n
prho ca
domovini
Leto V.
V Ljubljani, dne 20. junija 1929
25. štev«
Dečja kolonija ¥ Lukovicl
Kolibo Je otrok, ki a socšjatoih ali zdravstvenih raz tog« v nimajo prave družinske oskrbe Koliko teh bi se pogubilo ali bi hiralo morda vse življenje, če bi moderni čas «n napredek ne skušala kako poskrbeti. Mnogo }e storil y tem ožim pni nas Zavod za Nravstveno zaščito mater in dece v a vezi z društvom: »Dečji in ma<eruiskii dom kraljice Marije«. Zavod za zaščito dece sprejem« otroke od dojenčka do šestega leta v sam zavod v takozvano zaprto zaščito in Jih tam zdravi, neguje, redi in vzgaja. Ker pa j« potrebnih otrok mnogo, prostora v zavodu pa razmeroma malo, je zavod ustanovil in upravlja dečje kolonije, v katere oddajajo matere sami ali zavod otroke v rejo. Obstojajo p« nas tri večje take kolonije: v Mostah in na Viču pri Ljubljani dve, ka spadata t vrsto takozvaniih »nevezanih« deeiih kotanii. Med materami An reiiticami teb kolonij obstoje medsebojne pogodbe, ki odrejajo način prebrane in vise drugo, kar naj vrše rejnice, a Zavod z* zdravstveno zaščito mater in deee wšli zdravniške posle im evern-tnelno v potrebnih, važnih primerih tudi financira oskrbovanje otrok. Večje uspehe kakor ti dve nevezani koloniji beleži »vezana« kotoneja v Ltfkovici, ker sta tu mati «n rejnica vezani s strogimi predpisi.
Se lisica dečja kolonija v Lukovfai ima namen, zavarovati otrokom, ki se morajo oskrbovati v reji, v najneinejši dobi zdrav razvoj pri rejnicah s po-močjo državnega dečjega dispanzerja (oskrbovalnice) in pod njegovim nadizorstvom. V kolonijo sprejemajo one otroke v dobi enega meseca do šestega leta, ki te kakršnegakoli razloga ne morejo imeti doma prave družinske oskrbe, pa po svojem razvojnem in zdravstvenem stanju niso potrebni zaprte zaščite. V teni primeru jih šef zavoda premešča v kolonijo- Otroci pa, kii niso še bili f zavodu, se sprejemajo v kolonijo samo na imtervenoijo staršev ali njiiliovdh namestnikov. Rejnice plačujejo v nevezanih kolonijah v Mostah in na Viču matere same, v Lukovioi pa kuratorij, ki mu predseduje sedal šef Zavoda za zdravstveno zaščito mater itn dece, g. dr. Dragaš. Ta fcuratorij upravlja »Fond selsike deoje kolonije«, za katerega zbira sredstva, kakor znano, društvo »Dečji in materinski dom kraljice Marije«. Iz tega fonda se krijejo rejnine, pot-nine in vsi ostati režijski stroškli. Kutatoriju plačujejo oskrbnino vsi količkaj premožni starši, kajti popolnoma brezplačno se sprejemajo v oskrbo dečje kolonije le oni otroci, za katere starši ali njihovi namestniki ne morejo prav ničesar prispevati in za katere se ne more najti nobena korporaoija, ki bi plačevala zanje. Rejnina znaša 300 Din mesečno, od katerih gre 50 Din za zdravila im otrokovo perilo. Otroke oddajajo zdravim, čistim, razumnim in marljivim rejmicam po okoliških vaseh, na Gradišču, v Vrbi, na Prevojah itd. Vsaka rejnica mora absolvirati brezplačni tečaj o negi «n prehrani dece, ki ga vrše potujoči tečajii Zavoda za zaščito dece. Zaščitna sestra dečje oskrbovalnice pridobiva in izbira primerne rejnice pod zdravniškim vodstvom ter vodi njihovo evidenco. Ob določitvi rejnice pregleda zdravnik njeno drnžino in njeno hišo glede zdravstvene sposobnosti za rejo dojenčkov in male dece. Reijnioe so obvezane hraniti in negovati rejenčke strogo po navodilih, ki jih dobil vajo od zdravnika in dečje zaščitne sestre; sicer izgube pravico sprejemati otroke v rejo. Tudi morajo rejnice prinašati svoje re-jenčke redno v posvetovalnico za matere o'b določenih časih. Ce otrok nenadoma zboli, mora rejnica takoj z njim k zdravniku. Če je otrok nevarno obolel, mora poklicati zdravnika na dom. V dečji koloniji v Lukovioi je sedaj v reiji do 40 otrok. Otroci dobro uspevajo, ker se nahajajo pod nadzorstvom in v dobri materinski oskrbi. Je tudi več primerov, da so reijnioe vzele rejemoke za svoje ter da skrbe tako zanje, fcalkor bi nikdar ne njihovi starši. Dečja kolonija v Lukovioi, ki je edina te -vrste v Jugoslaviji in obstoja že tretje leto, je dosegla uspehe v vsakem ozairu. Rejemčkoim se dobro godi, doslej ni umrl niti en otrok. Zbolelo jih. je le miailo, kolikor pa jih je, bi zboleli prav tako tudi pod najiskirbnejšim nadzorstvom staršev. .Namen te kolonije je, da vzgaja otroke v rodbini in aa -rodbino, čeprav ne pod rodno streho.
Hiša z Gradišča, kjer ima skoro vsaka boljša družina reienčka
>m ' i'	i
4 ,» ■...	4
Rejnice z rejenčki pred zdravniškim pregledom v Zdravstven
nem domu.
Rejnica pripoveduje zaščitni sestri, kako je z njenim rejenčkom
Iz evropske politike
Reparacijski eksperti pri zeleni mizi v Parizu
L Moreau; 2. 0\ven Young; 3. Schacbt; 4. Mori; 5. Lamo«.
Ženske v angleškem parlamentu
Z iarteransko peso d-bo, sklenjeno med papežem Pijeim XI. in med italijansko državo, se je po 60 letih zopet ustanovila neodvisna papeževa država, takozvano vatikansko mesto, ki- tvori zaključeno ozemlje. Po ratiiiikaciii '(odiobri-tvi) te pogodbe je izdal papež ustavo za to svojo neodvisno državo. Zastava vatikanskega mesta je rume-no-foela. Na belem po-Iijiu sta v sredini prekrižana klijuča, nad njima stoji tiara. Papež je v svoji državi najvišji gospodar in sodnilk ter ima vso izvršno oblast,
Papež Pij XI.
K Izmenjavi ratiikacij lateranske pogodbe, ki ureja odnosa je med cerkvijo In državo v Italiji
Minoii teden je bite po skoro štirtmesečniJi posvetovanjih podpisano v Plairiizal poročilo strokovnjakov reparadiljisk« kon-iereiice, Sti vsebuje načrt za dcfiiniiivmo ureditev nemških Wj>aMcijsikiiih p9ači}. Pričakovati Je, da bodo upniške države M posebni konferenca, ki se bo v kratkem vršifa najbrž« Y iLondomi, usvojile ta načirt.
Sporazmim ie bi! dosežen oa podte®i povprečnega letnega odplačila Nemčije 2050 mšMjoniov mank. Ta odplačila se po svrhi plačila dele na dva dela. Prvi dei) v višini 7-40 milijonov mark )e namenjen za povračilo škode, po-
voročene v vojni od strani Nemčije, drugi del, ki narašča od 850 mrfiijonov mark v prvem leitu tekom 37 let na preko 1600 mildjo-nov, pa iima služiti za odplačiito zavezniških dolgov v- Ameriki.
Delež Jugoslavije, k? bd morala po prvotnem načrtu prejemati od Nemčije letno 89.9 milijonov mark (1215 milijonov Din), bo po novem sporazumu znašal okrog 60 milijonov mark (preko 800 milijonov Din) in se bo tekorr. let dvignil na približno 80 milijonov mark letno (1080 milijonov Din).
Vod:a zmagovite angleške delavske stranke, Macdonald, je že sc sta vii novo vlado iz pristašev Sivoje stranke. Zanimivo bo opazovati, kako bo nova vlada, ki ima sedaj vso moč v rokah, s svoijiim delavskim programom prodrla in kak učinek bo jmek> to na splošno evropsko politiko. Z druge strani bo tudi važno, kaj bodo znale doseči ženske poslanke, katerih je bilo izvoljenih 13 v novi angleški parlament.
K lateranski pogodbi:
Pogled na svečano Izmenjavo ratiiikacijskih tistin med Vatikanom in Italijansko državo. Na koncu mize papežev generalni tajnik kardinal G as parri (označen z dvema križcema), drugi na levi pred njim Mussollni v unifor mi (označen z enim križcem).
Prva slika delavske vlade na Angleškem
V nov| angleški parlament je bilo k voljenih tudi 13 žensk, maihno število ▼ primeri s številom moških narodnih zastopnikov, a vendar znaten uspeh angleškega feminizma v primeri s prejšnjim številom parlamentark v britskl državi. Slika nam kaže osem poslank raznih strank med temi trinajstimi, U jih le poslalo ljudstvo zastopat njegove koristi. Parlamentarke pripadajo trem glavnim strankam, labouristom, konservativcem in liberalcem
Kamsay Macdonald le sestavil svoj kabinet, kakor ga vidimo na tejle sliki. Od leve proti desni stoje: George Lansbury (državni tajnik v ministrstvu za delo), A. V. A. Alexander (1. lord adnilralitete), Trevelvan (prosvetni minister), tniss Margareta Bonfleldova (ženski minister za •ocijalno politiko), lord Thomson (minister za zrakopiovbo), Tom Sbaw (vojni minister), A. Greemvood (minister za narodno zdravje), Noe I Buxton) minister za poljedelstvo), W. Gra-bam (minister za trgovino), W. Adamson (škotski minister). — Od leve proti desni sede: I. R. Ciynes (notranji minister), lord Parmoor (predsednik tajnega sveta), J. H. Thomas (minister državnega pečata), Filip Snovvden (finančni minister), Macdonald (ministrski predsednik), Ar-tur Henderson (zunanji minister), Sidney Webb, (minister za domlnijone), lord Sankey (lordkan-cler) in Wedge\vood Benn (minister za indijo).
Francoski prekomorski polet iz Amerike v Evropo
Francosko totato »Rumeni ptič« je 13. junija ob 10. uri pred poldne (anierSkansfci 1k) ot> ogromnem navdušenju preko 20.000 «Jedafc«y odJeteio z letališča 014 Orchard v Amerik« za pjokonnorslkii polet v Pari«. .Posadko so tvoriiSi tr-iije pogumni letalci (sjlej desno »Hko od leve na desno) Sottl, ki je fimansAral polet, in pitoita Jean Assoiand i«t Renč Lefevre. Vsled skrajno neugodnega vremena je letalo zašlo preveč na jug in pristallo 15. junija »jutra*) zapadmo od Santandra na
J(painskii ofoaK. Za pote* so rabili 29 or (dosedarnjS retoord 32 ur). PireileteSi so &300 ton pO'Vprečno po 160 tom ma umo. 16. jumiija o4> 6.30 je Sevalo nada:®etva[*> . poiet v Pariz, moralo je medipotoma zopet pristaiti pri Bordeaiuxaj, a je prišlo. slednjič srečno v Pariz* kjer ga je na fcitaJašču Le Bowrgeit naivdušemo sprejela ogromna množica ljudi. Na tetah) se oe pred vltodom iz Amerike vitihoiap*) si-ii pasaždr, Američan Sehrciber, ki so sa letalci opazili še le med poletom.
»Rumeni ptič« pri startu y Ameriki
Krasen skok na glavo
V znamenju športa
MMIMIIIIIIIBlItllBlItVftllllllftttlltltlttltttl
MtttlttllllttllliMIMtMIIIIMIIMIIIIIIMSMI •
Stafetni tek za Shellov pokal
Na cilju na Aleksandrovi cesti. Levo: V ostrem fl/ristm pretrga tekač SK Ilirije v štafeti kategorije C kontrolni trak. Tik za njim tekač ASK Prtmorja. Desno: v času 7:26 ln 1 pet. zmaja finalist Primorja v staieti kategorije B.
Sodobni obrazi
Admiral Konduriotis
Je bil izvoljen za državnega »oglavarja. Pri volitvah za preziderota grške republike je združil 259 glasov.
Kraljica in sinaha v objemu
Soproga belgijskega prestolonaslednika, princesa Astrid, se po povratku iz tujih dežel pozdravlja z materjo »vojega moža, vojvode Brabantske-«. ga, ki stoji poleg nje na desni.
Kralj saharske puščave
Akamuk Agjema. ki načelule nekemu berbenskemu plemenu v bližini Hog-garja v Afriki. Da ga podložiriki bolj spoštujejo, sj zakriva lice.
Kadrie Hanem
mlada turška anarhistka, je v družbi drugih zarotnikov snovala naklep zoper življenje Kemala, diktatorja Turčije, in »e mora sedaj zagovarjati pred caii-grajskim sodiščem.
Ženske mode plemen na vzliodn
Mladenka
kipec iz žgane gline, delce kiparja Marina, |e bilo prodano na dražb) stari« v Parizu za ceno 140.000 frankov.
mm
Koznenci
Z levi proti desni: ženske z otoka Celebesa na Pacifiku v kostumih, ki se nosijo le ob svečanih prilikah. — V drugi polovici: ženi glaviairja nekega plemena na kitajski Formosl.
Na levi:
vojaški dezerter-ji, ki so prišli oblasti v roke.
Odkritje spomenika pesniku Simonu Jenku v Podrečah. Pogled na slavnost odkritja spomenika na prostoru, kjer je nekdaj stala pesnikova rojstna hiša, ki je leta 1865. pogorela. Levo spomenik s pesnikovo podobo, ki ga je s pomočjo mesta Kranja postavila domača občina v spomin svojemu slavnemu rojaku.
V Parizu se je vršila te dni velika razprodaja starih slik, ki so dosegla naravnost vrtoglave cene. Tako sta 611 dve sliki starih Italijanski« mojstrov, »Križanje« Pietra dolla Francesca !a »Madona« Filipa Llpija (naša slika) za 2s milijonov frankov. Knoec Je bi; seveda Američan
šofer, ki je povozil človeka.
Dragocene umetnine
Pesnik Simon Jenko se je rodil 27. oktobra 1835 na Podreči pri Mavčičah ki umrl 18. oktobra 1869 v Kranju. Prva leta je preživel na Pk>-dreči na domu Matevža Jenka, očitna svode matere Mine, kii se je pisala po prvem materinem možu Košenina. Šolal se je v Smflediniiteu (1842— 44) in Kranju (1844-47) jeseni 1847 pa je še4 y Novo mesto k stiriou frančiškanu, o. Nikolaju, ter dovršil tam 6 razredov, 1853 je presioipil na ljubljansko gimnazijo. 1865 se je zatekel v bogostov-nico, a ker je spoznal, da ni za duhovnika, se }e napotil jeseni 1856 na Dunaj, kjer je študiral najprej jezikoslovje, nato zgodovino, naposled pra-voslovje. Bil Je prej v službi pri notarju Ster« garju v Kranju, od 1866. i. konečpijent pri odvetnika Prevou v Kamniku, s katerim se je preselil, že ves bolan, v Kranj. Dne 8. okt. 1869 je lege! m deset dni po-zneje umrl za vnetjem možganov.
Maska pisatelja Voltaireja
po pastelu francoskega slikarja Mauri-cea Ouentina Tourskega, ki je bila v Parizu na javni dražbi prodana za Potrt milijona irankov.