19. IfsulIRa. O llnMjaiiL v tetrtei 25. Januarja 19Z3. Leto LUL Izhaja vsak dan poaoMaa, izvaasUl naaalja In praaaUs. tnsciratl i do 9 petit vrat i l D, o« 10—15 pfttt vrti a 1 D 50 p, vtčjl inserafl petit vrsta 2 D; notice, poslano, iafave, rektora«, prakllci aatit vrata 3 D; poroke, zaroke velikoat 15 vrst SO D; iaaftae poiridite aea«4« 75 f>. Popust le pri naročilih od U o'»;»v ne«*. — iastratal a* v k posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se prH©?: znamka za odgovor. Unramistvo ^Slev. Naroda* in „!f^9dsa tts^arsa" SacStova dHm št f, pritlleae. — Tal«! ta št. 394. fradnittro mMlow. Ifarsit" Kimava vtisa it 9, I. nadatroMe Tal« oa atar. 34. Bo.-jlse atrfitv« la aadalsasa la aadaataa fraakavana« ~aar Ra»ka>p*aov ta na vrača. ~ajM v J-jgoslavlll vsa dni po Oln 1-— v taozMiji-tfia navadil« dni Din 1f nadolje Oln 1-25 Po3t?iiia plačana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: V Jicatiavljl V Inozemstvo v Ljubljial po po»u 12 mesecev...... 3 p .*.,.. 1 ■ ..««.. Din 120 — 60 — 30 — 10- Din 144*— , 72— 9 06' — 12 — Din 216 — . 10S--. 54*-• 18'- Pri morebitnem povišanju se imi da!:š* naročnina dopLstčatl. Navi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino ve ino po nakaznici. Na *amo pismena naročila brcr pcalatve dciaria se ne moremo ozirat!. Italija in slovanski naval. Našim čitataljem že dobro znani Italijanski general Bencivenga, ki včasih tipa okoli Snežnika in preiskuje, ali je vzhodna italijanska moja radosti varna, včasih pa prcgle-dujo Jadransko morje ta nato na-svetuje italijanski vladi primerno ©boroženje na kopnem in na vodi, pridno čita tudi j jgoslovenske liste, Ščoč v njih vesti vojaškega značaja. Tako mu je prišel v roke »Slovenski Narod« z dne 3. t m. in pazljivo je premotril v njem članek »Bodoča vlosa naše vojne mornarice«. Potem je napisal v uvaževanem Italijanskem listu »Ecchi e Com-menti«, katerega izdaja senator Achille Loria v Rimu, daljšo razpravo, tfkajočo se iz omenjenega članka zlasti daljšega odstavka, ki govori o naši bodoči zunanji politiki, katera mora bfti predvsem slovanska. Naj gre po tej ali oni poti, njena najbolj prijateljska vez se mora dobit! z največjo slovansko državo, Rusijo. Težnja predvojne Rusije je bila pristop na odprto morje in sicer po najbližji poti skozi Dardanele. Ena glavnih njenih zahtev Je bila posest Dardanelskih ožin. Zadnji dogodki v Orijentu jasno dokazujejo, da so le nekaka predigra za bodoče borbe za posest dardanelskih ožin. AH se bo ta boj bil s svetlim uma mečem ali s krvavim, za nas velja le to, da moramo v njem biti na strani Rusije in da se moramo Že sedaj na to pripravljati In v tej smeri voditi našo zunanjo politiko, ki mora pokazati že danes, kaj je njena namera. Naš pomorski program se mora Izdelati v takem smislu in določiti se mora bodoča svetovna vloga naše vojne mornarice. Naši državniki naj ne zamudijo prilike na sedanji ori-jentski konferenci, da zahtevajo za nas primerno pristanišče na obali Egejskega morja. Naše velike kri-žarke in podmornice se bodo morale pojavit! v takem številu pred Dar-danelami, da bo sovražnik v Egej-skem morju in pred Bosporom v svojih operacijah neprestano vznemirjen. Nato piše Bencivenga: »Vsebina članka v »Slov. Narodu« je zelo zanimiva, ne more pa vzbuditi nlka-kera začudenja pri človeku, ki si ni nikdar iepustil izpred svojih oči velikih zgodovinskih zakonov o ribanja narodov, to so lakoni, katere slučajni pojavi lahko motijo, preobrnit! pa jih ne morejo. Ni dvoma, da se povrnejo prej ali slej Slovam balkanskega polotoka pod ruski vpliv. Med njimi bo Imela ju posloven ska država prevlada joče stališče. Kdor se spominja povoda za svetovno vojno, t j. kako se je Rusija posluževala Srbije, da bi prizadejala Av-stro-Ogrskl smrtni udarec, in da bi imela navidezno pretvezo, pod katero bi na novo začela izvrševati svoj program osvojenja morskih ožin, mora priznati logiko idej, izraženih v članku =>Slov. Naroda«. Že večkrat smo se pečali v tem uglednem listu s slovansko pb'mo, ki grozi prestopi bregove Sredozemskega morja in nikdar se nismo dali varati po hladnosti sedanjih odnošajev Jugoslavije do sovjetske Rusije, po hladnosti, katero }e pripisovati v glavnem notranjepolitičnim motivom in razmeram, ki vežejo naše vzhodne sosede s Trancijo. Vedno pa smo tudi opozarjali na nevarnost otvoritve takozvane ga koridorja med avstrijsko in madžarsko republiko, ki naj bi vezal severne Slovane z južnimi. Povdarjali smo, da bi bil samo en jez dovolj močan, da brani materijalno združitev enih z drugimi, t. j. črta držav, ki vodi od Švice do Črnega morja in na kateri si sledijo od zahoda na vzhod: Avstrija, Madžarska m Romunija- Vsled analognin razlogov smo vztrajali pri potrebi močne evropske Turčije, ki bi mogla tvoriti odporen branik proti prekipevanju Rusije iz Črnega morja v fTgejsko. kar bi bil prvi korak za sledečo velikopotezno uveljavljenje v Sredozemskem morju. Kdor se spominja, kako je naslednji dan po Vittoriu Venetu Jugoslavija vprizorila s-enarsko pobuno mornarjev t puljskih vodah in zahtevala zase kot vojni plen avstro-ogrsko kojno brodovje, mora zapa- ziti v članku, ki ga gori priobčuje-mo, neko logično zvezo. Stara Srbija ni nikdar tekom svetovne vojne in tudi ne v mirnem času izgubila Izpred oči okolnosti, da je predstra-ža Slovanstva. Ona mu je zagotovila staUšče, katero bo izkoriščeva-lo v bližnji ali daljni prihodnjesti. Temu je pripisovati vztrajen boj države SHS proti Italiji, da bi jt vzela na Jadranu ono mogočno pozicijo, ki se imenuje Šibenik, in one dalmatinske bregove in otoke, ki postanejo lahko prava in pristna gadja gnezda. Temu je pripisovati bratomorni boj Srbov proti Črnogorcem, da bi se popolnoma polastili Kotora, te čudovite skupnosti zal'vov, zato-kov in pristanišč, kjer lahko dobi varno zavetje največje brodovje sveta, ne samo morsko, marveč tudi zr?~no. Nikakor ne smemo ob tej priliki nozabiti. kako se je ob napo-le^rt«k'h vojnah v Kotoru usidrala ruska mornarica, dočim je Mar-mont skušal, da bi se je polastil iz Dalmacije. In kdor je končno te dni zasledoval duševno in politično gibanje ju^oslovenskih vodilnih krogov za izhod na Solun, bo razumel še jasneje to, kar piše »Slov. Narod.« Jugoslovensko brodovje je danes neznatnega pomena. Tvori to brodovje samo m**lo torpedovk (vseh skupaj kakrh 12) in drugih malih brodov, ki so le neznatnega vojrškega pomena. Pričakovati je, da Jugoslavija ne bo mogla zbog nesrečnega finančnega stanja že v bližnji bodočnosti pričeti ustvarjati si svoje brodovje, toda gotovo je to. da mčesar ne zanemarja za bodeče dneve, ki naj pridejo preje ali kasneje. Jurosla'ija je napravila v Kotom in Šibeniku svoji dve važni pomorski bazi in zdi se nam, da hoče vzdolž dalmatinskega obrežja ustvariti še druge. Pozabila pa tudi ni poskrbeti za novrčenje in vežhanje potrebnega osobja. Po drugi strani ne smemo pozabiti, da je danes mornariški problem ozko zvezan z letalskim in da bi se najbrže motil oni, ki bi v mornariškem problemu sledil predvojnim kriterijem. Na vsak način je gotovo eno: da postane problem Slovanstva v bližnji ali daljni bodočnosti morda eden najtežjih problemov evropske politike. Zato je potreba, da smatramo članke, kakor je oni »Slov. Naroda«, za glasnke, ki se jih ne sme prezirati in ki morajo tvoriti temelje za presojanje teritorijalnih problemov, ki so že v razpravi. Mi itab'jani ne smemo glede Slovanstva izgubiti izpred oči predvsein tega, kako Slovani nritiskajo na našo vzhodno mejo, da so jo že prekoračili in zaorali našo Furlanijo. (!! Ur.) In tako je sbvansko vprašanje po svojrh velikih potezah — ne glede na odnošaje dobrega sosedstva z državo SHS — ono vprašanje, ki nas mora danes zanimati v največji meri v obrambo naše države in našega plemena.« Čisto prav, da se italijanski politiki in generali zanimajo za bodočnost Slovanstva, samo pošteno naj bo to zammanie in up°*teva naj z dobrimi nameni svoje jugoslovcnske sosede. Takemu njihovemu poštene- mu zanimanju za Slovanstvo bo sledilo enako zanimanje za I-alijanst-vo in njega bodočnost. Ju.posloveni hočemo kvišku, razvoja iščemo in svitle bodočnosti svoje v mogočnem krogu Vscslovanstva. Ako Italijani to trezno presojajo, morajo priti lo do enega zaključka, in ta se glasi, da je za ItaTjo potrebna Slovanom prijazna politika, ako si želi dobrih časov in koristi cd Slovanstva. Ni dvoma, da napoči v Evropi slovanski dan, napovedujoč preobrazitev Evrope pod praporom pravičnega miru. Bencivenga naj se nikar ne boji ne fugoslovenskega in ne dru-gega slovanskega b rodov ja, ker Slovanstvo stremi po prijateljskih odnošajih vsepovsod! med narodi in zametava oborožene bodoče čase. Misel na Slovanstvo je misel miru in pravičnosti. Ta misel naj skoro zasveti nad Evropo, da si zredimo primernejše in bolj človeško življenje, kakor ga nam nudi dosedanji povojni čas. JugGsSovenska prepapnda v ažni Amerik?. Juaroslov. narodna obrana, ogranak »Jadran«, centar za Južni Atlantik, j« med svetovno vojno pridno delovala. Dr. Ljubo Leontlć je izdajal v Buenoa Airesu ob sobotsh tednik »Jadran«, čigar izredna številka (last mestnega magistrata ljubljanskega), obelodanjena dne 2. decembra 1916 ob prvi društveni obletnici, leži pred menoj v štirih polah četverke na lepem papirju. List je izpolnjen z zemljevidi in slikami pasih krajev ter s podobami znamenitih osebnosti današnie Jngo^lavne. da ne omenjam snimkov, ki predstavljaj tedanje an-tantne prvoboritelja. Ljubljana kaze četvero pogledov, poleg Bleda je upodobljena tudi četvorica Celovec — Maribor — Gorica — Trst. Največ člankov je od urednika, ki se je potegoval za vse naše pokraune tja do »Gospod-svetskega polfa«. Večinoma se pisani v hrvaščini in španščini, pa tudi na francoske, angleške in ruske sestavke naletite. V slikovitem delu posebej omenjam posnttke Meštrovićev'h umotvorov; moister sam pa je zastopan s političnimi opombami In poslanicami. Nadalje srečate po izvlečkik tuje pisce, kot so Seton-Watsnn, W. Steed. Herbette itd. Rnrmro de Maetzn fe v razpravlei »Eslavos t Cspanoles« irobličil naslednji obrazec za medsebojno naklonjenost: La salvacićfl de Europa es la obra de los eslavos y de los cspanoles. Kajtt obe plemeni sta rešili Evropo pred mo-namedauskimi tolpami.« Brez slovanske in španske krvi ne bi bilo niti Evrope rit! civilizacije. Resnica je, da Slovani in Španjolci drs^o plačujemo svoj velikodušni čin. Ho teč oteti omiko, srna morali ustvariti vzor trdega vojaškega življenja, ki nas ie odrinilo prav od tiste prosvete. katero smo spasili.« Znani turVofTl Pierre Loti v daljšem pismu obžaluje, da je v balkanski vojni nekoč očital Srbom grozovitosA ?e sam se je bil pozneje preveril, da ta Srbi daleko bolj človeški nego Bolgari ali Grki: uspeM mednarodne Cam^ri«-jeve ekspedicije so ga docela potrdili v spreobrnitvi. Oglasil se je zato, da bi naz?l privedel neko!Tko francoskih src, ki j!h ie njegova posledma knjiga utegnila odtujiti »mali in vzvišeni mučeniški Srbiji«. Zgodovinarja bodo zanimale mnonobroine iziave o nas, izjave mož, kakor: Oičrajame. Penis, Gauvain, rfaumant. Labb6, Pinon, Reiss. Guer-nier, da imenujem samo nekaj franco- A. E. W. Mason: 7 KLSO NA POMOČ. (Roman.) (Dalje.) »Začeli bomo od konca,« te reke! 9aho-iwrno. »Telefoniral sem na policijo. Perrichet, sergent-de-ville,1) ki je odkril zločin, bo takoj tukaj. Šli bomo dol v vilo ž njim in na potu nam bo natančno povedal, kaj je odkril in kako je ©dkril. V vili bomo našli gospoda Heuriota, preiskovalnega sodnika, ki je ravnokar pričel s svojimi razlskavanji in policijskega komisarja. V njih družbi si bomo ogledali vilo. Izvzemši prenos trupla gospe Dauvrav iz salona v njeno spalnico in okna, ki so ga odprli, je ostalo vse v hiši natanko tako, kot je bilo.« »Midva naj greva z vami?« je nemirno za-klical Wethermill. »Da. pod enim pogojem — da ne stavita vprašanj In ne odgovarjata, razven če bi vaju kaj vprašal. Posbšajta, bodita pazljiva, pregledu jta — a ne motita!« rianaud se je popolnoma spremenil. Bil je avtoritativen in živahen. Obrnil se je k Ricardu. »Ali prisežete na to, kar ste videli v vrtu, fa na besede, ki ste jih slišali?« je vprašal. »Silno važne so.« »Da!« je rekel Ricardo. Toda molčal je o jasni slTkf, If mn je etela pred očmi* In ki se mu ni zdela manj važna In manj značilna: Velika dvorana v Assembly HaHu V Lea-min g lonu. nabito polna poslušale«v. večinoma *) Policijski atrainik. žensk, na eni strani oder in na njem črn kabinet. Velik možak, ki je izgledal kot kak vojak v svojem ebnašffnju, je privedel na oder ljubko, svetlolaso deklico, ki je imela črno žametasto obleko in dolgo vlečko. Premikala se je kot v sanjah. Kakih šest gledalcev je stopilo ra oder, zvezalo roke dek^ce na hrbtu in zapečatilo vorel. Nato so jo vedli v kaHnet in pred očmi vseh gledalcev privezali na klop. Potem so zaprli vrata kaMnera, rsebe so stopile z od~a del v sobano in luči so do dobra privili. Poslušalci ss bili polni pričakovanja in nenadoma se je začul v tišini In temi glas tamburina raz prazni oder. LTdarcI in trkanje «e je čuln v vseh koncih dvorane in na mestu, kjer so bila vrata v kabinet, se je pokazala skrivnostna, svetla postava. Izgledala je. kakor bi bila Ženska, lice je bilo temno in globok glas je predaval pesem o Nilu in Antonij i. Nato pa je prikazen izginila, a tamburini in čembali so bobnali dalje. Luči so se spet zasvetHe, odprli so vrata kabineta in deklica v črni žametasti obleki je ležala privezana na klopi. Bila je to spiritfstična predstava, kateri je »rlsostvoval Ricardo pred dvema letoma. Mlada, svetlolasa deklica v črnem žametu, medij, je bfla Celija fiarland. , To je bila slika v mislih Picardovih In fJa-naudovo opisovanje rospe Dauvrav je bilo jrrocen komentar k temu. »Lahko jo je premotil nov obraz, bila je velikodušna in blazno pra-znovema — njeno življenje je zločince takore-koč naravnost izzivalo.« To so bile besede In tu je bPa krasna dekEca dvajsetih let, k! je izbomo znala svoj »osel varanja la je vjela foapo Dauvrav v svoje mreže. Ricardo je pogledal Wethermflla in se nI ^rtugel odločiti, ali naj pove, kar mu je rnanega o Celi ji Marland. Predno pa si je premislil, je nekdo potrkal na vrata. »Perrichet je tu,« je rekel ^Trnaud in vzel svoj klobuk. »Sli bomo del v vilo Rose.« ITT. Perrichet ove pripovedovanj. Perrichet je bil mlad. močan možak z rde-čim, svetlim obličjem In tako bledih brk in las, kol bi bile Iz srebra. Važno je stopil v sobo. »Aha!« se mu je hudobno nasmejal rianaud. »Danes ponoči ste pa pozno prišli v posteljo, prijatelj moj. Toda vstali ste dovolj zgodaj, da ste Stali časopis. Dobro, čast mi je, da morem z vami skupno delovati v tej zadevi.« Perrichet je nerodno vrtel svojo čepico v rokah in zardel. »Monsie ir se norčuje iz mene,« je rekel. »Toda jaz nisem samega sebe imenoval inteligentnega. V resnici bi rad imeL, da bi bilo tako, pa bogvc, da ne izgledam tako.« Hanaud ga je udaril na ramo. »Čestitajte samemu sebi! To Je velika prednost, če je človek inteligenten, a ne izgleda tako. šlo nam bo izborno. Idimo!« štirje možje »o Šli doli po stopnjicah in ko so korakali proti vili, je Perrichet razločno in jasao pripovedoval dorodke prošle noči. »šel sem mimo vrat vile okoli pol desete,« je rekel. »Vrata so bila zaprta. Na zidu in gr-mičju v vrtu je bilo svetlo vsled močne luči, ki je prihajala ia sobe v prvem nadstropju nad vhodom ravno nasproti cesti na južno-zaoad-nem oglu vile. Nižjih oken nisem mogel videti. Več kot eno uro pozneje sem spet šel mimo vile in sem •pazil, da ai bilo več luči v prvem nadstropju, toda vrata so bila odprta. Nato sem stopil v vrt, premaknil vrata in jih zaprL Mislil sem, da so morda še obiski v vHi, ki še niso odšli, in da so zanje pustili vrata odprta. Šel sena po poti naprej do glavnih hišnih vrat. Ta vrata niso na strani ceste, ampak zadaj na nasprotni strani. Ko sem prišel na široki prostor, kjer se obračajo vozovi, sem videl, da jc hiša čisto temna. Lesene rknice na dolgih oknih v pritličju so bile zaprte. Prepričal sem se o tem in Čutil, da se od zunaj ne dajo odpreti. Tudi ostala okna v pritličju so bila zaprta. Nikjer ni bilo luč!. Zato sem zapustil vrt in zaprl vrata za seboj. Cul sem uro biti par trenutkov pozneje in tako sem vedel, kateri čas je bil, namreč enajsta ura. Vrnil sem se tretjič po preteku ene ure in našel na svoje vebko začudenje vrata še enkrat odnrta. Zapustil sem jih zaprta in hišo v popolni temi. Sedaj pa so bila odprta! Pogledal sem gori na okna in videl, da gori v sobi v drugem nadstropju tik pod streho svetla luč. Ta soba je bila brez luči še pred eno uro. Stal sem in pazil na luč par minut, ker sem menil, da bo takoj ugasnila. To pa se ni zgodbo. Luč je gorela mirno n?prej. Ta luč in vrata, ki so bila prej odprta in nato spet na novo odprta, so vzbudila moj sum. Sel sem spet v vrt, toda to pot bolj previdno. Noč je bila svetla in četudi ni svetil mesec, sem mogel vse razločevati brez svoje svetiljke. Šel sem tiho po poti naprej. Ko sem prišel naokoli do glavnih vrat, sem takoj '■»pazil, da so oknice enega okna v pritbčju odprte in da ie bilo tudi spodnje stekleno okno otvorjeno. Ta pogled me je preplašil. V teku zadnje ure se je to okno odprlo. Čutil sem, kako me je »preletel mraz. Mislil sem na samotno luč, ki je mirno gorela pod streho. Bil sem prepričan ,da se je pripetilo nekaj strašnega.« (Dalje prihodnjič.) Stran 2. »5 TJ O V P N S K \ NAROD« 25. Jantarja 1923 štev. 18 lov. Da se osnem suhoparnosti, naj prepišem besedilo sledeče pretresljive prisege (str. 55): Zakletva. Zakftnjem se sinovskom ljubavljn svo-ca roda; zaklinjem se slovenskom krvlju svoga oca, plemenitim mlijekom majke svoje; aaklinjem se patničkim pepelom naših pregia: svetim prahom rogjene grude naše; aaklinjem se dubinom našega Širokoj Jadranskog mora. visinom neba, velikim Suncem Svobode; da ću stajati junački, neustrašivo, rame uz rame, bok uz bok, junakom - n svetoj borbi za Oslobođenje 1 Ujedinjenje Jugostovena do posljednjeg daha, do zadnje kapi krvi. Tako mi pomagao Veliki Bog Prava, Pravde i Istine! Tedenska književna priloga se zove »Tlustrovani Jadran« (1917 in 191S), ki i Je prinašal največ Crnogorčićeve obravnave o narodni pesmi L dr. Razen tega Je prlobčeval sodobne stihe, pona-fiske starih rodoljubnih davori j, n. pr. Vodnikovo »Slovensko zemljo« in dvaj-Setorico srbskih narodnih pesmi. Slike kanejo razne jugoslovenske duševne delavce od prastare dobe do danes. Med samostojnimi publikacijami Istega tednika velja navesti pošpanhno predavanje Sira Arthurja Evansa: Los Eslavos del Adriatico y la ruta Continental de Constatinopla (Buenos Aires 1917). V poglavju o Slovencih se tu posebno poudaria, da smo njega dni segali do Linca in Dunaja ter da se je v 15. stoletju rabila slovenščina na habsburškem dvoru kot »Iengua domčstica« kakor dandanes Švabsko-dunajski dialekt. Za sklep ugotavljanja: »Danes je Ljubljana bolj nego Zagreb stožer jugosb- j venskega narodnega pokreta. Mesto j pač ne more pozabiti, da je bilo presto- j lica v Napoleonovi ilirski kraljevini in j sedež vseučilišča, katero je pozneje Av- j strija odpravila.« Za Vel'ko noč 1921 je prav tam za- [ lofil don Mogući Mi^anovich brošuro »A pathetic cry from Serbia to Argentina«, ki jo je spisal kanonik angl. cerkve E. Sidnev Savage. Ta presumljivi krik iz Srbije na Argentino, objavljen obenem v Španščini kot Llamado al pueblo argentl-no, prihaja od anglikanskega svečenika, kinje, vsaj kadar ljubimkajo t Italijanskimi vojaki. V dobrih rokah Jc katoliška stvar v Italf i pr! takih Škofih, kakor ja msgr. BartolomasL — Iz Istra, V Dekanih to otvorili pred kratkim zelo slovesno, kakor smo ie poročali, italijansko lolo. Kraj Je Čisto slovenski Najprvo so nagnali ie lansko leto toliko ljudi, da so spravili pred oblast sa otvoritev italijanske šole potrebnih 15 podpisov. Potem se je nada I evala gonia proti slovenski šoli, voditelj je bil odstavi en in ko je slovenska učiteljica zbolela, so pričeli delovati fašisti na vse kriplje in rezultat je bil ta, da so Izsilili It al i ansko šolo. Obl.ubijali so ljudem raznovrstne usodnosti, za otroke obleke, knjige Itd., česar pa seveda Sa besmrtnim i n*so M otvoritvi ftalf anske šnlc le bil navzoč pedprefekt Iz Kopla, k! Je precej jasno povedal, da se otvorijo tudi v drugih slovenskih krajih Itall anske šole. Tako poročajo iz Sorčrge pri Buzetu, da se Je mudil tamkaj šolski nadzornik z namenom, da bi se otvorila v vasi italijanska šola. V Sočrgi prebivao sami Slovenci, ki Želio in zahtevajo slovensko šolo. — fz Nerezin poročao, da hodi tam okoli neki fašist, ki zahteva, da morajo vsf Ijud e odpovedati jugoslovenske liste. Kdor bi se protivil, mu postrežejo najprvo z ricfnovlm olern, potem bi ta pa na brže še grdo nabili. — V Krnici so prllomastlli fašisti v stanovanje poštnega uradnika Lukeža, za izvlekli na ulico in odpel'all v Vodnan, ker so £ njim grdo postopali DrugI dan šele so ga pustni na svobodo. Tako vlada v Istri Se vsepovsod! kruto fašistovsko nasilje. Vpoklicanje rekrutov. — Beograd, 24. jan. (Izv.) Ministrstvo vojne in mornarice je preko Pres-biroja včeraj objavilo uradno poročilo o vpoklicanju rekrutov v vojaško službo. Poročilo veli: Zaradi odpuščen?* večjega števila vojakov, ki so dosftff??! pri kadru svola vojaška leta. Je ministrstvo vc|ne In mornarice prtmorano pozvati koncem februarja večjo skupino rekrutov v vojaško službo. Poročilo dalje veli, da se rekruti čim najudobnejše transportirajo k svojim komandam. Ministrstvo saobrača;a je odredilo vse potrebno glede vozov in kurjave. Odrejeno je, da se rekruti transportirajo v vozovih, za potnike, ki bodo dobro zakurfeid. Komande vomih okrugov so preiele potrebno količino slame in so dobile nalog, prforavit! dobre prostore za sprejem novih rekrutov. Tudi na poti je preskrbljeno, da bodo rekruti dobivali na posta'ah. ali v vojašnicah toplo hrano. Vojaške transporte ki je bil major v srbski vojski ter je vi- i bo vodil podoficir ali oficir, to se bo del vso grozoto in gnusobo razdejanja. | ravnalo po številu transporta. Vse obla- GOSPODARSKI BOJ MED FRANCIJO IN NEMČIJO. V uvodu čitam med drugim: V tej bogati in plemeniti argentinski zemlji, na Cigar pomoč so se obrnili že vsi, se samo za Srbe ni Še nič prosilo. da*i so na;'več utrpel!. Ako se je kaj naredilo zanje, se je med Slovani, dama. skrivan ie bolest-ae rane pred tujci... ČlovekoliubnI Savage poveličuje znaxaj srbskega ljudstva, ki se »vda samo Boguc, pa nikomur drugemu, ter odgrinja vso takratno bedo, proseč podpore za več ko 500.000 vojnih sirot. Nai bo zahvaljen »Dor todo el pueblo Serbio, Croato y Sloveno«. _A. D. f StTpe Ferlrtsra. Na Opčinah pri Trstu je umrl g. Stine F e r 1 u g a, upokojeni šol^kf ravnateli, ki si je stekel tekom dolgega svojega delo van ia ne-venliivih zaslug kot dober učitelj in vzgojevatclj mladine ter kot neumoren delavec na narodnem, prosvetnem in atospodarskem polm v tržaški okolici. Zavzemal se je pridno tudi za učiteljsko organizacij in ustanovil z g. A. Grme-kom tržaško uČiteI;sko društvo, kateremu Je usoešno predsedoval dol«ra leta. Leta 1909 je bil izvolien za tržaškega deželnega poslanca oziroma mestnega svetovalca. Drugič je bil izvoljen 1. 19M. Vse Opčine so bile pokoncu, ko ^e ie vršil pogreb zasluženega moža. Predsednik učiteljskega društva g. Danev se je ob grobu spomin/al z lepimi besedami Sokojnikovega delovama. prežetega do-rote, poštenja h možatosti. V imenu političnega društva »fifmostf« se je poslovil od n?eb;t fi*Vof sf*n»fl k podnrpfeVtu fn mu p^ve^al fn irlt»r»1. Vai so f*»?l«;t| z n'lm storfH. Jti-n-»f'» so b:ll po Izvršenem napadu takoj Izginili. — Len 0 do 65 v kutiii po Politične vesti. 0.46 Din po kutni, na svedre male Ž5-sice od 50 do 55 v kutni po 0.46 Din po kuMii, r,a parannske žigfce 100 do 110 v koti ji po 0.43 Din no kutin, od 110 do 120 v kntrn po 0.43 Din po kuti1*!, od 50 do 60 j v kutH po 0.26 D'H po kutii, od 70 do 89 | v kutiji po o,26 Din po Rutifi, na sumporne (zvepfene) žigice od 120 do 130 v kutin po 0.47 Din po kutiii. Maksimalna prodajna cena vžiga''C ostane neispre-meniena. kakor je bilo to s t^kaišniim odtokom z dne 3. novembra 1922, Štev. 3401 (Uradni list) štev. 115 iz leta 1922) odrejeno. — g Dobava paofrfa. Pri ravnate 1> stvn državnih železnic v Subotici se vrši dne 31. januarja ti. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg kon-ceptneora meiiranega papirja in 10.000 kg tiskovnega papina. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo- vlh poljih temelit^ ne izpremene; posebne je treba zbol sati način gojenja in pospeše- * gled vati zatiranje škodljivega mrčesa kakor tu- j —g Dobava desk fn nesestavljenih di urediti nestalne cene, ki bi omogočile ! zabojev. Uprava državnih monopolov v go enje bombaža tudi pri sedanjih neugod- 1 nih razmerah. Kako visoka bo ta cena, seveda ni mogoče povedatT vnaprej, toda že sede i so nekatere bombaževe tkanine draž-Je kakor volnene. Kratkomalo današnja situacija nudi malo upanja, da bi bilo mogoče tekom prihodnlh let dvignili bombaževo Industrijo do predvojnega santje in cene bombaža se bodo morale znatno povišati, da obdrže potrebo v mejah današnje produkcij. Dandanes je treba povedat!, da so minuli časi, ko je bil bombaž na:čenejšf tekstilni materi al in njegova vporaba skoraj neomejena. * • o —g Novosadska blagovna borza 23. lan. Novi Sad, 23. jan. Cene notirajo v dinarjih: bačka pšenica 8 vag. 485— 500, (476—487.50) sremskf ječmen 5 vag. 500, nova bačka koruza 45 vag. 230—270, (225—270>. nova suha bačka 2 vag. 290, beli bački fižol 2 vag. 300, sremski 1 vag. 400, pšenična moka »00« 10 vag. 718.75, 73730, »2« 3 vag. 700— 722.50, (725), »6« 1 vag. 575, otrobi 190 (181.50.) —K Zigrebškl trg. Zagreb 23. januarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: F* nlca (76—77 kg) 487.50—495. nova rumena koruza 225—250. umetno sušena 500—305. rž (72—74 kg) 350—375, ječmen za pivovarne 350—375, za krmo 325—350, oves 300-325, pisani fižol 400-402.50, beli 400- j 405, pšenična moka »0« 750—775, »?* 725— 750, »4« 700—725, za krmo 255—255, drobni otrobi 200—225, debeli 250—260. Prijazna tendenca in živahen promet. _ Zagreb 23. januarja. Svhve f (debele) 22. mesnate 22, svinjska mast (100 kg) 36, slanina 29.5. —g Beogradska blagovna borza, 23. Januarja. Notirajo: Pšenica 77 kg, 5 do 6% fran!:o vagon Beograd 15dnevna ponudba 490, pšenica 76 kg 5 do 6% franko vagon Beograd, ponudba 480, pšenica 77 do 7S kg. 5 do 6% postavno Požarevac Iskane 460. ponudba 480, pšenica Pančevo 77 do 78 kg, 2 do 3% franko obala Beograd 15-dnevna ponudba 495, pšenica 80 kg 2 do 3% promt franko vagon Beograd Smede-revo promp. 235 do 260, nova začasno suha koruza franko vagon Beograd prompt. povpraševanje 240. Pšenična moka »0« mlin Beograd pol kase neto ponudba 620, banatska moka št »0« franko vagon Beograd povpraševanje 725, ponudba 750. SI I-ve garnitura franko vagon Valjevo 480, j domačinov. Beogradu sprejema nadalte do 1. februarja 1023 do 10. ure dopoldne ponudbe glede dobave desk in nesestavljenih zabojev iz mehkega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava barv za te'egraf !n ž*ge. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 31. januarja ti. pismena ofertalna licitacija glede dobave 300 kg modre barve za telegraf in 30*1 kg modre barve za žige. Predmetni oglas je v pisarni trgovske iu obrtniške zbomice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodala sfare vojaške opreme. Pri intendanturi O^cčke diviz. oblasti v Osijeku se vrši dne 31. januana t. I. ob 10. uri dopoldne u^tmena dražba stare vo^ke ooreme (oHeke, obutve, posode itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. —g Kongres mednarodn'h trgovc|f*h zbom'c Poseben odsek, kj ga je IzvoPIa mednarodna trgovska zbornica v Parizu Je imel te dni več se' za pripravo kongresa, ki se bo vršil od 18. do 25. marca v Rimu. —g Ameriško blago. Da bi se na blago, ki je severo-ameriškega izvora moglo uporabljati minimalne postavke zagona o splošni carinski tarifi, je generalna d'rekcf»a carin z razpisom C. br. T798 z dne 12. januara 1923 rešila: da se razpis C. br. 439!s/922 čl. II. toč. I/b dopolni sledečim tekstom: Izvor blaga iz Scvero-amer^rih zedinienih držav se more dokaza-i z originalnimi računi, ki nosijo v tem smislu potrdilo naših konsumentov, ki se nahajajo na teritoriju imenovanih držav. — g Velik gospodarski kongres v Turčiji se bo vršil prihodnji mesec in sicer v Angori na inicijativo finančnega komisarjata. Vabljen! bodo Industriici, veletrgovci In raznovrstna finančna podjetja v Turčiji. Kongres bo trajal cel teden In hoče postaviti trdna tla za široko trgovsko gibanje v Turčiji s strani = Socialistični blok se nI posrečil! V nedeljo se je vršila konferenca socijalistu" nih strank, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi enotne socialistične fronte pri bodočih volitvah v narodno skupščino. Ta konferenca ni rodila zaželjenega sadu. Ker so nekateri delegati zahtevali, naj se v socijalističen blok sprejme tudi takozvana krščansko-sociialna stranka, ki io vodi, kakor je znano, katoliški komunist dr. Gosar, je prišlo na konferenci do ostrih sporov. Oni ki so se uorli temu predlogu, so na-glnšali, da krščansko socnalna stranka sploh ne obstoja, marveč da je Gosarje-va skupina samo eksponent klerikalne stranke, ki s! je nadela socialistično krinko. Značilno je. da na konferenco sploh nI bila pozvana Bcrnotova soci-jalnodemokratska skupina, kar so po-samni delegati zlasti ostro kritizirali. Na konferenci se je ugotovilo, da je u-stanovitsv enotnega socialističnega bloka — nemogoča. = Socialni demokrate In volitve. O kongresu socijalnodemokratske stranke v Beogradu smo že poročali, zabeležili smo tudi, da se je na tem kongresu obširno razoravljalo o razmerah, ki vla-dato v socijalnod^mokratskih vrstah v Sloveniji. — Gotove socijalnodemokratske struje v Sloveniji so se postavile na popolnoma avtomistično stališče in so hotele igrati docela samostomo vlogo v socralnodemokratski stranki. Slovenski socijalni demokratje bi naj ne bili zastopani v glavnem strankinem odboru, marveč bi samo poSiliall pa strankine kongrese svoje delegate. Kongres se je z vso odločnostjo izrekel proti tem in je dal zato slovenskim socijalnim demokratom rok do 1. februarja da se odločita za vstop v enotno stranko in da spreimo strankin statut. Ako tega ne store, bo gTavnl odbor enotne stranke jel izdajati svojo posebno organizacijo v Sloveniji. Kar se tiče kandidatur za skupščinske volitve, je bilo ?klen?eno, da na i nastopajo soclialni demokratje nnv«;ndi samnstafno« Kjer bi socPafnodemokratska stranka ne imela nobene nade na uspeh, bo strankino vodstvo izdalo direktivo, nai se pristaši ahst*nnra?o od volitev. Na kongresu so bili določeni nositelji kandidatske liste in sicer? za Beograd dr. Knšanin, za va-licvsko okrožje Danilo M?tanov?i£, za užičko okrož;e Rronislav Popovi«*, za srensko okrožje Vitomir Korač. za Som-bor m Veliki B^čkerck Nedeljko Dtvac. za Subottco Milan Sekulič. za vršačko okrožie ?ivko Tonalovlć, za sarajevsko okrožje Sreten Jakš^č. za Zagreb Vilim Bukšeg, za mes*o LJubljano dr. M'Ian Koran in za mariborsko okrožje Rudolf Goloch. = Novi strankarski Pstl. Dne 1. februarja prične izhajati »Ljudski dnevnik«, glasilo dr. Ivana ^ušteršiča. Tiskil se bo v Blatnikov! tiskarni na Bregu. Urcicva! ga bo, kakor čmemo, sam dr. ?ustcršič. — Isti dan prične v Zvezni tiskarni izhajati tudi glasilo narodne radikalne stranko »Tutrame Novice«. Kakor Čujemo, bo g'avni urednik tega !i~ta Andrej Gabršček, urednik pa Ivan Podržai. = P™vokao?3a šoferskih Nemcev. Po ooroČilu iz Gradca namerava »Siid-rra:Vac, odbor za spodnje Sfvjersko, letos na posebno izzivalen načir: proslaviti obletnico in sn^min ?rtev, ki so padle 27. januaria 1919 v Mariboru. Proslave se udeleže vse politične stranke na štajerskem. Protestantovski pastor Mah-nert ima slavnostni govor. Sodeluie pa tudi pevski zbor socualnodemokratičnih železničarjev v Gradcu. = Nemške provokacile na Češkem. Nemci na Češkem so čim boli predrznej-ši. Nedavno sta bila na ovadbo orožni-Istva obsojena nemška fanatika tvorni-čar Liebl pa neki Salzer zaradi veleizdaje in protidržavnega govorjenja na nemš1'i slavnosti »Sonnemvendfestc v Nirskem v Štirinajstdnevno ječo. Kazen sta odsed*la pretekli ted^n in ob 18. so ju iznust'fi iz zapora. Nirski Nemci so pri tej priliki nameravali obema jetnikoma prirediti slavnosten spreiem in sprevod z lampiončki. Ali o nakani je bilo obveščeno orožništvo, ki le Nemce raz-gnalo ter tako provokacijo nirskih nemških fanatikov onemogočilo. = Smrt b5všcga Sslov. ministra. V Pragi je umrl 18. t. m. dr. in2. Burger, svoiečasni železniški minister češkoslovaške republike. Pokojni je bil rojen 1859. leta v Morinkach, po dovršenih študiiah je služil naiprej na Češkem, kjer je bil imenovan za častnega doktora tehnične znanosti, pozneje pa ga je avstrijska vlada povabila v ministrstvo železnic. Češki narod ie izgubil v njem izvrstnega strokovnjaka in patrijota. = Pritfsk Iz Smofenska. »Eho« poroča iz Polocka, da je revolucionarni vojni sovjet proglasil v Smolenskem o-kraju voino stanje. Vsi boljševiški garnizoni v Vitebsku in Smolensku so odšli v neznani smeri proti jugozapadu. Štab zapadne fronte v Smolensku deluje zelo živahno. Na črti Polock—Vitebsk, Smolensk—Orša —Mogilev se opaža veliko gibanje rdeče armade posebno konjenice. Severno od Drisse, v okolici zapadne Dvine boljševik! pripravljajo u- trdbe in mostove preko Dvine. Od Polocka proti Borkovičam in Braslavu so poslali vojaške dezore, ki so prekoračili nevtralno cono. = Skrzvnsk! o ziinanil politiki. Poljski zunanji minister Skrzynski je podal v četrtek v parlamentu izjavo glede zunanje politike poljske republike. V vprašanju Klaipede se poljska vlada popcJ-noma strinja s stališčem antante. O Poliski so krožile razne vesti, tako n. pr. v Rigl, da so Poljaki napadli Litovce v Danz'gu pa, da namerava Poljska zasesti Danzig in končno v Varšavi, da misli sovjetska Rusija napasti Poljsko. Minister je konstatira!, da so vse te vesti v zvezi z nemiri na bolgarskc-ro-munsko-madžarski meji, in imajo namen povzročiti paniko med zmagovalci v svetovni vojni in razširiti misel, da je realiziranje versaillske pogodbe nemogoče, ne da bi se zrušil gospodarski in politični temelj Evrope. V taboru držav, ki so zmagale, pa vlada prepričanje, da je treba ohraniti mir, ki zavisi od udej-stvovania versaillske mirovne pogodbe. Na vprašanje, zakai se Pobrka aktivu j ne udeleži reparacijske akcije, je minister odgovoril, da bi bilo nespametno razburjati duhove, poleg tega pa je u-deležba Polske na francosko-bclgiiski akciji v ruhrskem ozemb'u praktično nepotrebna, kajti v tem slučaju prihaja v poštev samo eksploatacija ruhrskega o-zemb'a s pomočio francoskih in belgijskih inženirjev. Konrno je minister Izia-vil. da današnji mednarodni položaj ne vzbuja nobenega strahu. Glasbeni vesfnik XL SINFONTČN1 KONCEPT MUZIKE DRAVSKE DIVIZIJE. (Konec.) Oglejmo si vzroke, zakaj so orkestralni koncerti večinoma deficitni. Ne leži vsa krivda na občinstvu, ki dvorane »1'niona« ne zasede vedno, tako kot bi si vsak pH« jatclj glasbe želel. Koncertna pub!ika je vedno ista. V prvf vrsti sede honoracijori, če pridejo. Nadaljnje vrste, kjer bi morali sedeti ljudje, ki imajo kaj pod palcem — zevajo prazne. Ti pri svoji obloženi mizi ne morejo misliti na kulturo, ker so zadovoljni da živ-© lulesurijozno in primemo povojnim j dobičkonosnim razmeram. V prihodnjih vrstah in na balkonu opazimo znane obraze Iz meščanskih krofov, na stojiščih zgoraj in spodaj pa duSevni proletarijat: glasbeni* ke, profesorje, uradnike in dijaJtvo. Ta du* ševni proletarijat tvori stalno koncertno pu* bliko, ker je željan duševne hrane, pa si mora od ust odtrgati šc onih borih 12 K 7a vstopnico. Pri navadnih koncertnih cenah vrže raznrodana »TTnionova« dvorana okros glo 30.000 kron. Od tega zneska je treca vnar>rej plakati 10 % državnega veseličnega davka in 20 % občinskega veseli čnepa d a v* ka. torej skupaj 30 % kosmatega dohodka. Oba davka Sta vnebovpioča krivica, kl ubi* ja vse naše koncertno Življenje. Država in mesto smatrata koncertne prireditve isto* vetne t velicami. plesi, kabareti, šantamt in hari. Pomislite ljndje božji! Drsava noče koncertom odpisati davka, češ da gre ta d-nai- za invalide. Ugledni narodni pred* stavnik mi je nedavno zatrdil, da invalid* skega fonda ni. in da gre denar v skupno državno blagajno. — In ker nI državni ve* selični davek dovolj obremenil koncertne prireditve, je prišlo na ljubljanskem mapi* strelu nekemu na misel. vpeljaH 5c 20 % občinski veselični davek v prid mestnim ;:božccm. Ta davek se pobira že več mesc* cev, toda mestnih ubožcev je po Ijubljan? skth gostilnah čezdalje več. Apeliramo na novi ohcinski svet. naj v svoji prvi seji hrez odloga odnravi ta krivični davek na koncertne prireditve, naprti naj ga pa vese* licam in plesom. Pojdite gledat vsak večer v »Narodni dom«, kako se raja in pleše v današnjih ča* sih draginje! Naprtite plesom 50 % občin« skega in 30 % državnega davka! Ce imajo ljudje toliko denarja za trganje podplatov, naj ga imajo tudi za invalide in občinske reveže! Davek na koncerte, torej kulturne prireditve, ki ne služijo zabavi, marveč pro* sveti, pa naj država in mesto oprostita vsa* kega davka. Sveta dolžnost vseh merodaj* nih činiteljev, poslancev in občinskega sve* ta ljubljanskega je, da nemudoma prepre* čijo nadaljnje ubiianje naše kulture. Pravi* jo, da so telovadne in športne prireditve tega davka proste. Spoštuiem sokolsko in športno delovanje. Telovadba krepi telo, v zdravem telesu je zdrav duh. toda narodu je treba tudi srčne kulture. To pa gotovo višje cenim kot metanje žog! Privoščim telovadbam in tekmam oprostitev davka, pa jo z isto pravico zahtevam tudi za koncer* te! — Kar torej — ta preklicani davek ne obremeni koncerta, pomagajo drugi stroški. Dvorana, kurjava, razsvetljava, plakati, pla* kater, časopisna reklama (ta tudi ni za* stonj!), nabava notnega materijala, bilje* terji, ognjegasci, eventualno' postavljanje odra pri pevskih koncertih, stroški za vse to so tako veliki, da če koncert ni razpro* dan. v blagajni sploh nič ne ostane ali pa je prireditev deficitna tako kot n. pr. kon* cert Orkestralnega društva Glasbene Mati* ce ob proslavi petdesetletnice obstoja Glas* bene Matice. In malo drugače se bo godilo financam sinoćnjega koncerta. Nabralo se je sicer precej ljudi, vendar pa ne toliko, da ne bi zevale v sedežih in celo na stojišču velike praznote. Koncert je muzika dravske divizije otvo* rila z Mozartovo serenado za godalni orke* ster, s prijetno gracijozno klasično godbo, ki nas je prestavila v brezskrbne čase Toko* koja. Izvaiana je bila eksaktno in zdelo sc nam je, da dr. Čerinu klasična glasba — vkljub temu, da neguje tudi moderno — posebno leži. Pravtako sta lep užitek nudila Borodinov res ruski Prl'/.or Iz srednjoazijske stepe In Stančičev živahni ainfonlčni Scher* zo. Glavni del vzporeda pa je orkester ah* solviral v grandijozni Jirakovi sinfoniji. ki zanima zlasti po svojih kontrapunktično bogato pretkanih stavkih in je ostavila v poslušalcih velik vtis. Po vsaki odigrani točki je publika Izvajalcem In dirigentu dr. Cerinu prirejala burne ovaciie. Z včerajš* njim koncertom ic muzika dravske d'vizije ponovno dokazala, da je važen kult"ren faktor med nami in le želimo, da vkljub težkočam, ki d*oca ogrožajo redno koncert; no delovanje prav vsakomur vztraja v svoji dosedanji energiji in ne krene iz jasno za« črtane poti, ki jo vodi vedno višje in vnjel — Odbor Zveze slovenskih pevsk'.h zborov pozivi a vse včlan ene zbore, k[ Se niso kupili Pevskejra koledar a, da to nemudoma store. Naročila spre ema Zvezna knjjrarna v Ljubijuni, Marijan trs št. & Vsak zaveden pevec naj ko^ečar kupi! — Odbcr Zveze slovenskih pevsk"!i zborov :c raložil tri zbore Enp.a. Adamiča, dva moška >Kie s; svo e lice umila« la »Ti in jaz« ter mešani zbor »Vso noč pri poteci«. Zbori so krasno litografirani v pariturah in jih še tekom teca ali začetkom CTugega tedna dobe vsa včlanjeni drušiva brezplačno v tolikih izvodih, za kolikor članov so lansko leto poravnala Zvezino člannrlno. — V »Zvezo« sta stop:!a pevski zbor bralnega društva na B!cdu in pevski zbor akad. drtišiva »Triglav« v Ljubljani. Doscda; vč!an"enih društev In zborov je 34. Naslov: Zveza slovenskih pevskih zborov. Glasbena Matica, Ljub*. ijana. Kult Ili I d. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI. DRAMA, Sreda. 24. ian.: Madame ?ans Oene. Tzv. Četrtek 25. januara: Čude?, sv. Antona hI Crna dama iz sonetov. Red A. Petek 26. januar'a: LiHom. Red D. Sobota 27. januarja: 2ivi mrtvec. Znižane- cene. Delavska predstava. Izven. Nedela, 28. januarja: Liiiom. Ob 3. popoldne. — Vojiček. Ob 8. zvečer. Izven. Ponede! ek 29. januarja: Madame Sans Gene. Red E. OPERA. Sreda, 24. januar.a: Mefistofeles. Red E. Četrtek 25. januarja: Nižava. Red D. Petek 26. jan.: Gorenski slavček. Red A» Sobota 27. januarja: Triptvchon. Red C. Nedelja 2$. januarja: Nižava. Izven, Ponedeljek 29. jaimana: Zaprto. • s • ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI V soboto, 27. januarja: »Avtomobiiistc • • • — Iz pisarne šen^akobckojra filedaTf-i skesa odra v Ljubljani. V soboto 27. |ai sJ i arja se igra četrtič priljubljena burka »Av* j tomobiiist«, ki je bila že trikrat razprodana. — V nedeljo 23. januarja gostuje šentjakobski oder v Sokolskom domu v škofjl Loki z isto burko »Avtomobiiist«. Začetek' ob 8. zvečer. — Dr. Pečnlk: Jet-ka. IT. Izdala, Celie-, I 1923, založila knjigarna Goričar & Leskov-! sek, 1G2 strani. Cena 14 D. Znanstveno ; praktična razprava o celokupnem vpraša-' } nju jetike za vsakega, ki se hoče informira« I ti. Današnje zdravljenje jetike za jetične la I za zdravnike. Leta 1921. ]e izšla I. Izdajaj Več tisoč izvodov je razširjenih po Sloveniji I posebno med jetičnimi in med zdravniki. L. [ Izdaja šteje 48 strani. II. Izdaja je narastla: l na 162 strani, iz brošurice je nastala knjiga«; j ki Ima čisto drugo vsebino. Pisatelj Je knjl^ t so popolnoma spremenil. II. Izdaja je popol-, { noina nova kniiga. Suha znanstvena tvarina' [ je tako zanimivo urejena, da se knjiga čita1 I kakor kaka povest, čim dalje se čita, tem j večje postaja zanimanje. V knjigi ie tući i več sto nanovo ustvarjenih slovenskih znan-J stvenih zdravniških izrazov, tehničnih ter«, mfnov, deloma iz nemščine ter deloma tudi iz angleščine in francoščine. Avtor, kl Joj bil dolga leta v zimovišču Kairo, obvladuje vse tri jezike enako dobro, kar bo zanimalo posebno zdravnike ter tudi druge o!ika* ne kroge. II. Izdaja Je za poduk med ljudstvom posebno pripravna. Olikani krogi na} Jetične na to knjigo opozore. Cital pa bo knjigo tudi vsakdo z naivlčjim zanimanjem. Slovenščina dobi z II. izdajo knjigo, k! Je nimata niti hrvaščina, niti srbščina, ki sta v tej stroki silno siromašni. Zdravim v iako obširno informacijo o celokupnem vprašanju Jetike. jetičnim v poduk, kako se naf ravnajo, da zopet pridobe zdravje, prinaša knjiga tudi jako veliko podatkov za zdravnike, ki niso specijalisti. Vsaka knMžnica, vsako izobraževalno društvo, vsaka šola In župnija, vsak jetični In ne mani —, and the last not the least —, tod) vsak zdravnilf-mora imeti vsaj en Izvod te knjige. — Jos. Kostanjevec: Zbran! spis!, tj tiskarni »Panonija« v Gornji Radgoni se-tiskajo Kostanievčevi zbrani spisi, ki so. preračunani na okroglo trideset zvezkotf in ki bodo izhajali mesečno po eden da dva zvezka v žepnem formatu po pet tiskanih pol. Prvi zvezek izide začetkom fe-. bruaria ter stane s poštnino D 6.50. Naročajo se v gori Imenovani tiskarni alt pa naravnost pri pisatelju v Mariboru, Ob železnici St. 6/II. Plača se lahko vsalc zvezpk posebc a!l pa tudi več zvezkov skupaj vnapre-. Ker je Kostanjevec znan kot dober In priljubljen pisatelj, je gotovo«, da se bodo njegova dela sproti razpečala. Priporočamo! — Jugoslavenska Nliva. Izišao Je 2. brol. Jug. Njive. T. Demctrović započinje aktuelnu anketu »O sadržani našega nacionalizma«. Prof. Oton Fran.^eš u članka »Veliki i n.ulf posjedi« naučno raspravlja taj važni problem u vezi s našom agrarnom reiormom. G. Krklec javlja se p"es-mom »Gradsko jutro«. Dr. D. TrboievIČ u članku »Stvaranie nove naučne osnove za srednje škole« iznosi svoje nazoro o skladnom razvitku duševnih sposobnosti k?o svrsi naše škole. Velmar Jankovič javio se noveTom »Jesenja balada«, dr. V. Dvornl-ković nastavlja svoju studiju »Shakcspo arov rlamSeJt i hamietizam u Kmnčovići« kola pobud uje <;ve veće zanima nja kao rijetka u nas Čisto nauč> > esnovana kirl-ževna studia, stiski kritik Nikolaj J. Fc-dovov u jednom eseju crta »Rusku revolucionarnu književnost«, U pregledu ima članak« Iz područja umjetnosti, nauke 1 politike. — Juslav. Njiva Izlazi dva puta mesečno, a na godinu stoji 120 Din. na pol godine sorazmerno. Uprava Jugosl, Njive* Zaerca, Trgovska, ulica broj 30, - ^ Dnevne vesti. P Lmbcjani. dne — Oživllenie nnrodno-naoredne stranke je v vsej naši javnosti vzbudilo spiošno pozornost. »Slovenec* je novi stranki posvetil uvodnik, kar dokazuje, da so si klerikalci v svesti, da ni smeti podcenjevati tega novega pojava v našem političnem Življenju. Dejstvo, da so disidenti demokratske stranke organizirali staro narodno napredno stranko, Česar v mladinskih krogih niso pričakovali, je porazno vplivalo zlasti na mladine, kar priča pisava »Jutra«, ki se drži sicer bolj rezervirano, zlasti pa p?sava mariborskega »Tabora«, ki se vspričo oživljenja narodno - napredne stranke tolaži edino s tem, da je ž njo minila obenem tudi — slava »Jugoslavenske zajednice«. No, tudi ta tolažba jim ne bo pomagala, ker se bodo gospodje mladini v kratkem prepričali, da še vedno krepko živi ona Zajednica, ki je nastop:la pri ljubljanskih občinskih volitvah in katero so že ljubljanski mladinski listi tolikokrat polagali v grob. Tudi hrvatski listi posvečajo veliko pozornost ustanovitvi narodno-napredne stranke. Glasilo Hrvatskega bloka »Hrvat« ji posveča članek naslovljen »Nova stranka v Sloveniji«. V tem Članku niše med drugim: »Razkol med obema skupinama demokratov v Sloveniji je izveden do kraja. Skupina okrog »Slovenskega Naroda« L j. takozvana skupina starinov pod vodstvom dr. Tavčarja in dr. Ravni-harjn. se je, krkor je znano, že preje odcepila od Pribičevićevih aparti-stov in junakov raznih banxnih, svinčenih in drugih konipc?jon?st'čnih afer okrog »Jutra« ter gosoodov Ku-kovca. Žerjava in Krnmena. Ona se je pridružila Pnvidovfćevi skupmi in polivk? zagrebškega kongresa, sedcf pa je osnovala novo stranko... V nsrrrmem vprašanju $r» narodno-na-predna stranka postavlja na slovensko narodno stališče. Ako bo v socijalnih in gospodarskih vprašanjTh nanredna, kakor ji kaže Ime. bo postala važen faktor v konsolidaciji slovenskih ra7mer. katere mora v prvi vrsti uvaževati. Največji kontingent pristašev bo dobila nova stranka od bivših demokratov, ki so razočarani zapustili demokratsko stranko. Demokratje so v Sloveniji pokopani.« — M'nTsfer dr. Županje v nenkralt-nt Iz Crnomelia nam poročajo: Minister dr. Zupanič je bil danes 23. t. m. v Črnomlju svečano sprejet. Mesto je bilo v rastavah. sprejema ss je udeležila šolska mladež in pozama hramba. Olavar Kaki je predstavil ministru funkcionarje. Popoldne je minister sprejemal deputacije uradnikov, okol'ških Županov In posamnfke. Jutri oddide minister v Grib-Ue, Gradac in Metliko. — Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karel Šavnik je v sredo, 24. t. m. službeno odpotoval v Beograd, odkoder se predvidoma povrne v 8 dneh. — Z univerzo, V soboto 27. t. m. ob 11. dopoldne bo v zbornični dvorani ljubljanske univerze slovesna podelitev dijaških nagrad fz svetosavski ustanove Nj. V. kralja. — Kal je laž? Na našo vest da Je g. dr. Kramer na nekem političnem sestanku pozival na bojkot našega lista, odgovarja g. dr. Kramer v današnjem »Jutru« takole: »Na to odgovarjam z u-gotovitvlk). da v nedeljo nisem Imel v Trbovlinh In nikjer drugod nobenega šesta nVa in da sem bil zadnjič v Trbovb'ah lani čez božične praznike pri svoji materi, »slovenski Narod« naj ne skrbi za moio korektnost, to že vedno sam o-pravim. Tudi reklamo za »Jutro« naj mirno prepusti noravi našega lista in pa nadvse razveseljivo razstočemu številu njegovih naročnikov in čitateljev.« — Da se bo videlo, koliko je »laži« na naši vesti, ugotavl-amo tole: dotični politični sestanek se res ni vrši v nedeljo v Trbovb'ah. marveč v soboto v Zagorju ob Savi. Na tem sestanku, na katerem ie bil dr. Kramer, se je ščuvalo Proti »SI. Narodu« in tu sc je tudi sklenila resolucij, da se naj deluje na to, da naročniki odoovedo »Slov. Narod« in si naroče »Jutro«. AV je to »laž«? — »Jol'e Prijedor - Knin la Srnetica - Jajce. Spre'e-man e pošil k naslovl'enih na »šumsko industrijsko poduzeće Dobri.in-Drvar d. d.« Prijedor m ustavljeno. — Delovanje policijskega oddelka ▼ Celin v L 1922. Dospelo in rešenih Je bilo 18.407 vlog. potnih listov le bilo cd 15. mala do konca leta Izdanih 936, pedaljšan*h 3105. Vizumov se ie Izdalo fugoslov. državljanom 2326, Inozemcem 1715. Za Ameriko te le Izdalo potne liste 19 osebam. Aretacij Je bilo izvršenih 335. Policijsko je bilo kaznovanih 921 oseb. Podaljšanje policijske ure le bilo dovoljeno 112 strankam. Raznli prireditev Je bilo dovoljenih 197. Javnih zborovanj Je bilo 113. V Celju le delovalo 74 društev, med temi 6 nemških. Za razpust Je bilo predlaganih 46 društev. Pazpust |e bi! Izvršen prt 23 društvih. V Celin la prenočevalo v preteklem letu 38.829 oseb. Umorov nI bilo. poskusi samomori so bili 4, roparska napada t —V etanovanHko razsodišče v Cel!« I« Izvoljenih po JO zastopnikov najemnikov ozir. hišnih posestnikov. mm Mestno knjigovodstvo v Celin Ima nalog, da sprejema od hišnih posestnikov zavrnjeno najemnino na ta način, da se deponiralo pri magistratu le knjižice, denar pa se ima naložiti pri celjskih denarnih »vfiOfci —--- — — Absolventi ce-jske rr-darske šole bodo uživali v vojaški službi isrc ugrdno-sti kakor absolventi poljoprivrednih in obrtn h srednjih šol . — Mestna občina celjska namerava v kratkem otveriti svoj kino. Obč. svet Je mestnemu uradu naročil, da predloži konkretne predloge. —Radi malomarnega pobiranja nočnega davka sta bila v Celju kaznovana od mestnega magistrata hotelir Martinovih v »Unionu« na 1000 Din. gostilničar Anion Pristovnik pa na 500 Din globe. — Nov list v SkopljiL V Skoplju Je začel izhajati dvakrat na teden demokratski list »Narodna volja«. — Ravnateljica in gojenci ruske realne gimnazije In dečjega doma »Ponovlča« se srčno zahvaluje o za božična darila: »Ljubljanski kreditni banki«. Slavenski banki«, »Jadranski banki«, »Prvi Hrvatski Štedionici«, Slavenski banki« in »Trgovski banki«. — Jrponslta noč v Mariboru. Pišejo nam: Odkar obstoj velika Gotzova dvom« na. Se ni bila nikoli tako prenapolnjena kot v »Japonski noči« v soboto dne 20. t. m. Mnogo ljudi jc moralo oditi, ker šc ob 23. ni bilo več prostora niti za garderobo, če* ravno je bila rorazdcli^na na več mestih. Na stotine ljudi je odhajalo še pred pol* nočjo, ko se je rajanje pričelo $cle rn?rvi* jati. ker niso moftli prestati v gnječi. Naval na budhov tempelj jc bil tak, da ga jc moč* na straža, delom« iz odbornikov veselične* ga odseka, deloma policije komaj vzdržala. V tem templju je bil pravzaprav bar, ampak ta^o lično in umetno prirejen, da ga je ho* telo vse videti in okusiti njegove dobrote. Vsi prostori so bili v japonski noči primer« no okrašeni in opremljeni. Na celem okra« su se je poznalo, da ga je ustvarila umot« niška roka: nc pretirano, pa originalno. Bilo je mnogo okusno opravljenih Japoncev in Japonk, posebnost pa jc vzbujala pristna Japonka. Umetniški klub »Grohar« jc na tem večeru hrezdvo-^no preseki vse d^sc* danje p-ireditve v Mariboru. Tc prireditve sc je t*deležilo mn^o obiskovalcev iz vsega okrožja pa tudi iz Ljubljane in drvgih most. Se ob 2. zjutraj jc bilo okrog 3000 ljudi v dvorani. — Prireditelji »JagabaHa« v Celjn so drzni 1'ud'c. Na svojo prireditev vabijo tudi slovensko obč:nstvo z ncmSklmi vabili. Čudimo se. kako ie kaj takeca mogoče še v petem letu po prevratu. Taki drznosti bi se moralo enkrat za vselej narediti konec. — V sHobranu ustrelila svojega moža. 2ena monterja Laznika v Zidanem mostu Cecilija Laznik ie zbog ljubosumnosti živela s svojim možem v ne prav srečnem zakonu. V neki noči le prišlo med njima do prepira, v katerem Jo ie on pričel daviti. Laznikova le pograbila samokres in ustrelila moža v glavo. Na dobljeni poškodbi Je mož Čez dva meseca umrl v celjski bolnici. Celjsko ckro:'no sod šče je te dni obtoženko obsodilo radi prekoračenega silebrana na dva meseca težke Ječe. — Vlak povoz?l dva vola. V ponedeljek z;utraj so v Mariboru po TržaSkl cesti gnali več i transport živine. Ko so prišli na železniško progo na Ptu;skl cesti, :e čuvaj hi i el z:, pirati zatvernice, ker ie že prihajal jutranji liub! anski vlak. Dočim se je gon ačem posrečilo spraviti več i del živine pred zatvoro, sta ostala dva vola med zatvonvenma, ter se obrnila po progi. Vlak je oba povozil in seveda razme-sariL — Smrtna nesreča na Gros:!n!'crn. Delavec na kolodvoru v Grosupljem Ivan Perne ;e valil včeraj 23. t. m. popoldne težke, z vinom mpom'enc sode, iz vagona. Pri tem pa mu je nenadoma zdrsni!o in ;e padel pod sod, ki mu je Šel čez glavo. S težkimi poškodbami so ga predelali v b;;h-Ijansk javno bolnico, kjer je danes zjutraj umrl. — Nesreče In nezjrode. Delavec AlozH Turk iz Prezida je valil li!ode s hriba. Pri tem mu :e padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. — Dragotin Jajtič, Žagar v Je-lendolu, se !e na cirkularni žagi nevarno vrczal v desno roko. — Ivana Dovča, krovca iz Zgorn:e Šiške, *c na dvorišču sunil neki mladenič z nožem v levo tv . Poškodovance so prepeljali v bolnico. — Trag'čna smrt. Josip Bratun. 22letni čevljarski vaenec iz Dobrun!, se je vračal v nedeljo popoldne iz Trebei'evega domov v Dobrunje. Ker je bil nekoliko vinjen, je med pot'o zaspal pod nekim kozclccm. Drngo Jutro so ga našTl zmrzmenegn. Pre-pelali so ga takoj v Ijublansko bo!n;co, vendar je b;la vsaka pomoč izključena. Nesrečnež je bil že mrtev. — Zagoneten sluča?. Posestnikov sin Pran čadež Iz Stare Oselice je prše! v župnije, ker je pa župnik Ivan Souknp ustrelil nanj in ga zadel v desno koleno. Slučaj do sedaj še ni poasnjen. — Želodčne boleč'ne, poman kan-e teka, motenje prebave, kar izvira iz prepočasnega delovan'a črevesa, hitro odstrani raba grečice »Franz - Josef«. — Jutri v Četrtek, bo torej praznovalo naše rusko dfaštvo Tatjani« dan v vseh prostorih Narodnega doma. Cisti dobiček bo v prid menzi rusk'h akademikov. Občinstvo na? se udeleži prireditev v prav velikem številu sebi v zabavo, dobri stvari v korist. — Kino Tivoli. »Sodoma in Gomora« v Zagrebu z velikanskim uspehom prolongirana. V Lhihrani prermera 22. marca. Slike tega ve!ef;lma so za tri dni razstavi ene v Čakalnici Kino Tivoli. Jutri 25. ranimr*a, največji francoski Pathefilm v dveh delih: »A tla n tis«, v glavni vlogi Staria Na-pIerkowska, — Slavno občinstvo se že sedaj opozarja na velefilm v treh delih: »Dr. Mala u se«. Navedeni film! prekašaro vse — V Llnbljanl se je preteklo leto ustanovila tvrdka American d. z o. z., ki si je nadela nalogo pospeševati Izvoz v Združene države ameriške posebno onih produktov, k! nimao domačega al| evropske-ca trga kot n. pr. pletarskl izdelki, čipkarski Izdelki, suhe gobe, suhe slive, orehi, kožuhovfna Itd. Ker ima družba afilira-n| zavod v New Yorku, bo lahko svojo nalogo IzvrSHa. Do sedaj 2e ima naročil v prednosti več miijioaov, NAJNOVEJŠA POROČILA. VLADNE KRIZE NI! — Beograd, 24. jan. (Izv.) Vesti, ki j:h priobčujejo v zad:ijcm času listi, ki so v zvezi s Priblčevićevo skupino, o vladni krizi, zlasti pa o odstopu finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča, so docela izmišljene. Takisto je tendencijozno izmišljena seveda tudi vest, da je treba v kratkem računati s padcem celokupnega kabineta. Po informacijah na mero-dajnem mestu je treba ugotoviti, da ostane sedanja vlada trdno na krmilu, dokler ne Izvede svole naloge, t. I. dokler so ne Izvedo volitve v narodno skupščino. AIUSSOLINUEVP POLITIČNE MAHI-NACUE. i— Heograd, 24. jan. (Tzv.) Po poročilih iz Rima, je rimska »Tribuna« priobčila dnevni red seje za 6. febr. t. L sklicanega rimskega parlamenta. »Tribuna« je podčrtala, kakor tudi ostali listi, okolnost, da se na dnevnem redu ne nahaja ratifikacija santmargheritsktli konvcnc?|. Beogradska »Tribuna« je seda* začela dvomiti v Iskrenost Italije In naglasa, da je verjetno, da Ima Mussofl-nl v načrtu nove mahinaclje gledo Iz-ifrrnvarln rapaUsVe pogodbe. RAZDELITEV DOLGOV BIVŠE AVSTR9-0GRSKE MONARHIJE. — Pariz, 23. jan. QC B.) »Agence Havas« objavi;a: Reparaciiska komisija objavlja to-!e oficijelno poročilo: Kom?srja je v sm?s!u salnfgermaTn-ske In trlnnonske mirovne pogodbe Izvedla razdelitev fund'ranih in nelundl-ranlh predvojn'h doferov bivše avstro-ogrske monarhije. Razdelitev je ta-b: L Fundirane predvojne dolgove sprejme dr/ava oziroma države, na katerih ozemlju se nahaia zastavni predmet, povečini železniško omrežje. Če se železniško omrežje nahaja popolnoma na ozemlju kake rasledstvene države, tedai ima popolnoma prevzeti ta dolg dotična država. Če pa se Železniška proga nahaja na več ozeminh, če je razdeljena na več držav, tedaj sledi razdelitev predvojnega fundiranega dolsra med na^lcdstvcne države proporcionalno velikosti železniške proge, ki je bila od dotične države prevzeta. Reparac'1-ska komisija Je to razmerje za vsak dolg popehel določila. Edino le razdelitev dnl^a. ki pada na omrežje železnic nekdanje privatne avstro-ogrske državne železniške družbe, je pridržana Se bodoči-^ sklepom repa^cij^ke komfsife. TL Ne!undTrani dolgovi, katerih titre so bile žigosane, se razdele po temle razmerju: a) Od nvstrnskon dolera odpade: 1. r»a Avstrijsko repiTM:ko 36.927%. 2. na Itamo 4,087%, 3. na PoTtsko 1".7.W°S. 4. na Po^trnsko 5. na Jitgosfavilo 2.04^% in 6. na Češkoslovaško republiko 41.101 . b) 0:1 ogrskega predvojnega dolga odpade: 1. ra sedanjo Madžarsko 45.733%, 2. na Romunsko 21.«02?3, 3. na .h»gos'av"jo 14.1lfi?S. 4. na češkoslovaško republiko 16.022%, na AvstrlsVo republiko 1.581*5 in C\ na Reko 0.743%. Na«l?dstvene države prevzamejo svoj delež ncfnndirancsra avstrrskcrra predvojnega dnl^a z dnem 16. ju!i:a 1920. dalje in delež ogrskega neftmdlra-ne«ra predvo;n?e*n do'ga z dn^m 26. fallJa 1921. t. j. od dneva, ko je bila zadevna mirovra pr<™dba sklenjena, v Saint Germanu ali Trianonu, ratificirana. Pcslališrnia 7r'rsy?fvR!iena stanja t!r. Rasfina. — Drrnnl, 24. lan. (Izv.) Po poročilih, ki so prispela \z Pnwre <7anes non~či. le stanje finančneA- — Naslov pove uprava »Slo* renskega Naroda«. 811 bEovana mesečna soba • dvema posteljama, separatnim vho* i**Oi :n električno lučjo, se s hrano ODDA s 1. februarjem. — Naslov « *ve uprava »Slov. Naroda«:. 812 Izkušen oskrbnik poljedelstvu, gozdarstvu in Žlvfno* ji ŽELI MESTA kot tak pri kaks* .•m veleposestvu ali večji graščini, opisi se prosijo na: »J. R. 2000«. ?itno ležeče Cel j o, 814 Sobo, rriehlovano aH prazno, I5CE t ""RAD* MK. — Ponudbe pod »11/825« na upravo »Slovenskega Naroda«. Sprejme se blapec h konjem, sposoben tudi za delo v vinski kleti. — Jane« ZORMAV, Snodnja Šiška, Celovška cesta 01. 798 Proda se stavbna parcela (862 m1) v mestu. — Nislov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 703 Izurjena šivilja GRE ŠIVAT NA DOM. Naslov pove uprava »SI. Ncr.«. £38 lice se oridno dekl i vsa kuhinjska dela proti dobri •ači in preskrbi v hiši. — Prednost ^ajo ore, ki znaio vsaj deloma ku? iti. — Josip BERGMAN, Ljubljana, oljansk« cesta 85. 813 Trgovci na deželi, ' i bi se zanimali ZA NAKUP AJC, naj javijo naslov upravi Slovenskega Naroda« pod »Iz* oz/765«. Sprejme se )OBRO IZURJENA ŠIVILJA z ečletno prakso za francosko de* lo; samo prvovrstna moč. 4odni salon ANT. MICHALICEK, ingarjeva ulica 2, 810 Proda se glasovir, i je bil ravnokar znotraj popol« orna popravljen in je 190 cm olg. — Natančnejše se poizve ri tvrdki JURASEK, Ljubljana, Vblfova ulica 12. — Istotam je e resnim kupcem na ogledi 824 P9 rcela, Uf U bsegajoče 2200 m* v Ljubljani ob jžnem kolodvoru, pripravna za v?a* o industrijo, ker je prosti tir. elek* •ični tok in vodovoa na razpolago, spravna t»'dt za vilo ali druge stav* e. SE CENO PRODA. — Naslov ove uprava »Slov. Naroda«. 802 Lakiranje in tapeciranje automobilov v najmodernejših sistemih. B. BELANTIČ, -JUBLJANA, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta 44. konkurenčne cene I Točna postrežba! Sf avbišče za vilo oh kanalizirani cesti SE PRODA po 40 Din za 1 m*. — Ponudbe pod »L M. 40/323« na upravo »SL Nar.«. 0 Malo stanovanje v kaki novi hiši ali vili IŠČEM ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Dogovor/807« na vpr^vo »Slov. Naroda«. Na dobro češko hrano SE SPREJME VEČ GOSPODOV od 1. februarja dalje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. S26 Išče se meblovana soba v sredini mesta za dve osebi z upo» rabo kuhinje. Lastniku se prepušča brezplačno uporaba premoga. — Po* nrdbe pod »Banka/822« na upravo »Slovenskega Naroda«, ENO ALI DVE VELIKI prazni sobi z vhodom iz stopnjic ali hodnika, I5CEM ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Cena postranska stvar/808« na upra* vo »Slovenskega Naroda«. prejme se učenka v trgovi* no % me? šanim blagom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 837 Iščem dobre službe kot TOČAJ ali PEKOVSKI SLU* GA- — Radošek Ferd.. pekama Dietz, Jerenina pri Mariboru. 836 Lepo posestvo i vsemi gospodarskimi poslopji, trgovino, gostilno itd. SE UGOD* NO PRODA. — Kje pove upravni* štvo »Slovenskega Naroda«. 842 Kupim takoj lepo vilo v Ljubljani. Po^oj: TAKOJ STA* NO VAN JE. Eventualno se zsi* menja s posestvom proti donla* čilu. — Ponudbe pod »Lena vi!a/S43* na upravo »Sloveskega Naroda«. Uradnik, Z7!)n>£ tn slovenskega, nemškega hi i'atiicnskcpa jezika* rcrtekfen KNJh [ GOVODJA*bil4xcist z večletno prsf:so pri veČffh industrijskih pod* J2tjih. IŠČE PRIMERKE SLUŽBE, tuđi i?ven Ljubljane. — Pon"dbe pod »Zmožen 77>« na upravo »SI. Nar.f. Na stanovanje in brano SE SPREJME BOLJI STAREJŠI GOSPOD. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. S35 QnLq z ZAJTRKOM ter DVE. OUUd MA POSTELJAMA, po dogovoru tudi s HRANO, SE ODDA. — Ponudbe pod »Soba ^32« na upravo »Slovenskega Naroda«. išče se soba v -nredini mesta z eno ali dvema posteljami* pri boljši obitelji. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda pod »Boljša obiteli/821«. Sprejmeta se takoj MLAJŠA MOČ za manufakturno trgovino, kakor tudi UČENEC iz dobre hiše. če mogoče t enim aH dve* ma meščanskim« r^ri-<»d^ma. — Ponudbe na: Ivan ROŽIČ, Brežice, 819 Išče se trgovski podočnik, popolnoma zmožen JeJezninske stroke. Samostojna moč ima pred* nost. — Franc MATHEIS*ovi nasl.. Brežice ob Savi. 817 SPRETNA IN SAMOSTOJNA modistinja SE TAKOJ SPREJME. —- Ponud, be pod »Modistka/829« na upravo »Slovenskega Naroda«. Dražba -NOJA za čas od 1. februarja 1923 Ta 31. decembra 1923 se vrši dne 29. tnuarja 1923 ob devetih dopoldne v državni zrebčarni na Setu. Zdražitelj ima poleg kupnine pla# »ti 2 % takso in stroške objave v isopisih. 35 Državna žrebčarna Selo. Trgovska hiša, dvonadstropna, v sredini Ljublja« *e na prometni točki, SE PRO* 3A. — Dobro vpeljani trgovski kfat s^adišča, kleti in hlev te. »:oni dveh mesecev razpoložljivi. Ponudbe pod »Ugodna cena« na An. ^vod Drago Be»eljjak, Ljubljana, Sodna ulica 5* * "** 827 Vrtnar Gospodična ^Sov^kA IN HRANO. — Najraje iz trgo» vine. —- Naalov povo uprava »Slov. Naroda«. S39 Službo hišnje &ŠL~£ ŠIVILJA. Gre le izven Ljubljane. Ponudbe pod »Hišnia/830« na upravo »Slovenskega Naroda«. Tapetniški vajenec SE SPREJME pri AVGUST PAVLE !u, LJUBLJANA, Vegova ulica 10. Službe išče Iščemo kompresor ZA HLADILNICO, kompleten z vsemi pripadajočimi deli na ogljikovo kislino, v dobrem sta* nu. —- Prosimo ponudbe a potrebnimi podatki pod fcifro »Kompresor/834« na upravo »Slovenskega Naroda«. Prodajalka ss sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi (zmožne italijanskega jezi* ka imajo urednost). Reflektira se na boljša mo5. — Pavel KUNSTEK, Sturje pri Ajdovščini, Julijska Bcne* čija. 759 Friziranje dani in mafiTrirasfe vsak dan c:l 3. do 8. ure popoldne. Nunska ulica 1911. 622 Trgovska hiša na Dolenjskem v bližini Ljub! j a* ne. IŠČE MLAJŠO OSEBO v ku* kuhinjo, ki bi bila vajena dobrega gospodinjstva, boljše in domače kuhe. Nastop takoj, plača dobra. Ponudbe pod »Pridnost/761« na upra* vo »Slovenskega Naroda«. mlad gospod pri kakem podjetju ali tvrdki za slugo ali kaj podobnega. Ponudbe na ćoravo »Slovenskega Na* roda« pod »Sluga/801«, Ma brsno in stanovanje SE SPREJMETA DVA MANJ* S A DIJAKA v sredini mesta. Vaalov povo uprava »Slovenskega Maroda«. 7S5 Mesečno sobo I£ĆE soliden in miren gospod, Scateri je ves din odsoten, po m^nosti z vso oskrbo v blizini tr?a Tabor. — Ponudbe pod »Graphia/S09 na upravo »Slovenskega Naroda«. DOBI MFBLOVANO STANOVANJE ZASTONJ, ako M upravlial vrt; je lahko drt'f?ie zaposVn. — Tstotam MOBTLJE CENO NAPRODAJ. — Streliška ulica 33. 800 Meblovano sobo s posebnim vhodom v sredini mesta I5ČE MLAJŠI GOSPOD. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 799 Proda se D. K. V. motor v prav dobrem stanju, montiran na močnem biciklju s fedriranimi prednjimi vilicami (Vordergabel). Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Motor/806«. Radi pomanjkanja vremena tražim poznanstvo lijepo mlade inteligentne gospodične sa ve čim mirazom iz dobre obitelji. Samo ozhiJne ne^n^n^mne f*orv<1e sa fotografijom pod ehifrom »Zagreb« dp Oglasnoga zavoda u Zagrebu, Mesnička 15. 816 Išče se družabnik (-ica), samostojna moč, s primernim kapiia* hm ra novo vpeljano trrovino na det želi, kjer te bo tudi odprla trgovina z lesom. — Dotična oseba mora biti zanesljiva, ker bo event. samostojno vodila trgovino. — Tudi prodaja trgo* vine ni izključena. — Ponudbe je po« slati na upravo »Slov. Naroda« pod »Primeren kaoital/ftlS« Kupimo drva večje množine, smrekova, jelko* v«, 1 m dolga, polena mešana z kroglino, zdrava. — Kupimo tudi bukova drva, veeje množine. po<= sebno debela po'ene, 1 m doi-;&. Prosimo za ponudbe z navedbo naj* nižje cene, teže za I m3 ali vsaj kdaj so biia sekana in cepljen* ter nakla? dalno postajo, r.a upravo »Slov. Na* roda« pod »B-kcvararcka/S2S«. Zaradi smrtnega slučaja se da TAKOJ V ZAKUP kompletno opremljena kolarska obrt v večjem kraju na Štajerskem (Jugoslavija). — Nekaj 100 m* dobro izsušenega kolarskega in brezovega lesa v zalogi. — Je to v tem kraju edina kolarska obrt. Več po—: Gottfricd KREBS, Villach, Widmar<*" jaase 42 (K a m t en). Trgovska sotrudnica, i'-rur?ena v Sneceriff. maTrufakttrri rer Šivanju TŠČE MESTA V TR, GOVINI. Gre tudi za blagajni, čarko. — Ponudbe na upravo »Slo< venskega Naroda«. 7S6 KUPIM po najvišjih dnevnih cenah 10 vagonov belega javorja, rdravs?*. frrez frč, Ia. svežega, okrep* od 3 m naprej dohega m 30 cm nnprej debelega. — Ponudbe pod »Lep/788« na upravo »Slov. Naroda«. licem stanovanje «9 v »^ri hiši v m?^ al? ne preveč od* rffitTcno irven rr-sta, obstoječe iz ku* rrrne in ene sobe za takoj ali pa s 15. februarjem. Najemnina postransVa slvar. — Ponudbe ns upravo »Slo* venskega Naroda« pod »Nova hiSa 7S9«. V za'oetn:ika delavnica, Kranj. 107*4 PRAVE »JAKOBI* antinlkatin stročnice št. 3 v zalogi pri EMIL DOBRTCU, Lfab!Jana PREŠERNOVA ULICA. VaaJem množina r.u razpolago, dokler traja zaloga, 712 cigaretni LIPA-M1LL konfekcijski papir Slavna zalega JL Lompret, Ljubljana, Krekov trg 10. $$2 za Um, gospod ia eirofcs po zmemili cenoli pr! A. Šluko^lc B2Sl. B. Soss LJUBLJANA, Mectrvl trjj 19. TsaMsi v sta'no v zalogi rri Martinu SI sII sedlarju in ličarju avtomobilov v Dom-*alah. Vsako prvo in trebo sredo v me ?een v Ljubljani na Ambroževem trgu St. Paterski most). Sprejemajo se ro ->ravila in v z^m?no. 10004 proe orste sveže blago povsem zrela dobavi se povsod i. hrv- tvornnlca salame, sušenega mesa fn masti N. Gavrilcvić sincvl, d. d-Petrinja. Olsnrno zastopstvo mm Slovenijo R. BUNC IN DRUG Calja — Maribor — Ljubljana Skrbne gospodinje sa morejo pozabiti Vydi Zato ae js ustanovilo domače podjetja, ki izdeluje iz rži al a dno kavo, kakršna jt bila Vydrovka. Ctopodinjel Mlako ja drafol Sladkor ja dragi Najbolj štedite, ee poizkusite .ZikoV Zahtevajte js pri svojem trgovcu! mtaraa Jhkm" dr. z s. a. samostojna moč se spreima pod ugodnimi pogoji v večjo trgovino v mestu na Štajerskem. Penudbe pod „Ugd^no - 833" na upi*. Si v. Naroda* Sprejme se takoj vesten In pert m, pozna alol Ljubljano. PanziSonistl niso Izključeni. Položiti Jo treba kavcijo. Ponudbe pod 9vlfrKasant" na upr. Slov. Naroda. b^ra-ruiette *■ KfcHaSM t. HnBUni m Poiasnila «rT«d^ Seleztnskili zvez 's^a'ni vozovi), !?nl- Sf^m\W nf*i r>ravii ftd. dn'e nb-atni ^'^Bj biro in zas'o^tvenl kro^i #/ Kazine. fireza s parobradi brzz posebnih patnln teUtsC ¥ paneđsijeK In ts^rtek " ^ . . . . Klavirja re!??c!e !n popravlja solidna ia točne ter gre tudi na def e!o. sfes Povše ^'rs upa^ein kote HsitVe, Kune, hrte. polhe, zai-ce itd. po na]vidj;h dnevnih cenah. P. Semko Ljubljana, KrivžentSka uilca 7 Iko (moderce) po živutni meri priporoča EUTETR, Dunajska c. 6 II poleg iekarne Piccoli. 2130 Staro ljutomerska vino. Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hi ter ista množina letni* ka 1922. SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi» nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU. 320 Predpust 1923 VILA za plesne obleka ICrep , , Itlas . , atist , , tamin , , , OKAVICE ff*™-,. OGAVICE J-g-U ElIDA »»•'»tnl izdelki ^LJUBLJANA MESTNI TRG 10 mm. Brzojavni naslov: American Ljubljana Uvoz in izvoz poljedelskih pridelkov in industrijskih izdelkov Informacije Komisijsko podjetje Financiranje Denarno in zemljiško posredovanje flfllilran! zavod: jug0slav american corporation, NEU/ y0rk, n. y. Opozarjamo trgovce in industrijce, ki se in« teresirajo za izvoz v Združene Države ali obratnoj na§ obrnejo zaupno na nas; naše ugodne trgovske zveze V^m bodo v korist. Stavite nam svoje oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti. KUPUJE po najvišjih cenah vsako množino neustrojene kožufievina slodscih kožuhonosnih živali: lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, par mesecev starih jagnet, belih ovc, črnih ovc, dihurjev, jazbecev in zajcev. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec* 70