Ameriška Domovina No. 137 /%' ri/i' e m E/! m— ho FOR€H5^iI^lahgimq^only ffttiwial and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 20, 1959 SLOVONIAN MORNING MiWSPAP® ŠTEV. LVm,—VOL. LVin. Tov. Hrusčev zabava poljske zborovalce Predsednik sovjetske vlade je pravil Poljakom, da med kapitalisti ni nobene razlike, pa naj se pišejo kakorkoli. Zagovarjal je tudi Stalinovo pogodbo s Hitlerjem. VARŠAVA, Polj. — Hruščev ve dobro, da poljski delavci ne marajo zanj, jim je zoprn ne samo kot komunist, ampak kot Rus. Zato jih hoče pridobiti s šaljivimi govori, kajti dobro ve, da Poljaki ljubijo po svoji narodni navadi blesteče domisleke. V svojem govoru pred rudarji v Sosnovicah je na primer trdil, da med ameriškimi kapitalisti ni nobene razlike, ali naj se pišejo Harriman ah Rockefeller. Pač pa je napravH drugo razliko med kapitalisti, ki je do sedaj še listno poznali. Razdelil jih je v “pametne” in nespametne. Rled pametne spadajo seveda tisti, ki so se vrinili v vrste komunističnih sopotnikov. ’’Pamet-r‘i” kapitalisti seveda ne marajo za nobeno vojno kot tudi ne komunisti; na nespametne se pa človek ne sme in ne more zanesti. Hruščev je v svojem govoru Napravil tudi zanimivo opazko glede odnosov med Hitlerjem in Stalinom. Rekel je, da mu je Stalin osebno priznal, da se bodo komunisti morali boriti s HU-krjem in da morajo komunisti Voditi napram Nemčiji tako politiko, da pridobijo na času. Ideja je bila sama po sebi pravilna, Imela je samo to napako, da je HRler ni hotel vpoštevati. V svoji brbljavosti je tudi ne-Jote priznal, da ima včasih tudi žkodo od svojega brezboštva. Poslušalcem je namreč trdil; “,Ce bi Pil Bog in bi se mu ljubilo delati, Pl vzel veliko metlo in pomedel z vsemi kapitalisti”. Hruščev je seveda s takimi in &bčnimi opazkami žel veliko o-dobravanja in izzval mnogo sme-Pa- Mora se mu priznati, da ve, vako je treba ljudem govoriti. Novi grobovi Novo trdno gorivo za v d “e premi-'naše vodljive izstrelke nul 69 let stari Peter Lindič s 1 ■■ ■ -.. 386 E. 156 St., doma v Zagrebu Strokovnjakom se je posre-na Hrvaškem. Zapustil je ženo čilo sestaviti trdno gorivo Evo, roj. Krzetich, doma v Za- grebu, otroke Josepha, Petra, Margaret Milavec in Franka, 9 vnukov in vnukinj, eno sestro (v Zagrebu) ter več drugih sorodnikov. Zaposlen je bil pri gla“m“ obrambnega' tajništva Mutual Metal Prod. Co„ dokler Atlantic Research Corp ob_ ni pred 4 leti stopil v pokoj. !javila) da se ji je pred časom po_ Bil je član društva Sloboda za vodljive izstrelke, ki je dosti učinkovitejše od vsega, kar smo imeli na tem polju pr'eje. ALEXANDRIA, Va. — S so- br. 235 HBZ. Pogreb je danes ob 8:45 iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9:30, nato na Kalvarijo. Franklyn C. Diemer V soboto je umrl zadet od srčne kapi 47 let stari Franklyn C. Diemer s 489 E. 147 St., ro-v Clevelandu. Pokojni je bil lastnik East Cleveland Window Cleaning Co. Zapustil je ženo Dorothy, roj. Bubetz, hčer Dolores in sina Richarda. Pogreb bo v sredo popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Lakeview pokopališče. M srečilo izdelati trdno gorico s primesjo aluminija, ki je daleko učinkovitejše od vsega, kar je svet poznal v tem pogledu do-hiej. Novo gorivo bo povečalo brzino in domet izstrelkov vseh vrst od 10 do 30 odstotkov. Novo gorivo uporabljajo v ■mornariških vodljivih izstrelkih vrste Polaris. Odkrili so ga dejansko pred štirimi leti, pa ga zboljševali dalje. fz slov. naselbin ROCK SPRINGS, Wyo. — Tukaj je umrl 58 let stari rojak Jernej Mivšek, doma iz Rovt. Zapustil je ženo, tri sinove, tri 'hčere, brate Martina, Jacka in Franka ter sestro. .BRADDOCK, Pa. — Na posledicah raka je umrl tod 9. julija 75 let stari Martin Gornik, doma iz Metlike v Beli krajini. Zlapustil je dva sina, dve hčeri in več drugih sorodnikov- WEST ALLIS, Wis. — Po dolgi mučni bolezni je umrl tod Frank Medle, doma iz Sela pri Novem mestu. V Amerikb je prišel 1. 1912. Tukaj je zapustil ženo Fanny in več drugih sorodnikov, v rojstni domovini pa tri brate in tri sestre. Francija dobila prvi federalni senat . pariz, Fr. — Kot je znano, general De Gaulle preosno-Val nekdanjo Francijo v “Fran-c°sko skupnost”, to je neke vr-ste federacijo, ki so v njej nek-atije francoske prekomorske °fonije vsaj na papirju enako-tfvne s Francijo samo. Ta uPnost ima skupen parlament imenom “senat skupnosti”. rr'a 258 članov, ki jih izvolijo iz oje srede parlamenti posamez-. ^ članic skupnosti. Prekomorski kraji imajo okoli 125 se-0rjev, nekaj več pa Francija Sama. ^ Posamezni parlamenti ra'’ nove senatorje, ti so se . ___________so iz- m^rali v Parizu na prvo zaseda-r' ' Novi senat nima zaenkrat 0 er>e politične moči, ima pravi, samo mo Co do nasvetov, je torej sa- Posvetovalen organ generala 6 Gaulla. ; -T—-.. * * '■ Vremensh prerok pravi: Hruščev dobil pravilen odgovor od delavstva WASHINGTON, D. C. — Tovariš Hruščev je svoj čas trdil bivšemu guvernerju Harrimanu, da ameriško delavstvo ne podpira Eisenhowerjevega odločnega stališča v berlinski krizi. Predsednik AFL-CIO Meany ni premišljeval, ali je Hruščev vzel svojo izjavo za res ali ne. Sedel je in napisal Eisenhower-ju pismo, ki v njem zagotavlja predsednika, da ameriško delavstvo stoji ravno tako odločno na njegovem stališču ko(t predsednik sam in da je prepričano, da ni potrebno nobeno popuščanje. Eisenhower se je takoj zahvalil za pismo in dejal, da ni nikoli mislil, da ne bi ameriško delavstvo odobravalo zunanje politike njegove administracije, kolikor se tiče Nemčije in Berlina. Prišel ob vse prihranke, ker ni zaupal - bankam CLEVELAND, O. — Liborio Ribando, 70 let istari vdovec, je javil policiji, da mu je iz stanovanja izginilo $33,000. Ribando ni zaupal bankam zaradi skušenj, ki jih je doživel v času velike depresije v tridesetih letih. Ves denar je držal doma v neki škatlji pod svojo posteljo. Ko je hotel v soboto vzeti iz ovoje hranilnice nekaj denarja, da bi plačal račune, je odkril, da mu je nekdo odnesel vse razen $1,000. Denar je moral biti u-kraden med 3. julijem in preteklo soboto, je dejal Ribando policiji. ------o------ Jugoslavija je dobila novo posojilo v Ameriki WASHINGTON, D. C. — Naša administracija je dala Jugoslaviji iz fonda za posojila za gospodarski razvoj novih $15,-000,000 posojila za novo elektrarno ob Trebinjščici v Cirni gori, To je eden izmed štirih pro- Blizu pol milijona ljudi je gledalo vojaške vaje CLEVELAND, O. — Po sodbi policije je v soboto prišlo gledat vojaške vaje v Edgewater park blizu pol milijona ljudi. Morna. rica in marini so pokazali, kako 'nastopajo skupno pri napadu na kopno. I Okoli 1,200 marinov je s podporo mornarice zavzelo v pol ure “sovražno” obalo. Vaja je bila izvedena po .sodbi navzočih ' poveljnikov odlično. Podobni 'nastopi so bili preje že v Milwaukee, Wis., in v Chicago, 111., danes pa bodo marini nastopili na obrežju v Erie. jokto.v za vodne elektrarne, ki Radovedni smo, ali bo Kremlj naj bi se financirali iz evropskih upal povedati Hruščevu, kaj mu kapitalov in odplačevali z izvo-je odgovorilo preko Eisenhower- zom toka v srednjo Evropo. ja ameriško delavstvo. Projekti so bili izdelani že pred več leti in tudi v načelu o- Herter povabil Nixona v dobreni P° mednarodnih strokov- Ženevo na poti iz -Sovjeti je njakih, toda Beograd ni mogel dobiti v Evropi potrebnega posojila. Sedaj je vskočila naša WASHINGTON, D. C. - Iz administracija, tajništva za zunanjo politiko so | Washington je potem takem časnikarji zvedeli, da je tajnik ^od n0vembra naprej dali Jugo-Herter predlagal podpredsedni- slaviji vsega skupaj $i58)ooo,-ku Nixonu, naj se na poti iz Mo- qqq posojil, največ v obliki kre- skve ustavi tudi v Ženevi in pove, kakšne vtise je dobil v Sov-jetiji. Nixon bo šele šel v Moskvo in ne tam zadržal precej časa. Tovariš Gromiko bo torej lahko točno izračunal, kako dolgo bo moril zapadne diplomate brez strahu, da bi se mu uprli in šli domov. Bog ve, čemu je treba delati ditoy za nakupe deželnih pri-delgov, kajti Jugoslavija je imela lansko leto zelo pičlo žetev. Indija je že spravila pod streho politične begunce iz Tibeta V Iraku so praznovali prvo obletnico revolucije po programu BAGDAD, Irak. — General Kasem in njegovi Irač: ni so praznovali prvo obletnico revolucije v prazničnem razpoloženju. Glavna točka praznovanja je bila seveda velika vojaška parada, kot je Irak ni že dolgo videl. Ljudske množice so občudovale vojake, tistih 250 tujcev, ki so prisostvovali paradi iz diplomatskih lož, se je pa bolj zanimalo za lepo zbirko orožja na paradi. Zbirka je obsegala orožje iz komunističnega in svobodnega sveta. Koliko je vredna, ne ve nihče, ker vlada ne pove, koliko ima municije za posamezne vrste orožja. Kasem je v svojem slavnostnem govoru obljubil dve stvari, ki sta politično zanimivi: do 6. januarja prihodnjega leta bo zopet dovolil strankam, da se začno udejstvovati, še pred 14. julijem 1960 bodo pa prve parlamentarne volitve. Česar pa ni povedal, je samo napravil: dal je novemu policijskemu direktorju nalog, naj sirskih komunistov ne pušča več v Irak, čisto gotovo pa ne znanega arabskega komunista Badgaša. PREDSEDNIK URRUTIA SEL; KUBA SE B0UNA LEVO? Predsednik republike Kube Manuel Urrutia, ki je nastopil v govoru preko televizije proti komunizmu in njegovemu naraščajočemu vplivu v deželi, je na pritisk vlade odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan podeželski odvetnik Osvalde Dorticos, dosedanji član vlade. - Castro je svoj položaj okrepil. HAVANA, Kuba. — Sredi preteklega tedna je prišlo do javnega spora med levičarji in njihovimi nasprotniki. Pokazalo se je, da je bil predsednik republike Manuel Urrutia za bolj konservativno smer, med tem ko se Castro sam nagiba močno na levo. Izjava bivšega načelnika kubanskega letalstva Diaza pred kongresnim odborom v Washingtonu, da je kubansko vlada pod nadzorstvom komunistov in da je Fidel Castro sam njihov vodnik, je tega skrajno razkačila. Urrutia je v svojem govoru sicer Diaza obsodil, pa nastopil ostro proti komunistom, ki da bi radi na Kubi odprli drugo fronto v mrzli vojni proti Združenim državam. Castro je v protest proti na- stopu predsednika republike odstopil kot predsednik vlade. Javnost je začela protestirati in Urrutia je uvidel, da mu ne pre-stone drugega, kot da se umakne. To je v petek zvečer tudi storil. Vlada je imenovala na njegovo mesto podeželskega odvetnika, 40 let starega Osvalda Dorticos, ki je bil doslej minister za revolucionarno pravo, sicer pa star sodelavec in podpornik Castrovega revolucionarnega gibanja. Predsednik republike — izdajalec ? Fidel Castro se je nato “vdal zahtevi javnosti” in preklical svoj odstop. Njegov položaj v deželi je brez dvoma močnejši kot je bil. Novi predsednik republike ga nemara ne bo oviral 'pri izvajanju zemljiške reforme in drugih revolucionarnih uredb kot ga je Urrutia. Fidel Castro je Urrutio obdolžil, da ni dovolj naglo podpisoval vladnih odredb, da je hotel iti na počitnice, ko je bilo dela največ in da se je hotel predstaviti svetu kot odločen protikomunist v trenutku, ko so v Zdr. državah kazali na Castra in njegovo vlado kot komunistično. Urrutio je obdolžil, da bi “sko-ro izdal” svojo domovino. Da bi bil Fidel Castro komunist, kot je trdil Diaz, je težko reči, vsaj v Washingtonu tega doslej še niso storili, ne verjamejo pa dosti tudi Castrovim izjavam, da ni komunist. Njegova dela govore drugače. Trenutno predstavlja glavni spor med Havano in Washing-tonom vprašanje imovine ameriških družb na Kubi, ki jo hoče Castro v okviru agrarne reforme zapleniti in razdeliti, ne da bi dal za njo primerno odškodnino. NEW DELHI, Indija. — Indijska vlada je nepričakovano hitro lešila vprašanje, kaj naj napra-take usluge komunistični propa- vi z 20-30,000 političnimi begun-gandi na diplomatičnem polju. ri iz Tibeta Preselila jih ^ iz ;; ° # < 1 nižave v gorske kraje pod hima- Povodenj V Kašmirju — lajskim gorovjem, kjer je še do-800,000 ljudi brez strehe Sti neobdelane zemlje in kjer se STRINGAR, Kaš. — Povodnji, Indijci z nižav nočejo naseljeva-ki so zajele deželo pretekli te- ti. den, so uničile streho nad 800,- Največ beguncev bo šlo v pro-000 ljudem. Vlada bo skušala tektoratne države Sikim in Bhu-popraviti škodo na javni lastnini tan. Tibetanski menihi pa bodo in napravah, ne more pa nepo- ustanovili svojo kolonijo, ki se bo sredno pomagati poplavljenemu.! iz nje razvil nov duhovni center Kašmir je dežela ob vznožju za pripadnike Budove vere. Ak-^ Himalaje na meji med Pakista- C!jo je odobril Dalai Lama, pod- Mš' n° obda^no in lepo. Naj- nom in Indijo, ki se za njo pre- pHe so jo pa dobrodelne organi-temperatura 80, najnižja, pirata že vse, od kar sta postali zacije iz Amerike, ki so zaenkrat 2oJ 60. | samostojni državi. j preskrbele hrano in obleko. Španija bo dobila vsega skupaj 400 milijonov posojila MADRID, Špan. — General Franco hoče izvleči Španijo iz gospodarske osamelosti, ker jo je dovedla na rob gospodarske krize, in je sklenil, da vključi deželo v Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje. V ta namen mora reorganizirati domače gospodarstvo, kar pa brez tujih kreditov ne gre. Na pomoč mu je priskočil Mednarodni monetarni fond, ki 'je organiziral finančno pomoč v 'obliki posojil: $90 milijonov bo dala omenjena organizacija sa-'ma, po $75 milijonov bosta dala Monetarni fond in skupina veli-!kih ameriških bank, ostalih $160 milijčnov pa naša administracija potom svojih denarnih usta-' nov. Denar bo porabljen za novo Sv. Oče je odšel na počitnice v Castel Gandolfo VATIKAN. — Sv. Oče je včeraj odšel na letovanje v Castel Gandolfo, kamor je hodilo na počitek tudi že nekaj njegovih prednikov. Sv. Oče pa ne misli s tem pretrgati svojega običajnega dnevnega dela. Kot do sedaj, bo dvakrat na teden delil splošne avdijence. -----o----- Pomožni tajnik ZN dr. Bunche dobil zadoščenje NEW YORK, N. Y. — Kot smo poročali, ni hotel znani West Side Tennis Club sprejeti kot člana sina pomožnega ZN tajnika dr. Buncha, ker je črne polti. Radi tega je nastalo precej ra-burjenja v naši javnosti in na klub so leteli očitki od vseh strani. Klub je pod pritiskom teh protestov sklenil, da mladega Bun-vhovega sina vendarle sprejme med članstvo, žrtev incidenta je klubski ravnatelj, ki je baje “prostovoljno” odstopil. Kongres končno določil višino pomoči tujini WASHINGTON, D. C. — Delegate senata in predstavniškega doma so končno določili višino pomoči tujini na $3,543,320,-000, dočim je Eisenhowerjeva administracija zahtevala $3,909,-400,000. Kongres je znižal predvsem vojaško pomoč. Bela hiša zakona najbrže ne bo vetirala. Socialistična internacionala zboruje v znamenju nacionalizmov HAMBURG, Nem. — Kot smo poročali, iso na sedanjem Kongresu nove povojne socialistične internacionale v Hamburgu angleški socialisti hoteli prodati svojo idejo o povezavi vseh držav razen Amerike in Sovjetije v poseben blok “brezatomskih držav”, Jasno je bilo, da se bodo tej ideji takoj uprli francoski socialisti. Nepričakovano so se jim pridružili tudi socialisti . emi-grantje, ki vsak izmed njih ideje vsaj deloma ne odobrava s svojega narodnega stališča. U-deleženci kongresa niso tudi o-dobrili stališča francoskih socialistov, ki branijo De Gaullovo politiko v Alžiriji. Potem takem se je treba bati, da bo kongres rodil samo zelo zvodenele resolucije, ki socialistični mednarodni solidarnosti ne bodo dosti koristile. Konec stavke laških mornarjev NAPOLI, It. — Unije mornarjev so sklenile, da obnove pogajanja, med tem ko se mor- MOUNT AIKYMNC^1 Isaac'nar;ii vrnej° na ladie- Stavka, ki je trajala 100 dni, je bila v soboto končana. Arlin Jones, 37 let stari farmar v Cana, Va-, je pri oranju naletel na gnezdo neke vrste VARŠAVA, Polj.—Nikita hudih os. Te so ga razdražene tako opikale po glavi, da je umrl med potjo v bolnišnico. stabilizacijo španske p e z e t e, pokritje primanjkljaja v plačilni bilanci in za investicije v Španiji sami. Hru- ščev, predsednik sovjetske vlade, je odpovedal svoj obisk na švedskem, Norveškem in Danskem — zaradi sovražnega pisanja v časopisju omenjenih držav. Obisk je bil določen za začetek prihodnjega meseca. Iz Clevelanda in okolice Karneval lepo uspel— Karneval pri Sv. Vidu je kljub dežju v soboto zvečer lepo uspel. Odbor se zahvaljuje vsem udeležencem. Glavno nagrado je dobil Frederick Felicijan, 1017 E. 64 St. Imena ostalih bodo od danes 'popoldne v izložbenem oknu AD. Asesmcnt— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj od 7. do 8. pobirala v šoli sv. Vida asesment. Družinski praznik— G. Frank Jakšič in njegova žena ga. Ančka z 6111 St. Clair Ave. praznujeta danes 45-letnico svojega zakona. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in srečna dočakala tudi zlato poroko. Pozdravi s Koroškega— Mr. in Mrs. Michael Telich, Anton Žužek, Vinko Telič in Zaletel Vinko pošiljajo čitate-Ijem Ameriške Domovine pozdrave s Klopinjskega jezera na ! Koroškem. i Zadušnica— 1 Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josepha Modic ob 1. obletnici smrti. 1AJN0VEJŠEVESTI WASHINGTON, D C. — Po poročilu Trgovinskega oddelka je celoten povprečen dohodek dosegel v letošnjem prvem četrtletju višino 470 bilijonov in se bo v drugem baje dvignil celo na 482, kar je precej več, kot so prvotno napovedovali. , BEIRUT, LTb.—Prokomunistič-ni upor v Kirkuku, ki se mu je pridružila tudi brigada armade, je dosegel obseg, ki je bil že močno podoben pravi državljanski vojni. Do prvih spopadov je prišlo preteklo sredo. Ko je bil že skoro vzpostavljen red, se je uprl del vojaštva. Trdijo, da je bilo najmanj 27 oseb mrtvih, na stotine pa ranjenih. Predsednik vlade gen. Kasem je izjavil odločno, da bo “uredil račune” z uporniki in varoval svobodo ljudstva^ NEW YORK, N.Y. — Danes bo posredovalec zvezne vlade Finnegan začel znova razgovore s predstavniki unije jeklarskega delavstva in s predstavniki jeklarske industrije za končanje stavke, ki se je začela preteklo sredo zjutraj. MOSKVA, ZSSR. — “Pravda” in “Izvestija” sta prinesla izjavo nekega rez. let. majorja iz Združenih držav, 42 let starega Ricchiardllija, po poklicu oblagalca sten s papirjem, da se je prostovoljno odločil za sprejem sovjetskega državlja n s t v a , ker smatra, da je komunistični gospodarski sistem za “malega človeka” boljši od kapitalističnega. Njegov oče v Združenih državah je dejal, da je vse skupaj brez dvoma komunistična propaganda, da pai sicer on ne ve nič o svojem sinu. Zadnje sporočilo od njega je dobil pred nekaj meseci iz Floride. ŽENEVA, Šv. — Razgovori zunanjih ministrov štirih velikih sil Se niso premaknili z mrtve točke. Zahodne sile so pripravile nov predlog, ki go bodo stavile sovjetskemu zun. ministru Gromiku danes J na tajni seji in jutri na javni. Ameriška Domovima * "V—»M > -Vtl 8117 St. Cl»ir Ave. HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Oble National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ‘ NAROČNINA« ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 137 Mon., July 20, 1959 K mezdnim pogajanjem y jeklarski industriji Ko so.se začela pred dvema mesecema mezdna pogajanja med jeklarsko unijo in jeklarnami, sta obe strani že preje napovedali v javnosti, da bodo pogajanja zelo napeta. Napoved se je uresničila, pogajanja so padala iz ene krize v drugo. Povod zanje so dale navadno le malenkosti, do pravih razgovorov je prišlo šele zadnje dni in ti so odkrili, zakaj je tako in ne drugače. Način pogajanj je pokazal vsaj tistim, ki so od blizu sledili razgovorom, da smo prešli v novo dobo mezdnih pogajanj, ki smo jo mogli naslutiti že pri par prejšnjih štrajkih. Štrajk v industriji kavčuka je bil izredno dolg, pogajanja ves čas zelo napeta. Podobno sliko so nudili štrajki v industriji poljedelskih,strojev in v letalskem prometu. V vseh teh slučajih smo lahko ugotovili, da so podjetja tista, ki so hotela imeti “novo dobo” v mezdnih pogajanjih. Podjetja so namreč mislila in rekla takole: celih 25 let so podjetniki skušali praviloma živeti v dobrih odnošajih z delavskimi unijami. Res je, da so bili pri mezdnih pogajanjih vsaj v začetku ,zelo nepopustljivi, toda končno so vendarle pristali na kompromise, ki so šli formalno na njihov račun, v resnici pa na račun konsumenta. Skoraj redna je bila prikazen, da so višjim mezdam sledile višje,cene; ako je prišlo do štrajkov, niso bili gospodarstvu nevarni, kajti zaloge v tovarnah in veletrgovinah so se izpraznile in produkcija je lahko ponovno zavrtela vsa kolesa. Podjetniki niso nosili nobenih stroškov za mezdne sporazume, ker so jih lahko tiho in mirno prevalili na konsumente. Danes je položaj drugačen. Predsednik Eisenhower, njegova administracija in vsa javnost je začela odločno pov-darjati .stališče, da povišane mezde ne smejo biti povod za povičanje cen. Podjetniki so hitro razumeli, da bodo sporazumi z unijami končno vendarle morali iti samo na njihov račun. Zato so sklenili, da se postavijo po robu vsem zahtevam delavskih unij, ki bi ogrožale obseg njihovih dosedanjih dobičkov; na tihem še zmeraj gojijo željo, naj bi njihovi dobički rastli ravno tako hitro kot delavske mezde. Podjetja so obenem prepričana, da za njihovo nepopustljivost govori veliko okoliščin, ki jih preje ni bilo. Najpreje vidijo v odkritjih McClellanovega senatnega odbora o razmerah v unijah močen udarec po ugledu in vplivu delavskih unij. Sicer so lansko jesen volitve, pokazale, ,da imajo unije v javnosti še zmeraj velik ugled, toda to podjetij ne moti. Podjetja hočejo dalje izrabiti v svojo korist vsa tista gibanja, ki zagovarjajo misel, da visoke mezde rodijo indirektno nevarnost za inflacijo, češ višjim mezdam sledijo višje cene, ker delavstvo ne-dela več kot preje, zato pa je boljše plačano. Nekaj resnice je v tej trditvi, toda ne toliko kot trdijo podjetja. Končno ugotavljajo podjetniki, da senavno velike unije nahajajo v velikih težavah. Zadnja kriza jih je zelo prizadela ; niti danes, ko je nova konjunktura na višku, niso zaposleni vsi unijski delavci. Dalje je pustila gonja proti unijam tudi nekaj sledi v unijskem gibanju samem. Unijski delavci gledajo kritično na postopke svojih tajnikov, ne izražajo pa svoje nezadovoljnosti na unijskih sestankih in ob času unijskih volitev. Linijske podružnice se rade upirajo centralnim vodstvom, kar se na zunaj jasno vidi iz velikega števila divjih štrajkov, ki jih glavna unijska vodstva včasih le s težavo krtVijo. Končno je moderna proizvajalna tehnika s svojimi odkritji zmanjšala število in pomen delavstva za industrijsko proizvodnjo. Industrija bo potrebovala vedno manj, toda vedno bolj izvežbane delavce. Na drugi strani pa unije le s težavo organizirajo nove postojanke v podjetjih, so v vedni nevarnosti, da jim taki poskusi spodletijo. Skratka: podjetja mislijo, da je prišel čas, da pokažejo zobe delavskim unijam. Tega mnenja so tudi jeklarne. Šele zadnji teden pogajanj so njihovi zastopniki prišli s pravo barvo na dan. Zahtevali so, da mora unija najpreje pristati na celo vrsto sprememb v dosedanji pogodbi, ki regulirajo delovne odnose v jeklarnah. Ako bi unija sprejela to zahtevo, bi jeklarne dobile možnost, da kar po svoje vklenejo jeklarje v proizvodni proces. Jeklarne trdijo, da je to neobhodno potrebno, kajti drugače ne morejo modernizirati proizvodnje jekla. Unija je to zahtevo gladko odbila, češ da pridobljenih pravic ne more zgubiti, saj tako nimajo nobene zveze s delovno storilnostjo, akoravno jeklarne ravno to trdijo. Jeklarne zahtevajo dalje, da morajo biti uvedene gotove kazni za takoimenovane divje štrajke, kar se nam zdi pravilno stališče. Jeklarne zahtevajo dalje, da se delavci odpovedo poviškom mezd, ki izvirajo iz naraščanja draginje. Take poviške so imeli po dosedanji pogodbi. Unija je to zahtevo gladko odbila. Šele potem bi bile jeklarne pripravljene, da se razgovarjajo o nekaterih zboljšanjih v socijalnih dajatvah, ki naj stopijo v veljavo že prvo leto nove pogodbe. } &»■ AVI TONE S j BESEDA IZ NARODA >♦»'1'*♦»*♦*♦♦*l »**♦♦*** I I * I >**»**'»**ttM»*+***IHI'.M tih. Ljubil je petje in bil član prejšnja leta pevskega zbora fare sv. Jožefa. Zanimal se je za vse. Dosegel je lepo častitljivo starost malo manj kakor 80 let, a je še veliko prezgodaj odšel od nas. Pogrešamo ga in še bolj ga bomo, ko se bodo x’azne potrebe oglašale in bodo zahtevale dela in požrtvovalnosti za razne zadeve. V soboto 27. junija je bil pokopan ob veliki udeležbi občinstva iz cerkve sv. Jožefa in je bil položen k večnemu počitku na našem hribu na farnem pokopališču sv. Jožefa, v katerem parku je bil pokojni Jože večkrat vesel na raznih društvenih in farnih prireditvah, imel tam večkrat navdušene govore, ali pa je veselo prepeval v družbi prijateljev lepe slovenske pesmi. Tudi cb takih prilikah ga bomo pogrešali.- Za njim bo ostala praznina, ker ni mnogo več ljudi med nami, ki bi bili sposobni tako spretno hoditi po njegovih stopinjah, kakor je znal on. Naj blagi pokojnik spava v miru, dokler ne pridemo še mi drugi za njim v večnost. Raj in pokoj mu! * JOLIET IMA ZDAJ MORSKO. ZVEZO. Koncem junija je bil odprt in izročen prometu znanj St. Lawrence prekop in plovba Velikih jezerov v severno osrednjem ozemlju Zdr. držav je dobila pot v Atlantsko morje in obratno pot iz Atlantika v jezera. Ker pa vodi kanalska plov-bena pot iz Chicago skozi Joliet, naprej po illinoiški nižavi v reko Mississippi, po isti pa doli v mehiški zaliv, je tako postalo mesto Joliet po vodni plovbi zdaj spojeno z morji. Ta dogodek je zelo važen z gospodarskega stališča za naše me. sto in njegovo okolico, ker v mestu in okolici je že zdaj veliko ki tu obratuje- Joliet, 111. — Nk dan Janeza Krstnika, je zgodaj v jutru žalostno zapel zvon sv. Jožefa zadnjo uro spoštovanemu in uglednemu rojaku Mr. Jožefu Zalarju, glavnemu tajniku K. S. K. Jed-note. Vedeli smo sicer, da mu je več zadnjih mesecev nagajalo zdravje, vendar smo mislili, da bc okreval in da mu bo dano še nekaj let med nami. A Božja Previdnost je odločila drugače in ga poklicala v večnost. Pogreb je imel v oskrbi znani Težakov pogrebni zavod, kjer je ležal na mrtvaškem odru. Ker je bil pokojnik zalo znana osebnost med nami in v vsem mestu in okolici, so ga prihajale kropit velike množice naših in drugih narodnosti ljudje. Tako tudi pogreba se je udeležilo številno občinstvo vseh raznih stanov od blizu in daleč. Podrobnejši opis o pokojniku bo gotovo obširno opisalo jedno-tino Glasilo “Ameriški Slovenec.” Pokojnik je dospel v Joliet leta 1908, ko je bil na pittsburški konvenciji K. S. K. J. istega leta izvoljen za glavnega tajnika. Preje pa je bil v Forest City, Pa. V Jolietu je bival okrog 51 let in se je živahno udejstvoval v vseh raznih zadevah domačega slovenskega življenja, kakor tudi javnih zadevah političnega življenja mesta, občine in- vsega okraja. Bil je večkrat izvoljen v razne javne urade in je s svojim ^raznih industrij pokojni pater Kazimir Zakrajšek, pater Aleksander Urankar in še nekaj drugih in zdaj tudi naš jolietski klicar Mr. Jože Zalar, se mi zdi, da nas ameriške Slovence čas potiska v neki kot. Ali se bomo znali iz tega kota, v katerem ni nič preveč kake narodne živahnosti izmotati, ali bomo v njem obtičali in čakali, da tudi nam zatrobi tromba večnosti? Ne mislim, da smo že čisto na 'koncu, je še življenja v nas, ampak živahnost pojenj uje, te ni več. Smo brez vsakih gesel, gesel živahnega življenja, ki je vredno dela, žrtev in bodočnosti. Na polju slovenstva se čuti neki zastoj rodoljub j a. še se oglašamo pri društvah in organizacijah, ampak vse gre le v eno smer za gospodarstvom, ki je sicer potrebno, ampak sama skrb za “suhi dolar” je nas. Udarnih gesel, ki naj bi udarjali idejno in pov-darjali zakaj je življenje vredno življenja in da skrbimo za najdaljši mogoči narodni obstoj, teh nimamo več, zato pa slovenstvo postaja med nami, kakor stara lipa, ki usahuje in se v vrhovih že suši. Na nas vseh je, ki še dihamo in brcamo po polju slovenstva, da začnemo resno misliti in skp-šamo najti kake injekcije, ki naj nas pozive in nam dajo novega življenjskega soka za slovenstvo. Na delo torej vsak, ki mu je še kaj za slovenski napredek med nami! * LEP VZGLED IN POBUDO nam daje naš stari izkušeni borec za slovenstvo in slovanstvo veleč. g. zlatomašnik J. M. Trunk, ki v “Amerikanskem Slovencu” teden za tednom objavlja svoje “Pisano polje.” Iz njegovih komentarjev in razprav diha slovanska navdušenost, o kateri mogoče nekateri mislijo, da ni za drugam, kakor snov za kake stare zapečkarje, da še o njej kaj govore. A ni tako! Pisatelj Trunk s svojim komentarji stalno opozarja na slovanstvo, katerega .so drugi narodi hoteli imeti vedno zaplankanega, da bi ne imel nobene priložnosti do napredka, kakoršne so imeli in še imajo drugi narodi po svetu. Pisatelj Trunk je danes najglasnejši klicar, ki probuja slovensko narodno zavest. Brez močne narodne zavesti ni obrambe proti potujčevanju. Pisatelj premnogokrat povdarja in kaže, kako ugonabljajo slovenstvo Nemci na Koroškem, Italijani ob Jadranu. Slovenci so jim na potu, ker tujci so lačni njihove zemlje. Pisatelju veleč. g. Trunku moramo biti vsi Slovenci hvaležni za njegov trud in delo. Naj ga nam Bog ohrani še mnogo let, da bi nam še in še pisal in nas budil in navduševal za slovenstvo in slovanstvo! Tone s hriba. tev vsega potrebnega. Pozdravljene! ! ; Mrs. Roberts. Za faro Sv. Petra pri Ilirski Bistrici so darovali Dale bi tudi nekaj boljše mezde, toda to šele ,v drugem letu kojni Mr. Anton Grdina, za njim mo imele dovolj časa za uredi-pogodbe. KaJco nepopustljive so postale jeklarne, se je videlo ravno v zadnjih par dnevih pogajanj. Unija je na Eisenhow-erjevo inicijattvo stavila par začetnih inicijativnih predlogov, ki naj bi premostili prepad med obema nasprotnikoma, jeklarne so vse predloge odbile, češ, čaš za pogajanja je že minul, v par urah se ne da doseči tudi pri najboljši volji tako obsežen sporazum, kot je mezdna pogodba med unijo in jeklarnami. Kot se vidi, so se jeklarne postavile na stališče, da mora unija najpreje kapitulirati v vseh tistih točkah, ki so jeklarnam najbolj pri srcu, potem šele,bodo prišla na vrsto pogajanja o povišanju mezd in zboljšanju socijalnih služb. Zastopniki jeklarn tudi z besedo niso omenili, da se boje grožnje ,s štrajkom. Je to lahko razumljivo. Jeklarne imajo tako proizvajalno sposobnost, da lahko tekom 10 mesecev izdelajo toliko jekla, kolikor ga celo leto rabi dežela in še ostane precej za izvoz. Poleg tega so se vse metalne tovarne dobro založile z jeklom in bodo lahko par mesecev v polnem obratu tudi brez pritoka jekla. Okoli sedanjih mezdnih pogajanj v jeklarski industriji se je torej zadnje čase nabralo toliko novih okoliščin, kot že 25 let ne. Jeklarne mislijo, da te okoliščine govorijo v njihovo korist, unija si pa ne bo dala iztrgati iz rok tistih pridobitev, ki jih ima že po zadnji pogodbi. Odnosi med unijo in jeklarnami bodo dolgo časa trpeli pod vtisom sedanjih mezdnih pogajanj^ pa naj do nove pogodbe pride po kratkem ali šele po dolgem štrajku. Mezdna pogajanja sama bodo imela tudi vpliv na sedanjo konjunkturo in na bodoča mezdna pogajanja v drugih gospodarskih panogah. Jeklarne vedo, da se bodo po njihovem vzgledu ravnali tudi drugi poslodavci, unija ve, da bo njena taktika pri pogajanjih .služila za vzgled drugim unijam. Javnos.t pa mora biti na drugi strani zadovoljna, da je vendar enkrat prodrlo načelo, da se morajo podjetniki in delavci pri mezdnih pogajanjih ozirati tudi na interese konsumentov. Ako je ta okoliščina izzvala napete odnose med podjetniki in delavci, ni prijetno, ni pa to prevelika žrtev, ako ima od nje koristi 170 milijonov ameriških konsumentov. vplivom rad pomagal našim rojakom v mnogoterih političnih zadevah. Njegove vsestranske zasluge za jo. Zveza z morji bo promet sigurno zelo pospešila, ker marsikateri tovor je bolj pripraven in cenejši za prevoz po vodni poti, K. S. K. Jednoto so nam Joliet- nego po železnicah in drugače. V čanom, kakor tudi vsej sloven- nekaj letih se bodo pri tem goto- pokazali dalekosežni gospo- ski Ameriki dobro znane. Velike zasluge si je stekel tudi za staro domovino, za katero je veliko naredil tekom prve in druge svetovne vojne in potem, ko sta vojni bili končani. Nanj kot upravitelja in voditelja Jednote se je vse obračalo za vse razne pomoči. In vsaki potrebni zadevi je rad posvetil svoj čas in delal za isto. Rad je sodeloval tudi pri kulturnih nastopih, posebno preje v njegovi mlajših moških le- vo darski uspehi. * ALI SMO ŠE, ALI NAS NI ’VEČ? To vprašanje včasi stopi pred me, ko opazujem v tisku in po drugih virih razne aktivnosti, gibanja in delovanja med nami ameriškimi Slovenci. Odkar tako naglo odhajajo od nas naši pijonirji in med njimi vidnejši glasniki našega naroda. Odkar je utihnil pred letom in pol veliki narodni buditelj in klicar po- članicam Oltarnih društev slovenskih župnij Cleveland, O. — Kakor vsako leto bomo tudi letos poromale na prelepe Ameriške Brezje k Mariji Pomagaj v Lemont, da svojo nebeško mater poprosimo za pomoč v svojih težavah. Odpotovale bomo 14. avgusta zvečer s Terminal postaje v mestu. Tam se bomo zbrale med 10. in 11. uro. Vrnile se bomo v ponedeljek zjutraj. Cena za prevoz je $21.00. Kdor bi se nam želel pridružiti, to lahko stori. Prijave sprejemajo za faro: sv. Vida Mrs. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave., HE 1-9108, Marije Vnebovzete v Collin-woodu Mrs. Pierce na Holmes Ave., MU 1-2568, Cleveland, O. — Za faro sv. Petra pri Ilirski Bistrici so darovali še sledeči: Po $5: Drenik John, Gerl Andrej, Mrs. Mili Silbicer, Mrs. Mary Cekada, Mrs. Antonija Ro-lih; Po $2: Mrs. Lube, L. Rolih in neimenovan. Skupno je bilo nabranega $31. Vsem darovalcem iskreni Bog plačaj! Frank Stefančič. Zlati jubilej češkoslovaškega Orla Petdesetletnico je obhajala letos naša bratska organizacija, češkoslovaški Orel. Leta 1909 so njeni prvoboritelji v Olomucu ustanovili samostojno katoliško telovadno organizacijo, kateri so dali ime “Orel,” po vzorcu našega' slovenskega Orla, ki obstoja že od leta 1906, Med obema organizacijama, slovenskim in češkim Orlom, so obstojali živahni stiki že od vsega početka. Posebno so se pa povečali ti stiki v Kromerižu (Moravska) leta 1912, ko se je delegacija slovenskih Orlov v krojih udeležila njihovega zleta v omenjenem mestu. Takoj naslednje leto, o priliki slovensko-hrvat-skega katoliškega shoda torej 1913-ega v Ljubljani, pa je pripeljal posebni vlak v slovensko prestolnico okrog 500 čeških Orlov in Orlic, ki so nastopili v sprevodu in pri javni telovadbi. Prva svetovna vojna je prekinila vse zveze, ki so se'hitro po vojni, leta 1919 zopet obnovile. Močno zastopstvo čeških Orlov in Orlic je prišlo na I. slovanski orlovski tabor v Mariboru leta 1920. Leta 1922 se je nad 1200 slovenskih Orlov in Orlic udeležilo slovanskega orlovskega zleta v Brnu. Leta 1928 je bila na ljubljanskem zletu slovenske orlovske zveze zastopana zopet delegacija čeških Orlov. Naj večja udeležba iz Jugoslavije je bila leta 1929 o priliki svatovaclav-skih dni Orlovstva v Pragi. Kmalu nato so bili stiki med obema organizacijama oficijelno (neoficijelno smo obdržali še vse stike) prekinjeni, ker je kralj Aleksander razpustil našo orlovsko organizacijo. Še enkrat so bili češkoslovaški Orli in Orlice v Ljubljani in sicer na mednarodnem mladinskem taboru, ki ga je priredila Zveza fantovskih odsekov leta 1938. Tedaj je bila udeležba naših severnih bratov in sester na naših tleh, največja. Druga svetovna vojna je zopet prekrižala vse načrte, ki sta jih napravili obe organizaciji. Po končani vojni sta namesto svobode, tako v njihovi, kakor v naši domovini, zavladala srp in kladivo, katera vihti brutalni in brezobzirni komunizem nad vsemi narodi za železno zaveso. Zalo je organizacijsko delo v teh deželah sedaj nemogoče, ker so dovoljene samo komunistične in po komunistih vodene organizacije. Pojavile so se radi tega katol. telovadne organizacije v emigraciji in češkoslovaški Orel je brez dvoma najmočnejša kulturna telesnovzgojna organizacija v zamejstvu. Vsled tega ji je bilo možno izvesti tako lepo proslavo o priliki petdesetletnice, ki se je vršila letos 23. maja v Chicagu. Oglejmo si nekoliko kakšna je bila ta proslava, kako je izpadla in kdo je sodeloval. Predvsem bi omenil, do so izdali češki Orli za to priliko krasno spominsko knjižico, kjer v uvodnem članku hr. V. K. R. bili razni pozdravni govori, pevske in telovadne točke, predaja častnih diplom, recitacije itd. Pri akademiji, ki je bila v veliki sokolski dvorani v Chicagu, so poleg Orlov in Orlic sodelovali tudi Sokoli in Sokolice. V tretjem delu so objavljeni pokrovitelji prireditve. Naš nadpastir, ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman, je na častnem prvem mestu, nato sledijo drugi cerkveni in posvetni dostojenstveniki. Od Slovencev sta med pokrovitelji tudi dr. JožeBasaj in Ivo Kermavner. Dotaknimo se še nekoliko sporeda slavnostne jubilejne akademije. Omenil sem že, da so poleg Orlov in Orlic sodelovali tudi ameriški češki Sokoli in Sokolice. Sokoli so med drugim nastopili na drogu, Orli pa na bradlji. Najbolj značilno je, da so proste vaje ameriškega Sokola izvajali skupno Sokolice iz Chicaga in Orli iz Chicaga. S tem so oči-vidno hoteli pokazati svetu, da med Orlom in Sokolom ni razlike, kadar gre za skupno narodno stvar. Pri Čehih sicer ni bilo takega trenja med tema organizacijama kakor pri nas. Oni so bili pač bolj pametni. So sicer ločeno korakali, a kadar je šlo za splošne državne koristi, tedaj so se borili skupno. Pri nas je vladalo v času med prvo in drugo svetovno vojno neverjetno veliko sovraštvo med Orlom in Sokolom in prav zato ni bUo mogoče doseči nobenega sporazuma s Sokolom. To je bila zasluga v glavnem gotovih prenapetežev v Sokolskih vrstah, katerih ni bilo ravno malo in ki niso poznali nobene strpnosti. Samo oni so hoteli biti vedno na vrhu in nihče drugi! Kakšen vik in krik so zagnali ravno ti krogi, ko je kralj Aleksander prevzel pokroviteljstvo nad orlovskim zletom v Pragi leta 1929! In sedaj igrajo isti kraljevi Sokoli pri telovadbi prvo vijolino v današnji Jugoslaviji. Pri roki imam namreč koledar telovadne zveze Slovenije za le 1949, kjer so poimensko navedeni vodilni slovenski kraljevi Sokoli s funkcijami, za katere so bili izvoljeni v telovadni organizaciji, ki se imenuje “Partizan.” . Zanimivo bi bilo vedeti koliko se Tito zanese na pomočnike take vrste. Da bo od-vrnjen vsak sum, da se morda v stvari pretirava, navajam-danes spet en dokaz. Ko se je leta 1922 poročil kralj Aleksander, je bila povabljena na to slovesnost tudi Jugoslov. orlovska Zveza, ki je poslala v Belgrad svojo delegacijo v krojih, že prireditelji, ki so imeli skrbeti za to, kje bodo stala iv špalirju posamezna zastopstva, niso bili naklonjeni orlovski delegaciji. Ko smo se končno le “vrinili” v špalir poleg neke sokolske župe iz južnih krajev (kolikor se spominjam so imeli napise Užice), nas le-ti niso takoj spoznali. Ko so ugotovili kdo in odkod smo, so nas začeli izrivati v ozadje in med prerekanjem so nam očitali, da smo proti kralju, proti državi itd. Mi smo odločno protestirali, toda oni so svoje zatrjevali naprej rekoč: “Mi znamo tačno, j er so nam to kazali naša brača Sokoli iz Slo-venačke.” Ivo Kermavner- sv. Lovrenca v Newburgu Mrs A. Kic na 3558 E. 81. St., MI podaja nekak historičen pregled 1-5369, jpod naslovom: “Zlati jubilej če- sv. Kristine v Euclidu Mrs. K. 'šloslovaškega Orla-prednja stra-Roberts na 905 E. 237 St., RE l-'za krščanske telesne vzgoje. “Na-4922. J to sledi (spored akademije, ki je Priglasite se čim prej, da bo-j obsegala 19 točk in pri kateri so Ukradena hiša Gradnja hiš se je v našem času zelo poenostavila. Tehnika je že tako 'napredovala, da. ti pripeljejo na kolesih posamezne dele poslopja, jih sestavijo in hišai je izgotovljena. Angleška policija v Croydonu je pa morala ugotoviti, da se hiša z —• isto lahkoto more tudi — odnesti. Neznanci sc prišli ponoči pred stavbo, sestoječo iz kuhinje, dveh sob in kopalnice, naložili vse na avtomobile ter j° odkurili. Ko je naslednje jutro prispel lastnik, da se vseli, hiš0, ni bilo več nikjer. — En grm kavovca da na okoli 2,000 zrn, kar da približno en funt žgane kave. FRANC JAKLIČ: SIN mmmmm v. S pogačo so tukaj. Ko so bili Košičkovi saimi, slečejo brž Peterčkai. Nosečka je pravila, da je tisti otrok, katerega ne slečejo precej, ko ga prineso od krsta, preveč gizdav in si ob nedeljah neče slačiti praznične obleke- “Ali ga sedaj smem podojiti?” vpraša čez nekaj časai Uršika. Ker ni bilo zadržka, so ji hoteli dati otroka. Kako radostno ga je sprejela in poljubila, Potem pa hotela k sebi pritisniti. “Na desno stran deni otroka, ne na levo!” zavpije mati ravno o pravem času. “Prvič ga rnoraš imeti na desni: ako bi ga imela na levi, bil bi levičen. Odslej ga pa imej na desni ali levi, oboje je dobro.” Uršika je bila materi hvaležna, ker jo je zopet obvarovala usodne neprevidnosti. Hišna mati je že dalj časa pitala nekaj starih kokoši, od katerih se je nadejala najslastnej-še in najmočnejše juhe. Z na-brušenim nožem se spusti med kokotši in sleherni dan je eni končala življenje. Otročnica je pila neslano in Precejeno juho, mož pa je glodal kosti in si mislil: “Kako je Prav urejeho na svetu, da mati CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE SCHILLER PARK BY OWNER 6 room brick home, 3 bedrooms, tile Utchen and bath, gas heat, full base-mcnt, side drive with 1 Vz car garage, redwood storms and screens. GLadstone 5-5118 ______________________________(138) GROCERY STORE—in Berwyn, good established business 11 years. 5 rooms in rear. $4000 and inventory. Occupancy 1st of September. Call STanley 8-9113. (137) G ROOMS — 6 bedrooms up. 1 down, excellent condition, 2 full baths, gas hot water heat, cabinet kitchen, garage, 50 ft. lot. Vicinity 85th and Morgan. $21,900. By owner. Call TRiangle 4-2027. (139) business opportunity Fowling alley — ie automatic Unes, now being remodeled. Good established bu'siness". North side location. PE 0-1585. (137) lASTEE FREEZE — Drive in, parking area, good going business, established 3 years. Burgers, Hot bogs, etc. Western suburb. Call GUnnerson 4-7068. GLEANING and TAILORING — Excellent neighborhood business. Established 25 years. Good tailoring trade. Priced low for immediate Sale- KEdzie 3-6215. (138) S STATION —- for lease. Major rand. Steady mechanical work. 3 ays with drive-thru wash rack. ■ Cy stock, equipment only. 2934 V/- 63rd St., GRovehill 6-3134. ____ (137) bAR . RESTAURANT Ucation. ness. Priced bAlisad Busy Loop Good established busi-Gross $200 to $300 a day. low Terms. By owner. — e 5-3225. (137) °CERY — Established 19: years. Good going business. Chicago and estern. 6 rooms on 2nd floor. Brick t’nilding. 2 car brick garage. Owner ^J^tn-ing ARmitage 6-3460. |139) kkECTRic MOTOR REPAIR SHOP— New ho --me with connection to shop. xeellent established business. Lo-cati°n in N.W. suburb. Beautiful andscaped grounds. Call owner. Nt 7-8503. , (139') mmmmmmmg ne sme precej jesti mesa!” Imeli so vsega dosti; zato ni nedostajalo ničesar, kar so potrebovali ob tistih dnevih. Ka-melice si je bila Uršika že sama pripravila in pila je prve dni kameličen čaj namesto vina, katerega si je seveda želela. Ko se je njena mati prepričala, da je hči v dobrih rokah, se poslovi, naročaje še hčeri, kako se mora varovati. “Mati, nič se ne bojte; take reči vse dobro urnem,” jo potolaži Nosečka kaj priliznjeno in gre mater še nekoliko spremit, kar seveda ni bilo zastonj-“Iz Zlatega repa bodo čez tri dni pogačo prinesli,” pove skrivaj hišni materi, ki se je motala pred pečjo, “ Zvedela sem ravnokar od matere.” Nosečka je imela dober vid in še boljši nos; vse je videla in vedela; vse je vodila ob takih prilikah. In mati pove očetu: “Stari, iz Zlatega repa bodo s pogačo v treh dneh tukaj! Preskrbita kaj pijače!” In stari pravi mlademu na samem;: , “Peter, stopi k Strnadki in kupi vina, saj vidiš, kako je! — Njo bo žejalo noč in dan, kakor vsako tako žensko, in vode ji menda ne boš ponujal. Pridejo tudi botri in botre in bližnji sorodniki. S čim jim postrežeš, ako ne bo pri hiši kaplje vina?” “Vi pojdite, ker ste vajeni in poznate vino!” “Ali jaz? — Zakaj? — Sedaj si mož, gospodar! Ne bilo bi lepo, ako bi moral jaz vse. — Sam pojdi in postavi se, saj se lahko! ” “Koliko pa čem kupiti vina?” “Kaj to vprašaš!? — Dve lod-rici, manj ne- — Zakaj si pa dobil sina, če se treseš za vino? — Toliko moraš imeti vina, da ga ne bo le ona srkala,, ampak ga tudi komu natočiš, da ti napije srečo. — In satn si ga tudi privoščiš kak kozarec. — Kadar pa dobiš hčer, eno, dve, tri ali ..., vendar te pa Bog ob-vari tolike nesreče, takrat kupi vina le eno lodrico, ker nikogar tie bo, ki bi ti voščil srečo zaradi hčere.” Peter poišče denar in popoldne krene k debelušni Strnadki pokušat vino. Pokusil je vino iz vseh sodov, naposled pa le ni vedel, katero bi bilo najboljše. Čutil je, kako je še neizkušen-“Katero najbolj jemljejo?” vpraša potem. Ko mu zgovorna Strnadka pove, kakšno vino je najboljše za take prilike, kakor je njegova, sedaj, in katero vino jem-(137) [Ijejo najbolj, pravi on: “Pa še nam onega natočite!” “Kaj imate?” “Sina!” “O, tristo litrov!” zakolne Strnadovka. “Bo pa ta posoda premajhna! Kaj ne, dve lodri-ci, kakor je mera?” “Kajpak, da ne porečete, da ji še vina ne privoščim!” Vino je bilo izbrano in kupčija narejena, Peter pa le ni še hotel domov, ampak se vse-de k mizi in pokliče vina. Veselje in ponos, da ima sina, sta zahtevala žrtev. Pil je vino, ponujal piti vsem v gostilni in celo klical znance, ki so prihajali pod okno. “Bog te živi! —• Bog’ ti ohrani sina!” so mu napivali in ga izpraševali, kako je ženi in sinu. Preden gre dobre volje od Strnadke, ga pokliče še en liter. “Tega, mati Strnadova, nesem domov za pokušnjo, da bodo videli, kako kapljico sem izbral. — Jutri, ko pripelje vino, vrnem steklenico.” (Dalje prihodnjič) JULY 1959 w t r * 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II LV-T 12 13 14 15 16 17 18 Je 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 23.-24.-25.-26. — Farni karneval pri Sv. Lovrencu na E. 80 St. in Union Ave. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Kaliopovi farmi svoj piknik. AVGUST 2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “slovenski dan” na farmi sv. Jožefa. 30.—Dramatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan priredita skupni piknik na farmi sv- Jožefa. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. dom una 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom. 17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.” i’ 25.—Pevski zbor PLANINA pri redi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. 31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. V igralnici Monfe Carla Kneževina Monaco se menda njega sedi na eni strani njegov sramuje hazardne igre, od kate- tajnik, na drugi pa stoji komor-re v veliki meri živi. Prospekti ni sluga, ki 'zapisuje “permanen-in reklamne brošure vsebujejo ce,’ vrstni red vrženih številk, temeljite podatke o oceanograf- J od treh skupin, v katere se skem muzeju in eksotičnem vr- delijo obiskovalci kazina, od tu, o knežji rodbini Grimaldi, ljudi, ki igrajo dopoldne, popol-športnih prireditvah in podob- dne in zvečer, so večerni igralci nem, kazina pa skoraj ne orne-1 najštevilnejši. Večina, pred, njajo. 290 strani debela propa- j Vsem ženske, stavi vsevprek, i-gandna knjižica posveča kazinu gralci pokrivajo z “žetoni’ (po-komaj dve dobri strani, pa še to 1 sebnimi igralnimi markicami, ki naj več le arhitekturi, jonskim J jih kupiš pri vhodu) posamezne stebrom kazina, gledališču in | številke ali kombinacije številk, slovtemu baletu. Igralnico orne- | švigajo od mize do mize, stavijo nja en sam stavek. To je vse. Besedo ruleta zaman iščete v knjižici. V resnici pa je kazino še danes središče Monaka, vsa pota vodijo vanj. Kdorkoli pride v Monte Carlo, mora pač iti tudi v kazino, pa čeprav je še tako načelen nasprotnik hazardne i-gre. Ni čuda, če je v kazinu vedno dosti tujcev. Seveda se je danes v Monte Carlu marsikaj spremenilo. Nekdanjega vzdušja Dostojevskega ni več, zaman se oziraš po pravljično bogatih ruskih velikih knezih, ki v hipu poženejo milijonsko premoženje; v kazinskem parku se ne ustreli nihče več. Naša plitva doba ne jemlje več resno niti rulete. To se vidi zlasti v površni obleki obiskovalcev. Smoking imajo skoraj le še uslužbenci-krupjeji. Največja privlačnost je še od časa do časa Churchill, ki z vidnim užitkom sedi pri mizi, katere najmanjši vložek je 1000 frankov.. Dobiva skoraj vedno, najrajši stavi na številko 17. Poleg hkrati pri več mizah in izgubljajo pogosto pregled nad svojini vložjki. Zanimivo je opazovati, kako igralci ure in ure študirajo razne sisteme z nepremičnimi obrazi in začnejo stav-ti šele po obšrnih beležkah in računih. Želijo pač zgubiti denar na strogo znanstveni način in ne kar tja v en dan. In ker so natančno preučili vse verjetnostne račune1, je res nerazumljivo, kako se ruletni kroglici vseeno posreči iti preko vseh teh pravil. Druga skupina igralcev, popoldanska, pride povečini z avtobusi iz bližnjih francoskih in italijanskh krajev, prihajajo pa tudi letoviški gostje. Čeprav posameznik ne izgubi dosti, mora biti skupna vsota že kar znatna. Saj pride na primer v poldrugi uri običajno okoli 90 avtobusov, z vsakim vsaj 32 potnikov. In če | krupje napreduje toliko, da lab se zdi, da ni težko najti sreče pri ruleti. Najbolj zanimiva skupina pa so jutranji igralci. Pojavijo se že pred deseto uro in čakajo, da se kazino odpre. To so poklicni igralci, ki so žle izgubili v igralnici manjše ali večje premoženje, ostali denar pa uporabljajo zdaj za to, da od rulete živijo. To nikakor ni nemogoče in niti ni tako težko, treba je pač imeti majhen kapital in človek se mora zadovoljiti vsak dan z majhnim dobičkom. Pod nobenim pogojem pa se igralec ne sme pustiti zapeljati igralni strasti. Ti profesionalci so resni, stvarni ljudje med 50 in 75 leti, žensk je med njimi le malo. Vsak drugi nosi trak častne legije, ki ga je gotovo tudi zaslužil. V nasprotju z večernimi igralci, ki običajno zaupajo svoje zlož-ke krupjeju, stavijo ti gospodje sami. Najljubši vložek jim je navadno 200 frankov: to je tudi najmanjši. V izjemnih primerih pa tvegajo na mah tudi 5000 ali 10,000 frankov. Njihova igra ne kaže nobene lahkomiselnosti ali razburjenja. Tb prav za prav že ni nobena igra več, ampak trdo delo. Včasih se tudi dopoldne znajde v igralnici nekaj klepetajočih in smejočih se turistov. Profesionalci jih kritično pogledajo in igrajo dalje. Po največ eni uri igranja vstanejo in odidejo. Njihovo delo je za ta dan končano, zanje velja sedemurni delovni dan. Težko je reči ali igro ljubijo ali sovražijo, verjetno tega niti sami ne vedo. Prve poklicne osebe v igralnici pa so seveda krupjeji. Za vsako mizo so štirje, na vsakem roncu po eden, dva pa izmenoma vrtita ruletno kolo. Nekoliko vzvišeno sedi še peti krupje, takoimenovani šef. Krupjeji spravljajo zaigrani denar in izplačujejo dobitke, hladnokrvno, pa naj gre za 1000 frankov ali za milijon. Če se srečni dobitnik izkaže hvaležnega z napitnino v žetonih, oživijo in se v zboru zahvalijo “Merci pour les employes!” i Kazino zaposluje zdaj pri ru-!eti sami 277 oseb in 30 pri mizah, kjer igrajo baccarat. S pisarniškimi uradniki, blagajniki, paži, natakarji, služabnik itd. je v kazinu zaposlenih skupno 900 ljudi. Kdor hoče postati krupje, mora biti prej dve leti v kaki drugi kazinski služb. Nato šele pride v šolo krupjejev, kjer se nauči predvsem najpotrebnejših besed tujih jezikov, potem pa šele strokovnih predmetov “chemin de fere,” “trente et quarante” in “crapsa,” od Američanov prinesene igre na kocke. Traja pa še nekaj časa, preden mladi žeton! Robec mui mora vidno moleti iz zunanjega prsnega žepa smokinga. V službi ne sme imeti pri sebi niti žetonov niti denarja. Tudi ne sme z ničemer pokazati, da pozna po dvoranah razdeljene zasebne detektive. Vsaka miza začne igro z žetoni, katerih skupna vrednost znaša najmanj 3 milijone frankov. Razbiti banko, to je dobiti več kot banka lahko izplača, je danes nemogoče. Naj se zdi karkoli, banka izplača vsak znesek in igra se nadaljuje. Tudi za pri mer kratkega stika je poskrbljeno: kazino ima lastno elektrarno, ki jo takoj vključijo, brž ko je potrebno. Krupje je donosen poklic. Mnogo krupjejev ima lastno hišo in svoj avto. Visoke napitnine pa razdelijo po določenem ključu med vse, tako da pride povprečno od tisoč frankov na posameznika 30 frankov. Pompozno oblečeni lakaji, ki obiskovalcem prižigajo cigarete iri podobno, pa dobljeno napitnino lahko vso obdržijo. Prebivalci Monaca so državljani posebne vrste. So modri in previdni ljudje. Ne služijo vojakov, ne plačujejo davkov, vstop v kazind jim je prepovedan. Njihova blaginja sloni na neumnosti drugih, zato jim je življenje gotovo še prijetnejše. izgubi vsak le 2000 frankov, so izgubili vsi skupaj v poldrugi uri dva milijona frankov. Tako gre uro za uro, dan za dnevom. Nekateri dobivajo, drugi zgubljajo nekateri dobijo celo toliko, da ko vrti kolo pri ruleti. Njegovo vedenje se razna po strogih pravilih. Na noben način ne sme nikoli vtakniti rok v žep, lahko bi ga sumili, da je spravil kak igralni POKOPALIŠČE AVTOMOBILOV — V Anoki, Minn., čakajo stari avtomobili, da jih razrežejo za staro železo. Dekleti si ogledujeta vozila, ki so bila nekdaj ponos svojih lastnikov, in nemara mislita, kako kratka je slava vsega, kar pride iz človeških rok. V državi New York bodo gradili zaklonišča? Vojaški strokovnjaki Združenih držav sodijo, da bodo Združene države utrpele prvi atomski napad in imele pri tem strahovite izgube, vendar pa bodo ohranile toliko moči, da bodo lahko še vrnile napadalcu milo za drago in ga končno zmagale. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bi utegnil napad na Združene države zahtevati tudi do 60 milijonov žrtev, vendar doslej ni niti zvezna vlada niti nobena izmed vlad posameznih držav napravila načrta za zavarovanje prebivalstva. Ni to toliko vprašanje brezskrbnosti kot na eni strani prepričanje, da ni nihče tako nespameten, da bo atomsko vojno začel, na drugi pa, da je le z veliko težavo mogoče najti primerne rešitev. Gaitherjevo poročilo o potrebah narodne obrambe in kasneje Rockefellerjevo sta predložili gradnjo zaklonišč, ki naj bi prebivalstvo čuvala pred atomskim prahom in izžarevanjem, ki bi v slučaju napada uničila štirikrat več ljudi kot eksplozija in vročina atomskih in vodikovih bomb. Zgraditev zaklonišč po vsej deželi bi predvidoma stala od 15 do 20 bilijonov dolarjev. To je pa tolikšna vsota, da so se oglasili ljudje, ki trdijo, da je boljše, da to vsoto vtaknemo v oborožitev in okrepimo svoje oborožene sile v taki meri, da se nas nihče ne bo upal napasti. Newyorški guverner Nelson Rockefeller je kot prvi prišel nedavno s predlogom o obvezni gradnji zaklonišč. Napovedal je, da bo predložil državni zakonodaji, naj uzakoni, da morajo vse nove hiše in javna poslopja imeti primerna predpisana zaklonišča proti atomskemu prahu in izžarevanju z vsem potrebnim v njih za štirinajst dni. Po podatkih, ki jih je izbral posebni odbor bi mogli privatniki zgraditi v svojih domovih zasilna zaklonišča in jih opremiti z vsem potrebnim za manj kot $200, če bi delali sami, če bi jih jim postavila podjetja, pa za kakih $500. Newyorško časopisje se je izjavilo proti guvernerjevi zamisli obveznih zaklonišč češ, da je najboljše varstvo dežele močna vojaška sila, ki bo sovražnika oplašila pred napadom. Ta je odgovoril, da sta volja in pripravljenost, ki ju kažemo s tem, da zgradimo r zaklonišča, morebitnemu napadalcu najboljši dokaz, da smo odločeni odgovoriti na silo s silo. Naša zaklonišča bodo napadalcu pokazala že v naprej, da svojega uspeha ne mo mogel doseči lahko, pove- čala bodo njegovo tveganje doseči uspeh z nenadnim napadom dc take mere, da se ga ne bo upal lotiti. Primerna zaklonišča proti atomskemu napadu so dopolnilo k močnim oboroženim silam, ki naj morebitnega napadalca zadrže pred njegovo namero, trdi posebni odbor, ki je po nalogu guvernerja celo vprašanje proučil. Treba mu je dati prav! HELP WANTED — FEMALE Sewing Machine Operators Must be experienced. Operators for ladies’ sports wear. Excellent piecework rate. Steady employment. BOBBIE BROOKS INC. 2230 Superior Ave. IM._ 0139) WAITRESS (SUPERVISORY EXPERIENCE) SALARY IF you are between the ages of 30-35. IF you have had a minimum of 5 years experience in quality food service. IF you have the ability to supervise and train others. Apply in Perspij After 4 p.m. KENNY KING'S , 3200 W. 117 (139) Zenske dobijo delo Ženska dobi delo Ženska, neporočena, ki se razume na prodajo v trgovini jestvin dobi delo; plača, hrana in stanovanje po dogovoru. UT 1-7780. (X) Ženska dobi delo Iščemo starejšo žensko, ki bi vodila gospodinjstvo in pazila na tri otroke v starosti od 5 do 11 let. Lep dom v naravi, ostalo po dogovoru. Prosimo, pokličite zvečer ali se zglasite osebno na 1265 Norwood Rd. —(138) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na Arlington Ave., je naprodaj enostanovanjska hiša, podkletena, z novim plinskim ogre-vom, tremi spalnicami, garažo in velikim vrtom. Kličite PO 1-6494. Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (x) Naprodaj Zaradi bolezni in starosti moram prodati že 15 let obstoječo delikatesno trgovino z dovoljenjem za prodajo vina in piva. Ni potrebno dosti denarja. Oglasite se na 4727 Payne Ave- (X) V najem 5 sob, primerne za stanovanje, ali zdravniške ali odvetniške urade. Zgoraj na 20070 Lake (Shore Blvd., čez cesto od cerkve sv. Križa. Zmerna najemnina. Kličite Andrew Knaus, AN 1-2011. (138) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe blizu cerkve sv- Vida, na E. 61 St., zgoraj. $48 mesečno. Nič otrok Kličite UT 1-2226 ali FA 1-9317. (143) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita •e do nas J0S. GLOBOKAR »86 E. 74th St HE l-6#0f ^KRIŠTOF KOLUMB ali M Odkritje Amerike BI ZGODOVINSKA POVEST MM II nehote zakrila, oči. Nekaka mistična groza jo je obšla in zaklicala je z nepopisnim navdušenjem: J •— Da Krištof, samo nebo te je zbralo za svoje orodje in te bode povsod varovalo. Jaz že slišim razlegati se tvojo slavo? . Za to ve samo presveta Devica. Pozno je že, — je naenkrat spremenila; svoj govor. Pojdiva skupaj, Krištof. Oče je odpotoval, a materi pa moreva zaupati; ona ve vse in bode sama še dala dober svet. Mlada dvojica je hitreje šla gori po stezi. Srečajoči ljudje so ju radovedno ogledovali in — Bodi češčena, Kraljica ne- bitje nekaj vleče k neznane- bes, zaklical je Kolumb, hitro mu?... Krištof, bojim se, da skočivši kvišku. Zaklinjam, se bodem kmalu izrinjena iz tvo-pri sv. Juriju, da si priborim sre- jega srca. čo, boril se bodem, dokler mi c- j in žalostno je pogledala v s sočustvom majali z glavami, staje kaj sil. Ne smem se na- njegov obraz. Kolumb jo je tiho kajti vsi so vedeli, da ponosni dejati, da bi mi poslala nebesa pogledal, z roko pogladil po la- Jernej Monis de Perestrello ne tak zaklad, kakor si ti, ne da bi seh, objel jo in odgovoril s da hčerel sinu ubogega; grade-zato zahtevala kako žrtev in strastno nežnostjo: , šarja. borbo! | 0, sveta Mati Božja! Filipa, I čez Po1 ure sta mlada človeka Z nežnim dvigljejem jo je ob- veselje moje) kake misli imaš? Prišla do bivališča Perestrello-jel in ušel se poleg nje na tla. jyjar se ne m;js]jm kag zaradi ve§a- Tu je bila cela vrsta po- Nekaj časa sta molče sedela, tebe spustiti na nevarno pot. slopij, ki so deloma že razpad- zatopljena v svoje misli, pa na- Hobem doseči t0i da bodem v la. Na vrhu holma, blizu morja, krat je mladenič vzdignil glavo družbenem življenju stal na okroženega s pinijami, je stala in pogledal Filipo s svojimi, ve- enaki stopnji s tvojim očetom, hiša plemenitaša, njena okna so likimi, svetlosivimi, bliskajočimi kot človek; ki gi je sam napravii bila lepo videti med zelenjem, očmi, začel je s tihim, nežnim pot in zasluži] tvojo ro.ko_ še Na verandi obviti s trto m glasom: kot otrok sem poslušal pripove- bršljanom je sedela postarna - Ti si danes le to povedala, dovati 0 dogodkih tvojega oče_ ženska, opirajoč glavo z roko. kar me že davno vznemirja, ta y divjih krajih> ko je poto. šum bližajočih se ljudi zash- Ijubljenka! To sem čutil, a upal va] g princem Henrikom, o bor- šavši» ie povzdignila glavo, a ko se nisem glasno povedati misli bah z neomejenim morjem, in o ie zagledala znano dvojico, svoje. Dosedaj me ničesa ne ter;avah pri snovanju naselbin B ie pogled še bolj onrn more ovirati ... Ti si mi prise- jn sanjai 0 tem, da postanem Vendar ju je gospa Perestrello gla, da mi bodeš zvesta in jaz sia,ven mornar in položim k tvo- — bila je Filipina mati pri-verujem tvoji prisegi in zidam jjm nogam vse zaklade dežel, jazno pozdravila. nade svoje na bodočnost. V mo- katere najdem Sedaj se je 0.' — O Krištof, — obrnila se je jih prsih gorita s svetlim pla-,trokova fantazija spremenila v k mladeniču; - odkod pa ti? menom dve strasti, tako tesno ideal moža s tv0j0 ljubeznijo — Kaj je z vama, zakaj sta tako združeni, da ne vem, kje se je- _ zaklical je Kolumb z vneto- vznemirjena, dna končava in začenja druga. ^ — jaz gutjm moč, da pre-Mati —- odgovorila je Fi-Jedna je ljubezen do tebe, Eili-- agam vse nevarnosti in ovire; ^Pa’ pokleknivši pred materjo pa, druga pa ljubezen do morja, J y njej zajemam sile) da se lotim in skrivši svoj zardeli obraz v teženje prodreti v tajnosti tega‘yelikih nalog> na katere že mi. svojo obleko - Povadal_a san] velikana, boriti se 7. valovi, ve- ^ sbm jz otroških let, in je iz-trovi, morskimi pošastmi in ču- poinimi titi se močnejšega, mogočnejše na Kožel, blag. Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Carl Sterb,enz. Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. 'C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasnv in Dr. Leopold Urankar. Seje se vršijo vseak tretji 'četrtek v mesecu obz 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16 leta za zavarovalnino od *2B0 do tlOOO brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 In do $2.00 bolniške pon nore ns dan se omračil. a od n'ih Kolumba, navdušenega s Sa0°n j e''umolknil in povesil gla- svo-1im govorom, so se kar bli-vo. Filipa je gledala na mlade-!skale in Prsi sa se mu visoko niča in se ni upala pretrgati nje- j vzdl£ovale- govih mislij z besedami. j Filipa je gledala 'mladeniča, __ Ti veš, Filipa, da sem se ne da bi povešala oči. Ta tre- trdovraten je oče njen? rodil v mestecu Kotolettu blizu -- 1 x — 1 mu vse ... prosila sem ga,, naj me pusti, a on o tem; ničesar slišati noče. Mati je prestrašeno pogledala od nestrpnosti zardeli Kolumbov obraz. — Se ti ne smili? — rekla mu je očitajoč. — Ne veš li, kako Genue in se moram šteti za Ge-nučana; pa vzlic temu sem dobil v mladosti le jako omejeno izobraženost. Ubogi oče je težko služil vsakdanji kruh, da je preskrbel štiri svoje sinove in hčere -- kdo bi bil potem š!e mislil na učenje? Iz vse duše sem hvaležen svojim roditeljem, da so mene, svojega prvenca, naučili branja in pisanja. V pisanju sem tako izveden, da bi s tem poslom mogel si služiti svoj kruh. Pa to se mi je zdelo premalo. Učil sem se aritmetike, risanja in. slikanja in dosegel sem lepe vspehe . . . Potem me je sreča pripeljala v središče lombardske učenosti, v Pavio, kjer sem se učil zemlje-mierstva, zvezdožnanstva, astrologije, momarstva in latinščine. Pa samo šolsko učenje me ni zadovoljilo. Že kot štirinajstletnega dečka me je vleklo v tajin-stveno daljavo neznanih dežel, in kakor veš brez strahu sem se spustil v širno morje. Morda je to nagnenje kako višje povelje; morda sem baš jaz izbran, da rešim tajnosti te širne ravnine. Bodi kakor koli, Filipa, to hrepenenje se je v meni še bolj u-trdilo. Odprta pot je pred menoj, velika naloga me čaka. Če dosežem svoje smotre, ve samo Bog. Pri teh besedah je vstal mladi Kolumb in uprl pogled tja, kjer je zahajajoče sonce počasi 'se pogrezalo v morje. Filipa je tudi vstala, z navdušenostjo je gledala na svojega ljubljenca, obsejanega s svetlimi žarki zahajajočega sonca, sanjajočega, da si pribori svojo srečo v borbi skoro z vsem svetom;. Ta trenutek jo je obšlo nekako otožno, nepojmljivo in veselo čustvo. Nasproti s nutek je sonce končno se po- 1 — On ne more in ne sme po- greznilo v valove in njega po- gubiti svojega deteta. — Jaz slednji žarki so tako močno ob- zruišim vse ovire, ki se stavljajo svetili mladeniča, da je Filipa nama. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ Duhovni vodja. Rev. Louis B. Baz-aik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. -itrniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika '.a Ohio KSKJ dan, Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi lorek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. ' dr. J. . , ^ _T v _ v.- . Fohn, dr. Val. Mersol in dr. F. slabost. Vsa se tresoč položila je jeiercjc- Društvo zboruje vsako Filipa roko na ramo Kolumbu drugo nedeljo v mesecu ob eni po-in spregovorila šepetajoč: poldne v SND na 80. cesti. Spreta -i-u * i jema članstvo od rojstva do 60 let - Krištof, kako mesto ostane Jtarosti Bolniški as^ment 65c na še v duši tvoji Filipi, ako tvojeJmesec in plačuje $7.00 bolniške janca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice’: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Paul ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v revno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Charles Pezdirtz, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica An- DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddejek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno boi-uiško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v IDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: Tohn Bradač Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-6651; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor; Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15926 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Jennie Košir; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Anna Mihelick, Anna Perko. Zastopnice za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodia Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Rose Rodič, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Veronica Škufca, Jennie Zupančič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. stik, Pauline Stampfel, Mary Pin-culic. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, 6811 Bonna Ave., podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Debelak, Louis Mrhar in Frank Lunder. Za pregled vsi slov. zdravniki, zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopniki za AJC v Ench'd. O., John Ko-|matar in Joseph Perko. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd., RE 1-0562; blag. Barbara Baron. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor: Ann Cooke, Anna Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kri-stinei PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodia Rov. Matra Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, pod-nreds. Louise Kastelec, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za-oisnikarica Helen Tomažič, nadzornice Antonia Brne, Rose Brgoc in Anne Kresevic, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na 5. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec na četrto nedeljo v mesecu ob 2;00 na 8601 Vineyard Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO »V. ANE. Šrl. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2J, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednica Rose Ule, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Jennie Hrvatin. Zapisnikarica; Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Frances Stupica in Louise Cecelic. Zastopniki za Dom: Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slovenski zdravniki. Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ PPredsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 1084 E. 74 St., EX 1-2915, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, Dan Chesnik, John Rutar, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: John Rutar. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. predsednica Anna Zalar, tajnica Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone 21, EV 2-1319, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo gredo v mesecu ob 8:0$ zvečer v SND na St. Clair Ave. sof/a št. 4 staro poslopje. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Frank Stemberger, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, tel. LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak, zastavonoša Stanley Pervanje in Frank Stemberger, zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Frank Stemberger, za SDD na Prince Ave. Frank Stemberger. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Častni predsednik Chas. Benevol, DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-Hlagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev , , T „ , __, S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik Predsednik James Kastelic pod-, , ,v, , , „,TT, T.! predsednik Martin Romih, tajnik za delniško konferenco SND John Frank pe 10g2 £ast m gt, C , . . . 1 _ [ ^ —. . . . . ^ . n « TVt I 1 7- 1 C* ^ 7 C- 1 Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik , vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Joi. Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ: Frank M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se __X „ ___1_„ A----J ^ ™ in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ Predsednik Frank Arnšek, podpredsednik Anton Pelko, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian' Pelko; zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne. 1:30 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu v spodnji dvorani od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Ave., tel. UT 1-8387; zapisnikar Fr. Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Math Velikonje. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Zastopniki za federacijo: L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave. Zastopnik SND: John Sever. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Frances Kro-jSeje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop. mar, financ, tajnica in blagajničar-1 v šoli sv. Vida v januarju, maju, ka Rose Mickovic 19612 Cherokee sept. in dec. Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 _ ___ _____________ Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod- Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in preds. Anton Arko, taj. in blag. R dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7;30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 7816 Union Ave., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. naj. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick, pod- Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Nad North American banko Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 1930 1952 DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, j podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Lev- V BLAG SPOMIN SEDME OB,LETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN DRAGEGA BRATA JOŽE CERAR ki je preminul v cvetju mladosti dne 20. julija 1952 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam solnce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči! Tvoji žalujoči: FRANČIŠKA CERAR, mati; BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 20. julija 1959.