ODNOSE MED STROKOVNO SLUŽBO REGIJSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA IN ZDRAVSTVENO SKUPNOSTJO LJUBLJANA CENTER JE TREBA POPRAVITI
Če programov ni ali če so slabi
Problematlka odnosov med občlnsko zdravstveno skupnostjo IJublJanskega Centra in Reglonslno zdravstveno skupnostjo Ljubljana }s nšsia odmev na minuli seji Komltsjs ubčinške koriference ZKS Ljub-»sns Ceater.
Pokazalo se je, da gre za »kratke stlke« med sa-moupravno strukturo in strokovno službo. Občlnska zdravstvena skupnost v Centru, kot da tudi zaradl tega dela slabo, ker nima pravega zaledja v strokovni službi regifske skupnosti. Da dela slabo, dokazujejo podatki o njenl delegatskl skupščlnl, o tem, kako mato Je tamkaj zavzetth delegatskih razprav in v kako pičiem številu se delegati udeležujejo sej svoje skup-ščine, ki je vsakič zapovrstjo na mejl sklepčnosti. UdeJeženih komaj polovica delegatov In to povečlnl molčečih delegatov zagotovo pomeni, da nekaj »škriplje«.
Kje škriplje, (napišimo tudi »škriplje«, kajti posredi so bržkone še drugi razlogi, ki
terjajo posebno presojo), je skušal odvrtati problem ko-mite na svoji minuli seji.
Sliier - Regionalna zdrav-stvena skupnost Ljubljana se je pokazala za pravo smer. Tjakaj po razloge za nedejav-no sedenje ali odsotnost dele-gatov občinske SIS vodijo med drugim zato, ker se dele-gati preprosto ne morejo in ne uspejo prekopati preko kopic gradiv, ki jih pripravlja stro-kovna služba v regiji. Gradiv, ki so reci in piši, kot so na seji večkrat poudarili, napisana v najpomembnejših delih, ki se tičejo finančnih kvantifikacij, za strokovnjaka ozkega profi-la, ne pa tudi za kakšHega dru-gega strokovnjaka, ki se iz »iksov«, »oksov«, odstotkov, množice »abž«-jev in še česa nerazumljivega in neobrazlo-ženega, preprosto ne znajde. In kako slabo se šele lahko
znajdejo tisti, ki nimajo fakul-tet. Prvi očitek potemtakem je, da regijska strokovna služ-ba pripravlja za delegate preobsežna in preozko stro-kovno pisana gradiva, ki so za namen, ki naj mu služijo, in-formiranje delegatov, neu-strezna. Komite meni, da bi bilo taka gradiva v prihodnje treba preprosto zavračati.
Drug očitek, ki je našel na minuli seji komiteja oporo v podatkih o finančp^ prikazih strokqyr,L siužbe za ljubljan-Sko zdravstveno regijo je, da je močna strokovna služba s 380 ljudmi preprosto obdržala nekatere kompetence iz pre-teklosti, moč, ki ji ne pripada ter zaradi tega ostala odtujena uporabnikom kot izvajalcem. To je tista moč, ki ne pripada
nikomur drugemu kot zdru-ženemu delu. In da pri tej for-mulaciji ne ostanemo preveč neoprijemljivi, poudarimo, da je tu stična točka z nedejav-nostjo delegatov občinske zdravstvene skupnosti, pa naj bo ljubljanskega Centra ali tu-di katere druge skupnosti.
Komite meni, da je dejaven lahko le delegat. vj Vfe 0 čem" odlnis, 'Ki mu ng delajo težav povoji, iz katerih naj bi pravo informacijo šele odvil. Povo-jev pa je bilo dosti, kot doka-zuje med drugim podatek o
predvideni izgubi (podan od strani regijske strokovne služ-be lani jeseni) za zaključek fi-nančnega leta. Izguba naj bi znesla 130 rrilijonov, in le ma-lo zatem je služba postregla s podatkom, da je s strani te skupnosti na voljo dovolj sredstev za nakup, ki bi veljal skoraj toliko kot napovedova-na izguba.
