Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	, . . L	1.500
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Lema naročnina . .	L	3.000
PODUREDNIšTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
m
Leto XXIII. - Štev. 5 (1136)
Gorica - četrtek, 4. februarja 1971 - Trst
Posamezna številka L 70
Važna in težavna vprašanja
KORENITE SPREMEMBE V JUGOSLAVIJI
Kriza, ki je zajela ves svet, je po svoje nujno zajela tudi Cerkev in njene probleme, kar je naravno, ker pač živi v svetu. Eni danes menijo, da je Cerkev preveč odprta do modernih pojavov, drugi pa, da je preveč zaprta.
Pred kratkim smo slišali odlično predavanje znanega slovenskega krščanskega kulturnega delavca in književnika, ki je mojstrsko opisal krizo Cerkve in razčlenil nekaj njenih vzrokov, ni pa nakazal ustrezne rešitve, tako da so poslušalci zaradi pomanjkanja odgovora odšli domov nekoliko razočarani.
Zato se zdi prav, da se brez polemike in z razumevajočo krščansko ljubeznijo nekoliko poglobimo v ta važna in zelo težavna vprašanja. To bomo naredili v seriji krajših člankov z željo, da bi poleg že objavljenih — čeprav nestrokovno — prispevali vsaj trohico k večji jasnosti in razčiščenju.
Kdor je le malo razgledan, bo priznal, da so takšna razpravljanja potrebna ter gotovo več koristijo kot škodijo. Ako bi ostali brezbrižni za vse novo dogajanje, ki je nastalo po koncilu, bi bili podobni listi orientalski opici, ki si zatiska usta, oči in ušesa ter pravi, da nič ne govori, nič ne vidi in nič ne sliši.
Tudi med nas pljuskajo valovi nemirnega sveta. Svet je v stiski, svet išče nove oblike, nove rešitve, novo gledanje, nove strukture. Ta njegov nemir se mora čutiti v Cerkvi in pretresa tudi njo ter vero, da, vse veroizpovedi in jih s svojim previra-njem naravnost izziva k odgovorom na nova vprašanja. Prav zato je bil potreben koncil, ki je s svojimi sklepi sprožil plaz novega iskanja, preverjanja, dvomov, pa tudi žive, prebujajoče se vernosti. Hudo bi bilo, če bi ostali katoličani brezbrižni do modemih pojavov in pustili, da bi jih zasuli.
Novo iskanje, ki se nikakor ne odpoveduje bistvenim verskim resnicam in ki tudi ne ruši Cerkve kot ustanove, je nujno za rešitev sveta iz stiske in za ohranitev vere.
Po poti, ki se bo vila od sekularizacije, raznovrstnih kriz in oporekanja preko novega krščanskega humanizma ter odgovorov na nekatera druga vprašanja, ki jih je sprožil koncil, da bi Cerkev in krščansko oznanilo približal svetu, tako da bi ju lažje razumel, bomo morda bolje spoznali, da Bog ni umrl, čeprav bi ga nekateri radi že pokopali.
SEKULARIZACIJA
že francoski filozof Montesquieu je govoril o dveh svetovih. Rekel je, da oni svet škoduje temu in da sta oba preveč. Zadošča eden sam. Novi človek, je dejal, ne bo več priznal podobe o dveh svetovih, ki je tako draga kristjanom. Vrnil bo svetu njegovo enotnost. Ko ne bo več drugega sveta, se ljudje na tem svetu ne bodo čutili kot v izgnanstvu, v solzni dolini. Vedeli bodo, da so tu in le tu doma ter se bodo dobro počutili.
V	časih, ki so nam bližji, pa je napisal Harvey Cox, da je sekularizacija, to je prenos iz cerkvenega področja v svetno ali državno, odkritje moderne misli, ki je spoznala, da je svet položen v človekove roke. Vso njegovo pozornost je odtegnila od onostranstva in jo obrnila na ta svet, ta čas, to stoletje. Zato pomeni sekularizacija uničenje vseh »nadnaravnih mitov in svetih simbolov«. V tem smislu pravi Bonlioffer, da je človek postal polnoleten, da hoče biti samostojen, graditi svoj svet, neodvisen od kakšne višje sile.
To je svet, v katerem bi se moral odigravati dialog med nevernimi in vernimi, zlasti če pomislimo, da iz sekularizacije izvira moderni ateizem.
Upoštevati pa moramo, da ima sekularizacija več obrazov. Prava, ateistična sekularizacija je tista, ki je zaprta ne samo za Boga, ampak sploh za vse nadnaravno. Religijo hoče odstraniti iz življenja, misli in znanosti ter uvesti popolnoma človeško samostojnost, ki strogo loči med verskim in posvetnim ter do zadnjega odreže Cerkev od sveta, v katerem Je delovala ter
imela odločilno besedo v verskih in moralnih vprašanjih. Tako pojmovana sekularizacija postaja nova ideologija zahodnega in vzhodnega materialističnega sveta, ki veže človekovo usodo izključno na ta svet.
Sekularizacijo pa zagovarjajo tudi nekateri verni ljudje, in sicer v tem smislu, da je treba očistiti vero vse posvetne navlake, vsega človeškega, kar jo je prevleklo in zakriva tisto, kar je bistveno božjega, razodetega in svetega.
Nekateri pa gredo dosti dalje. Ti zahtevajo »osvoboditev« človeka od vsega, kar ga odvrača od tega sveta, kamor kot človek spada. V človeku ne vidijo samo merila, ampak tudi početnika stvari, za katere je poklican, da jih poseduje in oblikuje po svojem razumu. Tako razum ne služi samo resnici, ampak predvsem moči. In v tej luči je očitno, da je na prvem mestu človek in šele nato njegovo razlaganje resnice.
KRŠČANSTVO, ČLOVEKU PRIKROJENO
Temu dosledno tudi krščanstva ne tolmačijo več po razodetju, ampak ga krojijo po človeku, v Kristusu in njegovem oznanilu vidijo nekaj samo človeškega, v zgodovini odrešenja pa širšo zgodovino človeštva. Ali z drugimi besedami: ne oporekajo razodeti resnici, pač pa dogmam, ki so zgodovinski izraz razodete resnice in ustanovam, v kolikor so zgodovinske posredovalke milosti; oporekajo Cerkvi, ki je zgodovinski izraz krščanstva. Hoteli bi, da bi Cerkev pozabila na svojo navpično dimenzijo in se udejstvovala samo v svoji vodoravni dimenziji. Ali z drugimi besedami: Cerkev naj ne govori toliko o svojem božjem poslanstvu, naj ne govori o onostranstvu, ampak naj posveča vso skrb človeku tu na zemlji.
Na tej stopnji se Cerkev večkrat znajde celo v križnem ognju raznih pristašev sekularizacije. Eni ji očitajo, da premalo naredi za ljudi, da je prepočasna, da caplja za razvojem, da ne rešuje dovolj socialnega vprašanja, drugi pa jo napadajo, da se meša v politiko in raznovrstne zadeve, ki sploh ne spadajo v njeno pristojnost ter naj jih pusti pri miru.
Privlačna moč krščanskih pristašev sekularizacije je v njihovi zahtevi, naj služi Cerkev človeku za reševanje njegovih zemskih potreb. Pripomniti je treba, da Cerkev dobro ve, da je človek zemsko bitje in mu mora pomagati, da si čim bolj podvrže zemljo, da mu bo služila, toda to ni njena prva in edina naloga. Krščanski pristaši sekularizacije tako istovetijo zgodovinskost človeka z zgodovinskostjo krščanstva in zanikajo, da bi imelo krščanstvo lastno zgodovinsko upravičenost. Zanikajo, da bi bilo krščanstvo samostojni zgodovinski dogodek, ki je središče vse zgodovine in ji daje smisel. In tako krščansko poslanstvo zvodeni v neko zgolj človeško poslanstvo, obveznost verskega dela pa v obveznost političnega dela.
POTREBA SOOČENJA
Za kristjana ni dovolj, da odklanja mišljenje brezbožnih in zgrešene nazore krščanskih pristašev sekularizacije. Treba je sprejeti dialog in soočenje z njimi. Ta pojav je treba študirati kritično in samokritično, ne samo s sociološko-kulturnega, ampak tudi z verskega, teološkega in du-šnopastirskega stališča. Gotovo ga mora odkloniti kot totalno in univerzalno ideologijo, ki bi rada zaprla človeka v svet, kateri je sam od sebe nastal in se sam ohranja.
Pojav sekularizacijo naj se sprejme kot opomin, da se mora krščanstvo pogumno otresti vse stare zunanje navlake, ki ne odgovarja več našim časom in veri samo škoduje, pa tudi kot opomin, da mora krščanstvo v čistejši in privlačnejši obliki pokazati svoje večno in nespremenljivo bistvo, ki edino lahko reši svet iz stisk, človeka pa prešine s spoznanjem njegovih zemskih nalog in večnostnega cilja.
M. P.
Dne 21. septembra 1970 je Tito presenetljivo napovedal spremembo predsedstva jugoslovanske zvezne države s kolegialno ustanovo na enakovredni osnovi vseh republik. Temu sklepu so se kmalu nato pridružile nadaljnje korenite spremembe. Prišlo naj bi do zo-ženja zveznih pristojnosti in s tem povezane preureditve zveznih organov. Na tem se že dela z izredno naglico, da bi se moglo ujeti marčni termin, ko Titu poteče sedanja predsedniška doba.
Presenetljivi začetek in sledeča naglica novih dogajanj kažeta, da je razlago za to spreminjanje iskati pri Titu samem. Brez njegove začetne pobude 21. septembra 1970 in formalnega predloga 14. decembra bi ne bilo ne tako širokih, še manj pa tako naglih spreminjanj. Kaj je Tita nagnilo k tako koreniti odločitvi?
NEUSPELA GOSPODARSKA REFORMA
Junija 1. 1966 je Tito žrtvoval Aleksandra Rankoviča. To je bil znak, da je uvidel nevzdržnost jugoslovanskega unitarizma. L. 1967 in 1968 je nato prišlo do prvih sprememb ustave, ki so nekoliko okrepile položaj republik.
Medtem pa je gospodarska reforma, ki je bila začeta leta 1965 7 namenom, da bi prenesla osnovno gospodarsko odločanje iz Beograda v podjetja in njihove banke ter v druge »samoupravne« usta-
nove, obtičala na svojih začetkih. Zato je v glavnem ostalo pri starem z dodatnimi novimi težavami. To je stopnjevalo navskrižja med Beogradom in republikami. Nadaljevalo se je z iz Beograda vodenimi naložbami in s političnimi podporami brez ozira na gospodarsko upravičenost, kar je tudi razbohotilo inflacijo nad deset odstotkov. Gospodarski in politični položaj v visoko zadolženi in od zunanje trgovine zelo odvisni državi se je tako zaostril, da so resne spremembe postale neizogibne.
Zato je polagoma dozorelo pre pričanje, da zvezna ureditev države, »federacija« imenovana, že po svoji unitaristično-centralistič-ni tradiciji ter zaradi številnih in velikih razlik med republikami in pokrajinami sploh ni sposobna vršiti svojih gospodarskih opravil v nepristransko korist vseh. Iz tega prepričanja je dozorelo tudi spoznanje, da bo resnična gospodarska reforma možna le, če se bo iz centrale, tj. iz Beograda vodena »federacija« preuredila v resnično zvezo republik.
Ta sovpadnost gospodarske nuje in narodno-političnih teženj je, tako se zdi, uvidel in potrdil tudi Tito. Po neuspeli gospodarski reformi se je on postaral za nadaljnjih pet let. Da bi mogel pustiti za seboj kaj bolj pozitivnega od sedanje stvarnosti, se je odločil za poskus naglega zdravljenja pri korenini.
Ponovno na Luno
Te dni so Amerikanci zopet v vesolju. Ladja »Apollo 14« naj bi jih prinesla v bližino našega satelita, mesečev modul Lem pa naj bi dva od teh astronavtov izkrcal v petek 5. februarja na Luni v bližini zanimivega meteoritskega žrela Fra Mauro, ki leži južno od luninega ekvatorja.
Ker se je televizijski prenos z Lune po pristanku Lema na poletu vesoljske ladje Apollo 12 zaradi okvare TV kamere po prvih korakih vesoljcev prekinil in 'ker neuspeli Apollo 13 polet Lune sploh ni dosegel, vlada razumljivo za ta vesoljsiki podvig po vsem svetu veliko zanimanje.
Z vesoljsko ladjo Apollo 14 so odleteli poveljnik Alan B. Shepard (47 let), pilot vesoljske ladje Stuard A. Roosa (37) in pilot štirinožnika za pristajanje na Luni Edgar D. Mitchell (40 let). Shepard je astronavtski veteran, saj je bil prvi Američan, ki se je zapeljal leta 1961 za petnajst minut v vsemirje z malo kabino »Freed 7«. Zaradi bolezni v ušesu je moral čakati deset let na drugi polet. Ostala dva vesoljca pa sta novinca.
Kot zanimivost maj omenimo, da je datum odleta, 31. januarja 1971, padel natančno na trinajsto obletnico odstrela prvega ameriškega satelita »Explorer I«, ki je šele lani zgorel v ozračju.
Znanstveniki si od tega poleta mnogo obetajo. Najbolj jih zanima kamenje v žrelu Fra Mauro, ker ga smatrajo starega štiri in pol milijarde let! Shepard in Mitchell bosta izstopila na Luno dvakrat. Vsak od teh sprehodov bo trajal vsaj po štiri ure. Namestila bosta zopet nekaj merilnih inštrumentov, fotografirala in nabirala kamenje.
Vse kaže, da bo polet uspel. Vendar je bilo že nekaj vznemirljivih trenutkov. Najprej se polet ni pričel 31. januarja ob 21.23, temveč štirideset minut kasneje, tj. ob 22.03 po srednjeevropskem času. Vzrok preložitve je bilo slabo vreme, ki je prav takrat vladalo na področju Cap Kennedyja. Pri poletu Apollo 13 je namreč takoj po odletu strela udarila v vesoljsko ladjo. Kaj podobnega si voditelji poleta to pot niso želeli. Ce bi slabo vreme tra-
jalo en dan, bi bilo potrebno odpravo na Luno odložiti za en mesec, na 1. marec.
Še bolj je organizatorje poleta vznemirila v ponedeljek 1. februarja vest, da astronavtom ne uspe združiti vesoljske ladje z mesečevim modulom. Petkrat so vesoljci zaman poskusili to spojitev. Šele šesti poskus je uspel. Ce do tega ne bi bilo prišlo, bi z izkrcanjem na Luno ne bilo nič. Vesoljci bi Luno le obkrožili in se vrnili domov, ne da bi dosegli zastavljeni cilj.
Seveda so znanstveniki v vesoljskem središču v Houstonu nato skrbno vso zadevo preučili. Končni rezultat vseh preučevanj je bila odločitev, naj se polet nadaljuje po začrtanem programu, ker pri bodočih združitvah in razdružitvah ne bo več težav in ker ni zaznati kakih defektov v ustroju obeh ladij. Uipajmo, da jim bodo nadaljnji dogodki dali prav.
Nov deželni center za poljedelstvo
V	torek je deželni svet z veliko večino glasov odobril zakonski osnutek, 'ki predvideva ustanovitev deželnega centra za poljedelsko preizkušanje. V daljši diskusiji, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin, je spregovoril tudi svetovalec Liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki se je izrazil pozitivno glede zakonskega osnutka in poudaril z zadovoljstvom dejstvo, da bo vzporedni sedež centra v Gorici, medtem ko bosta krajevni sekciji postavljeni v Tolmeču in Pordenonu.
S tem v zvezi je dr. Štoka omenil probleme tržaške pokrajine, ki išče izhodiščnih poti predvsem v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Ob koncu je izrazil željo, da bi se z rezultati omenjenega centra seznanjali in se okoriščali tudi slovenski June-tovalci in vsa slovenska etnična skupnost, ki je zainteresirana na tem področju. Predstavnik Slovenske skupnosti je glasoval za zakonsJci osnutek.
TVEGANA OCENA SPREMEMB
Težko je v teh dneh pisati oceno tega zdravljenja, ko dokončnih odločitev še ni, čeprav so pred durmi. Toda to, kar je znanega do sedaj, dopušča zaključek, da bodo po marčnih odločitvah načelne pristojnosti »federacije« zmanjšane na jedro skupne obrambe in zunanje politike ter v enotnosti urejevanja domačega trga v gospodarskih odnosih s tujino. Davki (izjema bodo morda le carine) bodo prešli na republike, izvrševanje zoženih zveznih pristojnosti pa bodo finansirale republike iz svojih skladov po ključu njih udeležbe na skupni družbeni proizvodnji.
Ni pa še razvidno, v koliko bodo zaradi zmanjšanja zveznih pristojnosti zoženi sedanji organi »federacije« in katera konkretna o-pravila bo v sklopu dogovorjenih zveznih organov imelo novo zvezno predsedstvo.
Priprave na marčne spremembe se vršijo v raznih zveznih odborih, dokončne odločitve pa bodo sprejete v zvezni skupščini. Zdi se nam umestno, da, celo potrebno, da bi morale te spremembe potrditi nato še republiške skupščine ali pa odobriti splošni plebiscit.
TRI NEVARNOSTI
V trenutku, ko dozorevajo tako temeljite spremembe v sosednji Jugoslaviji, pa ne moremo mimo treh nevarnosti, ki grozijo že sedaj spodkopati učinkovitost nameravanih sprememb.
Prva je v tem, da bi nove zvezne pristojnosti ostale tako ohlapno opredeljene, da bi kasnejša politična in upravna praksa spet zašla v stare navade beograjskega centralizma. Zlasti Slovenija bi se morala pred to nevarnostjo zavarovati že sedaj z zahtevo, da mora biti izvrševanje še ne dovolj natančno določenih zveznih pristojnosti podvrženo sprotni soglasnosti republik.
Draga nevarnost pa bo v tem, da bi utegnila nova zveza jugoslovanskih držav dobiti podoben več-zbornični zakonodajni mehanizem in množičen upravni aparat kot ga ima sedanja »federacija«. V novi zvezi, ki bo dogovorjena skupnost suverenih republik, ne bi smelo biti poleg kolegialnega predsedstva, zbora narodov in izvršnega sveta (tj. vlade) še drugih vrhovnih organov kot so npr. sedanje zbornice.
Tretjo nevarnost pa predstavlja Beograd, če bo naprej ostal sedež bodoče zveze držav. Zveza bo še naprej imela pristojnost nad jedrom vojaških sil in če bo njen sedež v Beogradu, bo še naprej prisotna tudi nevarnost tako ali drugače zasnovanega državnega urada, poleg tega pa bo ostal tradicionalni pritisk in vpliv »čarši-je«, da rabimo to besedo kot simboličen izraz za skupek prepletenih nacionalističnih, unitarističnih in birokratskih sestavin dejanskega Beograda. Nova ustava bi morala vsaj predvidevati možnost novega primernega središča, ki bi bilo prosto teh resničnih, a nepotrebnih nevarnosti.
Če dokončno sprejete spremembe ne bodo znale, hotele ali mogle izločiti teh treh nevarnosti, potem je to skoraj zanesljiv znak, da tudi tokratna »korenita reforma« ni bila tako resno mišljena in do kraja zasnovana, kot so jo napovedovali.	—caž
Stran 2
Na smrt obsojena Cerkev Slovenski narodni praznik
Pred kraitkim je odpotovala iz Rima v Sovjetsko zveza skupina duhovnikov, sto po številu. Potovanje je organizirala agencija »Pellegrinaggi romani«. Prijavilo se je tudi nekaj kardinalov, pa jim je bilo iz Vatikana namigujemo, naj se potovanja ne udeležijo, ker bo gotovo skušala Sovjetska zveza njih prisotnost propagandno izrabiti v svoje politične namene. Tudi marsikje v Italiji so tako cerkveni kot laiški krogi to potovanje obsodili kat neprimerno, saj Sovjetska zveza do sedaj do Cerkve ni nikjer pokazala kake strpnosti ali odprtosti. Pismo štiridesetih litvanskih duhovnikov na predsednika sovjetske vlade Kosigina to v polnem obsegu potrjuje.
Litva je bila od leta 1918 do 1940 samostojna država. 85 % prebivalstva je -katoliške vere. Sovjetska zveza, ki tako rada zahodne države dolži imperializma, si je leta 1940 nasilno to državo priključila, kakor tudi Letonijo in Estonsko in jo spremenila v sovjetsko republiko. Od tedaj je katoliška Cerkev v Litvi obsojena na počasno smrt.
Leta 1940 so bila v Litvi štiri bogoslovna semenišča, štiri leta nato je oblast določila, da je dovolj samo eno in sicer v glavnem mestu Litve v Kovnu. Od leta 1946 je v veljavi tudi odlok, da v semenišču ne sme biti naenkrat več kot 150 bogoslovcev. V prvi 'letnik se sme vpisati največ 30 kandidatov za duhovništvo. In še te izberejo državni uradniki, ne pa Cerkev. To je približno tako kot če bi živin ozdravnik izbiral gojence za glasbeno šolo.
Leta 1940 je imela Litva 12 škofov; sedaj sta ostala samo še dva od 76 oz. 75 let. Dva mlajša škofa sta že deset let v pregnanstvu znotraj Sovjetske zveze. Litva ima na leto zaradi vsiljenih omejitev le pet do šest novomašnikov. Predlanskim so bili komaj 'trije! Smrtna žetev pa je desetkratna. Na leto umre trideset duhovnikov. Zato je že innogo župnij nezasedenih, kjer pa župniki še so, imajo po sedemdeset let in več.
Duhovniki si ne smejo medsebojno pomagati. Ko pride čas velikonočnih spovedi, mora vsak duhovnik vse sam opraviti. Tudi so prepovedani dekanijski sestanki ter udeležba na duhovnih vajah. Verski tisk ne obstaja in ne dobi se dovoljenja za natisk novih molitvenikov. Priprava na prvo obhajilo ni dovoljena. Šoferjem taksijev je prepovedano voziti ženina in nevesto, če se hočeta poročiti v cerkvi. Tudi se odreka mrtvaški furgon tistim, ki hočejo svojce cerkveno pokopati.
Diskriminacija vernih oseb je očitna. Leta 1965 so šoferju Semenasu, ker se je bil poročil v cerkvi, odvzeli zemljišče, na katerem je že imel gradbeni material. Članu kmetijskega kolhoza Dangelinskisu, ki je pri osemdesetih letih zaprosil za pokojnino, so prošnjo odbili, kor je ob nedeljah igral na orgle pri službi božji. Ker je gospodična Paskeviciute učila šolske otroke verouk, je bila obsojena na prisilno delo in je tam umrla.
Od 'leta 1945 sta bila v Litvi zgrajeni le dve cerkvi, mnoge pa spremenjene v skladišča in če so bile starinske, v muzeje. To usodo je doživela tudi stolnica v Vil-nu. Nje ogled je bil na programu skupine italijanskih duhovnikov, o katerih je govora na začetku članka. Jim je povedal kdo, da bi ta stolnica morala naprej služiti sivojemu namenu, pa je bila krivično odvzeta litvanskim katoličanom? In, so ti duhovniki sploh odkrili ali doumeli stisko teh bratov v isti veri? Se jim je utrnilo pri tem ogledu spoznanje, da prožijo roko preganjalcem litvanske Cerkve?
Rimski dnevnik »Giornale dTtalia« je v zvezi s tem nenavadnim »romanjem« zapisal: »Sto duhovnikov, vsi v civilu, je obiskalo Sovjetsko zvezo. Niso šli oznanjat evangelija v "sveto Rusijo”, ki že nad petdeset let ječi pod kladivom materialističnega marksizma in državnega ateizma. Ne, šli so na študijsko potovanje; obiskali naj bi kraje, ki so bili nekdaj res sveti, sedaj pa so razkristjanjeni in oropani svetega značaja. V svoj program so vključili ogled ateističnega muzeja v Leningradu, ki se nahaja v oskrunjeni cerkvi in obisk groba Vladimira Uhanova s pridevkom Lenin v Moskvi, v čigar imenu se je že tolikokrat nastopilo proti veri. čudna so pota teh duhovnikov. Gospod, razsvetli jih s svojo lučjo!«
Pesnik Oton Župančič je svoj čas zapisal tele besede: »Jaz ne grem nikdar iz domovine, ne da bi vzel Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ne bo treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje. In začeli boste ljubiti Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.«
Slovenski narod se tega edinstvenega duha spominja vsako leto 8. februarja, na pesnikov smrtni dan. Prešeren je s svojo visoko pesmijo, ki vabi k bratstvu vseh narodov, pridobil tudi svojemu narodu pravico, da se vključi kot pomemben člen v družino človeštva.
Ljubiti Prešerna, pomeni ljubiti lepoto, resnico in pravico, katerih vzvišen glasnik
je bil; pomeni ljubiti svobodo misli, vere, svetovnega nazora in besede; pomeni ljubiti vse človeštvo brez ozira na raso, jezik, barvo kože.
Ceniti Prešerna se pravi ceniti slovenstvo brez kake narodne nestrpnosti, se pravi odklanjati hlapčevski duh in občutek manjvrednosti pred drugimi bolj številnimi in mogočnimi narodi, se pravi zavračati visoko doneče fraze o domoljubju, ki ostajajo le na jeziku, nikdar pa ne prodro do jedra človeka, do njegovega srca in njegove duše.
Spoštovati Prešerna, pomeni spoštovati človeka v njegovi stiski in bedi, mu priti na pomoč, se odpovedati svoji udobnosti in trpeti za svoje prepričanje. Pesnik-umetnik ne more biti vsakdo izmed nas, lahko pa vsakdo od nas pravilno pojmi samega sebe in svoje poslanstvo, lahko svojo življenjsko usodo pogumno prenaša ter zvesto služi svojemu ljudstvu in po njem vsemu človeštvu.
Dr Štoka pri tržaškem prefektu
Tržaški prefekt Cappellini je 31. januarja letos sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoko in se z njim zadržal v daljšem razgovoru o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo predvsem slovensko prebivalstvo. Govor je bil o razlaščanjih, ki so za slovensko prebivalstvo zelo boleča stvar, in o zaposlovanju domače delovne sile v tovarni Grandi Mo-tori v Boljuncu. Dr. Štoka je prefektu ponovno sprožil vprašanje poenostavitve postopka za povrnitev priimkov v prvotno slovensko obliko, za kar so zainteresirani Slovenci, ki jim je fašizem uradno in nasilno poitalijančil priimke.
Akcija za samostojni slovenski televizijski program
Deželni svetovalec Liste Slovenske skupnosti dr. Štoka je te dni vložil na deželno predsedstvo vprašanje, v 'katerem pri-
pri rimskih odgovornih oblasteh za slovenski televizijski program. Dr. Štoka pravi, da morajo odgovorne oblasti čim-prej konkretizirati samostojni televizijski program, ki bi veljal Slovencem v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini in 'ki naj bi izražal kulturne, socialne in ekonomske potrebe slovenske manjšine v Italiji.
Bibliografija slovenskega tiska v Italiji
Delavna knjižničarja tržaške Narodne in študijske knjižnice Antonija Kolerič in Marijan Pertot sta pripravila Bibliografijo slovenskega tiska v Italiji za obdobje od začetka leta 1955 do konca leta 1964. Publikacija obsega skoraj 120 strani. Najprej je objavljen dodatek k prvemu delu bibliografije, ki je izšel približno pred enim letom, nato pa so navedeni leto za letom časopisi, knjige in muzikalije. Skupno 527 izdanj. Na koncu pa so objav-liena številna kazala.
poroča deželnemu odboru, naj intervenira
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllHllliniMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllMllllllUHIIllllllllllIlllllllllllllllllllllllll
NisIod tržaških oevcev i
V	nedeljo 24. januarja je bil v ljubljanski stolnici koncert božičnih pesmi, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Koncertni spored je obsegal iste skladbe kot božična koncerta 3. januarja v Špetru ob Nadiži ter 10. januarja v Trstu, ki ju je pripravila Zveza, le da je bilo dodanih še troje pesmi: Vrabčeva Bila je noč, Harejeva Ta noč je sveta noč in Aleksandra Vodopivca Otrok v božični noči. Celotni spored je torej obsegal trinajst božičnih pesmi. Razen Riharja, Hochreiterja, Arniča in neznanega skladatelja avtorja pesmi Pastirji k Jezusu so bili na sporedu samo tržaški avtorji: poleg že omenjenih še Merku, Malič, Grbec in Venturini.
Spored je izvajalo kakih sto pevcev, razvrščenih v prostornem prezbiteriju ljubljanske stolne cerkve. Že mnogo pred določeno uro je bila stoLnica do kraja polna. Vse slavje pa se je odvilo takole:
Najprej je ob 17,15 predsednik Zveze cerkvenih pevskih /.borov pozdravil navzoče, se zahvalil organizatorjem, predvsem stolnemu župniku msgr. Smerkolu, k' je tržaški zbor povabil v Ljubljano, ter želel nadaljnjih trajnih stikov tudi v tem okviru med Trstom in Ljubljano, med
zamejskimi Slovenci in Slovenijo. Sledil je koncertni del. Naslove in avtorje je napovedoval Miro Opelt, ki je tudi recitiral besedila programiranih pesmi. Po šesti skladbi je isti v kratkem odmoru za zbor prikazal nastanek, dejavnost Zveze pevskih zborov, ki je koncert pripravila in namene, ki jih v svojem delu zasleduje. Na koncu je ljubljanski nadškof dr. Pogačnik pohvalil tržaške pevce, u-■stvarjalno dejavnost tržaških skladateljev in spregovoril o vlogi in pomenu cerkve-nega petja.
Zbor je vodil Janko Ban, solistične toč-je pa je odpela Ljubica Berce-Košuta. Zbor in solistko je spremljal na harmoniju dr. Zorko Harej.
Nov deželni odbornik
Po odstopu deželnega odbornika-namest-nika za šport, rekreativne dejavnosti in zemljiške knjige Vittoria D'Antonija, ki je iz republikanske stranke prešel kot neodvisen k socialdemokratom, je deželni svet izvolil z absolutno večino za novega odbornika demokristjana Giacoma Roma-mana. Za Romana je glasovalo 37 svetovalcev, 16 pa jih je oddalo bele glasovnice.
V zvezi z D'Antonij evim odstopom so komunisti celo zahtevali, naj bi odstopil ves odbor in naj bi prišlo do političnega razčiščenja. Deželni svet je zavrnil to komunistično zahtevo, kar kaže, da med strankami leve sredine, ki vodijo deželni odbor, ni takih nesoglasij, da bi bil odstop potreben.
Marijin dom v ul. Risorta
V letošnji zimski sezoni bomo imeli še dve verski predavanji. Eno bo v soboto 20. februarja ob osmi uri zvečer. Imel ga bo profesor na papeški univerzi de Propaganda Fide dr. Janez Vodopivec o temi »Dinamika Cerkve in aktivnost vseh njenih članov«. V naših časih se veliko govori in piše o Cerkvi. Slišimo o krizah, ki nastajajo po raznih deželah. Zelo koristno bo za vse, če slišimo o teh vprašanjih strokovnjaka, ker je bil dr. Vodopivec svetovalec za cerkvene zadeve pri zadnjem koncilu in o Cerkvi že dolga leta predava na univerzi.
V marcu pa pride v Trst škofov vikar v Churu v Švici dr. Lojze Šuštar. Zlasti v Švici, Avstriji in Nemčiji je priznan strokovnjak za moralna vprašanja. Ta bo v soboto 20. marca zvečer predaval »O svobodi vesti«.
Za pustno nedeljo 21. februarja pripravlja ga. Stana Oficija zanimivo veseloigro v treh dejanjih. Vsakdo, ki jo bo prišel gledat, se bo iz srca nasmejal.
je
 ..........................    i.........
Goriški nadškof odpotoval u Afriko
Na osebno povabilo predsednika zahod-noafriške republike Slonokoščena obala je v petek 29. januarja odpotoval z letalom v omenjeno republiko goriški nadškof msgr. Cocolin. Spremlja ga tajnik škofijskega misijonskega urada don Giuseppe Baldas. G. nadškof bo ostal v Afriki do nedelje 7. februarja. Njegov povratek v Gorico je predviden za naslednji dan v večernih urah.
Da se je goriški nadškof odločil po enem letu za noiv obisk Slonokoščene obale, je bila povod letošnja postna akcija, ki bo imela za cilj nadaljevanje pomoči gobavskima naseljema v Manikroju in Dirnbokroju ter zgraditev novega misijonskega centra v škofiji Bouuke.
V	januarju se je goriški nadškof sestal z duhovniki vseh šestih con, na katere je goriška škofija razdeljena. S slovenskimi duhovniki se je srečal 21. januarja. Msgr. Cocolin je svojim sobratom razložil svoj
načrt, po katerem naj bo goriška nadškofija, čeprav ji lastnih problemov ne manjka, vedno tudi misijonarska. V razgovoru so nato duhovniki izrazili svoja stališča, ki so se izkristalizirala v zaključek, da je prav, če se goriška nadškofija odpre tudi za Cerkev v misijonih in ji konkretno pomaga.
Opirajoč se na pristanek svoje duhovščine je mogel msgr. Cocolin sprejeti povabilo predsednika Slonokoščene obale in odpotovati v Afriko. V nedeljo 31. januarja, ko se je obhajal svetovni Dan gobavcev, se je srečal v kraju Adzope s predsednikom republike in z apostolom gobavcev dr. Raoulom Foliereaujem, našim znancem i/. Gorice. V sredo 3. februarja pa je prisostvoval svečanemu odprtju novega gobavskega naselja v Manikroju, za katerega so lani v odločilni meri prispevali verniki goriške nadškofije med postno akcijo 1970.
Sv. Ivan
V	nedeljo 31. januarja je pri nas gostoval akademski pevski zbor »Sv. Cecilije« iz Ljubljane. Od zelo številnega zbora je bilo navzočih 78 članov, povečini akademikov. Peli so pri slovenski maši ob 10. uri in popoldne ob 17. uri v svetoivan-skem Marijinem domu. Petje iz tako številnih mladih grl, dobro izvežbanih in pod zelo sposobnim vodstvom je bil res izreden užitek. Četudi je v cerkvi trajala maša pičlih 50 minut, sta vendar prišla do izraza odličen organist in prav tako odlične orgle. Cerkev je bila natlačena kot samo na velikonočno nedeljo. Tudi dvorana je bila popoldne takoj zasedena; sedežev je bilo brž premalo. Le redko smo imeli do sedaj tako veliko udeležbo. Po koncertu se je razvila zabava v spodnji dvorani. Za okusno kosilo so poskrbele šolske sestre iz provincialnega doma pri Sv. Ivanu, za večerno zakusko pa dobrotniki in sodelavci Marijinega doma.
Ljubljanski vseučiliščniki nam bodo o-stali v spodbudo s svojo ljubeznijo do službe božje in do glasbene umetnosti.
Pritožbe paragvajskih škofov
Škofovska konferenca v Paragvaju imela svoje zasedanje. Ob koncu so škofje podali izjavo, s katero opozarjajo na krivice, ki se godijo v državi, škofje se tudi pritožujejo, da ima državna oblast v svojih rokah monopol nad tiskom, radiom in televizijo.
Zapuščeno poslopje v Šempolaju
Sredi naše vasi stoji zapuščeno poslopje nekdanje ljudske šole. Odkar se je iz nje izselil zadnji najemnik — otroški vrtec, ne služi nikomur. Medtem ko nikjer v tej fari ne najdeš primernega prostora za kako prosvetnovzgojno delovanje, pa stoji ta hiša zaklenjena in le pajki v njej predejo mreže.
V	»Primorskem dnevniku« od 31. januarja smo -brali, da dvajsetorica jusarjev (solastnikov gmajne) iz osrednje šempo-lajske vasi terja poslopje zase, češ da je to njih lastnina, a obenem zagotavljajo, da bodo ti lokali porabljeni za politično, prosvetno in športno delovanje. Ne povedo pa, pod čigavim vodstvom.
Občinska uprava v Nabrežini šteje to hišo med imetje administrativne občine. Nekateri zasebniki želijo to hišo v najem za stanovanje, dmgi bi jo hoteli kupiti. Slišati je, da je tudi krajevni župnik vložil prošnjo na županstvo, da bi vzel 'poslopje v najem za splošno versko-vzgojno, prosvetno-kultumo in športno-razvedrilno delovanje v prid vsem faranom, zlasti za mladinski oratorij, seveda izključujoč vsako politično področje.
Zanimivo pa je, da se nobeden od interesentov ni potrudil preiskati lastništva nad tem poslopjem in ljudstvo utegne zaradi brezbrižnosti zapraviti zakonite lastninske pravice, čigavo je torej to slavno poslopje, ki so v njem številni rodovi šempolajskih vasi prejemali prvo, osnovno izobrazbo?
V	starih bukvah, ki so bile nekdaj v Tržiču in potem romale v Komen in potem zopet v Tržič iter pred osmimi leti dokončno prispele v tržaško sodno palačo, se bere, da je bila dne 5. aprila 1879 ob reorganizaciji zemiljeknjižnega sistema vknjižena lastninska pravica tega poslopja na šolski okoliš Šempolaj.
Točno tako: »Eigentumsrecht fuer Schul-gemeinde St. Polaj einverleibt.« Takrat je bil šolski okoliš očividno pravna oseba ali vsaj lastninsko sposobna ustanova.
Potemtakem so zakoniti lastniki tega poslopja vsi stalni prebivalci Tmovice, Bajte, Praprota, Gornjega P;rečnika, Dolnjega Prečnika, Slivnega, Žavelj in 'končno šempolaj skega centra; le jusarji in na-brežinsko županstvo in politične stranke nimajo nikakršnih pravic nad njim.
Kvečjemu ostane sum, da ta hiša izvira iz nekdanje župnijske imovine, ki je bila zaradi brezbrižnosti ali nevednosti cerkvenih oblasti — 'kakor marsikje po avstrijskih deželah — površno vknjižena na drugačen naslov. Lastništvo se ni moglo spremeniti niti zaradi kakega pripo-sestvovanja, ker je manjkala »bona fides« bodisi pri administrativni občini bodisi pri jusarjih.
Prav in koristno bo torej le to, da bi poslopje prevzeli zakoniti lastniki — ves nekdanji šolski okoliš. Ta se slučajno krije z mejami dušnopastirske enote, ki je fara. Tem bolje. Saj je po navadi fara tudi prosvetno zaokrožena enota. Poslopje pa naj služi kulturnim namenom, prosveti, pevskim vajam, izobraževalnim sestankom, knjižnici itd. Kajti zdaj res vlada popolno mrtvilo na tem čarobnem holmu, kakor se upravičeno pritožuje tudi naš odlični rojak pisatelj prof. Rebula s svojim duhovitim spisom v zadnjem koledarju Celjske Mohorjeve družbe.
Hlstoricus
Zasedanje sinode nemških škofij
V	VViirzburgu v Nemčiji je bilo od 3. do 5. januarja prvo zasedanje sinode vseh nemških škofij. Predsednik skupne sinode kardinal Dopfner je ob sklepu zasedanja poslal sv. očatu brzojavko, v kateri pojasnjuje naloge, ki si jih je postavila sinoda. Pospeševala bo uresničenje koncilskih odlokov in oblikovala pravo krščansko življenje v duhu Cerkve.
PASTIRČEK št. 5
Kot uvodnik je urednik objavil spis skavtinje Tiha srna iz Števerjana »Vsi ljudje moramo biti med seboj prijatelji in bratje«. Tudi Tonček z Gorenjskega je prispeval prav zanimiv dopis in to kar sam o sebi pod naslovom »Poboljšal se bom«. Pa še eno mlado sotmdnico smo zasledili: Srebrnič Teraziko iz števerjana, Ta pa pripoveduje, kako je prejela nezasluženo klofuto. V vrsto prispevkov iz mladih vrst lahko štejerfio tudi spis »Na vrtiljaku«.
V	skavtski rubriki najdemo članek Iva Jevnikarja »Mednarodna povezanost« in zgodbo o veverici Brici. Marko Jevnikai nam opiše televizijski studio, Mira kiam-lja o zaključeni televizijski oddaji »Can-zonissima«, Branko pa piše o avtomobilizmu. Isti avtor je prispeval -tudi zgodbo »Strašilo-zajček«.
Objavljeni sta dve pesmi v notah: Vilka Ukmarja »Brr-cvik« in J. Kuharja »Pustna«. Pustu je tudi posvečena cela stran v listu, Peric Jožica pa objavlja svojo pesem »Kurent«. Zelo posrečena je pesnitev Brune Pertot »Nenavadna šolska ura«, čeprav se zdi, da si je letos zima že skrhala svoje zobe, pa velja februar še za
zimski mesec. Zato ni nič čudnega, če je učiteljica Majda opisala, kako »Tiho padajo snežinke«. Seveda pa v februarju že pokukajo zvončki iz zemlje. O njih nam pripoveduje »Legenda o zvončku«. Pa tudi o lurški Materi božji je govora, saj se je Bernardki prikazala prav 11. februarja, seveda pred davnimi leti; bolj točno povedano: 11. februarja 1858.
S tem smo vsebino pete številke »Pastirčka« izčrpali. Mladi, odrasli in stari pa naj jo vzamejo v roke in ugotovijo, če je res tako, kot smo zapisali.
-jk
Sinoda za švicarske škofije
Leta 1972 bo v Švici sinoda za vse švicarske školije. Škofje so naprosili katoličane, naj odgovorijo na vrsto vprašanj, ker so hoteli od katoličanov predvsem zvedeti, o čem naj bi na sinodi razpravljali.
Sedem glavnih predlogov zadeva zakon in družino, mladino, težave v veri, duhovnike, Cerkev in svet, ekumenizem, življenje Cerkve. Drugi predlogi se nanašajo na spoved, načrtovanje rojstev, reformo službe božje, razumevanje in dolžnosti Cerkve, soodgovornost laikov, mešane zakone, pridiganje, katekizem,
n
Skupno romanje na Sardinijo
Občni zbor šport, društva Bor
v Marijino svetišče Bonaria v Cagliariju od poned. 5. julija do sobote 10. julija 1971
Goriški nadškof o dveh katoliških tednikih
V	zvezi z letošnjo nedeljo za katoliški tisk, ki smo jo v goriški nadškofiji obhajali kakor na Tržaškem 31. januarja, je goriški nadškof msgr. Cocolin zapisal sledeče besede:
Čutim za svojo dolžnost, da se zahvalim urednikom obeh škofijskih katoliških tednikov »Voce Isontina« in »Katoliški glas« za zavzetost, ki jo razvijajo s toliko usposobljenostjo in velikodušnostjo. Hvala tudi vsem dušnim pastirjem za akcijo osveščanja v zaupanih jim občestvih, vsem sodelavcem pri upravi obeh listov, vsem duhovnikom iti vernikom za preudarno pomoč, ki jo ne brez žrtev neprestano nudijo ter vsem skupinam in posameznikom, ki v vsakem kraju s toliko gorečnostjo oba lista širijo.
Želim, da bi ob usoglašenem sodelovanju naša katoliška tednika »Voce Isontina« in »Katoliški glas« mogla vedno bolje vršiti svoje poslanstvo med našim prebivalstvom in dati tako učinkovit prispevek v iskanju tega, kar sta si zastavila s tem sredstvom javnega obveščanja doseči.
podreja »kaj bodo pa ljudje rekli«. Kam pripelje strah pred javnim mnenjem, je Nušič v tej igri mojstrsko prikazal: vmešavanje v osebno in družinsko življenje, zgrešene amibicije, omejena pamet, majhne intrige, babje čenče in obrekovanje sko-ro razderejo solidno družino. In v tem je poučno jedro te igre.
Igralci so tudi to pot več kot zadovoljili. Teža igre je bila na Jožku Lukešu v glavni vlogi Toma Melentijeviča. V dogajanju so ga uspešno spremljale njegova žena Stana (Zlata Rodoškova) ter hčerki Nada (Lidija Kozlovičeva) in Jelka (Miranda Caharija). Prijeten lik so ustvarili še Rado Nakrst v vlogi Sime Jeremiča, prijatelja Tome Melentijeviča, Leli Nakrstova kot služkinja Kaja in Silvij Kobal kot učitelj glasbe. Zelo sta zadovoljili obe opravljivki gospa Živano-vička (goriška rojakinja Bogdana Bra-tuževa) in gospa Tomicka (Mira Sardoče* va). Novost pri vseh treh predstavah je bilo prihajanje in odhajanje igralcev na oder kar med občinstvom, kar je seveda povečalo medsebojni stik v dvorani im povzročilo mnogo dobre volje.
Komedija s poučnim jedrom
Zaradi majhne dvorane na Korzu Verdi št. 13 v Gorici je bilo treba komedijo Branislava Nušiča »Kaj bodo rekli ljudje« kar trikrat predvajati, da so vsaj vsi abonenti letošnje gledališke sezone na Goriškem prišli na vrsto. Zdi se nam pa, da bi v bodoče prav zaradi tako številnega občinstva in zaradi omejenih možnosti, ki jih ta dvorana nudi, bilo pametno abonente usmerjati v dvorane, ki so bolj funkcionalne.
Slovensko gledališče iz Trsta je z omenjeno komedijo nastopilo dvakrat v nedeljo 31. januarja in nato še v torek 2. februarja. Nedeljski predstavi sta bili namenjeni predvsem podeželskim abonentom, torkova pa onim iz goriškega mesta.
Ta Nušičeva komedija ima to prednost, da jo lahko prenesemo na kateri koli čas in kraj, saj se tudi danes družba
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Gorici
Odbor ACM opozarja člane in druge vernike, da bo v ponedeljek 8. februarja v cerkvi sv. Ivana ob 19.30 dogovorjena sv. maša za zedinjenje kristjanov.
Zadnje ekumenske sv. maše dne 11. januarja se je udeležilo znatno število vernikov. Srečanje je bilo prisrčno in vzpodbudno. Zato se odbor ACM lepo zahvaljuje in pričakuje tudi tokrat podobnega odziva.
Sporočamo nadalje, da bomo imeli v nedeljo 14. februarja, na obletnico smrti sv. Cirila posebno ekumensko proslavo:
— ob 15. uri pri Sv. Ignaciju bogoslužje božje besede in blagoslov z Naj svetejšim;
— ob 16. uri akademija v dvorani Katoliškega doma. Program bo javljen v prihodnji številki. Osrednja točka bodo diapozitivi z lanskega ekumenskega potovanja po Bosni in Hercegovini.
Potovanje se bo vršilo s posebnimi avtobusi in z ladjo. Na kratko nakazujemo pot. Podrobna navodila in spored boste prebrali v posebnih listih. Z avtobusi se potuje od Trsta do Genove, z ladjo od Genove do Porto Torres. Pot nadaljujemo potem z avtobusi preko mest Sassari, Alghero in Oristano v Cagliari, kjer se ustavimo dva dni in pol. Povratek z ladjo bo iz Cagliari ja v Civitavecchio, nato preko krajev Orte, Viterba in Firenc v Padovo, kjer bo zaključek romanja. V Trst se vrnemo v soboto 10. julija okrog polnoči.
Zaradi različnih namestitev na ladji so tri različne cene.
1. SKUPINA: 60.000 LIR. Iz Genove na Sardinijo v kabini 2. razreda, iz Sardinije v Civitavecchio v ležalnikih (poltrone re-clinabili).
2. SKUPINA: 63.000 LIR. Iz Genove na Sardinijo v kabini 2. razreda, iz Sardinije v Civitavecchio v turističnih kabinah.
3. SKUPINA: 68.000 LIR. Iz Genove na Sardinijo v kabini 2. razreda, iz Sardinije v Civitavecchio v kabini 2. razreda.
Obakrat potujemo z ladjo ponoči.
V	Cagliariju je na izbiro izlet v najzanimivejše kraje nam neznanega otoka. Podrobnosti bodo opisane v posebnem programu, ki ga lahko dobi vsakdo pri svojem duhovniku. Nimamo veliko razpoložljivih mest na ladji, za pot pa je precejšnje zanimanje, zato svetujemo, da se čimprej vpišete in takoj izberete določeno skupino. Vpisovanje se vrši pri domačem duhovniku do 19. marca. Pri tem se da 10.000 lir na račun. Verjetno se bo vpisovanje zaključilo še prej, ker predvidevamo, da bodo kmalu vsi prostori zasedeni.
Goričani naj se letos vpišejo pismeno pri g. Dušanu Jakominu, via di Servola 42, 34146 Trieste-Trst.
Minuli teden je bil 13. redni občni zbor športnega združenja Bor. Po predsednikovem in blagajnikovem poročilu ter zadevni razpravi je stari odbor prejel raz-rešnico. Člani društva so nato razpravljali o predlogih za spremembo nekaterih pravil. Za predsednika je bil potrjen Dušan Košuta, odbor pa sestavlja še sedem članov.
Občna zbora sta imeli tudi športni dnu-šlvi Sokol iz Nabrežine in Polet z Opčin.
S TRŽAŠKEGA
Skedenj
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 7. do 13. februarja 1971
Nedelja: 9.35 Po domače z ansamblom Borisa Franka. 10.50 Otroška matineja.
15.00	Ziirich: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. 18.30 Mestece Peyton.
Ponedeljek: 20.35 Podelitev Prešernovih nagrad. 21.25 Praznična srečanja.
Torek:	14.30 London:	Predolimpijske
igre v Sappornt. 17.45 Tiktak: Nahodno strašilo, Mačka z očali. 18.30 Poje Udo Jiirgens. 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje. 20.35 Beckett - angleški film. 23.00 Poročila in pristanek Apollo 14.
Sreda: 17.55 Čarobna piščalka. 19.20 Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1945.
Četrtek: 14.30 London: Predolimpijske igre v Sapporu. 17.45 Veseli tobogan: Gorje pri Bledu. 18.30 Svet, v katerem živimo - film. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja.
20.35	S. Maugham: Luiza. 21.25 Kulturne diagonale. 22.10 Večer z L. M. Škerjancem.
Petek: 14.30 Nogometni turnir »Vele-ža« - prenos iz Mostarja. 17.45 Vijavaja-ringaraja. 20.35 Vmi se mala Sheba - ameriški film.
Sobota: 14.30 London: Predolimpijske igre v Sapporu. 15.30 Nogometni turnir »Veleža«. 16.25 Košarka Rabotnički: Bo-rac. 18.20 Po domače s Fanti treh dolin, Triom Brajko, Boštjančiči. 18.45 Holandski dragulji - serijski film. 19,20 Afriška ekspedicija. 21.35 Filmska burleska. 22.05 Nepremagljivi - serijski film.
V	nedeljo 7. februarja bomo imeli v Domu prireditev, ki smo ji dali naslov »Pesmi in poezije«. V drugih besedah povedano, je to Prešernova proslava, toda ne po stereotipni navadi. Na odru se bo zvrstila s pesmijo, besedo in poezijo v glavnem štedenjska mladina: vrtec (mali pevec Maksim Ferluga), ljudska šola, srednja in višja šola. Pela bosta dekliški zbor in skedenj ski zbor. Torej bo vsa prireditev slonela na domači mladini. Nastopila bosta tudi David in Mara iz Kolon-kovca, posrečen par, ki vselej spravita v dobro voljo poslušalce. Prireditev bo ob 17. uri v Domu. Vabljeni vsi.
