Številka 240 TRST, v soboto 31. avgusta 1907, Tečaj XXXII gf Ixhaja TB&kl Am tudi «b nedeljah In praznikih ah 5., •b'p«nedel|klh tb 9. z]utra| Posamične Številke se prodajajo po 3 avi. (6 ntotink) t mnogih tobakarnah v Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranja, ŠL Petra, Sežani, NabreŽini, 8v. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. €EXE OGLASOV ae raČnnajo po vrstah (Široke 73 nun, visok« 8 Vi mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 80 sto tlak ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov £50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-jna vrsto K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa pe 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Varoflalsa anala sa vse leto 34 K. pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira, laioEilu la lBdeinto Izdam]« £diiojti' itui: celoietmo I5-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Usta. Nefrankovana pisma so ne sprejemajo ln rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: uL Giorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Bt. 18. Poitno-hranilnični račun it. S41«65a. cos^ ■ TELEFOB it«v. I1S7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Narodna delavska organizacija priredi v nedeljo dne I. septembra ob 5. uri popcludne v prostorih „Jfarodnega doma" pri sv 3vanu veliki M shod Narodni delavci! Udeležite se polnošte-vilno tega prvega javnega nastopa nase nove organizacije ! BRZOJAVNE VESTI. Avstro-ogrska unanja trgovina. DUNAJ 30. Glasom statističnega izkaza trgovinskega ministerstva o unanji trgovini avstro-ogrskega carinskega ozemlja za mesec julij 1907 je uvoz znašal 180.9 mil. kron, izvoz 186.6 mil. kron, po tem takem znaša aktivum trgovinske bilance 5.7 mil. K. Od meseca januarija do julija je znašal uvoz 1338*2, izvoz 1281'6 mil. kron. Pasivum trgovinske bilance je torej znašal 56 6 mil. kron. Minister Facak. PRAGA 30. Minister Pacak je dospel predpoludne iz Veltrusa. Popoludne se je s svojo soprogo odpeljal v Kutno goro. Naučni minister v Iilu. IS L 30. Minister za uk in bogočastje dr. Marchet je bil ob 11. uri predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenco. Popoludne je bil minister povabljen na obed k cesarju. Štrajk v Stolnem Belemgradu končan. STOLNI BELIGRAD 30. (Ogr. biro) Štrajk je danes samo delen. Tiskarji, ki so imeli pri štrajku glavno vlogo, so šli zopet na delo. Za njimi so Sli na delo drugi rokodelci. Ključavničarji in krojači deloma še štrajkajo, vendar prične bržkone v ponedeljek že delati. Istotako štrajkajo še zidarji. Udrla se je dvorana. PORTO 30. Med razdelitvijo nagrad v dvorani prvega nadstropja palače „Nuticias", se je vdrl pod dvorane, pri čemer je bilo sedem oseb mrtvih, enajst pa ranjenih. PORTO 30. Ko se je vdrla dvorana v uredništvu lista „Nuticias", je bilo tamkaj zbranih 500 oseb. Osem ranjencev je bilo prepeljanih v bolnišnico, več drugih je bilo obvezanih v lekarnah. Prebivalstvo je razburjeno. V mrtvašnici in ob prepeljavanju mrličev so se vršili srce pretresujoči prizori. Most se je zruiil. OTAVA 30. Zrušil se je nov most v Quebeku. Govori se, da je 50 ljudi mrtvih. Most se je zrušil v daljavi četrt milje, bržkone, ko je šel čez most delavski vlak. OTAVA 30. O katastrofi pri Quebeku poročajo se nastopne podrobnosti : Delavski vlak, ki je provzročil, da se je južni del mosta zrušil, je sestojal iz lokomotive in treh vozov z železniškim materijalom. Gornja stavba se je zrušila v most 800 metrov na dolgo ter je potegnila seboj v reko 80 do 90 oseb, ki so bile deloma smrtno ranjene. Doslej so potegnili iz reke 16 mrličev. Ponesrečeni delavci so večinoma Ameriktnci. Most, za kateri je bilo potrošenih že 6 milijonov dolarjev, je imel biti dograjen prihodnje leto. Skoda je velika. PODLISTEK. Koliko zemlje pMje človefc? Povest grofa Leva Tolstega. Med tem ko so se Baškirji še prepirali, je stopil med nje mož z lisičjo kučmo na glavi. Vsi so umolknili in so vstali. In tolmač je dejal : „To je starosta." Pahom mu je prinesel takoj najboljši kaftan in pet funtov čaja v dar. Starosta je sprejel darila in se je usedel na prvo mesto. Baškirji so govorili vanj. Poslušal je, se smehljal in pričel po rusko : ,.No,K je dejal, „to se da napraviti. Primi, kjer se ti dopade. Zemlje je dosti." Kako pa naj vzamem, kolikor hočem, si je mislil P ali o in. Kako moram imeti kakšno sodnijsko potrdilo. Sicer porečejo : vzemi — m pozneje mi zopet vzamejo. Na glas je rekel : „Hvala vam za vašo dobro besedo. Zemlje imate veliko in jaz potrebujem malo. Samo vedeti moram, katera bo moja — njo Zaroka grškega princa. KODANJ 30. Grški princ Jurij se je zaročil s princesinjo Marijo Bonaparte. PARIZ 30. Grško poslaništvo javlja, da je bila sinoči oficijelno proglašena zaroka grškega princa Jurija s princesinjo Marijo Bonaparte. Tri osebe utonile. OANNES 30. Blizo mesta se je prevrnila barka, ▼ kateri je bila igralka Merot, pariški odvetnik Albert Cremieux in pisatelj Normandy. Vsi trije so utonili. Kuga v San Frančišku. SAN FRANCISKO 30. Ker je v zadnjem času obolelo za kugo devet oseb, od katerih jih je sedem umrlo, so zvezne oblastni je poslale semkaj zdravnike pomorske bolnišnice. Kvarantenski uradniki menijo, da ni nikake nevarnosti, da bi se bolezen razširila. Dvajsetletnica vladanja bolgarskega kneza. SOFIJA 30. (Bolg. a g.) Sinoči je bil v kneževi palači slavnostni banket, na kateri je bilo povabljenih okolu 100 oseb. Banketa so se udeležili ministri, načelniki inozemskih zastopstev, prvi tajniki istih, vojaški atašeji, generali in župani okrožnih mest. Zvečer je bila impozantna bakljada do kneževe palače, kjer so bile prirejene knezu ovacije. Dogodki v Maroku. LONDON 30. Kakor poroča „Tribune" iz Tangerja od 29. t. m., je pretendent El Rogi baje umrl. „Morning Post" poroča iz Tangerja, da je tamošnja posadka pod vojnim ministrom El Gebasom dobila ukaz, naj se poda v Fez. TANGER 30. (Ag. Havas) Potovanje Evropejcev iz