Predstavnik regije je na seji utemeljeval verodostojnogt takih podatkov s spfememba-mi v pr&dpisih (sredstva re-zerv so nehala obstojati) toda če podatke postavimo vštric vsega, kar pletemo okrog zdravstva v Ljubljani, okrog slabe opremljenosti nekaterih ordinacij in še marsičesa zla-sti v osnovni zdravstveni služ-bi, za kar bi veljalo močneje odpreti finančno pipo, potem se zdi, da suh predpis tu ne more biti edino merilo. Da tu-di ni, so vendarle dokazali de-legati, ki se za veliki regijski nakup ob koncu lanskega leta
niso izrekli, meneč, da so sredstva rezerv, ki si jih je v preteklih letih nabrala Regio-nalna zdravstvena skupnost Ljubljana, tudi sredstva zdru-ženega dela in da se o njih lahko odloča šele ob zaključ-nih računih.
Razprava na komiteju je po-kazala, da imajo delovni lju-dje in občani vs6 premalo vpliva ha razporeditev težkih novih milijonov, kolikršni se pretakajo v zdravstveni regiji, pravzaprav milijard. Poltretjo milijardo, okroglo vzeto, sred-stev se nateče in razporedi v ljubljanski zdrjkvstveni regiji na leto, od tega milijarda v ljubljanskem Centru.
Ze na začetku pričujočega zapisa je bilo poudarjeno tudi stališče komiteja, da naj se vsi, tudi delegati sami zaveda-jo lastne nemoči in nedovolj-njezavzetosti, da bi se na svo-jih delegatskih skupščinah postavili nekaterim nepravil-nostim po robu.
Marsikomu, priznajmo, je tak način pomenil izbiro naj-lažje poti. »Kdor dela, ta se tudi moti!«, pomodrujemo včasih in je tudi res. Naloge delegatov je treba vzeti v pest, ujeti mehanizem delovanja delegacij, in še pred tem, da bo to sploh možno, ugotoviti, kdo, kaj, kje, kar je preprosto ušlo z vajeti.
Zaenkrat je še tako, da vse poti vodijo v strokovno služ-bo. Lani avgusta na primer je nastal prvi resnejši konflikt med regijo in občino na tem področju. »Center« tedaj ni potrdil finančnega načrta za lansko leto, ker so delegati pač menili, da ni prav, če ljub-Ijanski Center edini v regiji sredstva za solidarnost daje, sam pa predvideva pri-manjkljaj. Nihče od strokov-ne službe delegatom tega na videz preprostega vprašanja ni znal pojasniti. Kaj je potem srčika teh zajetnih gradiv - v povojih?
Program je osnovno izhodi-šče, na katerem se lahko sre-čata občina in regija, je pou-darila razprava na komiteju.
Če programa ni, ni interesa delegatov. Če je program slab (preobsežen, prestrokovnja-ŠkO sestavijen, presplošen, tak, da se v njem izgubijo in-teresi in že postavljene priori-tete), pride do sporov.
Komite je svojo razpravo o pričujočem problemu strnil v zaključke: srečujemo se z ostanki delovanja starih od-nosov, katerih posledica je, da se delegatski sistem še ni akti-viral v polni moči. V občini in mestu je treba mobilizirati vse sile, da bi dosegli nove odnose v svobodni menjavi dela. Konkretno: osnovna or-ganizacija ZK v strokovni službi regijske zdravstvene skupnosti naj analizira razme-re, izhajajoč iz mesta, ki naj ga ima strokovna služba v okvi-
ru zdravstvene regije v novih odnosih. Osnovna organizaci-ja ZK mora pričeti bitko za nove odnose. Strokovna služ-ba ne more biti center moči.
To je stvaj zd.ruženega dela, ki mu strokovna služba skrbniš-tva na noben način ne sme opravljati.
Komite pri tem opozarja tudi na vlogo socialistične zveze in sindikata v odprav-ljanju anomalij in nadaljnjem razvijanju delegatskega siste-ma. Se posebej komite v zak-ljučkih opozarja na gradiva, ki naj bodo pripravljena za ti-ste, ki so jim namenjena: pre-prosto in razumljivo. (Kar je težko, vendar aparat s 380 pre-težno strokovnjaki naj bi bil tudi tej nalogi kos!). Slabih gradiv delegati preprosto ne bi smeli več dobivati in če jih že dobivajo, jih ne bi smeli več sprejemati.
Anka Štrukelj