomo vidili ) — C. g. Fr. Tavčar 3 gld. _ Č. g. kapi. Val. Aljančič 2 gld. - C. g. A. St. 2 gld.
—	Čast. g. župn. A. Rožič 1 gld. — Iz Idrije l gld. — Od in po čast. g. župniku Jan. Ažmanu 12 gld. — V. 40 kr. — Preč. g. kan. in dekan M. Skubic 5 gld. — Iz Radolice dober prijatelj 5 gld. — Č. g. župn. Mat.
Tavčar 10 cld-
Za sv. Detinstvo: C. g. župnik J. Eder 3 gld. — Iz Borovnice 12 gld. — Iz Šmartna pri Kr. 3 gld. po č g. V. Al. — Preč. g. župniK J. Rozman 20 gld.
Za sv. Očeta: A. V. 1 gld. — Č. g. duh. pastir Fr. Tavčar 2 gld. — Č. g. A. St. 6 gld.
Za sveto leto: Neim. 50 <r. — Iz Ribnice zopet 12 gld. 44 kr. po preč. g. kan in dekanu M. Skubicu.
_ Iz Mekin zopet 17 gld in sicer za naj potrebniši
misijone po č. g. župniku. — Iz Borovnice 25 gld. — Krašnja po č. g. župn. Al. Rožiču 12 gld. — Sela pri Kam. 4 gld. — Idrija 88 gld. po pn. g. dekanu. — Od sv. Jošta pri Kranji 13 gld. za sv. leto. — G. M. 1 gld.
—	Kovorski farani po č. g. župuiku 8 gld. 30 kr. — Gora pri Sodr. po č. g. J PeKovcu 17 gld. — Homški duhovnijani 16 gld. 60 kr. po č. g Ant. Lušinu. —• Ne-iiuenovau gosp. 5 gld.
Za cerkev sv. Martina v Zilski Bistrici: C. g. župn. M. Narobe 2 gld.
Za misijon v Macedoniji: Farani z Brezovice po preč. g. župniku J. Potočniku 140 gld
Za pogordce v Kuteževem: Č. g. župn. M. Narobe
2	gld. — Neimen. p. Ljubil. 5 gld. — Z Rudnika 3 gld.
—	Iz Radoljške fare 13 gld. — Od sv. Lenarta čast. g. Prim Peterlin 4 gld.
Za afrikanski misijon: K. Pogačar 1 gld. — Mar. Gerjol 1 gld. — Il Borovnice 1 gld. — Iz Idrije po pn. g. dekanu 14 gld.
Za preganjane kristjane v Kini in Tonkinu: M. J. logi. Za družbo sv. Bonifacija: M. J. 10 gld. Za razširjanje sv. vere: M. J. za sv. leto 20 gld.
(Drogi mnogi dar. prih.) Popravek. V zadnji številki je po pomoti stalo: „Za pogorelce v Jablauici*4 — bere naj se pa: „Za po-goreice v Kuteževem": čč. gg. Mat. Tavčar in A. Stritar
—	vsak 5 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Tiakarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani;