127. številka. Ljubljana, v torek 7. jnnija. XX. leto, 1887. Iihaja vsak dan ivefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrijsko-o gerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po « 10 kr. za meec, po SO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hi8i, »Gledališka stolba". U prav n istvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Novo ministarstvo Francije. Mej vsemi vladami, ki so dosihdob na Francoskem stopile v življenje, ni nobena imela tako slabega života, kakor sedanja nova vlada pod mi-nistcrskim predsednikom Itouvierom. Predno je de zagledala beli dan, predno je toliko zadihala, da bi sestavila svojo nastopno objavo, svoj program, že so njeni sovražniki prijavili interpelacijo, katera naj novemu ministerstvu prestriže kratko nit življenja „Intransigeant", organ Rocheiortov, je priobčil članek z nadpisom: »Nemško ministerstvou. Rochefort prerešeta vsacega ministra posebe in o novem vojnem ministru generalu Ferronu prorokuje, da bode mož velik junak, ker prenašal bo klice „Živio Boulanger!", kateri mu bodo na uho doneli pri revue 14. julija. „Ker mu bode naročeno, da mora spati, da ne sme napraviti nobene puške, Če poprej tega ne dovoli Nemčija, zato se mi zdi, da bi bilo pametniše in cenejše, če bi kar vojno mi-nisterstvo zvezali s poljedelskim ministerstvom". »Voltaire", stoječ kolikor toliko pod Floquetom, predsednikom zbornice, je v obliki milejši, a v stvari 5e odločniši proti Rouvieru. In tako se vrstijo napadi na novo vlado, še predno je svoje delo pričela. Pri takej opoziciji se je čuditi novemu predsedniku, da se je dal postaviti kabinetu na čelo in vprašanje je, kako dolgo bo zmagoval tudi ta pogum. Ali to vprašanje ni najvažniše, druga vpia sanja se usiljujejo opazujočim očem v Franciji in izven nje. Za francosko republiko pričenja se nova doba, doba resnih prememb. V Štirinajstdnevne) krizi, iz katere je porodilo se Rouvierovo ministarstvo, čul se je pogostem pomenljivi klic „a bas Gr6vyl", klic, kojemu je ploskalo občinstvo. Predsedniku republike pa se preveč vidi radikalstva in mož išče izimnih sredstev. Prispodablja se njegov položaj s položajem Mac Mahona, ko je s konservativci šel proti Gambettovcem. Grevy stopa proti radikalcem, kakor se je Mac Mahon branil naraščajočega oportunizma. Grevy neče poklicati Clemen-ceau k vladi, izključuje Boulangera in tako prvič kaže svojo voljo, se razodeva, kakor se je Mac Mahon razodel, ko je zbornici urinil ministerstvo de Broglie. Za Grevvja so vladali opportunisti, dokler jih neso izpodkopali radikala to pa zlasti ob volit /ah 1885. leta v oktobru. Republikanci so se zvezal! na to proti monarhistom in tako je v mini-Bterstvo došla trojica Lockroy-Granet-Boulanger, radikalci, ki so odločevali tako pod Freycinetom, tako pod Gobletom. Zmernim republikancem to ni bilo po volji in Grevy je bil prvi mej njimi. Njim se je Francija videla prevojevita, Boulanger prenevaren. Na drugo stran so opazovali, da se jim v narodu krčijo pristaši; v istini tudi uspehi politike pod oportunistično formo neso bili kaj veseli, osobito je bila zmešnjava v financah jako velika. Stranka radikalcev je zato dobivala Čedalje več prijateljev in od nje si je narod jel obetati boljega gospodarstva. Kaj je po vsem tem kazalo oportunistom, kakor napeti vse moči, da ne izgubijo svojega upliva? Radikalstva do zadnjega neso mogli spraviti iz mi-nisterstva, a izključili so najnevarniše osobe in jasno pokazali, da bodo odslej neizprosni in trdi. Radikalci pa se ta pot neso podali za nobeno spravo. Jasno jim je, da njihova moč narašča in da bodo zmagovali tudi brez kompromisa. "Skoro nemogoče je, da bi se republikanci v zbornici hoteli sporazumeti, radikalna poslanca de Heredia in Barbe je njih svoja stranka od sebe pahnila kot renegata, ker sta se dala pregovoriti in sta ustopila v kabinet Rouvierov. — Senat nove vlade ne more podpirati, kakor le moralno; a v zbornici ima večino republikancev proti sebi in živeti more le tako, da ničesar ne stori, ničesar ne izusti, kar ni po volji monarh is to v. Tak položaj pa ni trajen za vlado republike in naposled ne kaže druzega, kakor delati za razpust zbornice. Oportunisti bodo morali to po skusiti, dasi nimajo posebnega pričakovati od novih volitev. Če propadejo oni, pado tudi Grevy. Okrepili se bosta stranki monarhistov in radikalcev, oso bito radikalcev. Kakor je Ferry, vodja oportunistov, nepriljubljen narodu, tako je popularen, nedosežni general Boulanger, pod čegar zastavo se borijo radikalci. Čim bolj se mota notranji položaj republike tem brže utegne general Boulanger uporabiti občno nezadovoljstvo, dobiti vso vlado v svoje roke in tako zvrševati svoje naklepe. Le tega se boji zlasti Nemčija, to Evropo sploh zanima za hitre minister-ske premembe v Franciji. LISTEK. Mabel Vaughan. (Boman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Osemnajsto poglavje. (Dalje.) „Star,M opazila je Ludvika, ki je Mabelio klobuk primerjala ter le sedaj in sedaj ujela kako besedo rečenega pogovora. „Jaz bi gospoda Dudleya ne zvala starega; saj nema čez trideset let." „Jaz ne poznam njegovih let," odgovorila je gospa Vanekarjeva, „le toliko vem, da je svoj dober humor že preživel. Ko je gospod Earle pravil nekaj o lepoti in darovih Teodora Marstona in kako lepo stanovanje je izvoljenki Bvojega srca napravil," in pomenljivo je pogledala Mabelo, „renčal je gospod Dudley, kot bi mu bil kdo na prste stopil. Pravim, ko bi zmeraj ne trdili, da se ni še pred nobenim altarjem priklonil in da se ne misli oženiti, mislila bi za trdno, da mu je pred leti gospodujoča krasotiea odpovedala in da se sedaj še ni utolažil. Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 2 5. maja 1887. (Po stenografićncm zapisniku.) (Konec.) Čutim se dolžnega, da govorim tudi o sodnih razmerah naše sosedne dežele Koroške, ker te so tako posebne in na naše sorojake tako žalostne, da se morajo razpravljati tu pri posvetovauji justič-nega proračuna. Vse nepriličnosti, o katerih sem tožil pri drugih deželah, nahajajo se na Koroškem izvanredno večji meri. — Na Koroškem se ne godi da bi se, Če tudi le izjemno, pri sodiščih pisalo slovenski, čeprav je tretjina prebivalstva slovenska. Da, na Koroškem se celo redko prigodi, da bi sodnik s slovensko stranko govoril. Sodnik govori na Koroškem s slovenskimi strankami po posredovalci h, (Čujte! čujte! na desni). Kakšne baze so ti ljudje, si bom dovolil pozneje z nekolikimi besedami navesti. Po šolskih razmerah se je na Koroškem skrbelo za to, da je tamošnji domaČi sodniški stan slovenščine popolnoma nevešč (Čujte! čujte! na desni). — znano' je, da smo resolucijo vsprejeli, da bi se na srednjih šolah koroških slovenščina vsaj obligatno učila, seveda samo za Slovence, — Nemcem nečemo nič usiljevati, — in vendar oskrbuje ta in taki sodniški stan sodne opravke tudi v slovenskih krajih na Koroškem. Naj bo terorizem Rusov proti Poljakom na ruskem Poljskem hud, in še hujši na popolno iztrebljenje terorizem Nemcev proti Poljakom na pruskem Poljskem, — veudar si mislim, da celo ondi govori domači sodnik z domačim ljudstvom v njegovem jeziku, kar se pa ne nahaja na Koroškem proti Slovencem, kateri imajo vse polno ustavnih pravic in jezikovno ravnopravnost! (Čujte 1 čujte! na desni). Da se prikrijejo te razmere, se trdi, da nenemško prebivalstvo na Koroškem neso Slovenci, — ali, ker se vender to ne da tajiti, — zgodovina statistika in vse drugo to dokazuje, — se trdi, da njihov jezik ni pravi slovenski. Če govorim o tem predmetu par besed, ne storim to v namenu, da bi krive nazore gospoda poslanca beljaških kmetskih občin popravljal, — to so že drugi gospodje poslanci anticipativno in iz- Zdi se mi, da se vrsti v vrsto ubog in ponosen; to tudi popolnem pojasnuje, zakaj je tak zbadljiv rešetar." „Kako, mislila sem, da gospod Dudley ljubi družbo," rekla je Ludvika; „saj ga povsod najdemo." „To je res," odvruila je gospa Vanekarjeva, „pa zakaj se nahaja povsodiV Da igra prijetnega v družbi in da ljudi za hrbtom opravlja. No, takega jaz zovem pravega hinavca! Na primer, vsi dobro vemo, kako se je Mabeli to zimo uklanjal in sladkal; to vse pa, ker je mislil, da je pravi fant od fare, če je prvi mej njenimi občudovalci; sedaj pa naj ti povem, kaj je o njej rekel; in ko bilo bi le zato, da otroka prepričam, da jaz brez razloga ne govorim mnogo, kot mi Mabel pravi." Mabel se je pripognila ter je baje v omari nekaj iskala, ko je gospa Vanekarjeva nadaljevala: „Govorili smo, kot sedaj povsod! govore, o Francike Širokoglavke ženitvi s polkovnikom, in gospod Earle je menil, da se je kaj dobro omožila." „Dobro!" rekel je gospod Dudley ponavljaje besede Earlove. „To je prav navadna, popolna in zadovoljujoča udaja šegam in običajem olikane družbe. Lepota, mladost in vsi darovi in spretnosti zajedno hišo v mestu, za jedno pristavo na kmetih, za jedno kmetsko hišo v Newportu in za jeden voz o vsakem letnem času, to naj bode dobra ženitev. Za milost božjo!" „Lehko si ne mislite," rekla je gospa Vanekarjeva, „kako grenek in zbadljiv je bil njegov glas. Gospod Earle, bratranec Francikin, se je nehote za njo potegnil. Tako, gospodine I)udley, ali vi tedaj mislite, da srce nema s to rečjo nič opraviti ?" „Srce — pah!" rekel je gospod Dudley; kaj neki ima imenitna devojka s srcem opraviti ? Srce je pač zadnje, s katerim se posvetuje novijorška krasotica, ko se moži." „No,u rekla sem jaz, „vzemite Mabel Vaugha-novo in gospoda Marstona." „Gospa Vanekarjeva!" vskliknila je Mabel, ozrši se vanjo s temnorudečira obličjem in gorečimi očmi, „kako ste mogli moje ime uplesti---e „No, draga! zgodilo se je to le v priliki," odvruila je gospa Vanekarjeva. „Da, dobro, a kot ste vi z našo rodovino," jecljala je Mabel, »mislili bi — —" „Nič bi ne nalili, nego kar je res ali kar vrstno štorih, ko je gospod poslanec za Maribor mislil, da je to dvomljivo, — to namreč storim za to, ker se žalibog celo na najvišjih upravnih mestih nahajajo nazori, kakor so jih gospodje posUnci s Koroškega javili, ib nam o i vse jedno, da imajo ti našo osodo odločujoči krogi jednake nazore, kakor omenjeni gospodje poslanci. Moj materinski jezik ima pregovor, ki pravi, da se že dve najhli/nji vasi v jeziku razlikujeta, čeprav le v nekaterih glasovih: „Vsaka vas ima svoj glas." — To raste od kraja do kraja, od dežele do dežele, to se nahaja povsod in se je o tem že govorilo. Pri Slovencih je še ta posebnost, da so bili podložni nemškim graščinam, da v dotiko pridejo z nemškim prebivalstvom v mestih in z nemškimi uradniki. Oni naravni razliki pridruži se še to, da so graščine, mestno prebivalstvo in nemški uradniki ljudstvu nekatere tuje besede ucepili, katere zdaj ljudstvo govori. - - Će torej razvijajoči se jezik poskuša na mesto teh tujih