Posebna Izdaja.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 190 a._ vmmi v neaelio, 23. avgusta mi	LelO M
A- _
=s Velja po poŠti: a j^B^fe OM V fli M	Hhm m .^flfl^fe '''" Inserati: 1
Za oelo leto napre]. , K 86'— B^T # ^^H^k ^H	BB ^^HIB Enostolpna petitvrsta
n tu meseo ... 2*20 ^^^^fl BB '{M: ^B ^B	f^^^H B^B ^B ^^B^H ^^H^H sa
n Nemčijo oeloletno . n	^^^^^	M ^^T^^B ^B ^B	^^^^^ ^^^^B za dvakrat.....
k°"J ^ B I HI	Bb n N B
>a en meseo „ M ^ H H BB1»	H B 1
^^B H m m BB BBflB	BB HI ^H BB Bi ——c poslano: ■
sa Sobotna Izdaja: S * ■ ■ 1 H ■	■ . ■ ■ ■ ^ ■ A •M"t0,«m'«»tltw»ta p°40v1d-
Si mUM W	B I M W ».MSras
za ostalo Inozemstvo. „ 12*— ^^Hj^P^ ^^BB^^ V	flM M OBH^HHP ^^BP^ Bedna letna priloga Toni red
gor Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol itev. 6/ni Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne esa sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo fe v Kopitarjevi nliol it B. — Račun poitne hraniInloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlfikega telefona it. 188.
Naš kaznovalni pohod proti Srbiji
Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) Ker je Rusija posegla v boj med Avstro-Ogrsko in Srbijo, smo bili prisiljeni zbrati vso našo moč za glavni boj na severovzhodu. S tem jc vojna proti Srbiji, ki jo je javnost smatrala za kaznovalno ekspedicijo, samapo-sebi postala postranska akcija, ki se glavne odločitve komaj dotika. Kljub temu so splošni položaj in poročila o sovražniku govorila za ofenzivno akcijo, ki je pa bila z ozirom na zgoraj navedeno mišljena le kot kratek ?unek na sovražno ozemlje, in je bilo treba potem, ko je sunek vspel, zavzeti zopet stališče čakanja, da se o priliki zopet stegne roka k udarcu. Ta kratki ofenzivni sunek se je tudi izvršil v času med 13. in 18. avgustom z delom na jugu uporabljenih moči, in sicer z izredno hrabrostjo in bravuro. To je skoro vso srbsko armado potegnilo na to točko; napad, ki ga je izvršila z veliko številno premočjo, se je po težkih sovražnikovih izgubah razbil na junaštvu naših čet. Da so deloma tudi te pretrpele dokajšnje žrtve, je z ozirom na številno mnogo močnejšega in za svoj obstanek borečega se sovražnika povsem umevno. Ko so potem naše čete, ki so prodrle dalje na srbsko ozemlje, 19. avgusta zvečer, ko so izpolnile svojo nalogo, dobile povelje, da se vrnejo nazaj na prvotne postojanke oh Drini in Savi, so pustile na bojišču popolnoma onemoglega in iz-črpanega sovražnika. Naše čete imajo zasedene višine na srbskem ozemlju in prostor Šabac. V južni Srbiji napredujejo av-stro-ogrske čete, ki so vdrle tjekaj iz Bosne, med vednimi boii nenretrgoma v smeri proti Valjevu. Popolnoma mirno lahko pričakujemo nadaljnjih dogodkov, katerih potek bo opravičil zaupanje, katerega so se naše vrle čete, ki se bore v najtežavnejših razmerah in imajo nalogo, ki bi se lajiku zdela nehvaležna, v dneh od 13. do 19. avgusta izkazale zopet popolnoma vredne.
30 SRBSKIH BATALJONOV PORAŽENIH.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. urad.) Na južnovzhodnem bojišču, vzhodno od Višegrada - Rudo, je bilo po trdem boju na celi črti poraženih krog 30 srbskih bataljonov s številno gorsko, poljsko in težko artilferijo. (Višegrad leži v Bosni v bližini srbskega Vardišta blizu Drine).
LISTEK,
Kij pripoveduje v noju s m ranjen! slovenski Častnik.
Ljubljana, 22. avgusta 1914.
Gospod Pavel Cvenkel, znane ugledne rodbine Cvenkel na Gorenjskem, je bil kot rezervni poročnik rapjen v vojski s Srbi. služi v 79. hrvaškem Jelačičevem polku. Našemu uredniku, ki ga je obiskal, je o svojih doživljajih povedal tole:
Pri gori * V * so se začeli 12. t. m. boji s Srbi, Predvsem smo imeli krvav posel s srbskimi komitaši; to so prave divje, nečloveške drhali, pred katerih krutostjo i>i se celo Hunci zgražali. Komitaši so civilno oblečeni, oboroženi s starimi ruskimi puškami, ki streljajo svinčene krog-Jje, nekoliko debelejše kot palec; nekako take so, kakršne so izstieljavale naše stare Werndlove puške. Pojavijo se na kakem mestu v malem ali večjem številu, da na ta način vznemirjajo in ustavljajo napredovanje naše vojske. Na odprtem vojnem polju se ne upajo stopiti pred svojega sovražnika, marveč se umikajo pred našo vojsko v visoke gore, kjer imajo zgrajene že od smrti našega prestolonaslednika in rajne vojvodinje Hohenbergove dobro utrjene utrdbe, ki so zgrajene celo iz betona.
BOJ Z DNE 18. AVGUSTA.
Budimpešta, 22, avgusta. (Kor. ur.) »Magyar Orszag« opisuje boj z dne 18. avgusta po poročilu ranjenega majorja Maiselna, ki je ta dan na čelu bosen-skega inianterijskega bataljona vodil napad z bajoneti in bil za ta čin povišan v podpolkovnika. Podpolkovnik Maisel zlasti naglaša hrabrost Bosancev, ki se niso ustrašili smrti ter so kakor vihar prodirali v srbske bojne vrste in tako srbske polke omajali. Kljub šrapnelom, ki so kakor toča padali proti našim, se bataljon ni ustavil marveč je drvel naprej. Zdelo se je, da sovražna toča junaški pogum naših in njih zaničevanje smrti še le dviga. Podpolkovnik Maisel ne more tudi prehva-liti ovacij, s katerimi je občinstvo v Novem Sadu sprejelo bolniški vlak z ranjenci na vožnji proti severu. Odlične meščanke so ranjence uprav gšnlji-vo postregle.
POROČILO IZ NAŠEGA VOJNEGA POROČEVALSKEGA STANA.
Dunaj, 22. avg. (Kor. urad) Iz vojnega poročevalskega stana se z dne 21. avgusta uradno poroča: Dne 20. avgusta smo dobili sledeča zakasnela poročila: Na južnem bojišču so Črnogorci obstreljevali Kotor, ne da bi napravili posebno škodo. Naša1 trdnjavska in pomorska artiljerija je z uspehom odgovarjala. Pri Trebinju vlada mir. Bileča (Bilek) so sovražniki po malem, vendar neorestano obstreljevali. Posebne čete so 18. avgusta zavzele Plevlje, ki leži v črnogorskem delu Sandžaka in prodirajo čez gornjo Drino in reko Limo. Ob dolnji Drini so se paše čete na povelje v najlepšem redu umaknile, ne da bi bile nadlegovane od sovražnika. Pri Babancu so napravile naše čete zelo uspešen sunek proti jugu, nakar so se na povelje umaknile. Na severnem bojišču se z vspehom zasledujejo pozicije sovražnikove.
HONVEDSKI MINISTER O POLOŽAJU NA SRBSKIH BOJIŠČIH.