Ustanovitev združenja staršev na srednji šoli v Dolini
V	sredo 20. januarja so se starši učencev srednje šole »Simon Gregorčič« zbrali na izredni roditeljski sestanek. Potem ko sta ravnatelj prof. Štefančič in prof. Artač razložila pomen in ustroj novih oblik sodelovanja med šolo in starši, ki jih predvideva znana okrožnica prosvetnega ministra Misasija, so prisotni očetje in matere ustanovili svet oziroma združenje staršev, ki šteje 12 članov.
Pri izbiti predstavnikov so upoštevali vse kraje ter vasi, iz katerih zahajajo učenci v dolinsko srednjo šolo.
Bazovica
Slomškov Dom v Bazovici izraža globoko sožalje staršem in sorodnikom dvajsetletne Dore Grgič, ki je v soboto 30. januarja izgubila življenje v prometni nesreči pri Divači in vabi vso mladino k maši zadušnici, ki bo 9. februarja ob 20. uri v župni cerkvi.
Iz delovanja občinskega sveta v Dolini
Sestanek o občinskih problemih v Števerjanu
Slikarska razstava Iva Lovriča
Proslava zavetnika časnikarjev v Gorici
Tudi letos je goriški nadškof opravil v zvezi s praznikom sv. Frančiška Šaleškega, ki je zavetnik časnikarjev, sv. mašo za časnikarje in tiskarske uslužbence. Sveta maša je bila v jezuitskem zavodu »Stella Matutina« na predvečer praznika, 28. januarja. Z g. nadškofom so somaševali še štirje duhovniki, med njimi odgovorni urednik našega lista msgr. dr. Franc Močnik.
Pri evangeliju je goriški nadpastir navzoče časnikarje spomnil na dejstvo, da so upravljalci žive besede in da z njo lahko v bistveni meri prispevajo k sožitju med ljudmi.
Po končani sv. maši je imel msgr. Cocolin posebno konferenco, v kateri se je dotaknil dveh problemov: kako vključiti laike v aktivno dušnopastirsko delo in kaj storiti s knjižnico goriškega velikega semenišča. Razložil je nastanek in delo duhovniškega sveta, ki je pritegnil duhovnike k soupravljanju goriške nadškofije, soveda vedno pod vodstvom in odgovornostjo škofa. Ta svat je prva stopnja do kasnejše uvedbe dušnopastirskih
svetov, pri katerih bodo imeli tudi laiki polno možnost sodelovanja in bodo postali soodgovorni za duhovno rast škofijske skupnosti.
Glede teološke knjižnice je g. nadškof opozoril na težki položaj, v katerem se je knjižnica znašla, ker ni na voljo zadostnih sredstev, da bi se primerno uredila in mogla uspešno vršiti svoje poslanstvo. Nujno potrebuje primernih prostorov in osebja, ki jo bo znalo pravilno upravljati. 35 let je to odgovorno službo vršil z izredno predanostjo msgr. Spessot, sedaj pa je potrebno, da nove moči njegovo delo nadaljujejo. V knjižnici je 60.000 del v raznih jezikih in iz raznih dob, oglejski kodeksi in dragocene arhivske listine. Zadnje čase je Državni arhiv iz Gorice izrazil pripravljenost, prevzeti teološko knjižnico in škofijski arhiv ter ju upravljati. Goriška duhovščina, ki je bila o tej ponudbi obveščena, je bila mnenja, naj bi bila to samo začasna rešitev in da bi mogla knjižnica vedno preiti nazaj na lastnika, če se bo to pokazalo za bolj primerno.
V	petek 22. januarja 1971 so se sestali v števerjanu predstavniki Slovenske demokratske zveze, Kmečko-delavske zveze iz Števerjana in Krščanske demokracije z županom Stanislavom Klanjščkom. Prisotni so bili tudi občinski odborniki Ar-mand Skok, Ciril Terpin, Helena Knez in Simon Komjanc.
Predstavniki števerjanske občinske uprave so predočili prisotnemu pokrajinskemu tajniku KD dr. Cianu ter provincialni svetovalki SDZ Mariji Ferletičevi vrsto problemov in potrebe števerjanske skupnosti kot so ceste, vodovod, luči, šole, ljudska stanovanja in drugo. Poudarili so željo, da bi se čimprej začelo z deli na cestah, ki so bila že oddana na dražbah.
Vrh
Na osnovni šoli na Vrhu so dobili zagotovilo, da dobijo še tretjo učno moč za tamkajšnjo šolo, kakor so si starši želeli. Zato se prizadeti starši iskreno zahvaljujejo sovodenjski občini za preskrbo še ene šolske sobe, didaktičnemu ravnatelju dr. Milanu Brešanu in šolskemu skrbniku v Gorici pa za njihovo uvidevnost pri imenovanju nove učne moči. Prav tako se zahvaljujejo vsej slovenski javnosti, ki jih je podprla v časopisih in tudi drugače, da so dosegli, kar njihovi otroci nujno potrebujejo.
V	prostorih kulturnega krožka »Stella Matutina« je od 16. do 31. januarja razstavljal svoje slike Ivo Lovrič, po rodu iz Dubrovnika, ki ga upravičeno lahko imenujemo grafičnega slikarja cerkva.
Gimnazijo je obiskoval najprej pri dominikancih v mestu Bol na otoku Braču, končal pa jo je v Splitu, kjer sedaj živi. že v mladosti ga je privlačevala lepota romanskega, gotskega in renesančnega stila ter baroka. Začel je slikati stebrovne lope cerkva, ki so v Bolu, nato je začel obiskovati mesta po dalmatinski obali, kjer je odkril vrsto arhitektonskih motivov, ki jih je potem s svinčnikom ovekovečil. Pot ga je pripeljala kasneje še v Trst, Benetke, Padovo, Trento, Bergamo in v Milan. Povsod se mu je oko ustavilo na mogočnih cerkvah, ki so nato postale predmet njegove umetniške izdelave.
Lovrič je s svojimi slikami opremil že več poslaništev, med njimi prostore italijanskega poslaništva v Beogradu in italijanskega konzulata v Kopru. Tudi njegova razstava v Gorici je žela velik uspeh. Obisk je bil izredno velik. Pri tem je umetnik prodal dobro polovico svojih slik.
Dolinski občinski svet je na svoji zadnji seji izrekel soglasje z vsebino spomenice, ki so jo v začetku decembra poslale slovenske kulturne in druge organizacije predsedniku vlade Colombu ter ponovil zahtevo, da vlada čimprej sprejme posebno delegacijo, ki bi ji podrobno razložila zahteve Slovencev v Italiji. Svetovalci Slovenske skupnosti so podprli omenjeno spomenico.
Prav tako so dali svoje soglasje k sklepu odbora glede prošnje za podelitev zlate kolajne za hrabrost dolinski občini, katere prebivalstvo je dalo velik doprinos v protifašističnem odporu s trpljenjem in tudi s človeškimi življenji.
Občinski svet je tudi izvolil predstavnike v razne organe. V conski deželni odbor (posvetovalnega značaja) sta bila izvoljena poleg župana še predstavnik večine (Bandi Marino) in predstavnik manjšine (Glavko Petaros). V upravni svet ži-vinozdravniškega konzorcija Milje-Dolina pa so bili izvoljeni: župan Lovriha, podžupan Bandi, vodja svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. Tul ter socialdemokrat Bego.
Seja odbora »Sklada za Trst«
Odbor »Sklada za Trst«, ki letno razpolaga s približno deset milijardami lir, je na svoji nedavni seji odobril ter sprejel načrt za porazdelitev letošnje vsote. Odboru sklada predseduje podpredsednik deželnega sveta Pittoni, sestavljajo pa ga štirje deželni svetovalci (med temi tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka) ter tržaški župan in predsednik tržaške pokrajinske uprave.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIINIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIH^	 Illllllllllllll
Burka »Moč uniforme« v Nabrežini. V
nedeljo 7. februarja 1971 bo gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta v prosvetni dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini z omenjeno igro.
t Msgr. Janez Hladnik
MOJE GRENKE URE
Ul
V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Fara je pa oživela kakor spomladi vrt. Vesel otroški direndaj je trajal od jutra do noči. Ljubeznivi obrazi sester in nji hova simpatična redovna obleka so kar od začetka vlekli nase najprej radovednost ljudi, potem pa so kmalu sestre osvojile vse javno mnenje v župniji. Pri petju na koru so se pojavili novi glasovi. Dekleta so se približala za krojni tečaj in za ročna dola.
Tako je župnija svetega Jožefa istočasno dobila dve nepopisno veliki pridobitvi: farno šolo s sestrami in pa tlakovane ulice, obojno očiten božji dar.
Ko smo praznovali šesto obletnico mo j e ga prihoda v Pornpej, 31. maja 1956, je bila glasna in iskrena zahvala moja ter vseh faranov, ko smo darovali zahvalno daritev za vse prejete darove.
Nehvaležnost je plačilo tega sveta. To sem seveda tudi jaz moral doživeti. Da se je le redko kdo tistih mladoletnih, katerim sem se podpisal za varuha, prišel zahvalit, to se mi ne zdi čudno. Njim se je zdelo, da je bil moj podpis samo formalnost, niso pa vedeli za vsa pota, katera som moral zanje storiti.
Za bolne, kateri niso mogli dobiti dovoljenja, da zapuste ladjo, je bilo pač treba tekati okrog oblasti; mislim, da nobene poti nisem opustil. Pa vendar sem pozneje slišal očitek, da nisem imel za njihovo stisko nobenega čuta.
Bolj v živo pa me je zadelo to, kar sem doživel od nekaterih rojakov, ki so v Slovenski vasi 'tako poceni prišli do zemlje, pa so mi potem podtikali, da sem na njihov račun obogatel. Računali in računali so s povečevalnim steklom, vse račune od mene terjali in dognali, koliko jih je zemlja več stala, kot bi po njihovem računu moralo znesti. V svoj račun sevefda niso vključili nobenega pota, ki sem ga moral plačati zanje, prav tako ne
nagrad, ki sem jih moral dajati tistim, kateri so imeli kaj posla z nakupom in razdelitvijo zemlje. Ni jim šlo v glavo, zakaj je zemlja po 12 ali celo 15 pesov kvadratni meter, če sem jo pa jaz plačal po osem pesov. Da je šlo 27 % vse zemlje za ceste, da je bilo treba dati 4 % za fiskalno rezervo, da je bilo treba plačati tudi zemljo za bodoči dom in igrišče, kar je zneslo tudi 8 % celotne površine, da je bil tudi kos 1400 kv. metrov razlaščen za Avanido General Paz, vse to kar ni šlo v njihov račun. Vse to je zneslo 40% površine zemlje, ki jo je tudi bilo treba plačati.
boj sem imel, da sem dosegel na občini razdelitev, ker so zahtevali občinski možje, da moram plačati po en peso od metra, kar bi bilo skupaj 150.000 pesov. Kako ogromna vsota! Don Rufino Pon-zanetti je slednjič razumel naš položaj in zastavil vso veljavo kot predsednik občinskega sveta, da je bila končno parcelacija odobrena.
vensko vas več nisem hotel iti. Moralo je biti že res nekaj posebnega, npr. če me je klical bolnik...
Seveda tako niso ne mislili ne govorili vsi. Bila jih je le peščica. Toda kar sem vsem zameril, je bilo, zakaj da jim drugi niso trdo na prste stopili. Kako je mogoče, da par kričačev ustvarja javno mnenje?
če bi izdelal račun za vse, kar je mene stalo, bi dokazal, da sem žrtvoval več kot
200.000	pesov, kateri so bili vloženi v zemljo, ki je postala skupna last. Pa se mi je potem očitalo, da sem delal »umazano« kupčijo.
In kasneje spet sumničenje, zakaj da hočem prepisati zemljo na šolske sestre, namreč zemljo, ki je skupna last. Da imam za tem skrite načrte. Niso hoteli razumeti, kako je treba zavarovati skupno lastnino, da ne bi padla kasneje v roke tistim, kateri je nikdar ne smejo dobiti.
Ko je prišel leta 1957 škof dr. Rožman na svoj drugi obisk, je blagoslovil dom in temeljni kamen za novo cerkev. Da bi spor poravnali, so tudi mene postavili na častno listo in me imenovali za »častnega člana« Slovenske vasi.
Zares me je zabolelo do srca, ko mi je leta 1952 eden od tistih — bilo jih je kakih osem — očital, da zato zavlačujem lastninske listine, da bi iz tega napravil dobiček. Niso pač vedeli, kako strašen
Celo mojemu bratu Nacetu, ki je veliko dušno priskočil na pomoč s svojim darom, ko se je gradil dom, so podtikali, da »on že ve, zakaj, saj je tako vse njihovo«, to se pravi Hladnikovo in Špaea-panovo. Videli so, da raste cerkev svetega Jožefa. Pa so sodili: z našim denarjem se gradi. Hladnik krade od naših žuljev! Tako se mi je vse zagrenilo, da niti v Slo
Jaz sem to počeščanje odklonil Nisem hotel iti po pergament, ko so me klicali. Povedal sem, da so mati otroka najprej umili, nato pa mu oblekli lepo srajco. Naj še oni to narode. Najprej naj me operejo obrekovanja, potem bom pa sprejemal časti. Dokler pa sem v očeh nekaterih izkoriščevalec in tat, pa nočem sprejemati nobenih priznanj.
»
(Se bo nadaljevalo)
Prireditev v korist katoliškega tiska
Letošnja prireditev v korist katoliškega tiska v Gorici je preteklo nedeljo izredno dobro uspela, čeprav je bilo zaradi slabega vremena vse prej kot primemo oditi zdoma. Vse popoldne je deževalo, od časa do časa kar z veliko močjo, pa vse to ni moglo zadrževati zvestih prijateljev slovenskega katoliškega tiska, da ne bi popolnoma napolnili prostorno dvorano Katoliškega doma.
Ves večer je potekel v prav prijetnem vzdušju. Uvodne besede je imel g. Jože Jurak, ki je vse navzoče povabil, naj velikodušno sodelujejo pri srečolovu tar se spomnijo gesla letošnje nedelje za katoliški tisk: »Reveže imate vedno med seboj, katoliškega tiska pa ne vedno.« G. Jurak je tudi vodil ob koncu prireditve na dobitkih zelo bogat srečolov. Dobitkov je bilo nekaj manj kot sto in vsi so bili prvovrstni. Vse srečke so bile razprodane, kar priča o veliki zavzetosti prisotnih za važno zadevo kot je dober tisk.
Zelo lepe misli, na topel ter prepričljiv način podane, je iznesel dr. Stojan Brajša, ki je utemeljil potrebo katoliškega tiska izhajajoč iz dveh podstav: slovenski katoličani ne moremo biti brez tiska, ki nas versko oblikuje in narodnostno utrjuje, navdušuje za naš jezik in krepi našo slovensko zavest.
Za dobro voljo so poskrbeli pridni igralci prosvetnega društva iz Štandreža. Podali so dve duhoviti šaloigri ruskega pisatelja Čehova »Medved« in »Snubač«. Odkar so zadnjič nastopili na odru Kato-Mškega doma, so tako v podajanju kot v govorni tehniki zelo napredovali. Pozna se jim skrbna roka režiserja A. Pregarca. Zato z velikim veseljem pričakujemo njihovega prihodnjega nastopa v Katoliškem
iŠ 1P 11 JUT
Odbojka. V soboto je 01ympia odigrala v Gradiški četrto tekmo v letošnjem odbojkarskem prvenstvu »D« lige. Tudi tokrat so naši premagali nasprotnika Tor-riano z rezultatom 3:0 (15:9, 15:10, 17: 15). S svojim napadom je 01ympia tako presenetila nasprotno ekipo, da se ta ni utegnila zbrati in doseči kaj več točk. Plavi so nanizali točko za točko in nič ni pomagalo, da so odbojkarji Tor-riane skušali organizirati napad. Naleteli sc na mreži na močan blok, zadaj pa na vedno pripravljeno obrambo. Prvi set se je takoj začel s premočjo Goričanov. Nasprotnik se je zmedel in utegnil nabrati le 9 točk. Tudi drugi set je potekal podobno, le da sta obe ekipi igrali mnogo slabše. Tretji set pa je videl očitno premoč 01ympije, ki je na mah zbrala 14 točk. Tu pa se je sreča nenadoma obrnila in Torriana je dosegla in celo presegla Olympijo s 15 : 14. Tedaj pa so naši dali vse iz sebe in pokazali, kaj znajo. Priborili so si žogo in pod vodstvom kapetana Valentinčiča nanizali na mah tri točke, kar je bilo dovolj za zmago. Najbolje sta prav gotovo igrala Soban in Antonič. Tako je 01ympia zabeležila že tretjo zmago in se stalno pomika proti vrhu lestvice. Vse kaže, da ji bo uspelo zasesti lepo mesto v končni uvrstitvi. Smola je le ta, da mora eden najboljših igralcev, Cotič Boris, iti k vojakom.
Za 01ympijo so to pot igrali: Valentinčič E., Soban B., Antonič V., Kranner M., Sfiligoj R., Devetak S., Cotič B., Špacapan M.
ZA KMETOVALCE
Gniloba na sadju
Prejeli smo sledeče vprašanje: že nekaj let opažam, da nekateri plodovi na sadnem drevju začnejo gniti, predno popolnoma dozorijo in gnijejo, dokler ne se-gnijejo popolnoma. Temu pojavu so podvržene skoraj vse vrste sadja izvzetmši slive in smokve. Kako pomagati?
Odgovor: Verjetno gre za bolezen, ki jo
domu, ki bo že to nedeljo 7. februarja ob 4h popoldne. Predvajali bodo Gogoljevo veseloigro »Ženitev«. Prepričani smo, da bo dvorana zopet polna, saj sedaj to prizadevno gledališko skupino ni treba po zadnjih uspešnih nastopih več priporočati.
Odbor SLG o aktualnih vprašanjih naše skupnosti
Na svoji redni seji, ki se je vršila v ponedeljek 1. februarja, je izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo vprašanja slovenske skupnosti na Goriškem. Zlasti je bilo govora o zgraditvi šolskih poslopij za slovenske šole, za katere je nujna čimprejšnja rešitev, kot to predvidevajo tudi sporazumi leve sredine na Goriškem. To bo vsekakor prednostno vprašanje v stikih z odgovornimi poHtič-nimi forumi.
Odbor SLG je nadalje obravnaval tekoče zadeve občinske uprave v Gorici in okoliških slovenskih občinah ter delovanje pokrajinske uprave in se zavzel za potrebe in koristi slovenskega prebivalstva. Odborniki so še pretresli vrsto notranjih organizacijskih vprašanj in ugotovili nujnost še večje povezave z deželo ter nadaljevanja stikov s Tržaško. O vseh teh vprašanjih bo v kratkem razpravljal tudi širši svet.
Versko življenje v koprski administraturi
V	koprski administraturi je bilo v letu 1970 1.151 birmancev. V letu 1970 je bilo v isti administraturi sedem misijonov v sedmih župnijah.
poznamo pod imenom Sclerotinia ali Mo-nilia. Pojavi se največ na hruškah, jablanah, češnjah, kutinah in marelicah. V mokri pomladi lahko napade že cvete, ki ovenejo, porjavijo in odpadejo. V obliki sivkaste plesni se lahko naseli na listih, ki se v kratkem posušijo. Mnogo večjo škodo pa bolezen povzroči na plodovih, ko so že precej veliki ali se bližajo zrelosti ali pa so v skladišču. Na njih se pojavijo okrogle rjave pege, in se v vlažnem in toplem vremenu hitro večajo. Tudi meso postane rjavo in gnije. Na gnili površini opazimo v krogu razporejene bele pike, s katerimi se bolezen razmnožuje. Plod se končno popolnoma izsuši, obvisi na drevesu ali pade na tla.
Bolezni se ubranimo, če škropimo drevje s sredstvi, ki vsebujejo Zireb ali Zi-ram. Prvo škropljenje opravimo ob nabreklih očesih, drugo ob odprtih očesih, tretje ob pojavu cvetnih glavic, četrto na začetku cvetenja (ne škropiti odprtega cvetja), peto po končanem cvetenju, šesto ob grahovi velikosti ploda, sedmo ob orehovi velikosti ploda, osmo ob dobro razvitem plodu in zadnje ob popolnoma doraslem plodu. Da preprečimo gnitje v kleti, pa škropimo kak teden pred obiranjem s Captanom, Phaltanom ali podobno. Ce se bolezen pojavi samo na plodovih, ne pa na cvetju, lahko omejimo škropljenje le na doraščajoče plodove.
Inž. Janko Košir
Opozorilo naročnikom
Ponovno prosimo naše naročnike, naj na poštnih položnicah navedejo točen naslov, tj. ime, priimek, hišno številko In kraj, kamor naj naša uprava Ust pošilja. Dostikrat se zgodi, da naročnino pošlje žena in navede svoje ime, mi pa pošiljamo list na moževo ime in nismo potem gotovi, če gre za starega naročnika ali novega. Prosimo tudi, naj nas vsakdo, ki ne prejme dveh številk zapovrstjo, takoj opozori, da ukrenemo potrebne korake. Ni nam ljubo, če se naročnik čez mesec dni ali več pritoži, da lista ne prejema ali ga celo ustavi, ini pa o vsem nismo ničesar vedeli. Prav tako naj nas obvesti takoj vsak naročnik, ko menja naslov, čeprav gre samo za spremembo hišne številke v isti ulici.
Doberdob
V	soboto 30. januarja smo imeli tradicionalni kulturni večer, posvečen katoliškemu tisku v novi župnijski dvorani. Franka Ferletič je najprej pozdravila v imenu društva »Hrast« vse pričujoče, nato pa je v lepem slogu predočila zbranemu občinstvu važnost ter lepoto dobrega tiska. Naslednja točka je bila uprizoritev veseloigre »Medved« v režiji A. Pregarca, s katero so igralci društva »Štan-drež« nudili veliko zadovoljstva vsem prisotnim. Isto velja za naslednjo grotesko »Snubač«. Med odmori je bila prodaja listkov bogatega srečelova, ob koncu pa žrebanje običajnega pršuta in tort. V prijateljskem veselem razpoloženju ob prigrizku in vinu so člani marljive dramske skupine iz Štandreža še dolgo kramljali s člani našega društva.
V	nedeljo dne 14. februarja ob 16. uri
nastopi v župnijski dvorani v Doberdobu igralska skupina prosvetnega društva »Štandrež« z Gogoljevo veseloigro
ŽENITEV
K obilni udeležbi vabi prosvetno društvo »Hrast« iz Doberdoba.
OBVESTILA
Predavanje v Katoliškem domu. Slov. katoliško akademsko društvo (SKAD) v Gorici vabi na -predavanje, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici v petek 5. februarja 1971 ob 20.30. O temi »INVALID V DANAŠNJI DRUŽBI« bo govoril ortoped dr. Herbert Havlina iz Ljubljane.
Občni zbor SKAD-a. Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici vabi na občni zbor, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma v nedeljo 7. februarja 1971 ob 10. uri. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. razrešnica dosedanjemu odboru; 6. volitve novega odbora; 7. slučajnosti.
Prešernova proslava v Doberdobu. Prosvetno društvo iz Doberdoba bo priredilo v torek 9. februarja ob 20.30 v prosvetni dvorani Prešernovo proslavo. Nastopajo: člana Slovenskega gledališča iz Trsta Stane Starešinič in Mira Sardočeva, profesor klasične kitare Stanko Prek iz Zagreba in domači zbor »Jezero«. Vljudno vabljeni!
Slovensko gledališče v Trstu bo predvajalo v soboto 6. februarja 1971 ob 20.30 (abonma red A) v Kulturnem domu v Trstu igro v štirih dejanjih Branislava Nušiča »Kaj bodo rekli ljudje«. Rezervacije na telefonsko številko 734265. Ista predstava bo 13. in 14. februarja.
Prešernova proslava v Trstu bo v nedeljo 7. februarja 1971 ob 16. uri v Kulturnem domu. Sodelujejo: Slovensko gledališče — Mira Sardočeva in Stane Starešinič z izborom iz Večera poezij dr. Franceta Prešerna, ob spremljavi kitarista prof; Stanka Preka; Glasbena Matica — godalni orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra: Antonio Vivaldi, Jesen; Zveza cerkvenih pevskih zborov — razširjeni zbor iz Rojana pod vodstvom H. Mamo-la; moški zbor Tabor z Opčin pod vodstvom Svetka Grgiča.
Na drugem kanalu italijanske televizije bo v soboto 13. februarja ob 19.30 oddaja, posvečena socialno-ekonomskim problemom dežele Furlani) a-Julijska Benečija. Pri oddaji bo sodeloval tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA si je že pridobila velik sloves zaradi svoje solidnosti pri poslovanju. To jo priporoča vsem rojakom doma in po svetu.
Zato zasluži polno zaupanje. Njena bogata poslovna izkušnja je samo po sebi najboljše jamstvo!
RADIO
k TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 7. do 13. februarja 1971 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Hči Cmega gusarja«. Šesti del. 11.15 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.10 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 »Zločin v Novi ulici«. Po romanu A. Levija »Tržaški vohuni« izvaja Radijski oder. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba.
20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah.
17.00	Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Vaše čtivo - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.50 Deželni skladatelji: C. Seghizzi. 19.20 Zborovske pesmi na Prešernove stihe. 21.00 Ob Prešernovem dnevu: Naš pesnik in evropska romantika. 21.45 Lipovškovi samospevi.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Iz življenja gledališkega u-metnika: Srečanja z Radom Nakrstom. 19.25 Goriški zbor »C. A. Seghizzi«. 20.35 Z. Fibich: »Šarka«, opera v treh dejanjih. Izvajata orkester in zbor Praškega narodnega gledališča.
Sreda: 11.40 Radio za I. stop. osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.00 Kitarist Batista. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Alojzij Carli«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Slovarček sodobne umetnosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.20 Higiena in zdravje. 19.40 Iz potne torbe Milka Mati-četovega. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Družinski obzornik. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Dvorak: Koncert v h-molu za čelo in orkester, op. 104. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše.
20.35	T. Brandon: »Charleyeva teta«. Veseloigra v treh dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 P. Benigno: Vpliv zdravil na človeško telo: (6) »O delovanju zdravil na avtonomno živčevje«. 13.30 Glasba po željah. 17.15 J. Ban: Govorimo o glasbi. 19.10 Problemi Krasa (6) I. Sedej: »Realni okviri zaščite Krasa in kraške arhitekture«. 19.20 Vokalni kvintet, ki ga vodi prof. H. Mamolo.
20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže: »Uroki«. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 »Pod svobodnim soncem«, šesti del. Po romanu F. S. Finžgarja izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 17.20 Sobotni sestanek - Slovenski znanstveni delavci z univerze - Moj prosti čas. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Zgoniku. 19.40 Zbor RTV Beograda. 20.35 Teden v Italiji.
20.50 S. Verč: »Sadamichi Hirasawa«. Radijska kriminalka.
Slomškov dom v Bazovici priredi 11. februarja Prešernovo proslavo s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora in glasbene šole.
Glasbeni večer v Trstu. V veliki župnijski dvorani pri Sv. Vincencu, ulica Ananian 5, bo v nedeljo 7. februarja glasbeni večer ob podelitvi spričeval gojencem glasbene šole, ki jo vodi prof. Lliana Zajčeva. Nastopili bodo najboljši gojenci ansamblov Miramar junior in senior ter znani italijanski harmonikaš, prvak Gervasio Mareo Signori. Začetek ob 17. uri.
DAROVI
Za katoliški tisk: v spomin na pok. Anico Kontič iz Trsta N. N. 2.000 lir; Planiscig v spomin pok. Danice Šemerl
1.000 lir.
Ob 27. obletnici mučeniške smrti Lada Piščanca darujejo sestre Anica, s. Leda, Mira in Zora 10.000 lir za Alojzijevišče.
Iva Galassi iz Gorice je darovala po
5.000 lir za Katoliški glas, za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Za Zavod sv. Družine: ob prvi obletnici smrti dr. Vladimirja Baše Kmečka banka v Gorici 20.000 lir; N. N. 10.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Marija Bo-schin. Trst, 2.000; M. Kocjančič 1.000; N. N., mesečni prispevek, 1.000; N. N. 5.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta, Trst:
V	mesecu januarju so darovali: Sivec Antonija 5.000, N. N. 5.000, N. N. 10.000, Bavčer Olga 25.000, F. F. 5.000, N. N. 10.000, N. N. 20.000, U. C. 10.000, U. D. 20.000, Božič Ančka 10.000, D. K. 10.000, N. N. v spomin na pok. Ano Kontič 10.000, N. N. 10.000, Novak Marija 3.000, N. N. 1.000, ob priliki smrti Antonije Paoli darujejo: Metka Slavec 2.000, Ivana Beme 2.000, Marija Bozzani 1.000, Marija Žitko 2.000, namesto cvetja ob smrti Olge Wrinskelle daruje Bojana Simčič 5.000, Tudor Marija 20.000, N. N. 140.000, N. N. 10.000, Schmatz Katarina 5.000, Bemardis 10.000, N. N. 1.000, N. N. 50.000, N. N. 20.000 in nabirka družbe 221.300 lir.
Za škedenjski Dom v mesecu januarju:
N. N. 50.000; ga. Sanna 15.000; Cirkota 2.000; Žerjal 5.000; Cupin 2.000; ga. Costa 10.000; Sancin Jožica 10.000; Scoria 2.000; Šuman 5.000; Šuman 5.000; osebje slovenskih poročil radia Trst A v spomin pok. M. Barginčeve 12.500; Cetin 5.000; Kosič 2.000; Baučer 3.000; N. N. 10.000; N. N.
5.000 v spomin pok. Vilme Kravanja; N. N. 10.000; N. N. 10.000, več oseb po 1.000 lir. Skupno 320.000 lir. Zahvaljujemo se neznanim darovalcem, ki dajo vsako nedeljo svoj prispevek v železno skrinjico časopisov pri cerkvenih vratih.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST - Ul. sv. Frančiška, 20 - Tel. 61792
IZKORISTITE
knjižni sejem
popusti 20 % 30 °/o 40 %
50 %
tudi za plošče in folkloro. Od 1. do 6. februarja
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna
Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST	UL. F. FILZI št. 10
Brzojavni naslov: Bankred	Tel. 38-101 — 38-045
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
DRAMSKI ODSEK
uprizori v nedeljo 7. februarja ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici veseloigro v treh dejanjih N. V. Gogolja
ŽENITEV
Režija A. Pregare
Če se hočete od srca nasmejati in prijetno razvedriti, potem ne pomišljajte niti za trenutek, temveč pridite gotovo v Katoliški dom!