postavljati prvotne izraze, ravna po nekem, tudi od Nemcev vsprejetem pravilu (Tako je! na desni), katero je slučajno tudi gaslo koroškega lista „Freie Stimmen" : „Proč s tujkami!" V tem oziru torej ni mogoče slovenskemu jeziku in njegovemu razvijanju kaj očitati. Kako neutemeljeno pa in naravnost rečeno — bedasto je trdenje, da naše kraetsko ljudsto ne razume pismenega jezika, dokazuje ne glede na vse drugo, na najneizpodbitnejši način društvo sv. Mohora, katero je po vseh slovenskih pokrajinah razširjeno. O tem društvu se je že govorilo, vender ho Čem tudi jaz nekoliko besed o njem spregovoriti, ker njegova data potrebujem za Koroško. Društvo je štelo leta 1886 31.68.7 udov, vsak ud plača na leto 1 gld. in je prejel preteklo leto 6 knj'g. Na Koroškem je bilo 3031 udov, ti so torej prejeli nad 18.000 knjig. Letos je poskočilo število udov na 34.800 in je pri tem narastku Koroška z nekim odstotkom udeležena. Knjige te družbe so pisane v najčistejši slovenščini in samo ob sebi se umeje, da ne drugače za koroške ude kakor za druge Slovence. Jaz torej vprašam, se-li da misliti, da si ljudstvo štejoče nekoliko čez 100.000 duš na leto 18—20000 knjig kupi, če jih ne bere in ne razumi? (Prav dobro! na desnici.) Jaz marveč trdim, da slovensko ljudstvo čuti neprimerno veliko potrebo izobraziti se v svojem slovenskem materinem jeziku, in pravo junaštvo je to, da se ljudstvo, katero se s svojim jezikom pri domačih gosposkah nikjer ne posluša, katero zaradi tega jezika zaničujejo, tako trdno drži svojega jezika, (Tako je! Čujte! na desni.) in pravim, da je barbarstvo, da se slovenskim otrokom na Koroškem zabranjuje, da bi se naučili sloven skib pismen. Gospod naučni minister je vedel na vse odgovor dati, kar se je povedalo v njegovem resoru, le razprave mojega čestitega rojaka in to variša Kluna o koroških šolskih razmerah so ga mutastega napravile. To je zelo naravno. Svoje dobro ime kakor šolnik bi bil riskiral, če bi bil le jednu odobrujočo besedo o teh razmerah spre govoril (Istina je! na desni.) Mi Slovenci smo mu — saj se nam je očitalo — predlagali druzega sek cijskega načelnika, in jaz bi prav rad Nj. prevzvi- šenosti če bi bil navzoč, prosil, da bi že čez to poletje del prostega časa, ki ga bo imel po tem načelniku, v to porabil, da temu pedagogičnemu nest v (»rn na Koroškem k«nee stori. (Dravo! bravo! na desni.) Vedoma ajR ge ved oma udajajo se celo odločilni krogi neistiniti IgHjitvi, da so koroški Slovenci že na pol Nemci. Pokliče se nemški škof v deželo in Slovencem se reče britka beseda: Koroški Slovenci so že dovolj omikani, da razumejo nemškega škofa. (Čujte! čujte! na desni.) Uradniška mesto se od vrha do najnižje stopinjo zasedajo z Nemci, slovenščine nezmožnimi. (Poslanec dr. Fo-regger: To ni res!) Moram konstatovati, da je za nas Slovence jako žalostna prikazen, da je bilo tej vladi usojeno, koroško uradništvo tako temeljito ponemčiti, — čeravno nosi na svojem praporu gaslo „Jednake pravice za vse". (Čujte! na desni.) Še predno smo imeli §. 19. tem. zak. je vodil dež. sodišča predsednik pl. Schulheim pravosodne raz mere na Koroškem in je že tedaj spoznal, da ju nedostatek, ki se mora odpraviti in da mora biti pri deželnem sodišči v Celovci vsaj toliko slovenščine zmožnih sodnikov, da bodo mogli s slovenskimi strankami brez tolmača razpravljati. Prišli so drugi predsedniki, druge vlade, toda še nobena ni te opravičene želje izvršila in nas Slovence jako ponižujoča prikazen je to, da celo sedanja justična uprava posebno pri zadnjih imenovanjih, ni zadostila tej opravičeni potrebi in da je imela nesrečno roko pri izvolitvi osob, čeravno so se ji ponujali slovenščine popolnem zmožni petenti. — Vlada se je morda ravnala pri tem po ozirih na rodbinske ali druge razmere, je pa prezrla, da tem o žiro m nasproti stoji pravica ce lega ljudstva, da ga sodnik, ki se zanj postavi, vsaj razume. V Celovci bode se še dalje s tolmači razpravljalo, kakor doslej. Tolmač morda zadostuje na zunaj, je navadno avskultat, toda manka mu najvažnejše lastnosti za tolmača, manka mu zanesljivega poznanja jezika, — ker ti ljudje so skozi svojo učno dobo le revne ostanke maternega jezika v sedanjost rešili, — in ti ljudje so tolmači! — Da se razprave s tolmači ne više po postavnih pravilih, je celo umevno, Če se premisli, da se razpravljanje s tolmači odveč vleče. Komaj če se opomni, da je x ali y tolmačil ; da bi se pa zapisnik pisal ne le v jeziku, katerega piše sodišče, ampak tudi v jeziku stranke, oziroma da bi se njena izpovedba zabeležila v njenem jeziku, kakor veli postava, — to se celo ne prigodi. — Pa ne tolmači se le pri deželnem sodišči v Celovci, ampak tolmači se tudi pri okrajnih sodiščih na Koroškem, in to, gospoda moja, je največja rana na pravosodji koroškem. Po vednem nastavljanji nemških sodnikov ustanovila se je tam institucija, da prosto ljudstvo, naj je klicano k sodišču ali naj samovoljno tja gre, spremljajo posredovalci, kateri kakor si bodi raz tolmačijo zadevo stranke sodniku. Kdo so ti ljudje? V vsaki vasi se nahaja človek, kateri nemško lomi, — rekrutirajo se taki ljudje iz slabih dijakov, vojakov itd. Nič nemajo svojega ti ljudje, — če so kedaj kaj imeli, so to zapravili, ker so nagnjeni na to, da zapravijo, kar imajo. Dajo se porabiti pri kupčijah vsake vrste, posebno posredujejo, na Živinskih sejmih. Imenujejo se mešetarji. Tem