Budimpešta, 22. avg. (Kor. urad) »Bu-dapester Korespondenz« poroča: V izredno dobro obiskani klubovj seji narodne delovne stranke je honvedski minister odgovarjal na več vprašanj o pomenu danes razposlanega komunikeja glede položaja na srbskih bojiščih ter v obširnem govoru stvar tako-le pojasnil: Kot odkritosrčen vojak povem vselej in pod vsakoršnimi okolnostmi resnico, je-li ootem prijetna ali ne. Najodločneje lahko izjavim, da ni nobenega povoda za pesimistično naziranje.
Kriti so tako, da gledajo Ic puške iz utrdb. Sovražnika iz njegovih postojank ni mogoče drugače prepoditi, kakor z junaškim jurišem. Boj ž njimi otežuje gosto grmovje, in edina poljska rastlina koruza.
Komitašem pomaga vse: staro in mlado, otroci in žene, V obraz so nam prijazni, njih hinavščina in zahrbtnost gresta celo tako daleč, da kličejo ■»živio« našemu cesarju, zahrbtno pa škrtajo z zobmi, nas koljejo in mečejo bombe. Tiste ročne bombe, ki so podobne našim električnim žarnicam, mečejo ponajveč ženske in komitaši. Z eno besedo: Srb je neodkrito-srčen, zahrbten; njegova nekdanja hrabrost se pač pokaže najbolj v krutosti, ki jo kažejo na naših vojakih. Nekemu praporščaku Jelačičevega 79. pešpolka so Srbi prerezali trebuh, pustili v trebuhu zasajen bajonet, iztaknili mu oči in položili v očesni votlini malo kamenje. Nekemu drugemu našemu vojaku artiljeristu so iztaknili oči, odrezali mu nos in jezik in ga tako oneča-stili, kakor to ni čuti in čitati o divjakih. S sovražnikom je tak boj, če je v premoči, težak, a naši junaki se ga nič ne strašijo. Če pa sovražnik vidi, da so sile enake, pa beži, kar more in gleda samo, da reši topove in strojne puške; pusti pa ležati cclc zaboje municije.
V boju zasledujejo Srbi sledečo taktiko; Da bi spravili naše med več ognjev, se ne bore čelo proti čelu, marveč le tako, da sipljejo ogenj od vseh strani,
Nasprotno morem s popolno gotovostjo reči. da stoji naša stvar na Srbskem zelo dobro. Naše čete, ki se tam bore, so vkljub številni premoči Srbov junaško izpolnile svojo nalogo. Našim vojakom se je posrečilo, da so Srbe odbili in zapodili. Baš danes mi je došlo poročilo, da so na južnovzhodnem bojišču (Smederevo—Požarevac. Op. ur.) naše čete premagale srbsko vojsko, obstoječo iz 30 bataljonov. Komunike, ki so ga posamezniki krivo tolmačili ima izključno namen pojasniti, da se veliki odločilni dogodki ne bodo vršili na jugu, marveč na severnih bojiščih. Jaz odkrito povem, kakšen je položaj, in bi z ravno isto možko odkritostjo povedal, če bi bil drugačen. Ponavljam, da smo lahko z dosedanjimi uspehi popolnoma zadovoljni, kajti posrečilo se nam je, da smo našim sovražnikom zadali velikanske izgube. Kakor pa sem že izjavil, moramo imeti pred očmi, da se odločilne bitke vršijo na severu. Ministrove izjave so se sprejele z živahnim odobravanjem.
KAJ PRIPOVEDUJEJO NAŠI RANJENCI S SRBSKEGA BOJIŠČA.
Ko so pripeljali v Zagreb ranjence, je stopil k podmaršalu Scheureju neki praporščak in mu izročil magacin, v katerem so bile še štiri patrone. Pripovedoval je, da je bil na patrulji iz sasede obstreljevan, da je padel in videl na prsih bajonet. Hitro je potegnil samokres in je napadalca ustrelil. Za spomin je vzel magacin s seboj. Neki drugi ranjenec jc poročal, kako junaško da so se držali vrli Varaždinci, ki so vrgli z jurišem sovražnika z velikimi izgubami iz njegovih utrjenih postojank in ki so nato sami zavzeli za nadaljnje operacije važno mesto. Vsi ranjenci pa poročajo, kako nečloveško da se je zadržalo srbsko prebivalstvo, ki prosi izprva milosti in ki je naši zato puste pri miru, dobroto pa vrača z napadi iz zasede. Naši vojaki zato srbskemu prebivalstvu ničesar ne verujejo in najstrožje nastopajo proti krivcem. A ne samo civilno prebivalstvo, tudi srbska redna vojska je zakrivila v boju največje krutosti. Ne spoštujejo Rdečega križa, v njih vrstah se bore komitaši, kar sklepajo iz dejstva, ker je bilo več naših vojakov ranjenih s svinčenkami iz starih ruskih pušk, s katerimi so komitaši oboroženi. Ranjenci splošno pripovedujejo, da Srbi slabo streljajo in da njih artiljerija nasproti naši popolnoma odpove. Iz poročil ranjencev se tudi sklepa, da so se pri Loz-nici nahajale močne srbske čete, ki so se zbrale v Valjevu. Srbske izgube so bile dozdaj veliko večje kakor naše. Ranjence
Redna vojska pošilja od svojih regimentov nalašč dezerterje k naši vojski, ki imajo očividno nalogo, da bi našo vojsko prevarili. Vedno opisujejo položaj drugače, kakršen je v resnici.
Srbska redna vojska je docela izstradana, telečnjakov nimajo, v vrečah (Brod-sack) imajo polno patron. Nc nosijo s seboj kruha ali kake druge hrane. Dezer-terji, ubegli k naši vojski, so raztrgani, bledi, upadlih lic.
V zadnjih balkanskih vojskah se jc govorilo, da Srbi dobro streljajo, a to ni resnično. S puškami streljajo le slabo, s topovi pa jako dobro. Izmerjeno imajo namreč natančno kako točko, ki stoji na samem, na to točko se vsuje polno granat, kadar čez to to^ko naša vojska koraka.
Naša vojska prodira neizprosno naprej. Zgodovina ne kaže slične hrabrosti, kakršno ka^jp naši vojaki v tej vojski. Izpodbujeni od zavratne smrti našega prestolonaslednika in njegove soproge vojvodinje Hohenberg narašča pogum in hrabrost naših vojakov do neizprosnega in neusmiljenega boja, ker ga podžiga šc srd vsled strašnega krutega postopanja srbskih razbojniških tolp.
Zaman ni zaslužil naš 79. Jelačičev polk pohvalo, kajti vsak naš mož od prvega do zadnjega želi in hoče, da maščuje svoje padle tovariše ne glede na svoje življenje.
Bilo jc to 16. t, m, Naša zapoved je
vlačijo seboj, ko se umikajo. Vjetih je bilo veliko Srbov, ki so jih odpeljali v notranjo monarhijo. Ranjeni častniki pripovedujejo veliko podrobnosti iz bojev ob Drini, ki pa še niso zrele za javnost, a potrjujejo le, da so bile vse operacije naše arm?dc v Srbiji uspešne.
BOJI PRI ŠABCU.
Graški listi poročajo: Neki četovodja poroča, da so avstro-ogrske čete iz Šabca korakale 5 do 6 km daleč ob Savi, nato pa 25 km proti jugu. Marširale so skozi tri vasi, predno se je pričela bitka. Neko vas so zažgali, ker so vaščani razobesili belo zastavo, nato pa streljali na naše vojake. Iz Budimpešte so odposlali 240 vojnih vjetnikov v Maribor.
SRBI SE BOJE VPADA BULGARSKIH ČET.
Solun. Ob srbsko-bulgarski meji, posebno med 1'ehčevom in Štipom se je zadnji čas zbralo precej srbskih čet, ki so v hitrici napravile utrdbe. Obmejne garnizije so zelo pomnožili, ker se boje vpada bolgarskih čet. Ker so Skoplje zapustile vse čete, so oblasti ustanovile ljudsko milico. Značilno je, da je ta sestavljena iz samih Grkov in Španiolcev.
SRBI SE ODREKAJO SRBIJI. — VELE-DUŠEN DAR SRBSKEGA BOGATAŠA.
Budimpešta, 23. avgusta. (Kor. ur.) »Budapcster Korrespondenz« poroča: Srbski veleposestnik Lazar Dungyerski iz Bacske je izročil ministrskemu predsedniku grofu Tiszi 100.000 K za pomožne akcijo, uvedeno vsled vojne.
Beli s Črnogorci
Berolin, 20. avgusta. Wolffov urad poroča: V okolici gore Lisanic in v okraju Grahovo sc bore Črnogorci z Avstrijci, ki imajo uspehe.
Berolin, 20. avgusta. Wolffov urad poroča: Avstrijsko brodovje uspešno bombardira Lovčen.
ČRNOGORCI PROSIJO SRBE POMOČI.
Dunaj, 22. avgusta. Črnogorski princ Peter je prosil Srbijo pomoči, ker je položaj v Črnigori zelo težaven. 300 Črnogorcev je pobegnilo v Bosno,
FRANCOSKO VOJAŠTVO V ČRNIGORI,
Iz Pariza poročajo graškim listom: rrancoski varnostni oddeiek, ki se je nahajal v Skadru, je glasom lista >Echo de Faris« dobil povelje oditi na Cetinje in se
bila, da zavzamemo grič, ki je ležal pred nanu. Po trikratnem brezuspešnem jurišu smo rešili to nalogo. Ko smo prodirali naprej z griča v dolino in podili sovražnika pred seboj, smo prišli naenkrat v ogenj od vseh slrani. Gromeli so topovi, obsipavale so nas karteče, šrapneli, strojne puške so ropotale in nad nami so žvižgale krogljc iz pušk, Seveda smo mi na ta ogenj, četudi v manjšini, na vse slrani uspešno odgovarjali. Izgubili smo mož, a sovražnik je izgubil trikrat toliko. Takoj pri prvem jarku me je zadela z leve strani kroglja na palec desnice, odgovoril sem napadalcu z dvema streloma iz armadnega samokresa. Moj sovražnik se je mrtev zgrudil. V tem hipu začutim v hrbtu, bil sem namreč su-njen z bajonetom, udarec puškinega kopita na vratu, ki jc končal moje prodiranje, ako Bog da, samo za kratko dobo.
Zavedel sem sc šele, ko so me že nesli iz boja. Kakor so pripovedovali moji vojaki soborilci, so me našli ležati nezavestnega z razprostrtima rokama z armadnim samokresom v desnici, s polovico odlom-Ijene sablje v levici na dveh srbskih strojnih puškah. Ko so me odpeljali v bolnico, mi ni mogoče popisati ljubezni in težkega slovesa od svojih hrabrih Ličanov. Zadnje besede z moje strani: »Na skorajšnje svidenje!« od njih pa: »Gospodine, osvetit čemo te kruto!«
v slučaju potrebe udeležiti brambe Črne gore.
Vesele vesli z ruskega tilišča.
Draiij, 22. avgusta. Proti Sokalu (ob gališko-ruski meji, severno od Lvova) je vdrla ena divizija kozakov, pomnožena s pehoto. Naše čete so Ruse premagale in eno brigado popolnoma razkropile. Naši so vjeli veliko Rusov in vplenili mnogo vojnega materijala.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. urad.) Z ruskega vojnega prizorišča se poroča o lepih uspehih naše korajžne kavale-rije. V Tomaševu je napadla eno divizijo sovražnih čet. Dva kozaška polka in eden njihovih ulanskih polkov so morali bežati. Oddelek kavalerijske divizije je bil razbit. Pri Turynki je bila ena ruska brigada uničena, druga pri Kamionki - Strumilovi je pa tudi imela velike izgube. Naši letalci so se Izkazali v izredno drznih poletih, ki so jih napravili globoko noter v rusko ozemlje In dosegli izvrstne poizvedovalne uspehe; metali so tudi bombe in povzročili v sovražnih taborih in trenih veliko zmešnjavo.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. urad.) Listi poročajo iz Lvova: K včerajšnji bitki pri Sokalu se dodatno poroča, da je dobila ruska brigada uničujoči udarec in bila popolnoma razkropljena. Naše čete so zopet pokazale izredno hrabrost. Nek ruski general je bil ubit, drugi pa ranjen in so ga prepeljali v Lvov. število padlih in ranjenih Rusov je zelo veliko.
RUSKI TORPEDNI RUŠILEC SE POTOPIL.
Iz Lapvika na Finskem v Stock-holm došli švedski parnik Maril poroča, da se je blizu Hangola potopil nek ruski torpedni rušilec, 90 mož je utonilo.
BOJI PRI SANDOMIRU.
»Slowo Polskie« poroča, da so av-stro-ogrske čete po kratkem boju z Rusi zasedle Sandomir ob Visli. O teh bojih se poroča: Neki kozaški oddelek podpiran po ruski pehoti je prekoračil avstrijsko mejo, a so ga vrgli Avstrijci nazaj. Ruske izgube so znatne. Tudi pri Stojanovu so Rusi veliko ljudi izgubili. Naši so zarubili dva ruska topova in veliko municije. Kraj Koszlaki, okraj Zbaraž, je le 3 km oddaljen od ruske meje. Trikrat so ga kozaki napadli, a so bili vedno .vrženi nazaj. Med bojem z našimi so Rusi zažgali večjo vas Hav-lovice pri Sandomiru na ruski zemlji. Sandomir je v naših rokah.
BOJ PRI RADZIECHOWU.
»Slowo Polskie« poroča o večjem boju z mešanim ruskim oddelkom. Rusi so razpolagali s četami vseh vrst orožja. Naši so jih vrgli čez mejo nazaj, ko jih je nek naš pehotni bataljon z bajonetom prepodil.
USODA ŠTIRIH RUSKIH TORPEDN1H RUŠILCEV.
Švedski listi poročajo s Finskega, da sta trčila dva ruska torpedna rušilca in se tako poškodovala, da ju je moral nek parnik vleči na plitvo morje, neki rušilec -se je že prej razbil, četrti je pa zavozil na mino in se je potopil. Poveljnik vojnega pristanišča v Svedborgu se je zato usmrtil.
CAR V CARSKEM SELU.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) Carjeva družina je odpotovala v Car-skoje Selo.
NIHČE NOČE V PETERBURG.
Bolgarska vlada ne more dobiti nobenega diplomata, ki bi hotel prevzeti mesto poslanika v Peterburgu. Dosedanji poslanik v Cetinju, dr. Kolučev, ki naj bi postal poslanik v Peterburgu, je odklonil. Mesto so na to ponudili generalu Papriko-vu, ki je pa izjavil, da rajši odloži svojo šaržo in izstopi iz armade, kakor pa da gre v Peterburg.
Poljska vsi®.
Po vsej pravici smemo že govointi o vstaji poljskega naroda proti svojemu dednemu sovražniku. Več kot 39 tisoč mož se že nahaja v organiziranih četah, deloma še na galiških tleh, deloma pa že na bojišču v Rusko - Poljski. Poljaki, kri prihajajo iz kraljevine Poljske v Galicijo, da se uvrste med prostovoljce, trdijo, da je na Rusko
Irnt mn nnn mn5 n*-oir-
r ui^sn^m »vu	— - - — —- — —	.
Ijenih boriti se pod zastavo avstro-ogrske armade. Pred vsem potrebujejo ruski Poljaki vojaško izvežbane voditelje, vojaške obleke in deloma tudi
orožja. Plače ne zahtevajo nobene. Poljaki nameravajo sestaviti tudi jezdne čete, ker so Rusi s tako naglico zapustili Poljsko, da so pozabili vzeti s seboj že asentirane konje. >»sekako bosta avstrijska in nemška armada na Ruskem Poljskem dobili dovolj konj za topove in tren. Pred vsem je treba poudariti, da se med rusko - poljskimi prostovoljci nahaja okoli 40 odstotkov takih, ki so služili pri vojakih in jih tedaj ni treba več vežbati ali pa vsaj lc malo. Pa tudi drugi prostovoljci bodo potrebovali za vežbanje le par tednov, ker so za stvar zelo navdušeni. Po vseh krajih Galicije vežbajo sedaj prostovoljce. Jednotno izpeljavo in vodstvo je prevzel vrhovni narodni komite v Krakovu. Dve legiji sta že organizirani in bosta kmalu odrinili na bojišče, kjer je že več tisoč strelcev in članov drugih poljskih vojaških organizacij.
Rim, 22, avgusta. (Koresp. urad.) »Tribuna« piše, da pri prihodnji volit-vi papeža nc bo ne nemške, ne francoske stranke, ampak da bodo odločevale koristi pontifikata. Ne glede na stranke bo videti tri skupine. Največ izgleda za izvolitev, da ima kandidat konsi-storija (Mercier).
Vspetii mM armade.
Nemci vjeli 8500 Rusov.
Z RUSKIH IN FRANCOSKIH BOJIŠČ.
Berolin. 23. avgusta. (Kor. urad.) Wolffova pisarna poroča: Močne ruske sile so prodirale proti črti Gumbinnen— Angerburg. Mi smo 20. avgusta napadli sovražnika, ki je korakal proti Gum-binnenu ter ga vrgli nazaj. Pri tem smo vjeli 8000 sovražnikov ter zaplenili 8 topov. O eni kavalerijski diviziji tega armadnega zbora, že delj časa ni bilo nobene vesti. Divizija se je preganjala in borila z dvema sovražnima konjeniškima divizijama ter je včeraj zopet prispela k I. armadnemu zboru s 500 ruskih jetnikov. Nadaljna ruska ojačenja napredujejo na severni strani reke Prygel in južno od mazurske jezerske črte. O nadaljnih namerah naše vzhodne armade se mora še molčati, da nasprotnik prezgodaj ne zve zanje. O napredovanju na zapadu se v kratkem kaj več naznani. Zopeten poizkus sovražnika v gornji Alzaciji je zmaga v Lotaringiji preprečila. Sovražnik se tudi v gornji Alzaciji umika.
XXX
Mesto Gumbinnen leži na nemških tleh ob železnici Berolin—Konigsberg —Eydtkuhnen v Peterburg. Mesto ima 14.500 prebivalcev.
XXX
KAKO SO NEMCI ZAVZELI BRUSELJ.
London, 22. avgusta. (Kor. ur.) »Reu-terjeva« pisarna javlja iz Genta: En huzar-ski in en ulanski polk nemške armade sta dospela 20. avgusta zjutraj pred vrata mesta Bruselj. Župan se je podal ven k polkoma, da bi se ž njima dogovarjal. Popoldne so prispeli nemški častniki na avtomobilih ter so se podali v mestno hišo. Brzojavne postaje so zaprli. V Gent in Ostende je prispelo mnogo beguncev.
V BEROLINU SLAVE ZMAGO PRI METZU.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) Vsi tukajšnji listi slave v vznešenih besedah zmagovalce pri Metzu. To da je dobro znamenje za celo Nemčijo. Ta velikanski boj da je zopet opravičil brezpogojno zaupanje nemškega naroda v njegove voditelje.
FRANCOSKO ARMADNO POVELJSTVO POPOLNOMA PRESENEČENO.
Iz Londona se čez Christianijo poroča, da je prodiranje nemške armade do Dinanta v južni Belgiji popolnoma iznenadilo poveljstvo francoske armade.
BRANITELJ LuTTICHA VENDAR-LE VJET?
Kolinski listi poročajo, da so nemški vojaki končno le vjeli generala Lemana, ki je malo pred naskokom na Luttich komaj ušel nemškemu vjetništvu. Generala Lemana so prepeljali v Kolin.
VENDAR ENKRAT.
Belgijska vlada končno vendar enkrat svari prebivalstvo pred streljanjem iz zasede na nemške čete in pred vsakim pretenjem. Oboje se bo odslej naprej kaznovalo.
flnsleSka ekspedicjska armaila,
ki je bila izprva namenjena iti na pomoč Belgiji, sc jc najbrž obrnila na Francosko. Na Belgijskem nima več kaj rešiti, odkar sta padla Luttich in Bruselj. Najbrž po pa tudi na Francosko prepozno dospela; kajti nemška
armada ima po včerajšnji zmagi med Metzom in Vogezami tudi s te strani odprto pot v Pariz, kamor bo koncentrično prodirala na eni strani od reke Mosol, na drugi pa preko Belgije. Angleški ekspedicijslci armadi poveljujejo: vrhovni poveljnik je generalni inšpektor feldmaršal sir John French. Njegov generalštabni šef je general-major sir Arhibald Murray. Kavalerijski diviziji poveljuje gencralmajor Ed-mund Allenby, ki je že več let odgovoren za njeno izvežbanost. Ekspedicij-ska armada šteje tri zbore, vsak zbor po dve diviziji. Prvemu zboru (1. in 2. diviziji) poveljuje generalni poročnik sir Douglas Haig, drugemu zboru (3. in i. diviziji) generalni poročnik sir James Grierson in tretjemu zboru (5. in 6. diviziji) generalni major W. P. Pul-teney. Vrhovno poveljstvo nad četami, ki so ostale doma, je v Frenchevi odsotnosti prevzel sir Jan Hamilton, ki je bil v burski vojni Kitchenerjev generalštabni šef in ki je v rusko - japonski vojni spremljal glavni stan japonske armade v Mandžuriji.
KJE SE NAHAJA ANGLEŠKO VOJNO BRODOV.JE?
Angleški vrhovni poveljnik French, ki je gotovo najsposobnejši angleški general in ki je že večkrat bil navzoč pri francoskih velikih vajah, je glasom vesti v časopisju imel pripeljati na Francosko približno 120.000 mož angleške armade.O tem če se ti vojaki že res nahajajo v Franciji, seveda francosko časopisje ničesar ne pove. Mogoče krije zdaj skupno angleško brodovje ob obeh straneh Kanala te vojaške transporte proti mogočemu napadu nemškega brodovja, ki so se ga na angleškem vedno bali. Rešena bi bila s tem zagonetka, kje da stoji angleško brodovje, ki so je po poročilu nekega inozemskega kapitana koncem julija videli pri Goodwinskih peščenih oba-lih, vzhodno od Dovra. Vsekakor računajo Francozi na to, da kmalu pridejo angleške čete Francozom na pomoč. Morda se izkrcavajo Angleži v Belgiji, da bi prišli Nemcem za hrbet. Nemci to seve tudi dobro vedo in bodo angleške nakane temeljito preprečili. Znan je izrek Bismarcka, ki je nekoč, ko so mu rekli, kaj bo, ako nekoč pride angleška armada Francozom na pomoč, odgovoril: »Aretirali jo bomo«.
FRANCOSKE ČETE V BRUSLJU.
Nemški listi priobčujejo zasebna pisma iz Belgije dospelih Nemcev, iz katerih izhaja, da so francoske čete že začetkom minolega tedna dospele v Bruselj. Belgijci so jih seveda sprejeli z odprtimi rokami, jih gostili in nosili posamezne vojake na ramah. Nemci so temu veseljačenju v Bruslju temeljito napravili konec.
NENADNA SMRT ANGLEŠKEGA GENERALA.
V nekem železniškem vlaku je na mrtvoudu umrl poveljnik neke angleške divizije, general sir James Grierson. General je bil zelo sposoben vojskovodja. Star je bil 55 let.
japonski vir o u timiiumu japonske Nemčiji.
Neki japonski diplomat je izjavil: Ne odgovarja dejanskemu položaju, da je Japonska stavila Nemčiji za odgovor na svoje zahteve le tridneven rok, kakor se to iz Berolina poroča. V resnici gre za osemdnevni rok, ker je došel ultimat, o katerem so javnost šele 19. t. m. obvestili, že minulo soboto v Berolin in poteče rok bodočo (23. t. m.) nedeljo, kar znaša 8 dni. Pomotno je, da hoče Japonska Kiaučauski zaliv zase obdržati. Japonska je namreč v svoji noti nemški vladi naznanila, da naj se ta posest zopet vrne Kitajski in da naj v bodoče tvori del Kitajske. Japonsko vodi misel, da se Vzhodna Azija ne sme potegniti v vrtinec vojske. Japonska po svoji zvezni pogodbi z Anglteško ni dolžna pomagati svoji zaveznici na evropskem bojišču. Če Nemčija do nedelje ne izpolni, kar Japonska zahteva, nastane pač med obema državama vojno stanje, a tudi to vojno stanje izključuje vojno stanje med Japonsko in Avstro-Ogrsko. Kar tiče razmerja Japonske do Severne Amerike, v Washingtonu vedo, da Japonska nikdar ne misli napasti Filipinskih otokov.
XXX
NEMČIJA ODBILA JAPONSKI ULTIMATUM.
Dunaj. »Kolnische Zeitung« poroča, da je nemška vlada odbila ultimatum japonske vlade ter se ne bo spustila v nobeno pogajanje z Japonsko. V nemških diplomatskih krogih govore, da bo Japonska po končani evropski vojski čutila posledice svojega sedanjega postopanja.
JAPONSKA SE OMEJI NA VZHODNO AZIJO.
Rotterdam. Angleška vlada objavlja komunike, ki pravi, da se bo delovanje
Japonske omejilo samo na kitajsko vodovje, na kopnem pa samo na vzhodnoazijski nemški teritorij.
ŠVEDSKA SODBA O JAPONSKI.
Švedski list »Dagens Nyheter« piše, da take nesramnosti, kakršno je postopanje Japonske, zgodovina še ni videla. Ne-čuven je tak neprikriti cinizem in spominja na šakala in na mrhojeda. More li biti Anglija na takega zaveznika ponosna?
Novi balkanski blok.
O tem je izvedela »Reichspost« o2 inozemske diplomacije te-le podrobno* sti: Jasno je, da imajo Rumunija, Bolgarija in Turčija vitalne skupne intere* se, ki se lahko urede sporazumno v bla* gor vseh prizadetih. Doslej je bilo ved« no rusko spletkarjenje, ki je onemogo-i čalo sporazum teh držav. Sedaj je gc* tovo, da bodo prizadeti brez tujih vpil* vov svoja interesna vprašanja sami re* šili. Novi balkanski blok bo predvsem: skrbel za varnost in vpliv svojih kon-tralaentov in se bo ob tem, ne da bi se odpovedal svobodi, tesno oklenil politike Nemčije in Avstroogrske, kajti samo ti dve državi moreta prizadetim balkan* skim deželam jamčiti popolno samostojnost. Obenem bo novi blok odločujofi faktor pri neizogibni likvidaciji bal-kanskega problema. Razveseljivo je, da so tozadevni dogovori že tako daleS dozoreli, da bo skupen nastop nove zveze, ki razpolaga s poldrugim miljo* nom bajonetov, balkansko vprašanje lahko dovedel do naravne rešitve. Tur* čija in Rumunija bosta bolgarske aspi* racije na Macedonijo z vsem povdar* kom podpirali in bosta dobili zato svo* je kompenzacije drugje. Bodi še en* krat povdarjeno, da bo ta blok za Av* strijo in Nemčijo velike koristi. — O poteku vojne se je odlična tuja osebnost izjavila, da bo prva faza odločil* na za nadaljni razvoj dogodkov. »Ako se nemški armadi posreči, da se v krat* kem pokaže pred Parizom, potem je prvo dejanje končano. Nadaljnega razvoja ni težko določiti: notranji položaj Rusije je tako teman, da se bo vi ruski državi po prvem krepkem udarcu njenih sovražnikov teža odločitev nagnila h gotovim notranjim dogodkom.«
ZA SPORAZUM Z BULGARIJO.
Sofija. Prizadevanja Turčije iti-Ru* munije za sporazum z Bulgarijo so dobile jasnejšo obliko. Odločitev Bulgar* ske ne bo odvisna od uspehov Avstrij* cev v Srbiji.
TURKI ZA ZVEZO Z BULGARIJO IN RUMUNIJO.
Carigrad, 20. avgusta. »Terdjou* mani Hakkikat« zavrača misel balkan* ske lige ter piše: Turčija bi nikdar ne mogla pristopiti zvezi, ki bi imela na* men ohraniti status quo bukareškega miru, četudi bi se pogodba revidirala. Misel balkanske alijance je mrtvorojen stvor. Mi si nikdar ne moremo misliti balkanske alijance, v kateri bi bili tudi Srbija in Grčija, pač pa je mogoča iu potrebna alijanca mecl Turčijo, Bulgarijo in Rumunijo.
Turčija v konfliktu.
ZAPLENJENA TURŠKA POMORSKA VELIKANA.
Carigrad, 22. avgusta. (Kor. urad.) Kakor se uradno poroča, je angleški veleposlanik po naročilu svoje vlade visoki porf/ izjavil, da je zaplembo ladij-velikanov »Rc-dšidie« in »Sultan Osman«, kakor tudi dveh helenskih torpednih rušilcev, pripisati vojni potrebi in navadi, ki je bila na Angleškem za slučaj vojne oddavna običajna. Britanska vlada, tako je izjavil veleposlanik dalje, zelo obžaluje, da je bila primorana, pridržati ladji, za kateri je turško ljudstvo toliko žrtvovalo. To pa obžaluje tembolj, ker je ta dogodek bil povod neljubim nesporazumom. Da se to nespo-razumljenje odpravi, je angleška vlada pooblastila svojega veleposlanika, naj visoki porti formelno izjavi, da bo zaplenjeni ladji Turčiji vrnila, če jih v sedanji vojni ne bo potrebovala.
NAPETOST MED TURČIJO IN RUSIJO SE POOSTRUJE.
Dunaj. Napetost med Turčijo in Rusijo se je tako poostrila in Je položaj že tako resen, da politični krogi že dvomijo, če bo še mogoče ohraniti med Turčijo in Rusijo mir.
RUSIJA ZAHTEVA PREHOD SKOZl MOLDAVIJO.
Sofija. Rusija zahteva od Rumunijo prost prehod skozi Moldavijo tako, da se bo Rumunija morala v najkrajšem času izjaviti za ali proti tripelc-tenti, '
Na morju.
RUSKI ULTIMATUM TURČIJI? Bukarešt. V tukajšnjih dobro informiranih krogih govore, da je Rusija poslala Turčiji ultimatum radi Dardanel.
FRANCOSKA MORNARICA V ADRIJI.
»Reichspost« piše: Kakor izvemo od dobropoučene strani, je francoska mornarica sedaj v Adriji, pa ne v naših vodah. Neresnično je, da bi angleška mornarica zapustila Sredozemsko morje. Še pred kratkim je rekel angleški diplomat, da je navzočnost angleških ladij tu potrebna, da varuje francosko brodovje pred uničenjem.
FRANCOSKO BRODOVJE V SRED-NJfiM JADRANU?
Graški listi poročajo iz Jakina: V Jakin dospeli belgijski parnik »Ubier« poroča, da je na višini Visa opazil 4 velike francoske križarje. Cilji francoskega admirala Boue de la Peyreiere niso znani. — Dalje poročajo graški listi iz Rima: »Giornale d' Italia« poroča iz Pariza: V diplomatičnih krogih se govori, da Francija v Adriji nima nobenih interesov. Francoske vojaške pomorske akcije bodo odvisne od okoliščin.
VALONSKI ZALIV OPIRALIŠČE FRANCOZOV IN ANGLEŽEV.
»Messagero« in »Corriere dltalia« poročata, da vstaši ogrožujejo Valono, Francozi in Angleži pa nameravajo v Valoni imeti svoje opirališče za operacije v Jadranskem morju.
PRODAJA NEMŠKIH LADIJ.
London. Reuterjev urad poroča iz New Yorka, da se Hamburg-Amerika-Line pogaja glede prodaje dela svojih ladij, ki se nahajajo v severno-ameriških vodah. Kupna cena bi znašala okoli 100 milijonov mark.
VELIK NEMŠKI TRGOVSKI PARNIK V NEAPOLJSKEM ZALIVU.
Graškim listom poročajo iz Neapolja: Veliki nemški parnik »Bayern«, ki obsega 12.000 ton in je natovorjen z dinamitom in municijo za neko nemško kolonijo na Skrajnem Vzhodu, je vojna presenetila v neapoljskem zalivu. Vrednost njegovega lovora znaša 10 milijonov. Pristaniška ob last je parniku prepovedala posluževati se brezžičnega brzojavljanja.
ANGLEŠKI TORPEDNI RUŠILEC SE POTOPIL.
»Amsterdamer Zeitung« poroča, da je zadel na Severnem morju angleški torped-ni rušilec »Bullfinch« v nizozemski parnik »Cinderdye« in se potopil. Nekaj mornarjev so rešili, drugi so se potopili. (Bullfinch« spada v C razred rušilcev, ki so jih zgradili od 1. 1899. do 1904.).
PARNIKA »NAGY LAJOS« IN »STEFA-NIE« ZOPET SVOBODNA. Reka, 22. avg. (Ogrski biro). Tovorni ladji družbe »Adria«: »Nagy Lajos« in »Stefanie«, ki so jih Angleži bili ustavili, in sicer prvo v Glasgovvu, drugo pa v Londonu, so zopet izpustili. Naročili so jima, da morata do 22. avgusta zapustiti britanska pristanišča, »Nagy Lajos« se povrne neposredno na Reko, ne da bi mogel za Malto naloženi angleški premog raztovori-ti. Tudi »Stefanie« ne more svojega tovora, namenjenega za Rotterdam, razkladati ter odpluje tudi direktno na Reko.
ANGLIJA ZARUBILA NORVEŠKO VOJNO LADJO.
Čez Rotterdam se poroča, da je Anglija zarubila neko vojno ladjo, ki se je gradila na račun Norveške,
BELGIJCI ZARUBILI AVSTRIJSKI TRGOVSKI PARNIK.
V Antwerpnu so 6. t. mes. belgijske oblasti zarubile dalmatinski parnik »Zora«, posadko 25 oseb pa aretirali. Mornarje so odposlali čez mejo, 20. t. m. so se pripeljali v Trst.
Odesa gori.
UPOR V VOJNI MORNARICI.
Odese; Mornar Pobjedonosccv je dal znamenje za upor. Častniki so bili v par tre-notkih razoroženi. Prva bomba je padla na saborni trg in težko poškodovala baziliko. Ko se je podal guverner, da bi se dogovarjal s pobunjenimi mornarji črno-morskega brodovja, so le-ti odgovorili z novim bombardiranjem Odese. Mesto je začelo goreti. Končno so mornarji skušali udreti v mesto, kar so pa preprečili z °gnjem iz topov.
XXX
Upori med ruskimi mornarji niso nič novega. Že l". 1904. začasa rusko-japonske vojske so izbruhnili v Kronstadtu in Re-valu. Istodobno so se pobunili mornarji črnomorskega brodovja ter so upor zadušili šele čez 8 mesecev. Najhuje je bilo na
irižarju »Knjaz Potemkin«, ki je bombardiral Odeso.
Italija ni pripravljena za vojsko.
Kakor vidimo, se jc Italija končno od-očila, da bo med evropsko vojsko ostala mirna, naj bo izid tak ali tak.
Glavni vzrok, da si ne upa Italija vmes poseči, je pač ta, da je za vojsko popolnoma nesposobna in nepripravljena. Po "istih se bere veliko o tej laški slabosti, ki je kriva, da se morata Avstrija in Nemčija sami boriti.
Italija nima denarja. Že vojska v Tri-polisu je stala ogromne vsote, kaj bi stala šele sedaj. Italija bo že brez vojske silno prizadeta. Doma počivajo vsa obrt in trgovina, dela ni, navrh je pa prišlo domov še na stotisoče delavcev, ki so bili pregnani iz tujih držav. Nova vojska bi pomenila za Italijo nova bremena, in tega bi ljudstvo ne zmoglo. Vzroki so seveda, kakor smo že omenili tudi vojaškega značaja. Armada v Tripolisu je tako navezana na Italijo, da morajo v poletnem času celo vodo v Afriko prevažati, da čete žeje ne ufnro.
Še hujše so pa notranje politične razmere v Italiji. Punt med laškim prebivalstvom, ki se je vršil pretekli junij je naravnost odkril prepad, nad katerim se ziblje laška država. To je bil največji in najres-nejši upor kar jih je doživelo laško kraljestvo. Uprli se namreč niso samo prebivalci velikih mest, ampak tudi prebivalstvo na deželi. V Romanji so bili celi kraji v pun-tu. In če se kmet punta, je to jako resno znamenje za državo. Nezadovoljnost ljudstva prihaja od slabih gospodarskih razmer, ki vladajo v Italiji.
Splošna mobilizacija bi vzbudila po Italiji zopet velik vihar in prišlo bi brez dvoma do velikih nemirov. Kdor pa pozna razpoloženje laškega ljudstva, ve, kako malo navdušenja bi vzbudila vojska Italije na strani Avstrije in Nemčije tudi pri pa-triotičnih Italijanih. V Italiii je mnogo elementov, ki drže s Francijo. To so v prvi vrsti republikanci in radikalci. Francija jim je vzor in gibanje proti vojski s Francijo bi v parlamentu tudi ustavne stranke s sabo potegnilo.
Tako nekako ugibaio listi in razni pisatelji o postopanju Italije.
STALIŠČE ITALIJANSKE VLADE V SVETOVNI VOJNI.
Rim, 22. avg. (Kor. urad) Agencija »Štefani« poroča: Vesti, ki so jih razširjali neki italijanski in inozemski listi, češ, da je italijanska vlada italijanskim državnikom poverila razne misije pri tujih vladah ali pa da so celo inozemski državniki v Rimu izvrševali kake misije, nimajo nobene podlage. Italijansko vlado bo pri njenem postopanju kakor doslej vodilo načelo stroge nevtralnosti ter se bo vlada v mednarodnem občevanju v svrho vzdrževanja stalnih prijateljskih zvez z inozemskimi vladami in z v Rimu akreditiranimi zastopniki istih posluževala svojih poslaništev in svojih rednih zastopstev.
HERVE IN R. GARIBALDI.
»Grazer Tagblattu« brzojavljajo iz Pariza 18. t. m.: Bivši strastni antimilitarist in socialistični vodia in sedanji vroči patriot Herve je v »Guerre sociale« priobčil ognjevito pismo na znanega italijanskega »junaka« R. Garibaldija, v katerem ga po-zivlje, naj ostane v Italiji in deluje za »rešitev« Trsta in Tridenta.
ZA APROVIZACIJO RIMA.
Glasom rimskih vesti v nemških listih je rimska občina kupila za en milijon lir pšenice.
RIMSKI STAVCI BREZ DELA.
Nemški listi poročajo iz Rima, da je ondi zborovalo nad 200 brezposelnih stavcev in od vlade zahtevalo pomoči.
Povraten m izseljencev iz Amerike.
Na Reko je došlo po železnici iz Italije okoli 400 izseljencev iz Ogrske in Hrvaške, ki so se vrnili iz Amerike, predno je izbruhnila vojska. Parnik »Ultonia« je odplul iz Amerike z 960 izseljenci iz New Yoika 25. julija. Iz Gibraltarja se je »Uto-nia« morala podati na Malto. Po posredovanju ameriškega konzulata so sc avstro-ogrski podaniki lahko izkrcali v neapolj-ski luki. Tu se je izkrcalo tudi 500 Italijanov. Od Neapolja do avstrijske meje so imeli prosto vožnjo.
XXX Že nekaj časa izostali listi iz Amerike so nam včeraj zopet došli. Listi so \v. 'ad-njih dni julija.
X X
za polkovnega imejitelja imenuje kdo drugi.
POLKOVNIK PL. HOLZHAIJSEN NI BIL USTRELJEN IZ ZASEDE.
Dunaj, 22. avgusta. (Kor. ur.) Kakor poroča korespondenca »Wilhelm«, ne odgovarja resnici vest, da bi bil poveljnik polka »Deutschmeister«, pl. Holzhausen, iz zasede ustreljen. Iz podrobnih poročil, ki so sedaj dospela, izhaja, da je polkovnik pl. Holzhausen na čelu svojega hrabrega polka našel junaško smrt.
OMEJENA RAZSVETLJAVA V PULJU.
Graški listi poročajo: »Polaer Tagblatt« poroča v svoji po cenzuri dne 19. t. m. odobreni izdaji: Poveljstvo vojnega pristanišča je naprosilo gospoda občinskega gerenta, da poskrbi, da bodo v Pulju, osobito ulice, ki leže ob morju in ki leže v višjih delih mesta, manj razsvetljene kot dozdaj in da bodo okna, ki so razsvetljena, dobro zagrnjena.
VELEDUŠEN DAR.
Gradec, 22. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca »Wilhelm« poroča, da je neznan dobrotnik izročil državnemu poslancu vitezu Panzu znesek 100.000 K za pomožne vojne svrhe. Imenovani državni poslanec se je glede uporabe tega zneska že dogovarjal s c. kr. namestnikom štajerskim.
NIZOZEMSKA MOBILIZIRA.
Nizozemska vlada je zahtevala nadalj-nih pet milijonov kron, da mobilizira mornariško milico.
V Gibraltaru so nad 50 tujih ladij.
X
Angleži zadržali
Razna poročilo.
PEŠPOLK ŠT. 27. KRALJ BELGIJCEV.
Dunaj. Častniki 27. pcšpolka so izjavili na Najvišje mesto prošnjo, naj se
Z ANGLEŽI NA NEMŠKEM LEPO RAVNAJO.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) Wolffova korespondenca poroča, da je britanski kaplan Mrs. Willam v imenu angleške naselbine v Berolinu poslal angleškim listom izjavo, ki ima namen razpršiti krive nazore o slabem ravnanju z Angleži na Nemškem.
FRANCOZI PREGNALI KNEZA DRŽAVICE MONACO.
Berolin. Še danes se ne ve, kje je knez državice Monaco, katerega so Francozi pregnali.
STRASSBURG CIVILNO PREBIVALSTVO ZAPUSTILO.
»Leipziger N. N.« poročajo iz Halleja: V našo pokrajino pride najbrže do 10.000 nemških Alzačanov iz Strassburga, možje otroci in žene, ki jih nastanijo v naših oh činah. Vznemirjati se ni potrebno, ker gre za odredbo, ki se je nameravala v vsakem slučaju vojske izvesti.
AMERIKA SI ZAGOTOVI ŽIVILA.
Berolin, 22. avg. (Kor. urad) Wolfova korespondenčna pisarna poroča iz Novega Yorka, da se v Beli hiši pripravlja zakonski načrt za dovolitev kredita v znesku 30 milijonov dolarjev, da se zagotove živila in druge potrebščine, zlasti tudi bombaž. Javnost odobrava to namero.
VOJSKA V ZRAKU.
Slavni francoski aviatik Garros se je ubil, ko je zasledoval neki nemški zrakoplov.
Pogreb sv. očeta Pija X.
Rim, 22. avgusta. (Kor. urad.) Danes so v delavni sobi rimskega župana, kneza Colonne, na svečan način sestavili zapisnik o smrti sv, očeta Pija X. Listino so zapečatili v srebrno skrinjico, obloženo z belo svilo in obdano 3 črnim usnjem. Po končani ceremoniji je mojster apostolske palače izjavil, da mu je kardinal komornik naročil, naj izreče občinskemu zastopu v imenu svete stolice zahvalo za prijaznost, ki jo je ob tej žalostni priliki izkazal. Župan je naglašal, da je občinski zastop izvršil le svojo žalostno dolžnost.
Rim, 22. avgusta. Ob 6. uri zvečer se je pričel pogreb svetega očeta. Ob 6. uri 50 minut so dvignili prvo krsto, ob 7. uri 30 minut so zatvorili tudi cin-kovo krsto in krsto iz brestovine. Pri oltarju »Confessije« so krsto z dvigalom spustili v podzemeljski hram pod baziliko. Ob 8. uri 40 minut so bile ceremonije končane.
Volitev novega papeža.
Po smrti papeževi, do izvolitve novega ima najvišjo oblast v cerkvi kardinal kamerlengo. On vodi vse priprave za izvolitev novega papeža. Sedanji kardinal kamerlengo je kardinal della Volpe.
Mrtvaški obredi po umrlem papežu trajajo 9 dni. Vsak dan je v cekvi sv. Petra slovesni rekviem, ki ga opravlja kardinal. Zadnje tri dni pa vrši 5 kardinalov pred velikim katafalkom v cerkvi v veliki ladji absolucijo. Po izvršenih obredih pokopljejo papeža začasno vsaj za eno leto v cerkvi sv. Petra, nato ga pa polože v grob, katerega si je sam izbral.
Papeža volijo kardinali in sicer kakor hitro mogoče, na onem kraju, kjer je
prejšni papež umrl. 9 dni po smrti papeže* vi, po izvršenih mrtvaških obredih pridejo kardinali skupaj v Vatikanu, cla si izvolijo papeža. Kraj in volitev papeža se imenuje konklave.
Vsak kardinal ima svojega duhovnika in svojega slugo. Poleg tega je v konklavu tudi več uradnikov. Ves kraj in prostor se skrbno zavaruje, da ne more nihče teh, ki so v konklavu, občevati z zunanjim svetom.
Vsak kardinal dobi dve sobi. Stene obeh so pa predrte, tako da lahko vsak vidi in šliši v sobo druzega. Prostor, kjer pa volijo je pa tako zavarovan, da so celo okna in vrata zazidana in da dobe kardinali svojo hrano skozi odprtine sten, kakor je v navadi v samostanih. Kardinal kamerlengo ima skrbeti, da je vsaka zveza kardinalov s svetom pretrgana. Noben kardinal ne pride v dotiko s svetom, tudi z drugimi kardinali ne sme sklepati kakih dogovorov o izvolitvi papeža. Kot stražarji kon-klava so postavljeni Švicarji. Tudi uradniki in sluge morajo priseči, da ne bodo ničesar izdali.
Papeža volijo po listkih. Kdor dobi dvd tretjin glasov od oddanih, je izvoljen. Kardinali pridejo skupaj k volitvi po dvakrat na dan; volijo pa lahko štirikrat na dan, dokler ni papež izvoljen. Voli se po navadi zjutraj in opoldne.
Če ne dobi nihče izmed kandidatov dveh tretjin glasov , listke s senom pomešajo in zažgo. Moder dim, ki prihaja iz dimnika na strehi Vatikana je znamenje, da se kardinali niso še zedinili za papeža. Če pa dobi kak kardinal zadostno število glasov^ listke same brez sena zažgo. Bel dim iz dimnika naznanja, da je papež že izvoljen.
Listki se tako oddajo, da je vidno samo ime izvoljenega. Prepovedano je, samega sebe voliti.
Ko je izvolitev končana, pozvoni in ce» remoniarji se podajo k baldahinu novo izvoljenega papeža. Kardinal dekan ga vpraša: Ali sprejmeš izvolitev? Če reče novoiz-voljeni: Da, se baldahini drugih kardinalov povesijo in samo baldahin papeža oStanej razpet.
Izvoljeni papež si nato izbere svoje ime, Nato ga spremijo vsi v zakristijo, kjer mu oblečejo papežka oblačila in se mu kardinali poklonijo. Začasni zidovi konklava se nato podero, konklave je odprt. Od vseh stranj prihite strežaji, straže in vatikanski dostojanstveniki.
Obrede zaključi kronanje papeža, ki se vrši prihodnjo nedeljo.
XXX
Rim, 22. avgusta. (Kor. urad.) Danes so se kardinali dvakrat posvetovali. O predmetih posvetovanja se varuje popolna tajnost. »Tribuna« pa poroča, da so kardinali sklenili, da se bo konklave vršilo v običajni obliki po apostolskih konstitucijah, upoštevajoč tudi nove odredbe, ki so pod papežem Pijem X. postale pravoveljavne.
Rim, 22. avg. (Kor. urad) »Tribunam naznanja, da je kardinal -komornik for-melno izjavil, da se zbor za izvolitev novega papeža otvori naioozneje 31. avgusta t. 1. Pričakovati je, da bo konklave zboroval le malo dni in da bo novi papež že 3, ali 4. septembra izvoljen.
Dnevne novice.
-j- Laži francoskega in angleškega
časopisja. Francozi razširjajo laž: noči od 9. na 10. avgusta je bilo v Pragi ustreljenih mnogo čeških vojakov. Nek srbski polk 15. armadnega zbora se je uprl, pravtako tudi nek pešpolk na Češkem. — To je taka laž, da jo vsak lahko prime. Ravno taka laž je poročilo angleških listov, da je v neki pomorski bitki bilo potopljenih 28 nemških la-dij — med njimi 6 nemških dreadno-usrhtov — in 6 nemških ladij vjetih. Da bi morda le kdo verjel tej angleški časnikarski raci, pristavljajo Angleži, da so oni izgubili v boju tudi 16 ladij^ -j- »Srbobran« prenehal izhajati. Zagrebški »Srbobran« z dne 21. t. m. naznanja, da je vsled razmer v uredništvu in tiskarni nastalih vsled vojne, prisiljen prenehati izhajati.
4- V Kranju bo v soboto, dne 29. avgusta t. 1. ob devetih dopoldne presvetli gospod knezoškof dr. Jeglič blagoslovil novo sirotišnico in v njej krasno kapelo.
—	Naš rojak g. dr. Zdešar je bil koncem julija pri generalnem zborovanju misij, družbe v Parizu. Ko je izbruhnila vojska, je nagloma zbežal na Špansko, da se vkrca na ladjo. Poslej ni bilo tri tedne nobenega sledu, kam je izginil, šele zclaj je prišlo od misij, pred-stojništva obvestilo, da je dr. Zdešar s preč. g. Reeli, vizitatorjem avstr. misij, provincije, na varnem v Barceloni in da mu je vrnitev v domovino v sedanjih razmerah nemogoča.
—	Smrtna kosa. V Krškem je umrla. gospa Alojzija Scheuer-Lav-r i n š e k , posestnica hotela »Schcucr«, v starosti 76 let. Bila je občespoštovana gospa in radodarnih rok do revežev. Blag ji spomini
Ustnnovllcoo 1845.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in :: mhm oblek. ::
589
Apretura sukna. fl
Jos. Reich
i
= Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Seisiibureova ulica št. 3. Postrežbo ločno. Solidne cene. ::
Službe išče
trgovski pomočnik
mešane stroke. Naslov pove uprava .,Slovenca" pod št. 2538. (Znamka.)
SSE2S1I3E

iini*! ui
^pijTSitU
B Dež. lekarna tri .Mariji Pomagaj"
M. LEIISTEK
Lin&fiana, teileua cesta fl
zraven cesarja Franc Jožeia jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje naibolj pripravno, pristno, čisto in sveže
n Dorscvo med. rltaie olje 55£
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-Ghlnin tinktura za lase, SiSK _
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici a z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Meiusine ustna in zobna voda iS£S
no proti zobobolu in gn]ilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, j katera se priporočajo po raznih časopisih in j| cenikih. Med. Cognaca, IKLalaga, ruma itd. [j razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, rr.
IklliliS^
sisj
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štainbilijev
Ljubljana, SelenDurgova ul. SI. l.
Ceniki franko,	553 Ceniki franko.
Hbsolatno zaiamčeno. pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
i&sr rizling
je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
W DiaMin na vaijčhe d. a. y Dta^ovem. \
Zastopstvo za Kranjsko: ,	A. Švara, Ljubljana.
Zahtevajte v lastnem interesu edi- O^C1 no spccialno pristno	"fe4-*
fp pšenično moko
G Q Ci O O O O
^ li? ^ ^ ^ 7
« Q	« \lff }\
II ^ ^ ^ ^ ^ ^ M
xŠsl kcr ista ne samo najboljša, am- ^
'V*/! rQj, t,j,1 i nairpnpiŠH.	4i
znamka:
-O ..O o
m
■cj

nanša vožnja i Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
liane čez Antwerpen v
je proga
ji
»
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, >Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.


ti
Dunajska cesta št. 13 poleg »Figouca
s.e priporoča piečastiti duhovščini in cerkvcnim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva In slikania na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
LJUDSK
flajboliša In naisignrnejša prilika za itedenje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastili hiši nasproti hotela „Unicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
tudi celi dežela Kranjska
ter jih obrestuje po 43ji°jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačeistvo.
Pno hranisho podjetje n umetno steno in siinje na stehlu Hugust a iprata i Ljubljana
Dalmatinsko vino
88 b do 1 K priporoča M. Žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32.	2504
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
v Ljubljani
2349
nama sama in tovarna imenev
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.:
Slivovko Brinj evee H^uševec T^opinovec
pristnost zajamčena
Vermut-vino
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
C
I ffe«!
Popravila
%%
'	tovarna dežnikov
LlobHana. Kota! tri li
'-jm***— 11 '
krojač v blubllani. Sv. Feira cesta 14,

se priporoča si. olirinstvu za mnogobrojeu poset ■zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrsina duhovniške O&leke (tolarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. »u J-
679
Telefon 145.
Tovarna za kovinsko blago m zuonoliofiica
1.H1LZER&K0., DunajsKo Novomeslo,
najčistejšo vglasitev u, najboljši mate, ,,^ B.ojala^vo-
ali lesa. Lahkotno jvonenje, najbnn-ši način teka. Nagla
izvršitev nainizie dene. Usod i plačilni pogon. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako t izde uiejo železna sloiaia najboljše konstrukcije l dolgoletnim jamstvom, i ro-račnni m prospekti vsak čas zastonj in franko na razj) 'lago, enako tudi pnporo-,-.]3 i/aknr .udi pri-ziialna pisma.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Kntoli^ko TisVcorn««.
Odpovorni urodnik: Jožef Gostlnčar, držnvni poslanec.
04675675