Feza se je izvršilo dobro. Isti so včeraj dospeli v Laraš. Povodom napada rodov na Casablanko v noči od 28. na 29. t. m. so Francozi imeli dva mrtva in dva ranjena. Sultan je pozval finančnega ministra v Fez. PARIZ 30. „Agence Havas" poroča iz Casablanke: Boj dne 28. t. m. je bil krvav. Francoske čete so imele tri mrtve in 12 ranjenih. PARIZ 30. „Figaro" poroča iz Maza-gana, da je kavalerija Mulaj Hafida preprečila, da ni bila odposlana v Tanger veča množina patron, namenjena za magzena. „Matin" piše, da utegne biti v Casablanki 10.000 Marokancev. PARIZ 30. „Echo de Pariš" poroča iz dobrega vira, da so Angleška, Nemčija in druge države odobrile predlog Francije in Španske, da je za vse vojne operacije na kopnem in na morju ter za vso provzročeno škodo odgovoren Maroko. TANGER 30. (Ag. Havas) Potrjuje se, da se je guverner v Safiju podvrgel Mul^j Halidu in da v kratkem odpotuje v Marakeš. TOULON 30. Oklopni križar „Dessaixtt in rušilec torpedov „Dard" sta odplula v Tanger. „Dessaix" vozi živa goveda in živila. PARIZ 30. „Tempa" poroča iz Casablanke : Križar „Guzedon" je včeraj bombardiral obalo Elan, na kateri so se pojavili maroški jezdeci. Križar „Gloire" je na obali Sidi-Behont ustrelil na približno sto jezdecev, ki so bili skriti v neki dolini. TOULON 30. Poslanik Regnaulf je danes predpoludne odpotoval na križarju „Dessaixu. Sodi se, da poj de v Casablanko, da izroči francoskemu konzulu navodila ministra. • PARIZ 30. „Temps" poroča, da je danes predpoludne odpotovalo iz Versaila v Maroko 50 ženijskih vojakov. Oddelek zrako-plovcev jim sledi v kratkem. TaNGER 30. (Nem. kab. družba) Vsi Nemci iz Feza, uštevši konzula, častnike in njih družine so včeraj opoludne zdravi dospeli v JaraS. PARIZ 30. Admiral Philibert brzojavlja ; iz Casablanke od 29. t. m.: Paketna ladija „Gaule" je dospela semkaj in je med drugim pripeljala seboj destilacijski aparat za Casablanko. Današnji dan je minul popolnoma mirno. Nekoliko maroderjev je bilo na napadu razkropljenih s streljanjem iz topov, j Oklep-ii križar „Gloire" je vstrelil približno 200 krat, (nekolikokrat tudi z brzostrelnimi topovi. Va fuori, o sfraniero! Suho dejstvo je, da se italijanstvo Trsta rekrutira večinoma iz slovenskih renegatov in — regnicolov. Kaj so nasproti nam prvi, to nas uči j zgodovina, ki priča v mnogih izgledih, da jej poturica hujši od Turka. Kakor so janičarji v prošlih dobah, za časov turških navalov in nasilstev, napadali in klali svoje rodne brate, tako so tudi danes vselej, kadar se od nasprotne strani demonstrira proti nam in se nas žali, naši renegati v prvih vrstah. In mnogo, na žalost premnogo je pri nas v Trstu takih novodobnih janičarjev. Roditelja sta Slovana po rojstvu in v mnogih slučajih tudi po mišljenju, otroci pa so zagriženi sovražniki naši, ki pljujejo na svoje rojstvo na svojo kri, na svoje roditelje! Mnogo smo tudi sami krivi — to je res. Ali res je tudi, da je glavna krivda temu dejstvu tudi v razmerah, nad katerimi mi nimamo moči in ki jih ne moremo spremeniti mi sami. Glavni vzrok žalostnemu pojavljanju janičarstva je v dejstvu, da nimamo potrebnih slovenskih šol, kjer bi se naši otroci vzgajali v materinem jeziku in slovenskem duhu! Slovenski atariši so po razmerah prisiljeni pošiljati svoje otroke v italijanske raznarodovalnice, v tako imenovane italijanske ljudske šole, kjer ne le da se — ker ne umejo dovolj učnega jezika — skoro nič ne nauče, marveč se tudi po duhu vzgoje v teh šolah odtujejo svojemu rodu in jeziku in — državi. Sovražniki postajajo temu in onemu. Ne daja se pa tajiti, da so v mnogih slučajih tudi stariši sami krivi, ker ne skrbe dovolj v hiši domači za pošteno vzgojo v narodnem duhu. Tako vzgajajo nam in sebi zagrižene sovražnike,^ izdajice, ja-ničarje. Drugi in morda veči kontingent tržaških razgrajačev in predstaviteljev vojevitega ita-lijanstva Trsta se rekrutira iz bližnjega kraljevstva, Ti tujinci, ki jih je v Trstu 40—50 tisoč, so posebni ljubljenci in varvanci magistrata, ki jim povsodi daja prednost pred domačini. Takov le tujinec dobiva v Trstu hitro kruha in zaslužka, do čim morajo domačini in avstrijski državljani v velikem številu brezdelno postopati, ali pa si iskati kruha in zaslužka drugod po svetu. Za regni-cole stori tržaško židovsko vodstvo vse, ker ima v njih element, ki mu je ob vsaki priliki na razpolago za manifestacije in demonstracije proti domačinom in proti državi, v kateri uživa dobrote ter je deležen gostoljubja in fenomenalne prizanesljivosti! In trud kamore ni zastonj. Ti inozemci, med katerimi je mnogo sumljivih ekzistenc, ki so ubežali preko meje, ker jih v domovini zasledujejo radi raznih deliktov — ti tujinci žalijo nas domačine ob vsaki priliki s ščavi, stranieri itd. Po zatrjevanju tržaškega italijanskega novinstva so ti regnicoli sami „triestini" in „cittadini", a Slovenci, ki morajo nositi vsa bremena, ki jih nalagajo dr- treba odmeriti in potem potrebujem potrdila. Zakaj življenje in smrt sta v božjih rokah. Saj ste dobri ljudje, mi daste zemljo; a lahko se zgodi, da mi jo vaši otroci zopet vzamejo." Starosta se je smejal. „Gotovo se d£ napraviti," je zatrjeval, „tako trdno, kakor ne more biti trdneje." Tedaj je pričel Pahom: „Slišal sem," je dejal, ..da je bil pri vas neki trgovec. Dali ste mu zemlje in ste napravili kupno pismo. Tako bi hotel imeti tudi jaz." Starosta je zapopadel takoj. „To vse lahko naredimo," je vzkliknil, „Saj imamo pisarja: peljemo se v mesto in damo pritisniti vse pečate." „In kakšno ceno bodete hoteli ?" „Imamo samo eno ceno, tisoč rubljev za dan." Pahom ni mogel razumeti, kakšna mera bi bil dan. „Koliko desjetin bo dalo to ?" „Tega ne razumemo računiti. Za dan prodajamo toliko zemlje, kolikor jo moreš obhoditi v enem dnevu. Cena dneva je tisoč rubljev." M - Pahom se je čudil. „V enem dnevu," je menil, „človek lahko obhodi veliko zemlje." Starosta se je smehljal. „Vse bo tvoje. Samo en pogoj : ako v teku dneva ne prideš nazaj do kraja, odkoder si odšel, tedaj je tvoj denar izgubljen." „A kako se bo vedelo, kje sem hodil?" „Na kraj odhoda, ki ga izbereš, se postavimo — mi ostanemo in ti greš — za teboj jezdijo naši fantje — kjer ukažeš, za-bijejo kole — potem potegnemo s pljugom brazde od kola do kola. Vzemi svoj krog, kakor se ti ljubi — samo glej, da boš pred solnčnim zahodom na mestu, odkoder si odšel. Vsa zemlja, ki jo obhodiš je tvoja." Pahom je privolil. Sklenili so odriniti zarana, potem so se še pomenkovali, pili čaj j in kumis in jedli pečenega janca.< Ko je napočila noč, je legel Pahom spat, Baškirji so se razšli. Zarana so se hoteli zbrati, da pred solnčnim vzhodom odrinejo na mesto. (Dalje.) žava, dežela in občina, so za to novinstvo sami forestieri, stranieri, invasori ! A temu vedenju se ne bomo čudili, ker so ti tržaški italijanski novinarji po večini regnicoli, italijanski podaniki. Tudi pri soci-jalističnem „Lavoratore" je menda tako. Naša dolžnost pa je, da zastavimo vse svoje delo in vso svojo energijo v to, da bo Anlrrat knnpo tem kričečim razmeram, ko tujinec vihti bič nad domačinom. Ako ro slavna vlada v strahu trese pred tujinci, pa jim pokažimo mi — ako ne nehajo z žalitvami nasproti nam —, da se nam ne tresejo hlače! Potrpljenje nam je pošlo, mera je polna. Regnicoli, združeni z našimi renegati, zapeljanimi dušami, naj nas le izzovejo, ako imajo korajžo ! Verujejo naj nam, da se postavimo točno na svoje bojno mesto. Tudi nazovi-socijalisti okolo „Lavora-tora" naj čujejo in vedo, da smo postali drugi nego smo bili. da je nov, svežeji duh prišel v naše bitstvo, da se nova topleja kri pretaka po naših žilah. Danes nam ne imponiraj o več nobene grožnje. Socijalisti se motijo, ako imajo ves Trst pod svojo kapo. Vsaj slovenskega gotovo nimajo. — In nikar naj ne napenjajo strune preveč, kajti: svaka sila do vremena. Neprijateljem v tem in onem taboru kličemo : od naših prireditev loko proč! Regnicolom — izzivačem kličemo: stoj in mir! Pazite, ako nočete, da boste morali morda poprej, nego bi si vi mogli misliti, vezati svoje culice. Na noben način se ne bomo puščali več zasramovati od tujincev. Če se že nikakor ne morejo iznebiti sovraž-tva do nas in žaljenj proti nam, postane pa naš ceterum censeo, ki ga bomo znali uveljavljati na primernem mestu: Va fuori, o 8traniero!! _ Vlada in volilna reforma za dalmatinski deželni zbor. Kakor smo že javili je dalmatinski deželni zbor sklican za dan 9. septembra. Kakor znano, je sklenil ta deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju uvesti splošno volilno pravico tudi za deželnozborske volitve. Sedaj pa se čuje, da je vlada obvestila deželni odbor dalmatinski, da ne more privoliti v tako volilno reformo iz razloga, da deželni zbor ni le zakonodajalna zbornica. K večemu da bi vlada mogla privoliti v uveden je še ene kurije, analogne bivši V. volilni kuriji za državni zbor. — _ Deželni zbor istrski. Komunike italijanskih poslancev. Poslanci italijanske večine deželnega zbora istrskega so se sestali v Trstu na posvetovanje glede vprašanja sklicanja deželnega zbora istrskega. O tem svojem posvetovanju so izdali komunike, s katerim poživljajo vlado, naj čim prej skliče deželni zbor istrski, ker veliko gospodarskih vprašanj čaka nujnega rešepja. Komunike pravi, da je večina deželnega zbora istrskega vsikdar pripravljena vsprejeti pravično sporazumljenje med obema narodoma, in da je prepričana o potrebi volilne reforme na širši podlagi. To so poglavitne točke v komunikeju italijangicih poslancev in jih podpisujemo radi s vsem svojim imenom. Gre le za to, kaj si mislijo poslanci večine z besedo: „pravično sporazumljenje". Naše poslance najdejo vsikdar pripravljene do sporazumljenja in do tega sporazum-ljenja pride prav lahko. Ne treba druzega, nego da se italijanski poslanci glede modus vivendi v razpravah samih, kolikor glede volilne reforme iznebe zavratne misli na hegemonijo italijanske manjšine ;nad slovansko večino v deželi. To je podlaga, na kateri se du prav lahko doseči sporazumljenje v interesu gospodarskega raze vita, deželni in medsebojni mir med obema narodoma. Na italijanski večini je torej odločitev za daljno usodo deželnega zbora istrskega. Sestanki yladarjev in Egipt. „N. W. Tagblat" piše, da je izvedel iz specijalnega pariškega vira, da se je na sestankih med kraljem Edvardom, cesarjem Viljelmom in Fran Josipom največ govorilo o egiptovskem vprašanju. Angleški kralj se je hotel zagotoviti, da ne najde potežkoč od strani drugih velevlasti, ako bi on smatral potrebnim, da stori v Egiptu neke potrebne korake, izlasti proti kedivu. Kralj Edvard bi hotel, da bi Nemčija posredovala med Angleško in sultanom ob egiptovskem vprašanju. Iz Hrvatske. Rojčeva odredba preklicana. Iz Zagreba poročajo: Rakodczav je preklical vladno odredbo, izdano od bivšega sekcijskega načelnika za uk in bogočastje, Roj ca, da se smejo v privatne šole vspreje- Stran II »EDINOSTc Štev. 240 V Trstu, dne 31. avgusta 1907. mati tudi hrvatski otroci samo s prejšnjim dovoljenjem deželne vlade. Rakodczay je modificiral to odredbo v smislu, da je dovolj, da se zahteva odobrenje vlade po vsprejemu v šolo. S tem so odprta vrata raznarodovanju in Rakodczav ruši one nasipe, ki jih je prejšnja vlada stavila proti raznarodovanju hrvatskih otrok. Zanimivo je, da ta nova odredba ni izdana od oddelka za uk in bogočastje, ampak jo je izdal ban sam kakor prezidijalno bansko odredbo. Program bana. Iz Zagreba poročajo : Oficijozno je Bedaj znan sklepni program novega bana Rakodczava. Isti obstoja iz treh delov: Prvi del je bil že objavljen, drugi del, ki zahteva sklep mini sterakega sveta in odobrenje ogrskega državnega zbora, bo razglašen koncem septembra, tretji del programa je avtonomne naravi. Za drugi del bo potrebna odpošiljatev regniko-larne deputacije. Sodi se, da se posreči se staviti unijsko stranko. Trije sekcijski načelniki bodo imenovani v najkrajšem času. To vse se [namreč poroča iz oficijoznih virov. Počakajmo toroj, da ridimuj kakOV Je v resnici ta program! Drobne politične vesti. Cesar na Đunaju. Iz Išla poročajo, da se v dvornih krogih govori, da se cesar povrne na Dunaj sredi meseca septembra, da bo navzoč na sklepu nagodbenih pogajanj na Dunaju. Deželna zbora češki in bukovinski bosta sklicana na 16. septembra. Prodaja Filipinskih otokov. Ze dlj e časa se javnost Združenih držav bavi z mislijo, da negotovo svojo suverenitetno državo oziroma posestvo Filipinskih otokov proda Japoncem. Sedaj se je oglasil največi ugledni ameriški list „New-York Herald", in zagovarja prodajo Filipinov Japonski ali kateri drugi državi. |List je priobčil med drugim tudi mnenje Lamara, člena kongresa, ki pravi: Ako ne more Amerika prodati Filipinsko otočje, tedaj naj je pa pokloni. Protest porte glede haaškega razsodišč a« — Iz Carigrada poročajo: Okrožnica porte, odposlana njenim poslanikom, protestira proti klasifikaciji držav, določeni od haaške konference, za stalno razsodišče. V tej klasifikaciji figurira namreč Turčija kakor država druzega reda. Dnevne vesti. Dr. Laginja, Spinčić in Mandić tudi — liberalci! Tako je čitati v „Slovencu" od dne 28. avgusta. „Slovenec" si je priredil k^j komodno bojevno taktiko. Moreš mu dokazati z nepo-bitnimi dokazi in zatrditi z moško besedo, da to ali ono, kar je poročal, ne odgovarja resnici, on ostaja pri svoji trditvi in proglaša -vsakogar, ki mu je oporekal, za — liberalca! Tako dela sedaj tudi nasproti državnemu poslancu prof. Mandiču glede poročila v „Slovencu" o shodu v Jelšanah. Poslanec Mandić je javno, odkrito in moški s svojim podpisom v „Naši Slogi" in v „Edinosti" igavil, da „Slovenčevo" poročilo ni odgovarjalo resnici ter da ni rekel tega. kar se mu je pokladalo na jezik v rečenem poročilu. Za vsakogar, ki pozna značaj, poštenje in lojalnost g. posl. Mandiea, je izključen vsaki dvom na resničnosti podane izjave. Drugače „Slovenec"! On vstraja — trmasto ne pravimo, ker bi bilo to preblago rečeno — cinično pri svoji trditvi. In kakova je opora temu „Slovenče-vemu" cinizmu ?! Druzega nima v roki, nego trditve njegovega poročevalca. Svečana izjava moža-poštenjaka, kristalno čistega značaja ni „Slovencu" nič, marveč zahteva, naj gre vsa vera njegovemu poročevalcu — človeku, kom-promitiranemu čez glavo v narodno političnem pogledu, človeku, ka je sodeloval na vsej neizmerni narodni nesreči in škodi, ki jo je prinesel nesrečni efijalt Ivan Krstić nad našo Liburnijo! Proti slovesni izjavi enega Mandića postavlja „Slovenec" trditve človeka, ki je znan v Istri po svoji neznačajnosti, ki izključuje vsaki čut resničnega slovanskega rodoljubja!! To je drznost, to je cinizem, to je naravnost brez-vestoost. Da „Slovenec" hoče s svojim ciničnim vstrajanjem pri svojih neresničnih trditvah vzbujati domnevanje, kakor da je državni poslanec Mandić v svojem članka „Za pravico in resnico" lagal, to je nečuveno drzno početje, ki bi bilo skrajno žaljivo za gosp« poslanca, ako bi „Slovenec" — sploh mogel razžaliti takega moža, osivelega na poštenem delu za blagor naroda in ki se mu radi njegove požrtvovalnosti in nesebičnosti v spoštovanju klanja vsakdo, ki ga pozna ! ! »Slovenec" vsklika v svoji zlobnosti na adreso istrskih poslancev: „Cesteliberalci, gospodje, pojdite s Hribarjem, a imejte tudi pogum to povedati. Če niste, pa bodite toliko možki, da izvajate posledice !" Hinc illae lacrumae! Gospodje istrski poslanci so „liberalci", a ne morda zato, ker bi Be jim mogel dokazati kakov čin, ki bi kazal na kako proti versko mišljenje, ampak liberalci bo jedino zato, ker — niso v Susteršičevem klubu! To je taktika „Slovenčeva" od nekdaj 1 Kdor se ne podreja njegovi komandi v vsem in tudi v stvareh, ki nimajo z vero nič opraviti, ta laže in je — liberalec!! Na Kranjskem morda še kaj izdajajo take finese, ali drugod se jim — „Slovenec" naj nam verjame to — vsi pametni ljudje dandanes le smejejo!! Ali če so Spinčić, Laginja in Mandič liberalci zato, ker sede s Hribarjem v enem klubu, potem pa bi mi radi vedeli, kaj je s svečeniki a la Ivaniševič — ki 6toje za zvonik visoko v vsakem pogledu nad mnogokaterim „Slo-venčevim" dopisnikom in zaupnikom ?!! — So-li ti svečeniki, ki tudi sede s Hribarjem v enem klubu, radi tega — brezverci in liberalci?! Če že Mandič hodi s Hribarjem, pa naj ima tudi toliko poguma, da pove to! Tako veleva „Slovenec". Ali se vam blodi, gospoda ? Saj ravno to je 2e storil poslanec Mandič: na shodih v Jelšanah in v Boljuncu in v svojem članku „Za pravico in resnico" je posl. Mandič moški in brez strahu pred — vsemi „Siovenci" povedal, da je s Hribarjem v enem klubu in zakaj da je!! Gospodi je postreženo, kaj hočejo fie ? ! Ali pa hoče „Slovenec" morda trditi, da vo-lilci ne soglašajo s svojim poslancem glede njegovega členstva v „Jugoslovanski zvezi?!" Da pridemo na jasno in da ne bo nobenega dvoma več, bi stavili mi predlog: zaupnik in informator „Slovenčev" [naj sklice kje v okraju Mandićevem volilen shod. Da se poslanec Mandić odzove pozivu, za to jamčimo. Tam naj si stopita nasproti pošteni in značajni Mandić in pa — dični zaupnik „Slovencev", a narod naj bo sodil med liberalizmom Mandićevim in — katoličanstvom „Slovenčevega" zaupnika! ! Kaj menite k temu našemu nasvetu ? ! Pričakujemo odziva. „Slovenski posojifničar". Drugi, popravljeni in pomnoženi natis „Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic". Spisal in založil Ivan Lapajne v Krškem. Tiskala „Zadružna tiskarna" v Krškem. 221 XVI strani v navadni osmerki. Cena; 3 K trdo in lično vezani, 2 K 40 st. mehko vezani in 2 K brošuram iztis. — Slovenske posojilnice rastejo kakor gobe po dežju. Pred 30 leti jih ni bilo 30, a zdaj jih bo kmalo blizo 300; kajti obveljalo je že skoro tudi na Slovenskem Raiffeisenovo načelo, po katerem ne bi smela biti nobena župnija brez posojilnice. Da pa ti zavodi dobro vspevajo, mo-morajo imeti potrebnih navodil, po katerih se jim je ravnati. To je stari posojilničar g. Lapajne izprevidel že pred 12 leti, ko jih je bilo na Slovenskem komaj 100. Zato- je bil izdal že leta 1895 to navodilo ▼ prvem natisu v 800 izvodih, katere je bil, kakor pravi v predgovoru tega drugega natisa, v teku desetih let popolnoma razpečal, in to nekoliko za denar, nekoliko za Bog plati. Radi tega in radi vedno rastočega števila novih posojilnic je bilo treba tega novega natisa, ki pa je Cisto predrugačen, zelo pomnožen m le malo prvemu podoben. Vrhu tega ima svečano obliko, kajti poklonil je ta drugi natis „očetu slovenskih posojilnic", g. Mihi Vošnjaku, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva in čegar slika in življenjepis krasita knjigo. Knjiga je spisana bolj na podlagi prakse nego teorije. Ni čuda! G. Lapajne vodi posojilnico (še dve. Urednik) v Krškem že 22 let; ustanovil je to in še kakih 30 slovenskih posojilnic; on je v imenu celjske Zadružne zveze revizor teh zavodov, katere je sicer tudi že pred leti, ko ni bilo obligatorične revizije, pregledoval po Kranjskem in Primorskem. Svoje izkušnje je priob-čeval Bkozi osem let v svojem organu „Slovenska zadruga" in zdaj jih priobčuje zopet v tej knjigi. Knjiga navaja nekatere novosti, ki so dozdaj docela manjkale v slovenski zadružni literaturi. Ona razpravlja na pr. natančno uvedenje praktičnega dospetnika, prinaša nekaj amortizacijskih tabel za hipo-tečna posojila in skuša pojasniti nekatere dvome o pravilnem knjigovodstvu. Pisatelj je v razpravi o posojilniškem knjigovodstvu prevzel veliko po S. Premrouovi knjigi, ki ima v tem oziru višek popolnosti. Na koncu knjige je pisatelj razvrstil zakone in odloke, ki so važni za zadružaištvo. Besedilo teh zakonov je navedeno doslovno po dotičnih številkah državnega zakonika. Zato pač oprosti cenj. čitatelj nekaterim zastarelim in ne-! okretnim izrazom, ki jih tudi pisatelj ni predrugačil. Konečno naj povemo, da je to prva knjiga, ki se je ▼ Krškem tiskala, a tudi baje \ zadnja iz peresa tega pisatelja, kakor on sam, ki je že v letih, v šali ali v resnici zatrjuje. !Raditega se je vtihotapilo ▼ knjigo, ki je I sicer zelo lične oblike, nekaj tiskovnih pomot, ki jih vsaki čitatelj že sam popravi. X. Popravek. V včerajšnjo notico pod naslovom „Lavoratore" na — umikanju se je urinila neljuba tiskovna pomota, ki jo mo-! ramo popraviti, da ne bo krivice. V četrtem ! odstavku rečene notice je čitati : „Kako škandalozno in žaljivo za domače ljudstvo so se n. pr. vedli italijanski socijalisti na Krasu!" To je tiskovna pomota, ker stati bi moralo biciklisti! Saj se čitatelji menda še spominjajo da so italijanski biciklisti povodom toliko imenovane svoje slavnosti ▼ Trstu priredili tudi izlet na Kras, v Lokev, Motovun itd. Tedaj je bilo, ko so se res škandalozno vedli — jeden teh surovežev je celo udaril nekega kmeta s kolesom po glavi! Bilo je tudi slučajev, da so se z begom odtegnili poravnavi računa. Torej : italijanski biciklisti in ne socijalisti. V pojasnilo in obrambo. lavoratore" pripoveduje v svojem izdanju od minulega četrtka, da sem jaz pljunil v neko žen* sko, ko mi je potrdila, da je nje mož soci- jalist. „Lavoratore" ne govori resnice in zavija stvar. Dogodek je bil ta-le: Dotično žensko sem srečal na trgu Gol-doni. Ker sem z njenim možem Matijo Go-mizel znan — rojena sva namreč oba v Du-tovljah sem vprašal žensko da-li je nje mož socijalist ? Ona mi je odvrnula: Seveda je ! Na to jaz : „Sram ga naj bo, da ob takih razmerah zatajuje svoj narod!" Rekši to, sem siknil v stran, „fuj !", laž je torej da sem pljunil v žensko, kakor trdi „Lavoratore". Z žensko sva se ločila, ne da bi bila spregovorila še kako daljno besedo. Ivan Rebic Glas ljudstva. Pišejo nam: Škropilci ulic pri sv. Jakobu opravljajo svojo službo nekam preočividno pristransko. Ne škropijo namreč vedno ulic tam, kjer je potreba največja, ampak kjer se njim bolj ljubi. Posebno opozorljivo je njihovo ravnanje na ulici sv. Marka (Via S. Marco). To je glavna ulica pri sv. Jakobu in vsakdo ve, da je ravno na tej ulici ves dan največji promet tako glede ljudij kakor tudi glede vozov. Ni čuda torej, ako je ta ulica zelo prašna in bi radi tega morala biti škropljena vsaj enkrat na dan. Pa kaj se dogaja tu? Na voglu imenovane ulice se nahajata na eni strani žganjarija na drugi pa krčma. In glejte ! Čudno ! Samo pred žganjarijo i n samo pred krčmo so vsak dan še celo po dvakrat na dan ulica, vrata, okna in pred krčmo celo mize naravnost napoj ene z vodo. Le korak dalje je že vse suho! Vsi drugi tukajšnji prebivalci morajo mesto hladnih vodenih kapljic požirati Škodljivi prah, ki se kakor beli oblak dviga kviško in sili v stanovanja. Tako ni prav in ni pravično f Mi nimamo sicer nič proti temu, da prizadeti vsluž-benci (ne vemo iz kakega vzroka ? !) postrežejo tako ljubeznivo imenovana lokala, zahtevamo pa, da vstrežejo enako tudi drugim prebivalcem omenjene ulice. V tem pogledu mora biti za vseh enaka pravica. Glede na prevažanje vojaštva od vojnih vaj s Koroškega nazaj se more prevažanje civilnih potnikov na progah Ljublja-Trbiž in Jeseniee-Gorica drž. žel. dne 8. septembra 1907 vršiti saao do kar največ mogoče velike uporabe pravilnih osebnih vlakov. Pri večjem navalu kakor n. pr. pri prevažanju romarskih skupin, na izletih društev itd. se more torej pripetiti, da bi se prevažanje potnikov ne moglo izvršiti v popolnem obsegu. V prid potujočega občinstva bi se torej priporočalo-, da se ta dan večjih izletov, po • sebno društev ali romarjev, ne prireja. Sicer velja to tudi za dolenjske železniške proge, ker se obratna sredstva potrebujejo za vo-ja&ke vlake. Poziv vsem rodoljubom. Slov. akad. fer. društvo „Balkan", katero je pred tednom otvorilo ljudsko knjižnico na Opčinah, namenilo se je sedaj ustanoviti tako tudi pri Sv. Ivanu. Zato trka vnovič na rodoljubne duri vseh zavednih Slovencev ter prosi za to toli-kaj plemenito in koristno ustanovo prispevkov bodisi v njigah bodisi v denarju. Slovenci, pomagajte staviti jez raznarodovanju našega ljudstva! NB. Pisma in eventuelne denarne prispevke sprejema tov. H. Sosič jurist na Opčinah. Knjige naj se pošiljajo na naslov I. M. Čok SI. Čitalnica, Piazza Caserma št. 2. na naše poštne stroške. C. kr. namestništvo. Referat za bogočastje na tukajšnjem namestništvu je namesto umirovlj enega grofa Marenzija prevzel okrajni glavar pl. K r e k i c h, referat za deželne in občinske stvari namestniški svetnik L a s c i a c, referat za obrtne stvari pa namestniški svetnik vit. S c a r p a. Policijske stvari so izločene iz obrtnega oddelka ter izročene referentu za vojaške stvari okr. glavarju vit. H e n r i q u e z u. V znak protesta. Čestitajoč talijanski ulični mobi na zvezo z socijalisti in malo-dušju vlade, katera je v „Lavoratore" dobila vrhovnega posvetovalca, podarimo mesto usto-pnice za prepovedano jutršno slavnost, moški podružnici Sv. Cirila in Metodija: Gabrijelcič K. 2.— ; po eno krono : Jedlov,aki, Treven, H. Muha, Krsnik, Vouk, Pegan, Schneider, Maurin, Dr. Slavik, A. Kalister, R. Hlača, Gartner, N. N., N. N., Prelc S., Hochmu-ler, Kogl, Dr.,Zalesky, Strnadel, A. Lenasi, J. Grad, Lj. Šain, Bradic, N. N., N. N., Sch., Rutar, Modic, Turnel, Balog, Pinter, A. Muha, Lenček (?), D. V.; R. P. —.80, P. R. —.60, X X —.60. — Skupaj kron. Nadejamo se, da bodo to plemenito inicijativo posnemali naši rodoljubi vsi do zadnjega. Po prosveti k slobodi. Dne 8. sept. vsi na Prosek ! Neprijetno nas je iznenadila vest, da je policijsko ravnateljstvo prepovedalo slavnost dne 1. sept. 1907 „Delavskega podpornega društva" v Trstu, povodom petindvajsetletnice. Da : Slovan je ostal in naš sovrag trepeta — in besni. V onem Trstu, kjer so zatajevali naš živelj, smo pokazdli dne 26. avg. da smo se dvignili in da nas je velikanska — hrabra armada. Tu za mestom vstaja okolica tržaška ter hoče dne 8. sept. povodom dvajsetletnice pevskega društva „Hajdrih* na Prošeku, pokazati da okolica je samo naša, edino slovenska last. Odnešena je slavno3t 1. sept. v Trsta. Zato vabimo vsa ona društva, ki so se prijavila za slavnost „Del. podp. društva" v j Trstu, da nemudoma naznanijo pevskemu 1 društvu „Hajdrih" na Prošeku svoj obisk, da dne 8. sept. na impozanten način pokažemo našemu sovragu, da tudi okolica tržaška je in ostane naša. Z obali sinje Adrije naj zadoni iz tisočerih krepkih grl predi vna himna „Morje adrijansko" onega skladatelja, kateremu v čast nosi svoje ime dvajsetletnico obhajajoče pevsko društvo „Hajdrih". Dvanajst naših praporov je že priglašenih za slavnost na Prošeku, dvaindvajset društev korporativno in tri po deputaciji. — Vrla bratska društva priglasite se — zagotovljen nam je krasen velik praznik — ki nam ga prirede bratje okoličani. Pred desetimi leti so klicali Italijani naši okolici ,.amen", a letos se je dvignila ponosno, zmagovalno, strla je okove sužen-stva in ostane — hrabra. To je naša trdnjava, ki je ne smemo izgubiti več, ki mora ostati nepremagana ! Zato bratje Slovenci — Slovani: dne 8. sept. t. 1. vsi na Prosek !]— To bo naš dan — dan slave — dan prisege — za nadaljne boje. Upamo, da tudi bratje z Goriškega in Tolminskega ne zamude tega dne in prihitev veličastnem številu na ozemlje tržaško, na naš Prosek, in da bratje iz mile nam Kranjske p03etij0 brata — ki bije ljut na periferiji naše domovine. Prepovedana nam je manifestacija v Trstu zato pa bodi naša parola sedaj : Vsr na Prosek ! Vse slovensko časopisje prosimo, naj pripomore da to zozirom na najno^eje dogodke prevažno slavje vspe čim velečaatneje. Vrezali SO se! Tržaški Italijani in ž njimi njihovi drugi iz ulice Boschetto ro zagnali huronski krik radi nedolžne manifestacije, ki so jo priredili tržaški Slovenci mi-nolo nedeljo. Lahončki so zbrali vseT kar jim še preostaja od nekdanjih armad in so nastopili na ulico, da tako branijo — italijan-stvo Trsta!! Ubogo tržaško itfiijanstvo ! Ako nimaš več in beljših braniteljcv od one peščic« golobradih otročajev! Mi amo se smejali toliko nastopu teh otročajev samemu, k3likor tudi izbruhom, ki bo jih priobčila njihova glasila. Spoznali smor da je takozvana camurra prišla na — nič !j No, nadvladje nekdanjih vseincgOčnežsv* ao si osvojila takozvani italijanski „eodru*-gi" v nI. Boschetto. Ko so ti poslednji opa zili prepad, t katerem se danes nahajai tržaški iredentizam, se jim je storilo milo pri njih laškem srcu in nastopili ao tudi oni. da-branijo Trst pred grozno nesrečo ! Par slovenskih klicev je spravilo iz konteksta obe camorri, kar ni nikako possbno čudo, ako pomislimo, da kri ni voda in pa, da se tu gre za biti — ali ne biti !! Se ea slovenski obhod po ulicah lepega Trsta — in addio vse italijanstvo! Italijanski socijalisti so poštene duše Ko oo zadnjič bili tir bratci iz kraljevstva,, noseč po mestu laške^ trikolore, je bilo vse v redu — tudi pri socijalistih. Vsi sprevodi in vsakovrstna vpitja kakor: „Viva Trieste ita-liana „Evviva L' Italia" i. t. d., je bila za obe camorri naravna stvar ! Drugo pa je, ako se drzne tržaški Slovan na ulico ! Tu treba skupnega nastopa, da se- vzkrati svoboda someščanom in to iz edinega vzroka, da so ti someščani Slovani! Tržaški camorri pa nista računali z dejstvom, da nož, ki sta ga pograbili proti nam — reže na dva kraja! Med tem, ko so nam s skupnim nastopom in z blagohotnostjo redarstvene oblasti prerezali nit svobode, so tudi sebi prizadejali slično ranol Do novih odredeb bo v TrBtu zabranjen vsaki javni nastop sleherni stranki, ker tako mora biti. Misel, da smo mi tu v Trstu tujci, si morajo gospoda in tudi sodrugi izbiti iz glave. Mi smo tu domačini. Domačini, ki imajo iste dolžnosti z Italijani in ki zahtevajo iste pravice. Ako pa kak najivnež meni, da so naše grožnje vredne zasmehovanja, naj le zasmehuje ! Toda ve naj, da mi nismo nikaki otročaji, ki blebetajo tje v en dan, ne da bi vedeli, kaj govore. Mi nismo nikogar žalili in še manje oškodovali, pač pa smo bili žaljeni od stare in nove camorre — kar si prav dobro zapomnimo. Prepričali pa smo se do dobrega, da je mejnarodnost v ulici Boschetto še vedno — i t a 1 i j a n s k o - n a c i j o-n a 1 n a, kakor je bila pred 15- leti! Vrezali ste se. vrezali — in pa še kako !!! TEŽAŠKA MALA KRONIKA. Izmišljen roparski napad je bil oni, o katerem smo poročali včeraj, da je bil po dveh roparjih na trgu pred kolodvorom južne železnice izvršen na 19 letnega Henrika Rossi. Mi smo že včeraj pristavili vprašaj — ? — k naslovu te notice. Sedaj nam pa policija sporoča, da si je Henrik Rossi popolnoma izmislil, kar je pripovedoval o napadu, da napada sploh ni bilo, o čemer pričajo : redar » ki je bil na straži v vrtu pri spomeniku, redarstveni nadzornik, ki je bil ravno ob isti, namreč ob 1. uri po polunoči na onem trgu in pa lastnik kavarne „Miramar", ki je ofkah frOOTA SE V VS» revmatizmu fln protfn <• TEKOČINA GODINfl M0. fe e« 4 gtran IV »EDINOST« Štev. 240 V Trstu, dne 31. avgusta 1907 HOTEL BALKM »S2L—OKS HOTEL. BALKA1 ičflo delo se nahaja v „Dom in Svetu" inje je spisal P. Ks. Andrejev. Ta drama je zanimiva in veže nase poslušalca tem bolj, ker nastopajo v njej osebe kmetskega stanu. Pesnik nas je uvel v tajin-stveno kresno noč in dal že s tem svoji pesnitvi tipičen karakter. Tudi značaji oseb so jako ostro orisani. Kavno tako nas zanima oseba ljubega Štefana, kakor ona Pehača, kateri v svoji strasti po denarju koplje zaklad, ki bi ga spravil potem kmalu v smrt. Berač Luka Burnik je pravi tip onih zavr-žencev, ki niso po lastni krivdi prišli na be-raško palico. Luka Burnik nas spravlja v igri v dobro voljo, posebno, ko nastopa sam v tretjem dejanju. Ves strgan in razcapan prihaja po noči z lučjo na piano in si išče ležišča, dokler ne leže slednjič na svoje cunje. In tako so tudi druge osebe — kakor posebno bebasti Lipe — po svojem tipičnem značaju v veliki meri zanimive. Igre naprav-Ija na človeka tajinstven utis posebno v nekaterih scenah, ki se nenavadno hitro menjajo. Užitka je dosti pri tej igri, posebno ako znajo igralci zadeti svojo vlogo. Poskrbelo se je v tem oziru, da so najtežavnejše vloge tudi v najboljših rokah. Diletantje pa se tudi očividno trudijo, da bi uprizorili to igro častno za društvo in v zadovoljnost poslušalcev. Zato bo gotovo veliko zanimanje za vprizoritev te igre, ki bo dne 8. septembra t. 1. In mislim, da bo dano zadoščenje igralcem s tem, da bo obisk obilnoštevilen, kajti tako kmalu se ne vidi kaj tacega na vasi. — Šolsko leto na c. k. pripravnici za učiteljišča v Sežani prične dne 16. sept. t. 1. Vpisovanje bo dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure dopoludne v šolski sobi. — Vsprejemajo se dečki v starosti od 14 let nadalje, ako se izkažejo, da so dovršili nekaj nižjih razredov kake srednje šole ali pa večrazredno ljudsko šolo« Za vsprejem treba: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo o popolni telesni usposobljenosti, o cepljenju kožic in o zdravih očeh. 4. spričevalo o vedenju, (to le za tiste, ki že dlje časa niso hodili v nikako šolo). Učenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Sežani, v oditelj. Iz Sežane. Zadnji moment smo dobili obvestilo da se udeleži {velike vrtne veselice našega „Prostovoljnega gasilnega društva" tudi pev. društvo „Hajdrih* s Prošeka, kar z vzradoščenim srcem naznanjamo cenjenemu občinstvu. Mnogo se je ugibalo, se-li bo vršila ta veselica in kakov ji bo vspeh. Gotovi faktorji so si celo mnogo prizadeli, da bi spravili vso prireditev v slabo luč, ali kakor vse kaže, so se njihovi poskusi popolnoma urjalovili. Veselica obeta vsekako lep vspeh, posebno še, ker je bratsko „Delavsko podporno društvo" v Trstu odložilo svojo slavnost, ker sedaj se lahko tudi društva, ki so bila namenjena v Trst, udeleže naše veselice. Tudi svobodna zabava obeta mnogo. Prižigali se bodo umetalni ognji, peklo se bo jančka itd. Torej, kdor le more, naj prihiti v nedeljo dne 1. septembra v Sežano na veselico »Prostovoljnega gasilnega društva« 1 Vesti is Istro. Hrvatsko slovensko istrsko dijaštvo priredi povodom svojega sestanka v Pazinu dne 8. septembra t. 1. v dvorani „Nar. doma" koncert z igro in plesom na korist dijaškega podpornega društva v Pazinu. Vesti iz Štajerske. j.Sudmarka" na delti. Povodom pred-stoječega občnega zbora „Sudmarke" v Mariboru je glavno vodstvo te agresivne družbe priobčilo svoje letno poročilo. Tekom mino-lega poslovnega leta je „Sudmarka" ustanovila 129 podružnic, 6 podružnic se je razpustilo. Sedaj ima 398 podružnic. Število členov se je pomnožilo za 10.200, tako da ima „Sudmarka" sedaj 38.200 členov. Od lani je imela več dohodkov za 38.700 E, nevštevši dohodke od užigalic. Te številke naj bodo štajerskim rojakom v vspodbujo k energičnemu in intenzivnemu delovanju. Graščino Novo Celje pri Žalcu z obširnimi posestvi, last starega grofa Salma je kupila parcelačna banka iz Zagreba in razproda vse med domače kmete. Vesti iz Kranjske. Županom v Ilir. Bistrici je bil soglasno izvoljen g. Miroslav Martinčič. Prejšnji župan g. Anton Tomšič se je radi bolezni odpovedal. Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani sodni pristav v Cerknici g. .Terala. Griža je začela razsajati v Borovnici. Dosedaj je zbolelo 11 otrok, štiri ženske in dva moška; umrli so dosedaj trije otroci. Listnica uredništva. G. dopisniku na listnici: Mi ne moremo ničesar ukreniti, ker sklicevanje shodov ni £tvar uredništva. Tujci v hotelu „B alka n". Na novo so došli dne 30. avgusta : Vanik J. zasebnik. LINDAR; Jano\vsky L. uradnik, DUNAJ; Federici G. uradnik, NE APEL ; Groppi G. zasebnik. LUGANO ; Semova M. trgovec, HRADEC; Malberg J. trgovec, VARŠAVA ; Negovetic M. učitelj, POLSKAVA; Matas M. posestnik, SPLIT; Tiirlhuber R. učitelj, DUNAJ; Balmosch J. inšpektor, ČERNOVICE; Grgič E. odvetnik, SPLIT; Geitner A. uradnik DUNAJ; Janič A. uradnik, Vanouček K. mernik, PRAGA ; Elakovič S. trgovec, BEUGRAD; Thoch B. mernik, BADEN ; Babic Gj. zasebnik, OPATIJA ; Wittoch V. uradnik, PRAGA; Hruste J. profesor, KONIGRATZ; Barski J. profesor, DUNAJ ; Hanche J. trgovec, KRAKOVO ; Burič M. trgovec, REKA; Gabellon J. trgovec, Zehuder A. trgovec. COSPOLI. ■1 ■ .ni ^^ t- MALI OGLASI Mtul oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotisk&ne besede ee računajo enkrat reč. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. ■ Plača oe takoj. = MMfQ Ferdinando Ferlettig Si^sLfSE grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecireroka dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. Išče se sobo Edinosti" pod „1000". z dvema posteljama. Ponudbe na .»Ineeratni oddelek skrben žen, z 42-letni mož "Ti" dobro vpeljano trgovino, išče soprogo, gospodično ali udovo, starost postranska zadeva, s 5000—7000 gld. premoženja za razširjenje gospodarskega delokroga. Glavnica pride vknjižena na novo poslopje v delu. Ždlel bi Slovenko, znajočo kaj laškega. Pismene ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti44 pod, TRGOVEC 77". 1056 Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, | Umetni fotograf ični atelje pri «v. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje} TEST. IzvrSuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost pokalo v,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih Izvršuje na domu ali zunaj neeta. I II I I Podpisana opozarja slavno klijentelo na odpretje gostilne „Alla Car men" (ex Continentale) v ulici Torre bianca št. 36 Gostilna bo preskrbljena z izvrstno kuhinjo, dobrim vinom, monakovim in marčnim pivom I vrste. V nadi, da bo gostilna obilno obiskana ee bilježi udana Marija Vascellari lastnica gostilne „ALLA PALESTRA,," Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač In drobnarij se nahaja vedno IC VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lišpov, predmetov za darore, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in izbrana ^zaloga krasnih razglednic \*r Via Farneto štev. 3 FCA.ibo prodaja kuhinjBko opravo: omare, ■ OtUnd mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Feniera Btev. 25. Antonio Postir Mlekarna Romans v Romansu — FTJSLANIJA — Pozor gospe! Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — Kakor že znane — po najnižjih cenah. Udana ELISA PERTOT Modni salon Barriera veechia 5t. 29, I. nadst FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,.111'Adria ollca >"uova št. 11 in „Ai fratell dalmatl,, ulici' Zudecehe št. 8. v katerih toči svoja vina I. vr^te Slovenci in okoličanski delavci Davam f f Gospod Ivan Simič Vam naznanja r U£Ur • ■ da nima ničesar več opraviti s staro prodajalnico v ulici Torrente „Alla citta di Trieste" in Vas opoz&ija, da odpre v prvi polovici meseca septembra novo prodajalnico izgotovljenih oblek in blaga za moške obleke po naroČilu. Vse blago je bilo zbrano osebno iz najboljših Čeških in moravskih tovarn. V zalogi bo specijaliteta s raje in h 1 a č iz pravega domaČega blaga lastnega izdelka. Lastnik se priporoča za Vaš obisk, kakor v J prj8tno sveže mleko dospe trikrat na dan. preteklem časo. Ta prodajalnica se bo odprla v ulici _ , - " ^^ blizo lekarne Picciola. ! - Postrežba na dom. - Udani IVAN SIMIČ. 1 —^^^»»ii—— Naznanjam slavnemu občinstvu, da seir prevzel na novo preurejeno pekarno Preskrbljena z najnovejšimi parnimi stroji za tiltrira- ulica nje, pastevriziranje in hlajenje mleka potom nizke temperature in za izdelovanje masla. PRODAJALNICE : TRST, ulica Belvedere štev. 24 GRADEŽ: Obrežje. Barriera vecchla (1027) 32 Sette Fontane štev. I v katerej se dobi svež kruh 3-krat na dan sladčice in razna vina v butelj! ah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk se priporoča ANTON PAHOR Največja prihranitev časa. BET za izpit vojaškega dobrovoljstva Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Naučni jezik s italijanski in nemški) Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah. Avtonzovani od visokega c. kr. namestniStva, pod ravnateljstvom prof- RlHARDA MlCKS. — Dvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica delle Poste IO W TRST, ulica delle Poste lO ——— Zavod za komisije in zastopstva ppADMA" se je preselil iz nlice S. Caterina št. 1 v ponte della fabbra št. 2, II. n. Odprt je z 28. t. m, Franc Skok == tapecirar - Trst, ulica Giovanni Boccaccio 4 Meto vsaRo tapseirsko delo kakor posteljni vzmet, zimnice, zavese it. t. — I — I — i CENE ZMERNE. I — I — — Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih === mineralnih vod == Angelo DeuetaR -- Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448 Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoličane, da sem naročil veliko izbero izgotovljenih oblek in zamorem vsled tega prodajati obleke po jako nizkih cenah. Prodaja se je pričela v soboto dne H. maja t. 1. Vittorio Piscur, £rst, ulica brcata št. 1. J pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stoppar, Trst ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe Caprin št. 9 (ex ulica Erta) najde se veliko izbero sladČic iii vsak dan svežih hlSUenlčnlh biikotov. W Prepečene! (bKkoti) za ladile, g ^^ B0B1SKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica št, T I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice 5tev. 837.315. ---- Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 41/i°/0 Stalne vloge od io.coo kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe ® P° 5V»°/o» na vai"ščino ali zastave in na menjice po 6n/o- Glavni deleži obrestujejo se konc> in g* leta po 5V,°/o- 'SSI j Stanje 31. decembra 1906. : Zadružnikov 'Sjži 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790 — kron ;— Hranilne vloge: 2) 1675.18882. — Po-soj tla : 3) 1,617.190-37. — Jleservni zaklad — Vrednost hiš: 112.265"23-— kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. I Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. Telefon 1464. ARISTIDE 6UALC0 Trst ulica S. Servolo 2 X TOVARNA CEVI IH PREŠANIH PLOŠČ. « Michele Pernarcich mizar Trst - ulica Carradori 15 - Trst se je preselil s 24. avgustom v ulico Romag-na 16