ljudem je na Koroškem zaupano posredovanj«1 mej slovenskim ljudstvom in gosposkami. tCujte ! čujte! na desni.) Ker nimajo disciplinarnega statuta. (Veselost na deaai.), dado se uporabiti tudi od oseh stranij, večkrat to stranke vedo, večkrat se pa t« godi za hrbtom druge stranke. Glede plačila (honorara) niso izbirčni, vzamejo denar, živež (veselost) in so sem ter tja zadovoljni, da se jim piti da. (Čujte! na desni). Ti ljudje torej posredujejo! Na Koroškem se ne prigodi, kakor drugod, da bi stranka, ki v pravdi propade nasprotni stranki očitala, da je zadevo krivično povedala, da je krivo prisegla, — na Koroškem zadeva ta obdolžitev le mešetarje, oni so krivo razpravljali, oni so tako dali priliko za krivo prisego, oni se dolžijo, da so od nasprotne stranke podmiteni. Dovoljujem si pozornost vis. justične uprave obračati posebno na to, da se na Koroškem za ta posredovanja v pravdi stroški zahtevajo, da se priznavajo, plačujejo in eksekvirajo. (Čujte! na desni.) Pa ne le v zadevah strank, tudi v kazenskih zadevah poslužujejo se sodniki takih posredovalcev in kakih neprilik, do kakih strahovitosti to postopanje dovaja, naj Vam dokazuje slučaj, da je v nekej preiskavi zaradi umora preiskovalni sodnik, potem ko je nekoliko časa sem ter tja preiskaval, na to prišel, da je tisti posredovalec, tisti mešetar, ki je mej njim in pričami tolmači), sam storilec, sam morilec, (čujte! Čujte! na desni. Posl. Nabergoj proti levici: Kaj porečete na to? Posl. dr. Trojan: Ali tudi to hočejo občine? Posl. dr. Foregger: Saj je lahko tudi zapriseženi tolmač morilec!) Jaz bi lahko še druge slučaje navajal, kako se pravovodje na Koroškem oskrbuje, posebno zato. ker je to zakrito vidu sedanjega voditelja pravosodja; mislim pa, da sem za pravico ljubeče in nepristranske može dovolj povedal. Obračam se do justične uprave, da ona nepremično svoje oči upira v te razmere, katere se ne dajo oporekati, še olepšati ne po nikakih poročilih, in da že takoj misli na to, kako bode te razmere zboljšala. Meni se zdi najprimernejše, da se takoj odredi, da se mora v bodoče pri razpisavanji sod* niških mest v slovenskih pokrajnah že v natečaji izrecno zahtevati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu. — (Tako je! Prav tako! na desni.) To je le naravna terjatev. Visoka justična uprava naj si pa že sedaj pridobi temeljite vesti o jezikovnem znanji sodnikov in naj že sedaj gleda, da s pre-meščenji ali kakor si bodi to zboljšanje upoti. Prej omenjena in utemeljena resolucija, katero priporočam v podporo in da se ob svojem Času vsprejrae, se glasi (čita): „Vlada se poživlja skrbeti za to, da se mora žre pri imenovanji avskultantov na jezikovno sposobnost prosilcev ozir jemati in da je v nadsodi-ščih Graškom in Tržaškem vselej ono primerno število slovenščine in za Istro hrvaščine v govoru in pismu zmožnih avskultantov, kolikor se jih potrebuje za nastavljenje na višja sodniška mesta, katera zahtevajo to jezikovno znanje." (Ploskanje na desni. Govorniku se čestita.) bode neki dan res; če temu ni tako, lahko opore-češ besedam, ki se okolu govore. A dovoljite mi nadaljevati povest, in sami bodete sodili, kako Lincoln Dudlev o vas misli." „Na primer Mabel Vaughanova in gospod Maraton," rekla sem jaz, „oba sta mlada, zala in umovita; ali mislite, da je to zveza, pri katerej ni-kakoršuu mičnost (romantika), nikakoršna ljubezen obeh delov ne uaudaja?" „To tudi mislim," rekel je pogledavši me, kot bi ga bila hudo razžalila. „Gospića Vaughanova je preveč razumna, da bi takega gizdalina ljubila." „In vender, verujte mi, vzela ga bode," rekla sem jaz. „Ne drznem se o tem dvoumiti," rekel je z odločnim glasom. „Zakaj pa ne? „Vse imenitne de-vojke so si jednake. Žive na ljubo svetu, može se na ljubo svetu in raj še bi umrle, nego ustavile se občnemu mnenju sveta. Na ljubezen v koči ni več misliti. Drznem se trditi, da ne poznam v Novem Jorku dekleta, ki bi mogla ljubezen do lišpa žrtvovati kakemu vzvišenemu čutu; in gospica Vau ghanova je zadnja, o katerej bi mislil, da bi bila izjema od pravila. Poskusila je vse mene novošeg-nega življenja razen zakonske. Skoro da ne ostane na predzadnji stopinji pred vrhuncem vse sreče." „Mabel, to je bil dolg govor, a zapomnila sem si vsako njegovo besedo, kajti povedati sem vam hotela vse. Zagotovljam vam, bila sem vsa razjarjena, 8lišavši ga reči, da devojke dan danes nimajo prav nič srca. Tudi sem mu svoje prav dobro povedala; lahko trdim, da se je čutil zadetega, če prav ni ničesa odgovoril, temuč se je le na raz-žaljivi, kaj lični način krog in krog poklonil ter tako neskrbno odšel, kakor se je le videti moglo. Mabel, kaj mislite vi, ali je Dudleveva sodba resnična ali ne ?" Razžaljeno srce, ponos in nevolja so se izra-zovali na Mabelinem obrazu. „Gospa Vanekarjeva, jaz mislim," rekla je neposrednemu odgovoru se ogibaje, Jaz mislim, da je jako neprijetno biti predmet družbinemu pogovoru, in v bodoče moram prositi —--,« „0, draga moja!" segla jej je gospa Vanekarjeva s pomirljivim glasom v besedo, „pač ni bila imenitna, velika družba, bilo je prisotnih kakih šest ali sedem osob, in omenila sem vas in go- spoda Marstona kot vzgled mladega para, ki se v vseh ozirih popolnoma skladata." „A bil je kaj neprimerno izbran vzgled," odgovorila je Mabel. „Jez se nikakor ne zanimam za gospoda Marstona, in želela bi, da bi me prav razumeli. " „0, draga moja! koliko krika za nič! vsklik-nila je Ludvika. „Mabel, ti pa veš, če nisi še zaročena z Teodorom Marstonom, zaročiš se najbrže te dneve. Boljše se bi v našem mestu ne mogla oinožiti." „No Ludvika, jaz res ne vem, kaj meniš, vskliknila je Mabel, in solze nevolje so jej oči zalile. Ludvika je odgovorila le s pogledom v gospo Vanekarjevo in z nevernim smehljanjem. Ob jednem je diblala ter pied zrcalom skušala nekatere stopinje novega in kaj težavnega plesa. „Vroče prihaja," rekla je zevaje, »oditi moram, predno bode še bolj vroče. V četrtek zjutraj lahko prideš po mene, pa rano. Radovedna sem, ali bode Francika Širokoglavka lepo igrala nalogo neveste." „Ludvika, počakaj malo," rekla je gospa Vanekarjeva, ki je vzemši senčnik in pasico ozirala se Politični razgled. \ o 11 «ti u e dežele. V Ljubljani 6. junija. Maućnl mlnlater dr. pl. Gautsch odpotoval je v Levov, kjer bode obiskal šolo in se pred vsem prepričal, kako je z naukom v nemščini. Pri tej priložnosti se bode morda tudi odločilo, če se osnuje samostojna ruska gimnazija Przemvslu. Vlada baje namerava v kratkem razpisati dopolnilne volitve v nemških volilnih okrajih na i)e-iken. Nadeja se, da bode pri dopolnilnih volitvah zmagalo več vladnih privržencev, iz katerih se bode v deželnem zboru osnovala neka srednja stranka, ki se bode pred vsem ozirala na gospodarske zadeve. Vladi bodo pri volitvah s svojim uplivom pomagali veleposestniki. 91»ravNkl deželni odbor je sklenil Šro-mov predlog o spremembi volilnega reda za deželni zbor letos zopet predložiti deželnemu zboru, ker lani ta stvar ni bila prišla na vrsto. Več gttliftkih Rusov, zlasti kmetov, moralo se je pred porotnim sodiščem v Samboru zagovarjati zaradi Rusom prijaznih agitacij. Sodišče je vse oprostilo. Vitanje države. Ruski listi pišejo, da je vest o shodu treh cenar|ei' izmišljena. Rusija se sedaj ne mara z nikomer zvezati, zlasti z Avstrijo ne. Crnogorski knez je bil na Dunaj i obiskal grofa Kalnoky-ja in se dolgo razgovarjal ž njim. Zagotavljal je nekda svoje prijateljstvo Avstriji in da jako želi, da se obrani mir. V Vichy ostane knez tri tedne, potem se pa vrne naravnost na Cetinje. V grske| zbornici je naznanil Trikupis, da bode vlada vzela 30 milijonov drahem na posodo, da bode napravila tri nove oklopnice. Ko je zbornica vse dovolila, kar je vlada zahtevala, se je zaključila. FrancoMko vojno ministerstvo je zauka-zalo.. da se pospeši izdelovanje novih pušk. — V ministerskem so vetu je vojni minister nekda sprožil vprašanje, če ne bi bilo umestno, da bi Francozi ostavili Tonking, ker jih tam Čakajo še velike težave in se sploh ne ve, kaj bode še s to deželo. Minister vnanjih zadev in ministerski predsednik sta mu ugovarjala. Posvetovanje o tem se je prenehalo, ne da bi se bilo kaj odločnega sklenilo. Angleško vlado čakajo velike težave. Ne-voljnost na Irskem je jako velika. Bati se je resnih izgredov. Pa tudi v VValesu se najemniki branijo še nadalje plačevati previsoko najemnino. Bili so že boji s policisti, katere je narod ometa val z gnji-limi jajci in kamenjem. — Na meetingu konservativcev v Walserhamptonu je Churschill hudo grajal vojno upravo in našteval velike napake. Niti vojska niti mornarica ni pripravljena za boj. Stvari se bodo še le zboljšale, ako se uvedejo radikalne reforme. Kako naj bi se reformovalo, tega še ni hotel razkladati, ampak bode čakal, kaj bode storilo prebi, valstvo, ko je zvedelo, kako slabo je skrbljeno za varstvo države. Da bi se Anglija in Rusija sporazumeli o algnuNkeni vprašanji, ni skoro nobenega upanja. Anglija ne bode nekda nikakor privolila, da bi se razdelil Afganistan. Herat utrjujejo pod vodstvom angleških inženerjev. Sedaj je že toliko utrjen, da se bode razmeroma majhna garnizija lahko branila več mesecev. Na Kitajskem v kratkem začno graditi železnice. Osnovalo se je že delniško društvo iz samih Kitajcev, ki bode zidala železnico od Kaipin-škib rudnikov do Tientsinskega pristanišča. Potem se bodo pa začele graditi druge železnice. Pri grajenji železnic se bode s prva najbolj oziralo na vojaške koristi. po svojih rokovicah. „ Viktorija prav nič ne bode vedela, kje sem. Ljubka, vi tedaj nečete, da bi se govorilo o vašej zaroki z gospodom Marstonom?" rekla je Mabel na podbradek tolklaje, ko se je zadnja pripognila, da bi na tla padlo rokovico pobrala. „Ne, nikakor in nikdar!" rekla je Mabel z njej prav nenavadno ostrostjo. „Oh, tega ne recite," odvrnila je gospa Vanekarjeva prilizljivo, ko se je skozi duri gnjetla. „Recite Henriku, naj dojde k nam, da se o potovanji pogovorimo. Viktorija ga ima sto rečij vprašati." »Henrik ne potuje z nami" rekla je Mabel naglo. „Ne potuje z nami," vskliknila je gospa Vanekarjeva z žalostnim glasom, akaj to res mislite? Vi me strašite. Medve, jaz in Viktorija sva mislili za gotovo, da z nami, potuje. Kako bi se bile toli motile?" Mabel ni odgovorila; in varana gospa je ponavljaje svojo tožbo, zapustila sobo z besedami: „Varala sem se; Henrik ne potuje; kaj pač Viktorija poreče?" (Da\je prib.) Dopisi. \m AtUtfsfevga sol, otura|» 5. junija. [l/v. dop.'J Dne 31. maja je bila v Litiji letna učiteljska skupščina, katere se je udeležilo le 25 učiteljskih močij, kajti troje učiteljskih mest je izpraznjenih a pet gospodov je vsled bolezni izostalo. Ob 9. uri otvoril je c. kr. nadzornik baron TaufTerer skupščino ter imenoval svojim namestnikom g. J. Škrbinca in zapisnikarjema pa g. M. Ja-nežiča in gdč. DemŠarjevo. Ko je g. nadzornik napravil nekaj opazek glede šolstva in prebral neka tere važne ukaze, prešlo se je k raznim referatom. Prva je imela praktično vajo v računstvu gdč. Malec z učenci nežnega oddelka. Tej vaji pa je sledil referat g. To mana, namreč popis Litijskega Sol. okraja po podatkih, katere je prejel vsled tega od raznih šolskih vodstev. Ker se mu taki podatki neso pravočasno doposlali, govoril je le o razvitku šolstva tega okraja. Želeli bi, da bi g. Toman svoj referat priobčil v kakem šol. listu. Dalje je govoril obširno g. Cepuder v vrboreji, za katero so se vsi gg. prav dobro zanimali. Le žal, da se v tako kratkem času človek ne mare dovolj poučiti o ka-kej neznanej mu stvari, da bi imel od nje baš vidne koristi. Sicer je pa upati, da se bode dala gg. učiteljem prilika, da se temeljito pouče o vrboreji, kadar se otvori že obljubljena obrtna šola. Po končanih referat'h vršili so se zopet razni samostalni nasveti gg. učiteljev. Ker se taki nasveti navadno vsako leto ponavljajo in ker vsi merijo le na zboljšanje učiteljskega stanu, ter so se že večkrat po raznih šol. in drugih listih pojavljali, jih tukaj iz-puščam in ne omenjam; gotovo pa bode imel slav. deželni zbor še letos ž njimi opraviti. Kar se tiče volitev v razne odbore, opaziti je bilo neke napetosti; pa bode že tudi že tukaj sčasoma bolje. Skupščino počastil je tudi naš, za šolo jako vneti g. c. kr. okr. glavar M. G rili, kateremu se toplo zahvaljujemo, da nam vsako leto takoj po skupščini izplača ne baš prevelike dijete. Okrog 12. ure zaključil je nadzornik skupščino s trikratnim slavaklicem na presv. vladarja, ko se je poprej še zahvalil gg. referentom za marljivo izdelane referate. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje) Tajnik gosp. Pire poroča v imenu central nega odbora o raznih predlogih podružnic. Podružnica Logaška predlaga, naj bi se kmetijska družba potegovala i a merodajnem mestu, da bi dobivali kmetovalci iz osrednje c. kr. gozdne drevesnice sadike zastonj. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice g. učitelj Rib nikar jako jedrnato, na kar predlog jednoglasno obvelja. Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, na to, da se le s kmetijskega ministerstva dovoljenjem smejo brezplačno oddajati sadike iz osrednje gozdne drevesnice, da se pa bode potrudil, da ministerstvo tej prošnji kolikor mogoče ustreže. Podružnica Logaška (zastopnik g. Rib nikar) predlaga, da se pii premo vanj i govedi ozira tudi na Logatec, dosedanji kraji, kjer se je živina premo val a so preodaljeni, tirej naj bi se uvrstila Postojina z Logatcem. Tajnik Pire opomni, da je ta predlog že razpravljal centralni odbor in sklenil predlagati, da se za premovanje živine v prihodnje ozira tudi na Logatec in to že prihodnje leto. Logaške podružnice predlog se potem vsprejme. Podružnica Logaška predlaga, naj bi društveno glasilo „Kmetovalec" izhajal vsako soboto, ter naj glavni odbor prosi za to svrho deželne in državne pomoči. Učitelj g. Ribnikar utemeljuje ta predlog najgorkeje. Kmetskemu ljudstvu treba je berila, njemu koristnega, da se odtegne od pijančevanja in igre. V tej zadevi bi strokovnjašk list, dohajajoč vsako nedeljo, storil jako mnogo, razširil bi se tudi lahko, ko bi kmetijsko ministerstvo in deželni zbor dala nekaj podpore, kajti list bi se potem lahko ceneje dajal naročnikom. Tajnik Pire opomni, da je tudi centralni odbor tega mnenja, da bi ugajalo večkratno izhajanje društvenega glasila, a žal, za to primanjkuje novcev. Jeden goldinar obdrži si podružnica, za drugi goldinar pa je treba dajati list. Gledal in delal pa bode cenr.ra.lni odboc, da tudi glasilo kranjske kmetijske družbe dobi podporo od kmetijskega ministerstva, kakor jo dobivajo drugi slovenski ki italijanski listi. Potem se predlog vsprejme. Tajnik Pire poroča o predlogu podrujfttiba Metliške, ki želi, da se jej pošlje muricodol.ske pasme in nasvet podružnice Rateške, katera želi, da se tudi Kateškemu okraju pomaga glede živino« reje. Zadnja želi, ali naj se da pojedinim pokia-jinam plemenskega bika ali pa posameznim posest nikom, katere določi podružnica vzajemno z občino. O teh predlogih porod* centralnega odboca ud g. Po v še v jako obširnem in strokovnem govoru, ter naposled nssvetuje, da vaj se kmetijske družbe občni zbor izreče, da kranjska kmetijska dražba ne sme deliti bikov pojedinim pokrajinam in sicer zaradi tega ne, ker je kinetijsk« ministerstvo odredilo, da se iz subvencije nakupljani biki stavijo na prodaj za pol kupne cene. Kar se tiče v obče predloga in prošnje podružnico Metliške, nasvetu]«, da občni zbor sklene, naj se naprosi deželni odbor, da predloži v prihodnjem letošnjem zasedanji deželuega zbora prenarejeno postavo o ravnanji z junci za pleme. (Dalje p rib Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za novo šolo za pletenje (košev in košifckov) v Kapli na Koroškem 500 gld. Kmetijska družba koroška dala je v isti namen 50 gld. — (Drobne vesti.) Namestniški tajnik g. dr. Reinhold RUling pl Rudingen imenovan je okrajnim glavarjem, policijski n«dkomi9ar dr. Antou Hochegger namestniškim tajnikom na Koroškem, — Ordinarijem v deželni bolnici v Brežicah imenovan je g. dr. M. Zidar i č. — V Trbiži se je samo stojna brzojavna postaja opustila ter združila s poštnim uradom. — (Gr. Anton Jaklič), kaplan na Vrhniki, imenovan je vojaškim kaplanom druge vrste, ter pojde te dni na svoje novo mesto v Inomost. — (Na Viči) izvoljen je županom g. Ernst Ločnikar, tovarnar in posestnik, svetniki pa gg.: Andrej Mecesnov, Jos. Lavrič in Fran Sojar, vsi posestniki na Viči. — (Pešpolk št. 97, kralj Milan I.,) bode po vojaških vajah premeščen iz Pulja v Gorico, na njegovo mesto v Pulj pride pešpolk št. 61 iz Trsta. — (Vodnikov spomenik.) Jutri v sredo, dne 8. junija ob 5. uri popoludne bode se na Val-vazorjevem trgu pred gimnazijo vzpostavila Vodnikovega spomenika „šablona". Šablona, v naravni velikosti iz desak sestavljena, postavi se na ogled zategadelj, da se bode videlo, bode li spomenik v nameravanih dimenzijah dovolj visok in kako bi pristoval Valvazorjevemu trgu. — („Ljudska kuhinja") ima v petek dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v starega strelišča prostorih izreden občni zbor, kateremu se bodo predložila prenarejena pravila. Ker je „Ljudska kuhinja" za učečo se mladino jako važen zavod, vabi načel-ništvo vse prijatelje dijakov, da se tega zbora in eventuvalno tudi debate udeleže. „Ljudske kuhinje" upravni odbor sestavljen je sedaj tako: Stotnik HUbschmann načelnik, A. Drelse namestnik, K. Lahajner ekonom, dr. Stare tajnik, pristav A. Maver blagajnik. — (Na Hrvatskem) so volilnega gibanja valovi vedno silneji, kajti bodoči teden že pričn6 volitve. Prva volitev bode v Veliki Gorici. Intenzivnost volilnega gibanja javlja se nam s tem, da opozicijskih listov „Obzor", „Hrvatska" in »Agra-raer Tagblatt" skoro redno ne dobivamo, ker so navadno vsi trije zaplenjeni. Druge izdaje imajo pa mnogo deviško belih prostorov, posvečenih vladni agitaciji, ki ne dopušča, da bi njej nepovoljni po* datki in dokazi vladnega pritiska in korteševanja prodrli v javnost. Volilna- burba bo ljuta in na več krajih so že vojaki nameščeni. — (Pri Brežicah) našli so dne 3. t. m. tiuplo učitelja Kocelija, ki je bil dne 16. maja o polunoči pri Radečah v Savo pal. — (Potres), o katerem se nam je v včerajšnji številki pisalo iz Trebnjega, opazovali so tudi v Laškem trgu, v Celji, v Ratečah itd. Povsod čutili so precej krepek sunek in podzemeljsko bobnenje, glede meri in časa pa se vesti ne ujemajo popolnem. Telegrami „Slovenskomu Narodu*': Dunaj 7. junija. „Fremdenblatt" poizvedel od kompetentne strani: Vest tukajšnjega lista, da bi se bila povodom poslovnega izvestja za 1886 7. justičnega vodje dopisom Najvišja zadovoljnost izrekla le senatnemu predsedniku in votantom najvišjega sodišča, ne pa tudi predsedniku Schmerlingu, je popolnem izmišljena. Bruselj 7. junija. Strajki delavcev so končani. „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—53) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 6. junija. Pri Nloaai Rieder iz Augsburga. — Dr. Prossinag, Mandolin, Grosefeld, Singer, Gellussig z Dunaja. — SchOn-baum iz Piseka. — Kocelj iz Novega Marofa. — Herzog, Kowarschik, Dentsch iz Gradca. — Gandini iz Rudolfovega. — Anssetz s Krškega. — Goltscher iz Smerečja — Stieger iz Celja. — Lusohar iz LJubljane. — Hladek iz Dvora. — Gorischek iz Trate. — Janovicb iz Trsta. — Skaln iz Der-niSa. — Went>n iz Istrije. Pri MmIicIi Oreschnik, Gottscheg, Ronzoni, v. Mhu-rigio z Dunaja. y — Jakel iz Brna. — Neuman iz Pečuhs. — Krennor iz škofi o Loke. — Maurec iz Meiae. — Roth-scbitz iz Smereka Pri bavarskem dvoru t Samide iz Starega Loga. — Kremi iz Male Gor9. Pri avstrijskem cesarji: Scherer, Wimmer z Dunaja. Pri Jasnem kolodvora t Hobl od Sv. Gola. — Brauner z Dunaja. — Stocker s Prevala. — Kraft, Supanc s KalobJH. Umrli so v ljubljeni : 5. junija: Friderika Burja, pleskarjeva hči. 15 mes., Reseljeva cesta št. 1, za božjabtjo. — Antonija Čer nič, delavčeva hči, 10 mes., Kravja dolina št. 11, za vnetjem pluč — Milan Breskvar, črkostavčev sin, 4 mes., Kongresni trg fit. 14, za kroničnim katarom v črevib. V deželnej bolnici: 4. junija: Janez Kastelic, Črevljarjev sin, pol ure, za krčem. Meteorologično poročilo. Išče »e 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo Nobo krina v mm. G junija. 7. »jurraj 2. pop. 9. ivečer 737-80 mm. 735 72 ma. 737-50 mm. 19 6° C 20 4 C 14 8 C si. svz. si. vzh. brezv. jas. d. jas. d. jas. 0-70 ura. dežja. Srednja temperatura 18'3°, za 0-4° nad normalom. ZD-u.n.a^slsrsL borza dne 7. junija t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-85 — gld. 81-85 Srebrna renta.....„ 83-— — „ 83- — Zlata renta...... „ 112 95 — „ 11285 r>°/0 marčna renta..... 97 25 — „ H7-20 Akcije narodne banke . . „ &>■*»•— — „ 884-— Kreditne akcije.....„ 28820 — „ 286-80 London........ „126 95 — „ 1270". srebro........„ — ■— ~ „ — •— Napol......... „ 10-07»/, — , 1008 C kr. cekini......„ 5-98 - „ 599 Nemške marke.....„ 62-32'/, — „ 6236 4°/„ državne srečke iz I. 1854 350 gld. 129 gld. — kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 163 „ 75 „ Ogerska zlata reuta 4°/?...... 103 „ 10 „ Ogerska papirna renta 0' i..... 88 „ 40 „ 5°/0 itajorske zemljifič. odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 prid. 116 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/,'>/o zlati zast. listi . 127 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine upad. železnice — „ — „ Priur. oblig. Ferdinandove aev. železnice 100 „50 „ Kreditne Brečke.....100 gld. 176 , 75 „ Rudolfove srečke.....10 18 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 n 107 „26 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 232 „ '50 „ Zahvala. Po dolgi iu mučni bolezni pokosila nam je nemila suirt preljubljenega soproga, oziroma sina in brata, gospoda ANDREJA VELIKANJO. Povodom te bridke izgube izrekamo tem potom za vse nam došle pomilovajoČe izraze, kakor tudi povodom sprevoda njegovega dne 5. junija vsem darovateljem vencev, prijateljem in znancem, kateri so ga spremili k večnemu pokoju, posebno pa čii -t tim gospodom pevcem za milo nagrobnico — našo presrčno zalivalo. Ilirska Bistrica, 6. junUa 1887. (423) Žalujoči ostali. izprašan mašinist. Kje? pove npravništvo „Slnv. Naroda" (412—3) Št. 9544. 424—1) Košnja v najem! V ponedeljek 13. dan Junija t. 1. dopoludue ob 9. url se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1887 kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopolu-dne na senožetih v Latermanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice. Mestni magistrat Ljubljanski, v 5. dan junija 1887. Št. 9353. Naznanilo. (421) Od 19. aprila do koncem maja letos bile so pri podpisanem uradu oglašene tele izgubljene reči: 1. osem zastavnih listov in rumena prsna igla v podobi lire; 2. jeden petak; 3. 40 t 50 gld. denarja; 4. nova rujava jopa za dame; 5. dva petaka; 6. zlat z dvema biserjema in rudečim kamnom olepšan prstan; 7. dva petaka; 8. rujav mošnjiček z zneskom 10 gld.; 9. črna denarnica z zneskom 11 gld.; 10. jeden ključ do kase; 11. črna denarnica z jednim petakom in okolu 80 kr. bakra; 12. tri goldinarje denarja zavitega v nekem ko-ščeku bele nogovice; 13 14 gld. denarja; 14. ročna korbica, molitvena knjiga, nekaj ključev in nekaj drobiža; 15. 6 do 8 gld ; 16. črna denarnica z neekom 7 gld. in nekaj drobiža; 17. 4 gld. denarja. Kdor bi katero teh rečij našel, opozorja se, da jo pri policijskem oddelku odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po §. 201 črka c) kaz. zak. ali pa prestopka po §. 4G1 kaz zak. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan junija 1887. Naznanilo, Od 19. aprila do koncem maja letos bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane: 1. denarnica z zneskom 1 gld. 73 kr.; 2. molitvena knjiga; 3. dva ključa; 4. rudeč dežnik; 5. slovenski koledar „Popotnik" in neko pismo ; 6. srebrna, kači podobna zapestnica; 7. bela žepna ruta s črkama M. P. zaznamovana; 8. zlata broša. Oni, kateri so te reči izgubili, pozivljejo se, naj se zanje oglase\ sicer se bodo po preteku jednoga leta od denašnjega dne izročili najditeljem. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan junija 1887. (422) Dober postranski zaslužek! Gld. lOO «lo gld. »00 na mesec more pri nas prislužiti vsakdo » prodajo zakonito d»vo< 1 jenih srečk na obročna plačila in to jako lahko, brea kapitalu iu bres rizike. Ponudbe naj se pošiljajo na Hauptt»tudtische vVeehselstubeu-Ciesellscliatt Auler «.V Co„ Budapcst. (354-5) V „NARODNI TISKARNI" v JL^jn.l>lj,*iiii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Ivan 25»oprar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Knez Serenrjanl. Roman. Spisal grof A, K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halevy, poslovenil Vinko. — Ml. 8fl, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Wa\\ dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil ./. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni I^efebvre. Poslovenil »'f;«j Stat nominis umbrn. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. 8", 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Iftunrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. \% O V. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh, — Ml. 8% 32 pfll. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8U, 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič* — Životopisje, spisal Itajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal ./. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cfterbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik' Velja................25 kr. Za oba .zvezka naj se priloži še 10 kr. poštninu, za pusu-mrzne zvezke pa 5 kr. A Usojam se, p. n. gospodom naznanjati, da sem k ^ nrnv7.nl co a prevzel 1 I ll i gosuimco Bisterške graščine 4 >ti da bodem stregel z izvrstnimi vini, Reining-A liaiiNkini pivom in dobrimi jedili po na|nlž|l J ceni. Za kegljalce tudi i kegljišče. ^ Priporočale se, prosim za mnogobrojni pohod. ^ Z veleBpoštovanjem 4 Andrej Zaje, ^ ^416—2) restavratčr < Zobozdravnika Paichel-a \ ustni in zobni jrejarati. 4 (Ustnovodtia esenca in zolmi prašek.) 4 Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, d zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta a in odpravijo smrdečo sapo. . . ^ Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva- 4 venjo dlesna, zabranjujejo trohnenjo zob in če se 1 stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena 1 Hteklenici zobovodne esence J gl., tikateljcl d asobncicu pruska 6<> kr. (238—18) J Dobiva se v ordinacljjakeui prostoru pri 1 Hradeckega mostu v KOblerjevi hiši I. nadstropje, 4 pri lekurjl Nvobodi in trgovci Kuringer-ji. V IZ IT NIC E I priporoča >7 v Ljubljani. prodajata najboljie in najoenejae oljaa.a.fee ba^eP lako ia lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—n) . LJUBLJANA, fgoapoua .1. Vilbar-ja Htev. 4. LJUBLJANA., Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne"