Kolini urad »021 Celovec — Verlagspostamt »021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsori Klagenlurt Posamezni Izvod 1.50 šil., mesečna naročnina S iilingov P. b. b. mm jmm jkmm Avstrija sredi volilnega boja Le še dobri trije tedni nas ločijo od letošnjih državnozborskih volitev: 10. oktobra bodo volivci s svojimi glasovi odločali, kako bo iz-gledalo novo razmerje med političnimi silami. S to svojo odločitvijo ha volišču pa bodo volivci več ali manj začrtali tudi smernice, po katerih se bodo po volitvah morale ravnati stranke, ko bodo konkretno in podrobno sklepale in ukrepale glede oblike bodoče zvezne vlade. Torej je odločitev, ki jo bo posamezni volivni upravičenec sprejel v Volilni celici, tudi že prispevek k usmeritvi nadaljnjega razvoja in u-*ode naše domovine. Za razliko od prejšnjih volitev Se tokrat potegujejo za glasove le ^tiri stranke. To so že zdaj v parlamentu zastopane SPO, OVP in TPO, poleg tega pa še KPO, ki na Podlagi reformiranega volilnega *okona upa, da ji bo zdaj uspelo, Po večletni odsotnosti spet priti v Porlament. Ostali dve volilni skupini — DFP in NDP — sta zaradi ^'nulih slabih izkušenj očitno resig-hirali in za letošnje volitve sploh hista postavili kandidatov. V središču volilnega boja razumljivo stoji sedanja vladna stranka — SPO, ki je po eni plati izpostavljena ostrim napadom in kritikam iz vseh strani, po drugi plati pa ji manjka le poldrugi odstotek dodatnih glasov do absolutne večine. Svojo volilno propagando je v glavnem osnovala na programu, s katerim je izbojevala že svoj lanskoletni uspeh: graditi hoče moderno Avstrijo in jo napraviti „zrelo za Evropo”. Združeni narodi in Kitajska Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se že mrzlično pripravljajo za letošnje zasedanje glavne skupščine, katerega dnevni red bo sP?t obsegal celo vrsto vprašanj, bolj ah manj važnih za vse človeštvo in **jegovo bodočo usodo. Med probleme, ki jih trenutno M°rda ni mogoče uvrstiti med »vro-železa", od katerih rešitve pa v veliki meri zavisi nadaljnji razvoj Mednarodne politike, nedvomno s^emo prištevati tudi vprašanje kitajskega predstavništva v OZN. To vPrašanje je zdaj že mnogo let vedno spet na dnevnem redu zasedanj glavne skupščine, pa je Amerika s svo-Pm vplivom in pritiskom doslej še J^sako leto uspela preprečiti rešitev, k°t jo zahteva čedalje večje število Mzav, namreč sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. OZN ima poleg svojih dobrih lastnosti in nespornih uspehov tudi svoje ?*oe in pomanjkljivosti. Ena takih le dejstvo, da zdaj že celo četrtstolet-Je. v Združenih narodih predstavlja Mtajski narod zastopnik Čangkajško-yega režima na Formozi, medtem k° LR Kitajska, po številu prebivalstva največja država na svetu, v svetovni organizaciji sploh ni zastopana. u°kler se je Kitajska več ali manj PrOstovoljno zapirala pred ostalim svetom, nemogoče stanje v OZN ni h° tako važno. Toda v zadnjih le-t*h je LR Kitajska začela vsestransko Podirati »kitajski zid" in je opozo-'*a nase zlasti kot atomska sila. S kot si jo je izmislil Washington, ki se zaveda, da se ne more več upirati sprejemu LR Kitajske v OZN, pa se tudi ne bi hotel odreči svojemu zve-otcn.u .azalu na Futmuzi. Tako imenovano »dualistično" ureditev, da bi bili v svetovni organizaciji zastopani dve kitajski državi, namreč v Pekingu odločno zavračajo kot povsem nesprejemljivo. Ker je SPO' zdaj edina vladna stranka, so morale vse ostale stranke svojo volilno propagando izoblikovati s položaja opozicije. Pri tem pa je kritika na račun vladne stranke skoraj povsem zasenčila njihove alternativne pobude in je na resnosti zgubila zlasti OVP, ki gotovo niti sama ne veruje v izvedljivost svojega 107 točk obsegajočega veleprograma. Morda pa se ravno zaradi tega tako mrzlično trudi, da bi si zagotovila uspeh, če že ne s svojim programom, potem vsaj z odprtjem na desno. Le tako je namreč mogoče razumeti, da so se na izglednih mestih OVP-jevske liste kot »neodvisni” kandidati pojavili vidni predstavniki nacionalnega tabora, med njimi celo eden, ki je bil do zadnjih dni član deželnega vodstva štajerske FPO. S tem je OVP seveda zgubila vso pravico, očitati socialistom kakršnokoli povezovanje s FPO. Obratno pa se je vodstvo FPO očitno učilo iz slabih izkušenj pri lanskih volitvah, ko si je samo že vnaprej zaprlo pot do morebitne vladne koalicije; zato se iokrid v tem oziru noče vezati na nobeno stran. Torej bodo šele volitve odločile, ali bo prišlo potem do koalicijske vlade in kakšna bo ta koalicija. je vprašanje kitajskega pred- tem stavništva v Združenih narodih po-?talo sila aktualno ter se je kot ena jzMed hipotek OZN vleklo vse do ,et?s, ko bo — kakor splošno priča-Y)ejo — na jesenskem zasedanju j^ne skupščine dokončno padla od- , po napovedi predsednika Nixona, ta, ho prihodnje leto obiskal LR Ki-,aJsko, namreč nihče ne dvomi, da 0 tudi Amerika morala temeljito Pfemeniti svoje mnenje o kitajskem ,astopstvu v OZN. Poleg tega pa se v zadnjem času spet močno poučilo število držav, ki so kakor T^Vstrija vzpostavile s Pekingom red-e diplomatske stike in se bodo go-i°vo odločale drugače kot doslej, ko 0 v svetovni organizaciji tekla raziva o sprejemu LR Kitajske. • Kako se bo razvijala ta razprava kakšna bo potem odločitev, to bo P°kazala bližnja bodočnost. Že zdaj je precej gotovo, da rešitve ne bo Mogoče doseči s salomonsko potezo, OB ZAČETKU ŠOLE: Poslužimo se svoje pravice in možnosti: Prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku! Ob začetku novega šolskega leta Vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka k dvojezičnemu pouku, kakor to predvideva manjšinski šolski zakon. Prosimo, Vas, da trezno preudarite vse prednosti znanja dveh jezikov že v najmlajših letih ter se nato poslužite svoje pravice. Mislimo, da nam ni treba posebej razlagati koristi znanja dveh jezikov, ki se jih otrok lahko in hitro priuči. Kajti to je znanstveno dokazano in povsod po svetu se trudijo v to smer. Tako šolanje priporočajo tudi najuglednejši pedagogi po vsem svetu. Koroški Slovenci imamo to možnost že doma, ko otroka učimo svojega materinega jezika. Okolica in šola pa ga naučita drugega deželnega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopu v prvi razred najboljše pogoje, da se v obeh deželnih jezikih izpopolni in se priuči njune knjižne oblike. Če torej hočete svojemu otroku dobro, potem mu ne jemljite te lepe možnosti, za katero ga bodo njegovi sošolci kasneje v življenju zavidali. Dognano je, da otroka učenje dveh jezikov v osnovni šoli nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mišljenje s tem postane bolj razgibano in mu pozneje olajša učenje tretjega in četrtega jezika. To še posebej velja za učenje ostalih slovanskih jezikov, ki postajajo Iz leta v leto bolj važni za mednarodne odnose. Čeprav drži, da je slovenščina jezik razmeroma majhnega naroda, |e vendar za naše kraje v času odprtih meja in dobrega sosedstva poleg nemščine najpotrebnejši jezik. Našemu priporočilu se je pridružila tudi Avstrijska liga za človekove pravice. Svojega otroka lahko prijavite pri upravi šole v prvih desetih dneh po začetku šolskega leta. Slovenila prosvetna iveza Hanzi Wel»», predsednik Zveza koroških partizanov vabi na tovariško srečanje v nedeljo 19. septembra 1971 ob 13. uri pri Terklu v Selah. Spored: # KONCERT PARTIZANSKEGA INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca # Recitacije 0 Govor # Družabnost Bivši koroški partizani In svojci ter prijatelji borbene pesmi prisrčno vabljenil Glavni odbor Umrl je Nikita Hruščov Križanska kulturna zveza lovro Kašelj, predsednik V starosti 77 let je konec minulega tedna v Moskvi umrl Nikita Serge-jevič Hruščov, eden izmed najpomembnejših protagonistov svetovne zgodovine po drugi svetovni vojni. Nikita Hruščov je bil deset let na vodilnih položajih v Sovjetski zvezi, po Stalinovi smrti najprej prvi tajnik sovjetske KP, nekaj pozneje pa tudi še predsednik sovjetske vlade vse do oktobra 1964, ko je vodstvo partije med njegovim dopustom sklenilo spremembe v partijskem in državnem vodstvu ter je oblast prevzela trojka Brežnjev-Kosigin-Pod-gorni, ki še danes zavzema najvišja mesta v Sovjetski zvezi. Desetletje, povezano z imenom Ni-kite Hruščova, nedvomno pomeni izredno važno obdobje v povojni zgodovini. V tem času je prišlo do znane obsodbe stalinizma in precejšnje politične »odjuge" v Sovjetski zvezi, ki si je hkrati začela utirati pot tudi v širni svet. Začel se je tajati led hladne vojne, med Vzhodom in Zahodom pa se je začela uveljavljati politika miroljubnega sožitja. Posebnega pomena je bilo to obdobje za Avstrijo, saj je le nekaj mesecev po Stalinovi smrti prišlo do sklenitve državne pogodbe, s katero je bila Avstrija tudi formalno spet vzpostavljena kot suverena in neodvisna država. Prav tako pomembne za tedanji čas in poznejši razvoj pa so bile tudi spremembe, do katerih je prišlo v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ko so bile priznane napake, ki so bile proti socialistični Jugoslaviji zagrešene s kominformov-sko resolucijo. V času, ko je sovjetsko politiko vodilno usmerjal Nikita Hruščov, pa je prišlo tudi do drugačnih dogodkov, ki so vznemirjali vso svetovno javnost. Med drugim je bil to zaplet-ljaj okoli sovjetskih raket na Kubi, ko je Hruščov dokazal sposobnosti velikega politika in diplomata ter mu gre zasluga, da takrat ni prišlo do svetovnega oboroženega spopada. V njegovo dobo pa sodi dramatični zaplet in krvavi razplet dogodkov na Madžarskem enako, kakor tudi postavitev betonske »meje" skozi Berlin. In še marsikaj drugega bi lahko navedli, kar je krivda ali zasluga, da bo Nikita Hruščov ostal v zgodovini zapisan kot eden izmed pomembnih in zanimivih državnikov druge polovice dvajsetega stoletja. To poudarjajo tudi številni vodilni državniki po svetu in v tem smis- lu poroča svetovni tisk. Vsi soglašajo, da je bil Hruščov pomembna osebnost in njegov delež tako v sovjetski kakor tudi v mednarodni politiki je velik. Hruščov je bil eden največjih politikov Sovjetske zveze, ki je dosegel glavne uspehe za svojo domovino; zgodovina bo s ponosom ovekovečila njegova stališča in priznanja za osvoboditev in mir na temeljih pravičnosti. Tako je na primer poudaril egiptovski predsednik Sadat, medtem ko je namestnik glavnega tajnika francoske KP Georges Mar-chais izjavil, da ostaja ime Nikite Hruščova v vsakem primeru povezano s pobudami, ki jih je storila sovjetska KP za odstranitev kulta Stalinove osebnosti in njegovih posledic, kar je za svetovno komunistično gibanje odprlo novo etapo v njegovem boju za socializem in mir. SLOVENSKA SKUPNOST obiskala SZDL Slovenije Na povabilo republiške konference SZDL Slovenije je bila prejšnji teden na obisku v Ljubljani veččlanska delegacija Slovenske skupnosti iz Trsta. Med razgovori so predstavniki Slovenske skupnosti obrazložili značaj, vlogo in delovanje svoje politične organizacije ter probleme slovenske narodne skupine v Italiji. Delegacija SZDL pa je goste seznanila o vlogi SZDL, o notranje- in zona; 'epolitičnem položaju Jugoslavije ter o interesu Jugoslavije oziroma Slovenije za pozitivno reševanje vprašanj slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu. Pri tem so bila poudarjena načela SZDL o nujnosti podpore vsem Slovencem in nijhovim organizacijam, ki priznavajo obstoječo socialistično samoupravno družbeno in politično ureditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Ob tej priložnosti je bila izražena tudi potreba po utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Obe organizaciji sta naglasili, da težita in si prizadevata vsaka v svoji stvarnosti in s primernimi sredstvi za dosego popolne in zaščitene enakopravnosti Slovencev v Italiji. OD 2. DO 10. OKTOBRA V GRADCU: Jesenska sejemska prireditev ob sodelovanju 1947 razstavljavcev iz 36 držav V Gradcu se že pripravljajo za letošnji jesenski sejem, ki bo v dneh od 2. do 10. oktobra in za katerega vlada po zagotovilu sejemskega vodstva izredno veliko zanimanje. O tem prepričljivo govori dejstvo, da je bila razstavna površina že davno razprodana do zadnjega kvadratnega metra; še bolj pa podatek, da bo na letošnji jesenski sejemski prireditvi v Gradcu sodelovalo 1947 razstavljavcev iz 36 držav, ki bodo prikazali bogat in pester izbor najrazličnejših dobrin oz. dosežkov in zmogljivosti domačega in tujega gospodarstva. Tako bo graški sejem tudi tokrat uspešno izpolnil svojo vlogo povezovalca med zahodnim in vzhodnim tržiščem. Da opravlja graški sejem to nalogo res uspešno, je pokazala anketa, ki so jo izvedli na letošnjem pomladanskem sejmu in ki je izpričala, da je bilo 92 odstotkov razstavljavcev nadvse zadovoljnih s poslovnim u-spehom. Na jesenski prireditvi pa bo spet cela vrsta privlačnosti, ki bodo gotovo vzbudile zanimanje obiskovalcev. To bodo predvsem razni specializirani sejmi — od kmetijskega in gradbenega do sejma pohištva in potrošnega blaga — ki ne bodo le paša za oči, ampak tudi ogledalo zelo bogate domače in svetovne ponudbe najrazličnejših vrst blaga. Tukaj bo obiskovalec našel vse, kar ga sploh more zanimati; imel bo možnost izbire in primerjave, tako da se bo lahko odločil res za tiste izdelke, ki mu najbolj ugajajo in ki se mu zdijo vredni tudi cene. Kajti organizatorji graškega sejma se že več let dosledno ravnajo po zakonih, ki jih postavlja sejemskim prireditvam današnji čas: to je stroga ločitev po panogah in vrstah blaga. Med tujimi državami že ves čas zavzema izjemno mesto najbližja soseda na jugu — Jugoslavija, ki ima ravno na graškem razstavišču svoj največji paviljon. Po številu razstavljavcev sicer še precej zaostaja za Zahodno Nemčijo, vendar bo njena letošnja udeležba še večja kot doslej, saj bo sodelovalo več kot sto podjetij iz Jugoslavije. Po stari tradiciji bosta najbolj zastopani Slovenija in Hrvatska, katerima se bo letos prvič pridružila tudi Bosna in Hercegovina; jugosl. podjetja bodo razstavljala predvsem v okviru jugoslovanskega paviljona, poleg tega pa bodo letos sodelovala tudi že v okviru posameznih specializiranih sejemskih prireditev. Povečano zastopstvo Jugoslavije na graškem sejmu seveda narekuje poleg drugih vzrokov tudi dejstvo, da je Jugoslavija v svoji blagovni menjavi z Avstrijo močno pasivna. V prvem letošnjem polletju se je uvoz avstrijskega blaga v Jugoslavijo povečal za dobrih 15 odstotkov, medtem ko je izvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo nasprotno nazadoval za 25 odstotkov; posledica je okrogla milijarda šilingov jugoslovanskega primanjkljaja. Torej ima Jugoslavija vzroka dovolj, da si prizadeva za povečanje zani- Spet nov hotel Turistično podjetje Kompas gradi v Ljubljani nov hotel, ki sodi med največje investicije tega podjetja. Novi hotel bo obsegal tri kletne etaže: v prvi so predvidene kuhinja, razni pomožni prostori, skladišča, hladilnica, pralnica, garderobe, sanitarije itd.; drugi dve pa sta namenjeni parkiranju osebnih avtomobilov. V pritličju poslopja bo poleg recepcije hotela še po vzorcu švicarskih hotelov urejeno gostišče-bistro. Lokal bo razdeljen na več manjših prostorov, s posebnim nadstreškom pa bo podaljšan na pločnik, kjer bodo mize za goste, ki radi posedijo na prostem. V prvem nadstropju pa je predvidena zajtrkovalnica, ki jo bodo ob večerih spremenili v ekskluziven lokal za goste, kjer bodo servirali razne slovenske in jugoslovanske specialitete. IZ PIVOVARNE V LAŠKEM: manja za svoje blago v Avstriji. In graški sejem je v tem oziru najboljša priložnost. Druge tuje države bodo svoje zmogljivosti in zanimivosti prikazale v Dvorani narodov, kjer bo 15 tujih kolektivnih razstav. Prvič se bosta v Gradcu predstavili tudi Koreja in Albanija, prva predvsem z umetniško obrtjo, porcelanom in lasuljami, druga pa s preprogami in pletarskimi izdelki. Libija bo prikazala izdelke svoje domače industrije ter preproge in južno sadje; Zahodna Nemčija bo delala reklamo predvsem za izdelke line mehanike in optike; Švica bo razstavila električne naprave, šivalne stroje, športna oblačila, stroje za obdelavo lesa, gramotone in razne specialitete iz mesa; Italija bo sodelovala s posebno razstavo tržaškega pristanišča, Pakistan z izdelki industrije in s preprogami, Tunizija pa z razstavo vin in s turistično propagando; Sovjetska zveza bo predstavila svojo ljudsko umetnost in knjige, Češkoslovaška bo imela na sejmu stojnico za informacije, Romunija pa bo razstavljala stilno pohištvo in sedežne garniture; med stare goste v Gradcu pa spadata končno tudi še Madžarska, ki bo spet sodelovala s priljubljeno restavracijo, ter Francija, ki bo poleg svojih znanih vin in sirov razstavljala še specialitete svežih in konserviranih živil. Po stari tradiciji bo na graškem sejmu razumljivo poskrbljeno tudi za dobro počutje obiskovalcev, ki jih čakajo razne zabave, predvsem pa gostoljubna postrežba na mednarodni pokušnji vin. 400.000 hi piva na leto Važno mesto med pivovarnami v Sloveniji zavzema Laško, ki pošlje na trg 400.000 hektolitrov piva na leto. Pa še ne dolgo, kajti prej je zmogljivost pivovarne v Laškem znašala ie nekaj nad 250.000 hektolitrov. Ker pa je tržišče zahtevalo večje količine, so se v Laškem odločili za povečanje obrata. Lopate „za nove kapacitete" so zgMictili lani oktobra, potem pa je ob stari, vendar tudi že močno rekonstruirani pivovarni in pred petimi leti postavljeni sladarni v nekaj mesecih zrasla nova pivovarna — varil niča, hladilnica in polnilnica. Vsi objekti so zgrajeni v skladu z najnovejšimi dosežki pivovarske tehnike v Evropi. Nova pivovarna ima zmogljivost 150.000 hektolitrov piva letno, tako da se je celotna zmogljivost pivovarne v Laškem povečala na skupno 400.000 hektolitrov na leto. Zahteve tržišča in zlasti transport na daljše razdalje (v Laškem mislijo tudi na širši prodor v izvoz piva) so zahtevati množičnejše pasteriziranje piva. Tozadevne zmogljivosti pivovarne v Laškem znašajo zdaj 38.000 steklenic na uro, medtem ko celotna zmogljivost polnilnic dosega 63.000 steklenic piva na uro. Kljub bistveno povečani zmogljivosti pivovarne v Laškem pa povpraševanja za laškim pivom ne bodo mogli kriti na daljšo dobo. Zato v Laškem že delajo načrte, da bi zmogljivosti svoje pivovarne povečali za nadaljnjih 200.000 hektolitrov, torej skupno na 600.000 hektolitrov piva letno. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Razvoj avstrijskega gospodarstva je med drugim v veliki meri odvisen od sodelovanja z gospodarstvi drugih dežel. Zlasti na področju izvoza in uvoza blaga. Ta možnost pa je v veliki meri odvisna po eni strani od nihanja mednarodne gospodarske konjunkture in po drugi od sposobnosti domačih gospodarskih podjetij, da na področju izvoza zadovoljijo kupce tako glede zahtevanih količin kot glede njihovih zahtev po kvaliteti blaga. Gledan v tej luči, je bil razvoj avstrijske zunanje trgovine v zadnjih letih ugoden in zadovoljiv. Obseg izvoza je naraščal, z njim a tudi obseg uvoza. Sicer je vsa-a trgovinska bilanca koncem leta pokazala pasivo nase države, vendar to ni posebej motilo, ker je to pasivo vedno spet pokrila aktiva turistične bilance, aktiva tako-imenovanega tihega izvoza. V takem razvoju je naša država doživljala močno rast svojega gospodarstva. Ta rast je po relativnem merilu lani presegla ono drugih ^ zahodnoevropskih dežel. Povpraševanje za blagom in delavci je naraščalo enako kot njihova kupna moč in njihovi zaslužki. Da so v taki konjunkturi naraščale tudi cene, je po načelu da je gibanje cen posledica razvoja ponudbe in povpraševanja, razumljivo kot pa resnica, da je to ^naraščanje tudi posledica plazeče inflacije širom Evrope in o-stalega sveta. Tudi leto 1971 bo avstrijsko gospodarstvo po dosedanjem razvoju zaključilo uspešno in zadovoljivo. Vmesna bilanca zunanje trgovine koncem prvega polletja kaže, da je v primerjavi s prvim polletjem 1970 obseg izvoza narasel za 7,3 odstotka na 38 milijard šilingov, obseg uvoza pa za 16,9 odstotka na blizu 51 milijard šilingov. Pasiva trgovinske bilance je torej 30. junija znašala blizu 12,7 milijarde šilingov in je bila znatno večja kot istega dne 1970. Spričo te pasive je pričakovati, da bo pasiva trgovinske bilance koncem 1971 narasla na 25 milijard šilingov. Temu nasproti utegne letošnje leto prinesti naši državi v turističnem gospodarstvu deviz v vrednosti 30 milijard šilingov, spričo česar tudi letos osnovna bilanca nikakor ni v nevarnosti. Ostala bo aktivna, kot je bila zadnja leta. Pomirjevalno na razvoj zunanje trgovine pa ne vpliva samo to. Najmanj enako vpliva struktura uvoza in izvoza. Močnejši porast uvoza je v prvi vrsti posledica povečane investicijske dejavnosti, pri kateri potrebuje gospodarstvo zlasti več strojev, vozil, goriv, polfabrikatov in surovin inozemskega izvora. V prvem polletju se je uvoz vozil in strojev povečal za 3,7 na 17,3 milijarde šilingov, uvoz goriv pa za 1,8 milijarde, medtem ko se je uvoz polfabrikatov in finalnih izdelkov skupno povečal le za 1,5 na 38,2 milijarde šilingov. V primerjavi s prvim polletjem 1970 se je delež uvoza strojev in vozil povečal za 3 odstotke na 34 odstotkov skupnega uvoza, skupni delež finalnih izdelkov pa le za 1 odstotek na 23 odstotkov. Na strani izvoza je temu nasproti treba zlasti ugotoviti, da se je pri porastu njegovega skup- nega obsega za 7,3 odstotka izvoz konzumnega in investicijskega blaga povečal za 10 in 12 odstotkov, medtem ko je obseg izvoza polfabrikatov nazadoval za 3 odstotke. To je zelo razveseljiva sprememba, če upoštevamo, da so bili finalni izdelki na skupnem izvozu udeleženi z 62 odstotki, medtem ko so bili polfabrikati udeleženi le z 22 odstotki, surovine ( v glavnem les) pa z 12 odstotki. Analiza izvoza posebej kaže, da se je po obsegu izvoz strojev povečal za 888 milijon, šilingov, izvoz tekstilnih finalnih izdelkov pa za 511 milijonov šilingov. Posebno se je v izvozu uveljavila idustrija gradbenih strojev, ki je izvozila za 606 milijonov več teh strojev kot v prvem polletju minulega leta. Zunanja trgovina v letu 1971 Ta primerjava uvoza z izvozom torej kaže, da dobiva avstrijska zunanja trgovina boljše osnove, kot jih je imela. Dosego teh osnov zlasti pospešuje povečana investicijska dejavnost v domači industriji v zadnjih letih. Medtem ko je obseg industrijskih investicij leta 1969 dosegel vrednost 13,2 milijarde šilingov, je lani znašal 17,1 milijarde šilingov, letos pa bo verjetno presegel 19 milijard šilingov. Prav na področju investicijske dejavnosti pa korenini tudi možnost avstrijkesga gospodarstva, da zmanjša pasivo svoje trgovinske bilance. Ta pasiva že leta sem vedno nastaja iz pasive v trgovini z deželami EGS. Tudi v prvem polletju 1971 je bilo temu tako. Medtem ko je bila naša država v trgovini z EFTA aktivna za 258 milijonov šilingov, v trgovini z Vzhodom za 220 milijonov šilingov, v trgovini z ZDA in Kanado pa za 140 milijonov šilingov, je bila v trgovini z EGS pasivna za 13,7 milijarde šilingov. Prizadevanja na področju investicijske dejavnosti gredo za dosego večje konkurenčnosti avstrijske industrije nasproti istovrstnim industrijam EGS. Ta prizadevanja pa spremljajo napori za pridobitev novih tržišč in za izgradnjo obstoječih, zlasti na Vzhodu in po prekomorskih deželah. Da ta prizadevanja ne bodo ostala brez u-spehov, utegne pokazati že prihodnje leto. posmoKecpsvecu MOSKVA — Sovjetska zveza in Amerika sta dosegli sporazum, ki naj bi preprečil, da bi se morebitni jedrski incident sprevrgel v svetovno katastrofo. Sporazum s® nanaša na to, kako bosta velesili ravnali) če bi po naključju ali pomotoma prišlo 00 jedrskega incidenta. Pričakujejo, da bosta sporazum že v kratkem podpisala — ali v Moskvi ali v Washingtonu — zunanja ministra obeh držav Gromiko in Rogers. GORICA — V Sovodnjah ob Soči, kjer je v zadnjem času prišlo do fašističnih izzivanj proti Slovencem, je bila ob koncu minulega tedna pred spomenikom padlim partizanom protifašistična manifestacija-Na tej manifestaciji so v navzočnosti predstavnikov občinskih uprav na Goriškem ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze protestirali proti oživljanju fašizma. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da nedavne protislovenske fašistične akcije v Sovodnjah niso bile osamljen primer, marveč sestavni del širše organiziranih nastop0® fašističnih sil proti razvoju demokracije v Italiji ter uveljavljanju narodnostnih p®a' vic tamkajšnjih Slovencev. Zahtevali s° izsleditev krivcev in njihovo izročitev sodišču. HELSINKI — Finski predsednik Kek" konen je izjavil, da pomeni pobuda njegove države navezati diplomatske stike z obema Nemčijama, politično odpiranje, n® pa temeljne spremembe v finski polin*0 glede statusa Nemčije. Pripravljenost »niške vlade za pogajanja o diplomatskih stikih z obema nemškima državama je ,v Vzhodni Nemčiji naletela na odobravanje) medtem ko je Zahodna Nemčija odgov°' rila, da se mora o tem prej še posvetovat* z zahodnimi zavezniki. V Bonnu nam®®® pravijo, da je predlog o istočasnem P®1' znanju obeh Nemčij preuranjen. NEW YORK — Na sedežu Združenih narodov se že pripravljajo na letošnje za' sedanje glavne skupščine. Tokrat bo sebno zanimiva razprava o sprejemu LR Kitajske v svetovno organizacijo. Odka® je tudi večina zahodnih držav navezal* diplomatske stike s Pekingom, Amerika n® bo več mogla nasprotovati sprejemu LR Kitajske v OZN, pač pa se bo — kako® napovedujejo politični opazovalci —- P» vsej verjetnosti zavzela za „dualistiČno rešitev v tem smislu, da bi bila v svetovni organizaciji zastopana Tajvan (Formoza) in LR Kitajska. Je pa seveda drugo vp®a sanje, ali bo taka rešitev sploh možna, k° tudi Združeni narodi uradno priznavaj0 le Kitajsko in ne Tajvana, čeprav tajvap ski predstavnik zdaj že četrt stoletja zastopa Kitajsko v svetovni organizacij*-Torej je pričakovati, da se bo okoli ®®Sa vprašanja razvila zanimiva razprava. SAIGON — Ameriški senator Georg® McGovern je izjavil, da so pogajalci Seve® nega Vietnama in južnovietnamske revolu^ cionarne vlade dali vedeti, da so p®ip®at ljeni izpustiti ameriške vojne ujetnike, ® se bo Amerika do 31. decembra letos uma*, nila iz Vietnama in bi se prenehali ®n°’ ameriški bombni napadi v Indokini. C® Pj-se bo vietnamska vojna nadaljevala prihodnje leto, potem bo po mnenju Governa to glavna tema predvolilne kanj panje za predsedniške volitve v Amerik1- ^ MOSKVA — Danes se bo zahodnonen^ ški kancler Brandt na Krimu sestal z dilnimi sovjetskimi predstavniki. Razp®aVf ljali bodo o evropski konferenci o varnost1’ o zmanjšanju čet v srednji Evropi, o r®1®^ nemških pogajanjih in berlinskem sp°(a^ zumu ter o možnostih za kulturno izmenja^ vo med Sovjetsko zvezo in Zahodno Ne1** čijo; prav tako naj bi bil na dnevne^ redu razgovorov tudi sovjetsko-zahodn0 nemški sporazum o letalskem prometu. PIŠA — O poševnem stolpu v P*s* bilo že večkrat slišati napovedi, da se & porušil. Tokrat ta nevarnost menda zaL< obstoji. Italijanski strokovnjaki so nam®., ugotovili, da se je naklon stolpa v za<~nP šestih mesecih bistveno povečal. Vzrok to je v peščenih tleh, ki so vedno bolj ral®j ter ne morejo več zdržati teže stolpa> so ga začeli graditi leta 1173; temelji so s mo tri metre globoki. Iz vsega sveta P°s ljajo v Piso najrazličnejše predloge za r šitev stolpa. LJUBLJANA — Slovenija in Hrva*s|* sta dosegli sporazum o skupni gradnji^ druge jedrske elektrarne, in sicer p®‘ 1 -c. nič gradu blizu Zagreba. Prvo skupno drsko elektrarno gradita obe jugoslovan ■ republiki blizu Krškega. Elektrarna P Krškem bo imela 600 megavatov, e'e^tr0y, na pri Ivanič gradu pa 800 megava®^ njuna skupna proizvodnja električne «? J gije pa bo znašala približno 10 mini kilovatnih ur. t-T 'J l!l M 'j) 0 v-e/a-e/nx^ Mestno gledališče v Celovcu polaga račune in dela načrte Sodstvo celovškega Mestnega gledališča je pred nedavnim na tiskov-n' konferenci polagalo račune o minuli gledališki sezoni, hkrati pa ,udi že sporočilo svoje načrte za novo sezono, ki se bo začela 2. oktobra s premiero Mozartove opere „Cosi fan tutte". Kakor druga gledališča, tako je seveda tudi celovško v pretežni meri navezano na >ubvenclje, ki jih dobiva od mesta, dežele in države: mesto in dežela prispevata letno po 7,530.000 šilingov, medtem ko dobiva gledališče ** državnih sredstev 4,800.000 šilingov na leto, tako da dosežejo letne ]ubvencije okroglo 20 milijonov šilingov. S temi sredstvi pa sodi celovško gledališče med najnižje dotirane v Avstriji, čeprav po kvaliteti 'n zahtevnosti svoje dejavnosti nasprotno zavzema precej vodilno "»esto med deželnimi gledališči. V minulem gledališkem letu je Celovško Mestno gledališče zabelilo skupaj za zimsko in poletno Sezono 140.711 obiskovalcev, medlem ko so dohodki od vstopnin dosegli okroglo 4,9 milijona šilingov, Srečanje pisateljev na Štatenbergu Na povabilo mariborskega pododbora društva slovenskih pisateljev Se je ob koncu prejšnjega tedna na padu Štatenberg spet zbralo lepo Število slovenskih pisateljev in pesnikov na tradicionalnem srečanju. . Letošnje srečanje, ki so se ga ude-Jezjli tudi predstavniki slovenskih književnikov iz zamejstva — iz Kofole in Trsta, je potekalo pod ges-'®® »Humanizem in nehumanizem v slovenski literaturi". Tozadevne regate so imeli Dušan Pirjevec, Ta-fns Kermauner, Dimitrij Rupel in "ladimir Klemenčič. V razpravi, ki !e bila časoma precej razgibana, so udeleženci obravnavali razna vpraša, s katerimi se srečava slovenski nterarni ustvarjalec v današnji družbi. Srečanje pa je razumljivo imelo turi družabno plat ter je služilo na-VeZovanju poznanstev in utrjevanju Prijateljskih stikov med slovenskimi književniki z vsega slovenskega kultnega prostora. kar je v primerjavi s prejšnjim letom porast za 800.000 šilingov. Posebno uspešna je bila letošnja poletna sezona, v kateri so našteli 24.379 obiskovalcev in dosegli dohodke v višini 1,279.000 šilingov, kar je za 48 odstotkov več kot v lanski poletni sezoni. Največjo privlačnost v minuli sezoni je imel znani musical „My Fair Lady”, ki je bil samo v poletni sezoni osemkrat na sporedu ter je doživel 90-odstotno zasedbo, kar je nedvomno izvrsten uspeh. Na drugem mestu tako v poletni kot v zimski sezoni je bila med operetami .Grofica Marica", kateri je sledila .Kneginja čardaša"; med operami sta vodila .Don Giovanni" in .O-thello", medtem ko je pri dramskih delih pritegnila največ obiskovalcev uprizoritev Durrenmattovega komada „Play Strindberg". Za novo sezono je gledališče pripravilo naslednji okvirni spored: na opernem področju pripravljajo poleg že omenjene Mozartove opere še uprizoritve Donizettijevega .Don Pasquala”, Puccinijeve „La Bohe-me", d'Albertove .Nižave" in Stravinskega .Razuzdanca"; operetni spored bo spet obsegal priljubljena .klasična" dela, kot so .Dežela smehljaja (Lehar), .Viktorija in njen huzar" (Abraham) in .Dunajska kri" (Strauss); na področju dramskih del pa so predvideni .Krvna svatba” (Lorca), .Lepa jesen" (V/eigeFStolz), .Hlače" (Stern-heim), .Policija" (Mrožek), .Češnjev vrt" (Čehov) in .Zgodba o vas" (Hopkins). Nadalje sta predvidena dva baletna večera, posebna privlačnost za tukajšnje ljubitelje gledališča pa bo nedvomno enotedensko gostovanje dunajskega ansambla Theater an der Wien, ki se bo v Celovcu predstavil z musiclom .Anatevka". Končno še repertoar poskusnega odra: poleg nekega modernega baleta še po en komad Thomasa Bernharda in Petra Turrinija. V celoti predvideva dosedanji načrt 260 do 280 predstav v Celovcu ter 11 gostovanj v drugih krajih dežele, in sicer po štiri obiske v Beljaku in Spittalu ter tri predstave v Wolfsbergu. Pri tem se bo gledališče tudi v novi sezoni držalo v zadnjih letih preizkušene prakse, da uprizoritve posameznih komadov ne bo pripravljalo s stalnimi ansambli, marveč bo sproti za posamezne uprizoritve angažiralo znane domače in tuje umetnike. Dunaj gostuje v Moskvi Prihodnji mesec — od 2. do 14. P^lobra — bo prišlo med Dunajem 0 Moskvo do velike izmenjave vo-Unih kulturno-umetniških ansamb-°v> Medtem ko bodo na Dunaju 9osfovali svetovno znani umetniki Moskovskega Boljšoj teatra, se bo V Moskvi predstavilo okoli 400 čla-n°v dunajske Državne opere in au-jjojskih filharmonikov; gostovali bo-v največjih dvoranah, kot so olšoj teater, gledališče v kremelj-,k* palači in dvorana državnega Observatorija. dunajska opera bo v Moskvi u- Oddajnik na Dobraču je ta teden začel obratovati Dne 1. oktobra bo novi veliki oddajnik na Dobraču tudi uradno začel obratovati, medtem ko je bil v koroško televizijsko omrežje vključen že ta teden. Poskusno obratovanje novega oddajnika ter raznih pomožnih naprav se je začelo v torek na področju televizije, v četrtek pa je sledila vključitev novih naprav še na področju radijskih oddaj. v Z dograditvijo novega velikega oddajnika na Dobraču in priključitvijo večjega števila lokalnih oddajnikov in podobnih naprav je bil narejen važen korak naprej za čim popolnejšo oskrbo Koroške s televizijskimi in radijskimi programi. Okoli 70 odstotkov koroškega prebivalstva bo s pomočjo teh naprav v redu prejemalo vseh pet programov, namreč 1. in 2. spored televizije ter tri radijske sporede (D 1, D R in D 3) na ultra-kratkih valovih. Brezhiben sprejem 1. televizijskega sporeda pa bo zdaj razširjen celo na 86 odstotkov prebivalstva, tako da bodo ostali res le še majhni odročni predeli, kjer televizije tudi v bodoče ne bodo mogli gledati. V času poskusnega obratovanja novega oddajnika se bodo v sprejemanju posameznih sporedov pojavljale razne motnje, ki pa jih bodo do konca meseca povsem odpravili. Potrebna pa je tudi preusmeritev anten na novi oddajnik in je bila pri celovškem radiu urejena posebna informacijska centrala (telefonska številka 0 42 22 / 23-1-44), kjer je mogoče dobiti potrebna pojasnila. Koroški visokošolski tedni Že osemnajstič bodo letos v Celovcu priredili tako imenovane Koroške visokošolske tedne, ki bodo kakor v zadnjih letih spet obsegali vrsto zanimivih predavanj uglednih strokovnjakov. Medtem ko je v prejšnjih letih za .strokovno’ plat teh tednov skrbela graška univerza, t Slovensko narodno gledališče pripravilo bogat spored za sezono 1971/72 Tri sestre" (A. prizorila tri komade: Kavalirja z rožo, Trisfana in Izoldo ter Figaro-vo svatbo. Kavalir z rožo bo na sporedu 3., 5. in 8. oktobra v gledališču v kremeljski palači, Tristan in Izolda 9. in 12. oktobra v Bolšoj teatru, Figarova svatba pa 6. in 14. oktobra prav tako v Bolšoj teatru. Dunajski simfoniki pa bodo imeli fri koncerte v veliki dvorani državnega konservatorija, kjer bodo 2. in 7. oktobra izvajali Beethovnovo 9. simfonijo, 13. oktobra pa Schubertovo simfonijo ter Mozartovi skladbi Ave Verum in Reguiem. Tudi za novo gledališko sezono 197V72 je Slovensko narodno gledališče v Ljubljani pripravilo pester spored, ki tako obiskovalcem dramske hiše kakor tudi gostom operne hiše obeta bogat kulturno-umetniški užitek. Okvirni repertoarni načrt Drame SNG obsega tri slovenska dela, in sicer Dominika Smoleta komedijo »Igra za igro", Primoža Kozaka »Ponovni odhod Filipa Latinovicza" in aktualni komad Dušana Jovanoviča »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka"; srbsko književnost bo zastopal Branislav Nušič z »Žalujočimi ostalimi", svetovne klasike pa Shakespeare (Julij Cezar) in Moliere (Scapinove zvijače-Improvizacija v Versaillesu); sodobno svetovno dramatiko bodo predstavljali J. Mercer (Flint), J. M. Rynkiewicz (Kralj posta) in Y. Sevasticoglu (Smrt kraljevega javnega tožilca); končno sodi v okvirni program še dramatizacija Dostojevskega »Zločina in kazni", medtem ko bodo iz prejšnje sezone ostala na sporedu še dela »Photo fi-nish" (P. Ustinov), Leda (M. Krleža), Roka roko umije, obe obraz (J. Be- P. Če- navente) in hov). Opera SNG pa je v abonmajski program nove sezone sprejela naslednje operne in baletne predstave: Ho-vanščina (Musorgski), Krutnjava (E. Suchon), Figarova svatba (W. A. Mozart), Seviljski brivec (G. Rossini), Viva la mamma (G. Donizzeti), Tosca (G. Puccini), Labodje jezero (P. I. Čajkovski), Joan von Zarissa (W. Egk), Carska nevesta (Rimski-Kor-zakov), Katarina Izmajlova (D. Šostakovič), Trubadur (G. Verdi), Ca-valleria rusticana (P. Mascagni) in Glumači (R. Leoncavallo). Iz prejšnjih sezon pa bodo ostala na sporedu še operna dela: Ares-Eros (D. Božič), Gorenjski slavček (A. Foerster), Prodana nevesta (B. Smetana), Pikova dama (P. I. Čajkovski), Traviata, Nabucco, Rigoletto (G. Verdi), Ma-dame Butterfly (G. Puccini), Faust (Ch. Gounod) in Carmen (G. Bizet) ter baleti Navihanka, Giseile in Trnuljčica. Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani sta tudi za novo sezono razpisali vrsto ugodnih abonmajev. je zdaj to nalogo prevzela nova koroška univerza — visoka šola za vzgojno-znanstvene vede v Celovcu, ki skupaj s kulturnim referatom koroške deželne vlade nastopa kot prireditelj visokošolskih tednov. Glavna tema letošnjih visokošolskih tednov, ki bodo trajali od 27. septembra do 21. oktobra, se glasi .Manipulirani človek med svobodo in nasiljem". Otvoritev bo v ponedeljek 27. septembra ob 20. uri v celovškem Domu glasbe (kjer bodo tudi ostala predavanja); o-tvoritvenim govorom deželnega glavarja Sime in rektorja celovške univerze prof. dr. Scholerja bo sledilo prvo predavanje, v katerem bo graški univ. prof. dr. Erwin Schauen-stein govoril o biokemiji in o proteinih kot nosilcih življenja. V ostalem obsega spored še naslednja predavanja: 30. septembra bo prof. dr. Miloš Lansky govoril o kibernetičnih aspektih manipulacije, 4. oktobra prof. dr. Karl Stundl o ogroženosti človeka vsled onesnaženja okolja, 7. oktobra prof. dr. Edmund Trotsenburg o moderni vzgojni tehnologiji, 11. oktobra prof. dr. Peter Heintel o ideološki manipulaciji človeka, 14. oktobra prof. dr. Fred Lembeck o vplivu zdravil in drog na človeka, 18. oktobra dr. Karl Acham o socialno-filozofskih aspektih manipulacije in 21. oktobra dr. Manfred Moser o avtoritarnem jeziku in jeziku avtoritete. SVETINA 88 1 a r I ■Hi lili B DRUGA KKJIGA J v »Vse, kar se lahko zgodi s teboj, je odvisno od tega, 6 boš govorila resnico. Preden prideva do poglavitnih «ev, ti povem, da smo sredi ofenzive in se ne utegnemo , varjati s posamezniki. Ljudje padajo na vseh koncih. To 1 Sc*ma videla." Povsem mirno je sprejela to lepo povedano, v pra-p M pomenu pa grozljivo pripombo. Vendar se je ob počutila manj ogroženo kot od tistih, ki so jo vo- »No, kakšna je bila tvoja naloga?" v »Major Wolf mi je zagotovil, da me bo Hrast potegnil ^'Qb korpusa. Tam bi bila moja naloga, stopiti v stik z blaško misijo — po navodilih, ki bi jih prejela — in V®ljaviti se v štabu." »Ne, to mi ni bilo rečeno, verjetno pa bi prišlo na ts'° takrat, ko bi Hrast postal komandant divizije." b Perne je zamišljeno bobnal s prsti po mizi in nehote .^udarjal, koliko je še prikritih špijonov v diviziji in na ^ Šnih mestih so. Zgrozil se je ob misli, kaj bi bilo, če bi Nemcem načrt posrečil. ji _ Pripovedovala mu je vse podrobnosti o Wolfu. Včasih ^ i® zastavljal vprašanja, da je pojasnjevala stvari, na Q'®fe je gledal drugače kot ona. S posebnim zanimanjem ji je sledil, ko je pripovedo- vala, kaj vse je brala v elaboratu o komunističnem gibanju v Sloveniji in o organizirani komunističini vojski. Pred njim se je razkrivala slika majorja Wolfa v povsem drugi luči. Hrast je bil sicer nekaj pravil, toda njegove besede so izzvenele bolj kot želja, da bi jih sebi v zadoščenje navdal s strahom. „Kaj meniš o človeku, ki te je poslal?" Nekoliko se je zmedla, obraz ji je pokrila rahla rdečica, pa se je zbrala, pomislila in odgovorila: .Sprva me je navdušil, zelo razgledan in prijeten človek je videti. Priznam, da sem ga občudovala in se ga bala hkrati. Ima svojo logiko smisla vojne. Zlahka slepi ljudi, ker sam ne verjame v nič. Mislim, da je človek z mnogimi obrazi. Do mene je bil vseskozi zelo obziren in ljubezniv. Ne vem, zakaj, toda takšen je bil. Njegovega vpliva sem se znebila šele med vami. Tu sem spoznala, za kaj pravzaprav gre in da je moje mesto na vaši strani." .Kako je prišlo do preloma v tebi? Zakaj nisi povedala prej?" jo je vprašal in potegnil nekaj dimov vase. „Ne vem. Pravzraprav je bil Primož tisti, ki je prvi omajal mojo trdnost. Ce pomislim zgodbo, kako je bila pobita njegova družina ... Bil mi je takoj zelo blizu. Potem Travnikar, srečanje s poročnikom, vodjem kazenske ekspedicije, požgane vasi... Že takrat sem sklenila, da ne bom nič napravila zanje. In Tinčkova smrt.. . Potem sem mislila, da bodo pozabili name. Dokončno pa sem obračunala s svojim strahom pred posledicami na Pokljuki, ko smo grebli iz snega in pogorišča trupla borcev Drenovega bataljona. Takrat se je v meni nekaj prelomilo. Poprej sem še razmišljala, da bi pobegnila v dolino, takrat pa sem sklenila ostati." .Zakaj si skrila Bliska, s kakšnim namenom?" .Zato, ker nas je prosil in je bil prijatelj moje sestre." .Ali je Peter povedal, kdo ga je povezal s teboj in mu dajal naloge zate?" .Nikoli ni govoril o tem, sama pa ga nisem spraševala. Sprva sem celo mislila, da prihaja po Bliskoviti zvezah, toda kmalu sem se prepričala, da ni tako. Do odhoda v partizane se je trdno zanesel name. In nič ne ve, kako je z menoj." .Kje je Peter?" .Samo enkrat se je oglasil iz bolnišnice. Menda so mu odrezali nogo." .Ali si imela nalogo zanimati se za skrite objekte?" .Nisem." Potem jo je nadrobno izpraševal o vseh, s katerimi je bila v stiku, in pri tem dojel, da še ni bila vključena v izvajanje načrta. Razgalila pa je vlogo Wolfa, ki so ga nekateri še vedno zagovarjali in prikazovali kot simpatizerja. Upal je, da se bo klobčič, ki se je po likvidaciji Hrasta in Grabarja ustavil, začel spet odvijati. V beležnico je pisal imena zvez, kjer bi dekle lahko iskala pomoč, če bi ji trda predla. Ena izmed hiš blizu ceste v Poljanski dolini ga je posebno zanimala. Tam je nekajkrat prespal in bil deležen gostoljubja. Gospodar-gruntar, ki je pravil, da je hudo bolan, je gostil in napajal vse terence daleč naokoli. Pogosto je zahajal v mesto in prinašal vsakovrstne vesti o Nemcih. .Zvezo z menoj je vzdrževal samo major Hrast," je nadaljevala Ana, .čeprav je major Wolf napovedal še nekoga v skrajni sili. Čutila sem, da mu to ne gre rado z jezika. Rekel mi je, da me bo morda poiskal nekdo, ki je globoko zakonspiriran in zelo dragocen. Da je čeden in prebrisan moški, je dejal, za ženske kot med za čebele, čeprav ve, kaj je službena dolžnost, naj se ga pazim. Ob meni da bi se lahko spozabil, kar bi bilo za oba usodno. Poslopje celovškega letališča uradno izročili svojemu namenu Srečanje zdravnikov treh dežel v / Čeprav je preureditev celovškega letališča in zlasti poslopja, kot ga poznamo danes, bila končana že v letu 1969 in od tedaj naprej tudi že obratuje, je bilo uradno šele minulo soboto izročeno svojemu namenu. Tej slovesnosti so prisostvovali prometni minister Erwin Fruhbauer, deželni glavar Hans Sima, celovški župan Hans Ausser-vvinkler ter številni drugi predstavniki iz političnega in gospodarskega življenja v državi in deželi. Preureditev poslopja celovškega letališča je veljala 64 milijonov ši- Slovensko prosvetno društvo „Jepa - Baško jezero" vabi na pevski koncert v soboto 18. septembra 1971 ob 19.30 url v Kulturnem domu v Ločah. Poje PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca. Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni! Društveni odbor Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku Vabilo na pevski koncert ki bo v nedeljo 19. septembra 1971 ob 19.30 uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca bo nastopil PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR iz Ljubljane. Vsi prisrčno vabljeni! lingov; s tem pa je tudi bilo usposobljeno za menarodni letalski promet, kar je za razvoj turizma v deželi neobhodno potrebno. Zaradi hitrega napredka letalske tehnike odnosno gradnje vedno večjih potniških letal pa je sedanja pristajalna steza še vedno prekratka in jo bodo, če Celovec želi, da letališče ustreza sodobnim potrebam v letalstvu, morali še podaljšati. Sredstva za to, kot je v svojih izvajanjih povedal prometni minister Fruhbauer, so že zagotovljena. 60 odstotkov stroškov izgradnje pristajalne steze bo krila država, medtem ko bosta ostalih 40 odstotkov prevzela mesto Celovec in dežela. S tem bo tudi uresničen načrt aktiviranja letalskega prometa med Dunajem in zveznimi deželami, hkrati pa bo Celovec postal važna prometna postojanka na jugu Avstrije. Pri tem je minister poudaril, da bi bilo napak, če bi zvezne dežele čakale, da jih bo šele vedno večji zračni promet prisilil h gradnji ustreznih letališč, kajti takrat bi bilo že prepozno. Minister Fruhbauer se je v svojem govoru bavil tudi s perečim problemom, ki ga povzroča sodobno letalstvo. Zagotovil je, da se bodo potrudili ta hrup omejiti na možni minimum in tako ugoditi protestu prizadetega prebivalstva; vendar je hkrati menil, da bo z ozirom na velike prednosti v gospodarstvu to nevšečnost treba pač vzeti na znanje. Deželni glavar Sima je na svečanosti izjavil, da je novo obratno poslopje nadaljnji mejnik na poti Koroške v moderni svet. Zagotovil je, da se bo dežela tudi v bodoče trudila in po svojih močeh prispevala tinančne žrtve in tako pomagala k uspešnemu razvoju gospodarstva, predvsem pa turizma v deželi, ki si ga brez uspešne vključitve dežele v mednarodni letalski promet ne moremo predstavljati. Celovški župan Ausserwinkler pa ob tej priložnosti ni govoril pohvalnih besed, marveč je odkrito povedal, da se mesto Celovec današnje lege letališča nikakor ne veseli, ker se zaveda, kakšne nevšečnosti prizadenejo celovško prebivalstvo. Opozoril je na svoječasno prizadevanje mesta, da bi pred pričetkom izgradnje leta 1957 letališče pre- mestili izven mesta in to v Dolino, kjer bi takrat imeli možnost nakupa ustreznega zemljišča po ceni od štirih do osem šilingov za kvadratni meter. To bi takrat zmogli brez posebnih težav, vendar država za ta predlog ni pokazala nobenega razumevanja. S premestitvijo celovškega letališča ne bi prihranili le mnogo milijonov šilingov, marveč bi pridobili tudi 200 hektarjev gradbenega zemljišča, ki bi omogočilo razširitev mesta na sever. Ob koncu je celovški župan povedal, da se zaveda, da je sedanja premestitev letališča iz mesta utopija in da si bo zato mesto po svoje prizadevalo za uspešen nadaljnji razvoj letališča, če bo pri odvijanju prometa upoštevano tudi prebivalstvo. V Kamniku so letos že četrtič priredili „Dan narodne noše“, na katerem je sodelovalo okoli tisoč narodnih noš iz vseh področij Slovenije in tudi iz zamejstva. Ta prireditev, ki jo organizira Turistično društvo v Kamniku, je bila v nedeljo 5. septembra. Spored velike manifestacije slovenskih narodnih noš se je vlekel čez cel dan. Pričel se je s promenadnim koncertom godbe na pihala in prihodom skupin narodnih noš, ki so se prijavile k sodelovanju. Med njimi je bila tudi skupina narodnih noš iz Koroške in sicer z Radiš. To skupino je v Kamnik napotila Slovenska prosvetna Slovensko prosvetno društvo .Bilko" v Bilčovsu VABILO Vse, ki se radi poveselijo ob naši domači pesmi ter ob zvokih vesele godbe, vabimo na KONCERT ki ga prireja SRD .Bilka" v nedeljo 26. septembra 1971 s pričetkom ob 8. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Sodelovali bodo mešani, moški in fantovski pevski zbor, glasbeniki, recitatorji ter igralci s šaljivimi prizori. Prisrčno vabljeni! Odbor V dneh od 16. do 18. septembra 1971 poteka v Millstattu srečanje zdravnikov, treh sosednjih dežel, prirejeno pod naslovom .Zdravniški dnevi Alpe Jadran". Na tem srečanju sodelujejo zdravniki iz Koroške, Slovenije in Furlanije—Julijske krajine, poleg njih pa tudi zdravniki z drugih področij. Zdravniški dnevi Alpe Jadran so predvsem namenjeni boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter poglobitvi strokovnih dognanj na posameznih področjih. Kot pove že naslov tega srečanja, naj bi zdravniški dnevi, za katere so dali pobudo celovški zdravniki, potekali v duhu prijateljstva in strokovnih razgovorov. V ta na- zveza, ki ji je dala na razpolago tudi narodne noše. Glavna prireditev je bila popoldne, ko se je sprevod narodnih noš pomikal skozi stare ulice Kamnika do zabaviščnega prostora na gradu Zaprice, kjer so nekatere folklorne skupine nastopile tudi z narodnimi plesi. Kot že povedano, je Koroško zastopala skupina z Radiš. Primorsko so zastopale skupine iz Sv. Ivana in Škampelj pri Trstu, med udeleženci pa so bile tudi skupine iz Rezije v Beneški Sloveniji in Ukev iz Kanalske doline. Tako je bila na tej prireditvi zastopana folklora z vsega slovenskega kulturnega prostora, kar za prireditelja pomeni veliko priznanje, kajti vsak, ki se ukvarja z organizacijo večjih prireditev, ve, koliko priprav je za tako manifestacijo potrebnih. Vsi tisti, ki so se te lepe prireditve udeležili — in teh ni bilo malo, saj so vse ulice, kakor tudi zabavni prostor bili polni občudovalcev narodnih noš — so bili polni pohvale. Predsednik in tajnik Turističnega društva v Kamniku sta na Slovensko prosvetno zvezo naslovila zahvalno pismo, v katerem izražata zadovoljstvo nad sodelovanjem skupine iz Koroške. V tem pismu pravita: .Vaša skupina je žela obče priznanje. Upamo, da vas bomo lahko pozdravili tudi prihodnje leto v Kamniku." Tudi mi smo prepričani, da bo prihodnje leto na Dnevu narodne noše 1972 v Kamniku spet zastopana Koroška. men je bil predviden obširen s po* red. Vsak dan srečanja je posvečen eni izmed treh dežel. Prvi dan je bil dan Slovenije, na katerem so slovenski zdravniki predložili kot glavno temo «Pr°] metna medicina v Sloveniji". O f®i temi so relerirali primarij dr. Plešiv-čnik, dr. Repouž, dr. Vauken in dr-Arko ter dr. Furlan in primarij dr. Kreiči. V programu pa so sodelovali tudi strokovnjaki s tega področja iz sosednjih dežel, in sicer pr°1‘ dr. Gherlinzoni iz Vidma, dr. P*°“ vesana iz Pordenona ter tržačano prof. dr. Loro in dr. Fabiani; z °y-strijske strani pa prof. dr. Loos in primarij dr. Motz z Dunaja ter dr. Maurer iz Gradca. Drugi dan je posvečen deželi Furlaniji — Julijski krajini in ima kot osnovno temo »Visoki krvni pri* tisk". Današnje razgovore bodo vodili prof. dr. Dal Palu, dr. Ivo Rajšp in dr. Hermann Leitner. Tretji dan, to je jutri, pa bo dan Koroške oz. Avstrije. Na tem dneW bo glavna tema »Nujna zdravstvena pomoč". Tako kot pri drugii] dnevih, bodo tudi na tem govorili številni strokovnjaki s tega področja. O glavnih temah bodo rned drugim referirali dr. Millonig, Prl' marij dr. Wieser ter dr. Judmayeri vsi iz Celovca. Pri organizaciji tega srečanja so-delujejo zdravniške zbornice in združenja zdravnikov vseh treh dežel, pokrovitelj Zdravniških dnevov je koroški deželni glavar Hans Sima, v častnem odboru pa sta t°d' predsednik deželnega odbora Fur' lanije — Julijske krajine dr. Alfredo Berzanfi in predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič- Drugi Zdravniški dnevi Alpe-J°' dran bodo prihodnje leto na Bledli naslednji pa v Italiji. Že samo dej stvo, da so za to obliko sodelovanja tudi najvišji predstavniki P°sCI meznih dežel in da sodelujejo ko pokrovitelji, je dovolj zgovorno, d° bo v bodoče sodelovanje med zdr°' vniki iz teh treh dežel doživel0 konkretne sadove, kar bo brez dv°' ma v korist prebivalstva na 'e območjih. Radiški prosvetni delavci na dnevu narodne noše v Kamniku Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: To mi je dejal, tik preden sva se razšla. Javil se bo z imenom Alfa." Ta vest je Pemca silno vznemirila. Zabeležil si je vse in prav žal mu je bilo, da se začenja protiofenziva in se ne more podrobneje ukvarjati s temi vprašanji. Povedal ji je, da jo bo poslal na poveljstvo pokrajinskega Vosa. »Kaj bodo napravili z menoj?" je dahnila. »To je odvisno od načelnika pokrajinskega komiteja Vosa. Preiskali bodo, če si govorila resnico in če se nisi omadeževala s krvjo." »Lahko mi verjamete, da sem povedala vse." »Jaz ti lahko verjamem ali ne. Toda to ne vpliva na tvojo usodo." Skomignila je z rameni in molčala. Preden jo je dal odpeljati, ga je prosila, naj ji ne zvežejo rok, ker ne bo ušla. »Saj ne morem uiti. Pri Nemcih me zdaj čaka samo smrt." Privoščil ji je pogled, v katerem sta bila simpatija in usmiljenje. Ko je napisal pismo, je z njim vred vse skupaj, kar je bilo že napisanega o njej, zganil v zajetno kuverto in zapečatil. Poklical je dva izmed svojih zanesljivih ljudi in jima dal nalogo, da jo peljeta na poveljstvo VOS, ki je bilo skrito med hribi v odročni dolini. Ta naloga spričo napredujočih nemških kolon ni bila zavidljiva. Zato je fanta nista bila prav nič vesela. Da ne bi vzbujali prevelike pozornosti, so počakali, da so se brigade umaknile, šele potem so se odpravili. Rok ji nista zvezala, opozorila pa sta jo, da ji je cev naperjena v hrbet. Hvaležna je bila za proste roke. Molče je drobnela za molčečim fantom, ki jo je nekajkrat ošvrknil s sovražnim pogledom in ji ni privoščil besede. Pogovor s Pemcem ji je vrnil trohico upanja. Nekaj ur počitka in pomladanske vonjave, ki so vele iz ozelenele doline, so ji vrnile voljo do življenja. Hodili so skozi divji in težko prehoden kraški svet. Po nekaj urah so prešli visok greben in se začeli spuščati. Na nepreglednem ovinku so se skoraj zaleteli v patruljo nekaj mož. Od njih so zvedeli, da sovražnik naglo prodira na osvobojeno ozemlje in da tam, kamor potujejo, ni brigad. Kmalu za patruljo je prispela dolga kolona natovorjenih konj in mul. Umaknili so se s poti, sedli na pobočje in čakali. Živali so bile natovorjene z vrečami eksploziva in težkimi minami za minomete kalibra 81 mm. Borci, ki so jih vodili, so bili utrujeni,da se še zmenili niso za dekle in njena dva spremljevalca. »To je angleški plastik — nobel 808," je dejal mlajši izmed njiju. Pripovedoval je, da je bil v Cepovanu, ko so angleška letala spuščala zavezniško pomoč. Na planjavi so zakurili ognje in tako oznamovali spuščališče. Med hrumenjem letal so padala in tudi tovori brez njih kar deževali z neba. Pomagal je spravljati eksploziv in orožje v skladišča, bilo je pa tudi precej obleke. Sicer pa bo vse obtičalo v štabih, kaj malo bo prišlo do brigad. Ana ju je boječe in zvedavo ogledovala. »Kaj naju tako gledaš?" je dejal mlajši in zvijal nekaj drobtinic tobaka v časopisni papir. Izpod titovke mu je silil koder las in padal po zagorelem čelu vse do gostih obrvi, kjer so sijale drobne oči. »Nič ti ne bo pomagalo, dekle. V kraje, kamor te peljeva, zaide malokdo. In nihče se ne vrne odondod," je važno razlagal in užival ob strahu, ki ji je zasijal v očeh. Starejši je bil bolj prijazen, zavrnil ga je: »Ne vtikaj se vanjo, ko ne veš, za kaj gre." »Ali se jako bojiš?" jo je mlajši še kar naprej izzival. »Ne bojim se. Človeka dandanes lahko doleti smrt v takih ali drugačnih okoliščinah." Vodnik je prekinil pogovor in ukazal: »Pojdimo naprej." Vstali so. V večerni mrak so doneli kriki ptic in se šali s peketanjem kopit, ki je zamiralo v vzbrstelih vej mladega gozda. . Potem se je na gorovje zgrnila noč in z nočjo sk j Spremljevalca sta Ano zvezala, vendar ne tako močno * tista dva, ki sta bila prišla ponjo v četo. Vodnik se je c® ,| opravičeval, ko se je z zdelanimi kmečkimi rokami dota* njenih belih ročic in videl, da so ji po licih zdrsnile 5o *e' čeprav se je skušala razumevajoče nasmehniti. »Morava te zvezati, tovarišica, saj veš, kako j0, » poznava tovjih misli. Midva pa zate odgovarjava z 9*aV°’: Molčala je in jima pokorno sledila. Hodili so še ne , časa potem pa s poti zavili na stezo in prišli do dveh sredi gozda. Tu so sklenili prenočiti. Vstopili so v kočo. ,.| Na ognjišču je mlajši zanetil ogenj. Plamen je °sV^0, zakajeni strop in pograd, nastlan s slamo od stene do 5 ne. Po steptanih tleh, odvrženih cunjah in delih °Pr0rn0 L, bilo kazno, da tu večkrat prenočujejo razne vojne Na steni je bilo zapisano z ogljem: »Smrt Hitler) Smrt Mussolinijul Živeli mil" Pod tem pa je bil narisan srp kladivo. g koči ni bilo še ne Nemcev akni'* To je pomenilo, da v Italijanov. Plameni ognja so poživili vse tri. Ana se je uma* v kot, kakor da ne spada k njima. Sedla je na slam0^ se naslonila na steno. Ogenj ji je pričaral spomin na moža. .0d o Takrat so sence prav tako trepetale po stenah, bilo je povsem drugače. ^ Kar zajokala bi... To so bile sanje o nekem dru9 ^ lepšem svetu, ki ne more obstajati v tej kruti resnično*1 ’ v-e/ to je v ljudskih in glavnih šolah. Iz tega pregleda povzemamo na-s*ednje podatke: Število šolarjev v ljudskih in glavnih šolah na Koroškem znaša sku-Paj 80.941, kar je za 89 več kot v zadnjem šolskem letu; število šol je *daj 503) to je za eno Več kot lani, medtem ko se je število razredov podalo za 84 na sedanjih 2752. Po številu razpisanih službenih mest bi za Obvezne šole potrebovali skupno 3320 učnih moči, vendar 99 službenih m®st niso mogli zasesti; ker poleg tega še kakih sto učnih moči izpade sjed bolezni in podobnih vzrokov, računajo, da bo v tem šolskem letu Primanjkovalo okroglo 200 učiteljev (v zadnjem šolskem letu jih je manjkalo 300). Ker so bile štiri enorazredne ljudske šole razpuščene in priključene v“je organizirani šoli, je število ljudskih šol padlo od 403 na 399; število °larjev na ljudskih šolah je nazadovalo za 877 na 44.304, kljub temu Pa se je število razredov na ljudskih šolah povečalo za 14 na 1493. Zdaj 1e na Koroškem le še malo izjemnih primerov, kjer je v razredu več kot 36 °tfok, kakor to predvideva zakon. Razveseljiv je razvoj na področju glavne šole. Število glavnih šol je od lanskega šolskega leta povečalo za 5 na 84, število razredov za »2 na 997 in število šolarjev za 743 na 31.178. Tudi v teh šolah je le rt tnalo izjemnih primerov, kjer je preseženo zakonsko predpisano število ^ otrok v razreau. Na področju posebnih šol in politehničnih letnikov je število šol Ostalo nespremenjeno (14 posebnih šol in 6 politehničnih letnikov), pač pa ®je povečalo za dva oziroma šest število razredov, medtem ko je šte-U° učencev naraslo v posebnih šolah za 131 na 3520 in v politehničnih letnikih za 92 na 1939. minja le na to dobo. To je tudi prvo mesto, kjer se prepleta rimskokatoliška in muslimanska vera. Precej ljudi je še videti v značilnih narodnih nošah. Vendar pa poteka življenje mirno in brez nacionalnih prepirov, o katerih vedo časopisi pri nas toliko povedati. To smo zlasti videli tudi v Sarajevu, glavnem mestu republike Bosne in Hercegovine, kjer smo se ustavili za dva dni in tri noči. Seveda je napravila na nas največji vtis baščaržija, še originalni muslimanski trg. Tu so naši maturanti pustili kar precej svojega denarja. Zanimiv je bil tudi ogled mesta. Videli smo med drugim kraj, kjer je Gavrilo Prinčip ustrelil prestolonaslednika avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda; potem največjo džamijo Balkana, kjer smo opoldne tudi slišali muezina, ki dan za dnem poziva muslimane k molitvi; ogledali smo si staro turško hišo, ki je danes preurejena v muzej, nato pa še veličastno pravoslavno cerkev. In ker smo že bili v domovini sliv, smo se razumljivo seznanili tudi s slivovko, ki je poskrbela za dobro razpoloženje. V Dubrovniku, kjer smo se prav tako ustavili za dva dni in tri noči, smo si že vsi želeli kopanja in se zato veselili zlasti kopališča neposredno v hotelu. Tu ni bilo več razpoloženja za debate in diskusije, na prvem mestu je bila zabava. Nekako sem se spomnil na Brechtov Mahagonysong: „Erstens, ver-gefjt nicht, kommt das Fressen / zvveitens kommt der Liebesakt / driftens Saufen nicht vergessen / viertens Boxen laut Kontrakt / und letztlich achte jeder scharf, dah man da hier alles durfen darf (wenn man Geld hat)". Brez Mahagonnyja torej ni razpoloženja. In tako smo bili vsi zadovoljni, posebno v Splitu, kjer smo prespali v veličastnem hotelu in kjer smo se tudi dosti kopali. Zlasti pa sta nas pritegnili Dioklecijanova palača in galerija znanega jugoslovanskega kiparja Meštroviča. Toda tudi tukaj so dnevi minili in napotili smo se nazaj v znane kraje, v Slovenijo, v Postojno, kjer smo prespali zadnjo noč in kjer smo se poslovili od prof. Klemenčiča, ki nas je že tam zapustil, ker se je moral udeležiti nekega kon- Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Gemeinsam ins Europa der Zukunft! In der Allgemeinen Erklarung der Menschenrechte heifjt es im Artikel 26, dah die schulische Ausbildung die volle Ent-faltung der menschlichen Personlichkeit und die Stdrkung der Achtung der Menschenrechte und Grundfreiheiten zum Ziele ha-ben solle; ferner soli sie Verstandnis, Duldsamkeit und Freund-schaft zwischen allen Nationen und allen rassischen und reli-giosen Gruppen fordern und die Aufrechterhaltung des Friedens begiinstigen. Es wiirde uns mit Genugtuung erfullen, wenn wir diese hehren Ziele in Kdrnten, das gern als Modeli eines Vereinten Europa hingestellt wird, verwirklichen konnten. Zvveifellos kann die Schule sehr viel dazu beitragen, in dem sie die Jugend von klein auf in dieser Richtung erzieht und ihr die Moglichkeit gibt, das Zusammenleben zvveier gleichberechtigter und gleich ge-achteter Volker bereits in der Klassengemeinschaft zu prakti-zleren. Um in die Kultur des eigenen Volkes einen tieferen Einblick gevvinnen zu konnen, ist es erforderlich, seine Kenntnis der Mut-tersprache mbglichst zu vervollkommnen. Ebenso ist es tur das friedliche Miteinander zweier Volker und tur die Achtung der Kultur des Nachbarn von unschfitzbarem Wert, sich mit den Grundlagen seiner Kultur und seiner Sprache vertraut zu machen. In Siidk&rnten bietet das Schulsprachengesetz jedem Kind die Mbglichkeif, beide Landessprachen zu erlernen und sich dami! die Grundlagen tur die Achtung der Menschenwurde des Nachbarn zu schaffen, ein Ziel, das seit jeher zu den vornehm-sten Aufgaben der Gsterreichischen Liga fUr Menschenrechte gehorte. Heifen Sie mit, diesem Ideal nbherzukommen, indem Sie von Ihrem Recht und Ihrer Moglichkeit Gebrauch machen und Ihr Kind zum zvveisprachigen Unterricht anmelden. LH a. d. Ferdinand Wedenig Karntner Landesleiter und GeschaftsfUhrender VIzeprasident der Dsterr. Liga fOr Menschenrechte Železna Kapla Že sedmič je občina Železna Kap-la-Bela priredila za svoje stare občane poseben „dan starih“, na katerem se je zbralo več sto ljudi, ki so gresa. Zadnji dan smo si še ogledali znano Postojnsko jamo in se potem napotili v Ljubljano, kjer so nas čakali sprejemi, govori in podobne formalnosti. Spomnili smo se tudi pokojnega profesorja Czigana ter obiskali njegov grob na Zalah. Mislim, da je potovanje zapustilo pri maturantih slovenske gimnazije globok vtis in bi izkoristil tudi to priložnost, da bi se v imenu vseh še enkrat zahvalil prof. Klemenčiču in asistentu Furlanu za strokovno vodstvo ter prof. Wa-kouniku in tajnici Buchovi za spremstvo. Franci Zwitter ml. kljub slabemu vremenu preživeli nekaj prijetnih ur ob dobri postrežbi in pestri zabavi. Prireditve, ki jo je otvoril župan deželni poslanec Lubas, so se kot častni gostje udeležili tudi okrajni glavar dvorni svetnik dr. Wagner, župan Posod iz Žitare vasi, župan Velik iz Sel ter predsednik občinske skupščine Kranj Zalokar, ki je s svojo navzočnostjo še posebej poudaril prijateljske odnose med občinama Železna Kapla—Bela in Kranj. Pod vodstvom kulturnega referenta občine šolskega vodje Valentina Polanska se je odvijal pester prosvetli o-zabavni spored, kjer so sodelovale številne skupine iz občine, tako pevski zbor SPD „Zarja“ pod vodstvom Vladimira Prušnika, mešani zbor iz Železne Kaple (Otto Niederdorfer), godba iz Bele, glasbena šola iz Kaple (Helene Messner), moški zbor iz Bele (Blasius Mitsche) in godbena skupina iz Rebrce (H. Hajnschitsch). Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK ^e9la je po koščku oglja, ki se ji je drobilo med prsti j *°r vse, kar je srečnega doživela — in napisala je prav Srca: .Bilo je prelepo, da bi moglo dolgo trajati." t C® ne bi imela zvezanih rok, bi napisala tako, kot s Q Pisati on — nekaj, kar človek napiše, kadar ga omreži v s*rtj0 prepojena žalost, kjer je upanje enako ničli. 2i-- a je z občutkom brodolomca, ki se sredi oceana drži 'anko desko, okoli njega pa krožijo morski psi. »Ti si čudovito dekle, lepo in vzvišeno hkrati," ji je Sal. 9ov( Moj bog, kakor se je čutila krivo zavoljo tega nje-j . 69a občudovanja, kako ga je prevarala za njegova 0 lepa čustva. . Morda mu sedaj vrača, ko misli samo nanj. Ne na ’6r ne na sestro, samo nanj misli... ^. ^anfa sta motovilila okoli ognja in odvezovala na-*'6k,n'*Ce’ Mlaiši ie 'arirskal nekaj krompirjev, ki jih je bil ^ 1® .nažical", in jih narezal z nožem na koščke. Naba-|jij i'b je na ostro ošiljeno paličico in pekel. Smrdljivo ko-^ je napolnil prijeten duh po jedi. ^ Ana se ni zmenila zanju. Ko tiha senca je ždela v kotu ^ P° licih so ji polzele solze. Potem se je starejši obrnil le L*6*’ ^ačudeno je ostrmel nad njenimi solzami, ki so se letale v velikih očeh. •Ali boš jedla, tovarišica?" ^ »Hvala, ne bom," je odvrnila. Bila je sestradana, a ^dar ji je bila že sama misel na hrano odvratna. ^daj se je zganil tudi mlajši: ^ »Ne kremži se, rajši jej. Tam, kamor gremo, boš stroja Ni mu odgovorila. Še globlje se je pogreznila v senco. tanjša in bolj sama je ostala. « Njena žalost ju je razorožila, jedla sta sama. Govorila 0 ofenzivi, dekle pa sta pustila pri miru. Fotem sta se prepirala, kdo bo spal in kdo jo bo stra- žil. Mlajši je predlagal, da bi ji zvezala še noge in bi spala oba. Vodnik se s tem ni strinjal. Zaradi varnosti je bila straža nujno potrebna, zato se je mlajši podredil in prevzel skrb za stražarjenje in ogenj. Ker Nemci niso imeli navade stikati ponoči po gorovju, je bila straža namenjena predvsem njej. Fant je naslonil svoja široka pleča na steno in počasi nalagal na ogenj. Včasih jo je ošinil s poželjivim pogledom, pa se je premagal in raje gledal v ogenj. Starejši je spal. Kadar se je prevalil na hrbet, je zasmrčal. Mlajši mu je žvižgal, ker pa je smrčal le prehudo, mu je vrgel na trebuh poleno, da je planil pokonci in zaklel. Tako je minila noč. Vstali so zarana in razvezali dekletu roke. Spekli so za vsakega tri krompirje, pojedli, skuhali čaj iz smrekovih vejic, pogasili ogenj in krenili naprej. Čez tri ure so bili na robu planote, kjer se je svet prevesil v globoko kotlino. Redko goščavo so preprezali sončni prameni, skalne čeri, ki so visele v korito, pa so.bile še v senci. Svet je bil divji in samoten. Skale, ki so se bile odvalile s pobočja, so bile velike kot hiše, med njimi se je prebijal potok, ob njih pa se vila steza. „Zdaj smo varni. Ves čas sem se bal, da Nemci ne bi prodrli pred nami. V vsaki ofenzivi prodirajo prav tod," je dejal vodnik, ko so se spuščali v korito. .Žejen sem. Napil bi se vode, pa čeprav je snežnica." Mlajši se je ponudil, da prinese vode za vse tri. Vodnik in Ana sta sedla na podrto drevo in ga čakala. Dekle se je zazrlo v skalnati rob in zapazilo med drevjem skupino ljudi. Pomikali so se v koloni. Opozorila je vodnika. Dvignil je k očem daljnogled in prebledel. .Madona, Nemci... Poln greben jih je." Pogledal je Ano. Tudi ona je prebledela od strahu. Potem je vodnik pogledal navzdol. Hudourniško korito je bilo vse bolj golo, drugo pobočje pa strmo in peskasfo vse do roba, kjer se je začenjal strnjen gozd. Spredaj gotova smrt, na levi gola strmina ... Torej jim kaže umakniti se nazaj, med skalovje in grmovje do vpadnice, če jih ne bodo prehiteli Nemci... Vodnik je dejal: .Bodiva mirna. Dokler ne pokažemo, da vemo zanje, ne bodo streljali na nas. Čakali bodo na ugodnejšo priložnost." Sedela je togo in negibno. Iz struge se je vračal mladenič, rdeč, zdrav, v rokah je nosil dve polni čutarici vode. Ko je prišel k njima, ju je začudeno pogledal: .Kaj vama je?" .Nemci!" Smehljaj mu je izginil z obraza. Ozrl se je na greben in nagonsko zavil za prvo večjo skalo. Za njim sta drug za drugim zdrsnila tudi vodnik in Ana. Nekaj časa so bili vsi trije kot mrtvoudni. Tuhtali so, kakšno tveganje bi izbrali. Spremljevalca sta se spogledala, mlajši je z gibom glave pokazal nanjo. .Najbolje, da jo zveževa, sicer bo ušla, če bodo streljali." .Nel Ne bi mogla teči in se loviti z rokami, zaradi nje bi bila tudi midva bolj počasna." Potem se je obrnil k Ani: .Poslušaj! Šla boš med nama. Če boš hotela uteči, te bova ubila," je dejal vodnik in se brezupno oziral okoli. ,Ne bom, verjemita mi. Če pridem v roke Nemcem, se mi bo godilo slabše kot vama." .Tega ne razumem," je dejal mlajši in pripravil brzostrelko. Napotili so se previdno nazaj, nadejajoč se, da jih še niso opazili. Toda še dvajset korakov niso napravili, ko je sovražnik spoznal njihovo namero. Dolg, bobneč rafal PASTIR Precej hladno jesensko jutro je zbudilo Janka iz toplega spanja. Hitro se umije in obleče ter odide po škripajočih stopnicah doli v kuhinjo, da pozajtrkuje. Nato odide pred hlev, da poišče gospodarja in poizve, kam bo danes odgnal na pašo. »Kam naj ženem danes?" vpraša gospodarja Andreja, ki je prišel iz kozolca. Na hrbtu je imel poln koš listja in še v rokah je držal snop praproti. Andrej je bil visok, širokopleč mož. Bil je po celi vasi zelo spoštovan človek. Znan je bil kot eden najboljših kmetov po vsej vasi in bližnji okolici. Imel je polno raznovrstnih kmetijskih strojev, s katerimi je obdeloval zemljo sebi in rad je pomagal tudi sovaščanom. „Na jaso ženi in samo ovce boš gnal, krave in voli naj ostanejo v hlevu!" je odgovoril. Janko je bil pri njem za pastirja. Bil je suhljat in bledikavega obraza. Bilo mu je dvanajst let. K Andreju je prišel za nekaj časa, da pomaga pri delu, ker so njegovi otroci bili še premajhni za delo. Pomladi in jeseni je pasel ovce in krave, poleti pa pomagal pri košnji in spravljir.jU sena. Na naši ie rad vriskal in pel. Tudi bral je zelo rad. Velikokrat je tudi na pašo vzel kakšno knjigo, čeprav Andrej tega ni preveč rad videl, saj se je fant včasih tako zaveroval v kakšno povest, da je pozabil na vse drugo. Tako mu je mnogokrat živina zašla na sosedovo, ali pa na njive, kjer je hitro napravila precej škode na pridelkih. Tudi danes je držal neko knjigo v roki. Janko je z veseljem mislil na Jaso. Tako ime je kraj dobil zato, ker je bil okrog in okrog obdan z gozdom. Z nobeno stvarjo mu niso tako ustregli, kot če so mu ukazali, da žene tja na pašo. Veselo si je zažvižgal in odšel proti staji z ovcami. Vesel je bil, da žene samo ovce. Saj tako bo treba manj paziti in več časa bo za branje Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem". Pred nekaj dnevi si ga je izposodil v šolski knjižnici. Med potjo si je žvižgal in pazil, da mu ovce niso zašle na stranske poti. Ko so prišli na odrejeno mesto, je Janko pustil trop, da se napase. Sam je odšel na severno stran Jase, proti petim kostanjem, ki so se košatili pod gozdom. Listje jim je že čisto orumenelo, tu pa tam pa se je že kak list odtrgal od veje in zaplaval po zraku, kot osamljena snežinka. Pa tudi prvi plodovi so že ležali po tleh. Janko je odložil palico in knjigo in odšel v gozd, da si nabere suhljadi za ogenj. Ko je ta zagorel, si je najprej ogrel otrple roke, potem pa začel nabirati kostanj. Ko je nabral dovoljno količino, je vzel nož in vsakega posebej zarezal, potem pa zagrebel v žerjavico. Ko se je najedel, se je še ogledal po ovcah, potem pa vzel knjigo, se vlegel poleg ognja, kateremu je prej dodal še nekaj vej in začel brati. Včasih je pogledal po tropu, ki je hlastno in z užitkom pulil sočno travo. Počasi pa se je tako vživel v povest, da se je vedno manj Dva prijatelja sta se posebno rada imela. Neizrečna ljubezen je bila med njima, vse sta si zaupala. Prigodi se pa, da jima na poti skozi goščavo pride strasno velik medved nasproti. Ko ga zagledata, zbeži eden, ne da bi se zmenil za prijatelja, naglo na bližnje drevo. Drugi ni mogel uiti na varno, medved mu je bil že za petami. Pride pa mu v hipu misel, da ta zver mrliču nič žalega ne stori; torej se vleže na tla in zadržuje sapo. Medved stopa Popotnika in medved okrog njega, mu pritiska gobec k obrazu in ušesom, ga voha, a ker ne čuti nič živega pri njem, ga pusti in odide. Ko ju mine strah in nevarnost, gresta prijatelja dalje po namenjeni poti. Tisti pa, ki je bil na drevesu, vpraša tovariša: „Ljubi moj, povej mi, kaj ti je medved tako tiho pravil na ušesa?" „Marsikaj,“ mu odgovori ta, „poseb-no pa to: Ne zaupaj prijatelju, dokler ga nisi skusil v nesreči!" oziral po ovcah. Samo kdaj pa kdaj je še prisluhnil, da bi čul ovnov zvonec in ako ga je slišal, se mu ni zdelo vredno, da bi še pogledal za njim. Hitro je obračal list za listom in kar požiral stavek za stavkom. Ko pa je prišel do bitke med Hilbudijem in starimi Slovani, je popolnoma pozabil na vse drugo. Tudi ogenj poleg njega je ugasnil. Za njega so obstajali samo še stari Slovani s starim Svarunom na čelu in sovražni Bizantinec Hilbudij. Ni slišal, kako si listi šepetajo in se poslavljajo od vej, ne čutil lahnega vetra, ki je pihal in se igral z že odpadlimi listi. Pri farni cerkvi je zazvonilo poldne. Težki bronasti zvon je naznanjal ljudem, da bo treba domov na kosilo. Zvon je naznanil tudi pastirju, da bo treba odgnati domov. Vzdigne se in pogleda za ovcami. Ni jih videl. Hitro pobere s tal knjigo in palico ter steče proti gozdu in posluša, Mlinar, sin in osel Mlinar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla naprodaj. Med potjo ju sreča kmetič na konju in jima reče: »Nista preveč pametna, da gre osel prazen in od vaju nobeden ne sede nanj.” Mlinar takoj posadi sina na osla. Malo potem srečata voznika, ki pravi: »Ali te ni sram, da ti jezdiš, tvoj oče pa mora hoditi peš?” Sin skoči raz osla in oče sede nanj. Komaj pa sta prišla malo dalje po cesti, kar ju sreča kmetica, ki je nesla poln jerbas na glavi, in reče: »To je neusmiljen oče, ki tako široko sedi na oslu, sin pa mora po cesti brusiti noge." Nato vzame mlinar še sina k sebi na osla. »O, ubogo živinče, gotovo mora poginiti pod toliko težo!" zakriči ovčar, ki je pasel ovce ob cesti. Zdaj stopita oba z osla in sin reče očetu: ako bi kje zaslišal ovnov zvonec. Nič. Močno razburjen in prestrašen steče naprej v gozd. Išče križem kražem, ves je že oznojen od neprestanega tekanja, še bolj pa od strahu. Malo postoji in posluša. Ves obupan in utrujen se obrne in odide do bližnjega štora. Vsede se in zajoče. Nemo gleda predse in premišljuje, kaj bi naredil. Čez nekaj časa se vzdigne in krene po gozdu. Odločil se je, da bo odšel domov, pa naj bo kar hoče. Zdaj ni žvižgal in pel, korak pa mu je bil počasen in nesiguren. Malo pred domom zagleda gospodarja, ki je razpregal konja. Še bolj je obupan, korak pa mu je še počasnejši. Samo v glavi mu vse buči. Premišlja, kaj bo rekel gospodarju, ko ga bo vprašal, kje so ovce otale, da se je sam vrnil. »Kje pa hodiš tako dolgo? In zakaj si pustil živali, da same pridejo domov? Lahko bi se katera izgubila!" »Kaj, doma so ovce?" je hlastno vprašal pastir in glas mu je vriskal od veselja, da se je vse srečno izteklo. »Kaj hočeva zdaj storiti z oslom, da ustre-ževa ljudem?" Mlinar odgovori: »Kaj sprašujeva drug® Storiva, kakor se nama zdi dobro. Vsem ljudem ni mogoče ustreči!” Odprla so se šolska vrata Odprla so se šolska vrata in lepih prostih dni je kraj. Okoli šole polna trata fantičev in deklet je zdaj. Poglejte, tam prihaja Janez, o, ta je pravi korenjak! S seboj ima že knjige danes in spet bo letos odličnjak. Že z roko maha nam Bogdanka, vsa zagorela je v obraz, ob njej pa smeje se Ivanka, ki sladkih sliv ima za nas. Nastavil si na usta Žarko je orglice in že igra, a smešni neugnanček Marko z nogami k plesu cepeta. Tam deklice so se prijele v veselem krogu za roke, zapele so in zavrtele po trati bose so noge. Tedaj zapoje šolski zvonec, ki dosti časa je molčal, in že je ringaraja konec, potihnil dečji je živžav. Učitelj bliža se nam s praga, prijazen je njegov pozdrav. Spet šola nam bo ljuba, dragdr za pridne v njej ne bo težav. Fran M A L I PRI SULTANU BI RAD ZAPROSIL ZA SLUŽBO BRZOTtKA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetino: se je zažrl v skale nad njihovimi glavami. Bliskovito so se vrgli vsak za svojo skalo. »Prebijali se bomo od skale do skale navzgor," je zavpil vodnik in skočil. Ne meneč se za krogle, so rinili po koritu hudournika navzgor in se čez nekaj minut zbrali v kotanji, ki jo je bila skopala voda, vsi opraskani in prepoteni. Pred njimi je bil še strm skalnat prag in kmalu za njim goščava. Od tod je vodnik z daljnogledom ugotovil, da se del Nemcev pomika naprej in da jim bodo odrezali izhod iz korita. Mlajši je bil ves iz sebe. Sovražno se je oziral v dekle, ki je ležala za skalo in ju žalostno gledala. Stikala sta glavi in se posvetovala. Slutila je, da se odloča njena usoda. Mlajši je dejal: »Zadržuje naju. Zaprli so nam umik. Naju bodo ubili, ona pa jim bo prišla živa v roke." »Tudi to se lahko zgodi," je dejal vodnik. »To se ne sme zgoditi!... Ubijva jol Potem se umikajva vsak po svoje." »Nel’ je odsekal vodnik. Poznal ga je, da je bil svoj-čas likvidator in da so ga včasih tudi v diviziji uporabili za dela, ki jih ni nihče rad opravil. Videl je, kako se trese od strahu in kako se mu oči ubijalsko svetijo. »Ubil bom to prekleto gestapovko! Zavoljo nje sva padla v to hudičevo kašo." »Ne boš je! Tu jaz ukazujem! Perne mi je naročil, da mora priti živa v Trebušo. Ali razumeš?" »Nel... Ušla bo po tvoji krivdi, prišla bo Nemcem v roke. Ti boš odgovarjali Sicer pa naj vaju oba vzame hudiči Jaz grem. Če se izmažemo, se dobimo pri oglarski kolibi." Ana je videla, kako se je pognal iz zavetja in se zapodil med grmovjem na levo v korito, kjer je bil breg bolj strm in bliže gozdu. Nemci so divje streljali nanj. Medtem je vodnik skočil k Ani in zavpil: »Za menoj!" Tekla je in tekla za njim čez goljavo, dokler nista premagala skalnatega praga in kakor ubita obležala v redkem grmovju. Nagonsko sta se ozrla nazaj. Mlajši je bil že tik pod vrhom pobočja — tedaj pa je zakrilil z rokami in se kot spodrezan strkljal po melišču. Na grebenu so Nemci zmagoslavno zarjuli. To ju je pognalo naprej. Mukoma mu je sledila, padala in se pobirala in tekla, tekla ... Okoli nje so krogle klestile veje. Mislila je, da ji bo raztrgalo pljuča. Naposled sta jim izginila izpred oči. Njihove krogle niso bile več nevarne. Do kraja upehana sta se privlekla na rob. Po grebenu pa jima je prišla nasproti nemška izvidnica .. . Vodnik in nemški podoficir sta oba hkrati dvignila brzostrelko in sprožila. Nemec se je zgrabil z eno roko za prsi, se nagnil in telebnil na obraz. K njemu sta pritekla spremljevalca. A tudi vodnik se je rahlo zamajal. Najprej se je oprl z ramenom na drevo, potem pa je padel in se zvalil v kot-linico. Ana se je sklonila nadenj. »Zadeli so me, hudiči," je hropel. Z roko je odpel bluzo in segel za srajco. Ko je potegnil roko ven, mu je od prstov kapljala kri. Nedaleč od njiju je zahrskala hosfa. »Na, užgi po njih in vrzi bombo!... Potem se bova skušala odplaziti." Ko je začutila v rokah težo orožja, ji je kri burno za-plala po žilah. Ročico je potegnila sunkovito nazaj in napela ... Prihuljeno se je dvignila. Med drevjem ni bilo nikogar. Mislila je, da jo bo zlovešča tišina raztrgala. Potem je spet zahrskalo, to pot še bliže. . .j, Med drevjem je zagledala Nemca s čepico g°r* lovcev na glavi in puško v rokah. Pomerila mu je v srea prsi, kakor jo je bil učil Primož. V jeku rafala se je Nemec sesedel in zarjul. 0 Bilo ji je, ko da se je z nje sesula gora skal. Ob) , . ,e e jo je rahla omotica ... Pomerila je še na tistega, Ki 5 . potajil ob drevo, pritisnila in držala prst na petelinu, 0 ler ni izstrelila vseh krogel. j,, Tedaj je iz smeri, kjer je padel vojak, jeknila Pu*k krogla ji je švisnila mimo glave. Spomnila se je na bom Segla je za pas. Se nobene ni vrgla. Mrzlično je p°te9n^ za sprožilo in jo zagnala. Pritisnila je glavo k tlom in kala. Votel tresk je pretresel ozračje. Ko se je dvignila, je skozi dim zagledala ^ernC?^ je se je med begom zaletaval v drevesa. Pustila ga je> izginil. v ko se mi mudi v šolo in moram rePrestano gledati na uro. Šla sva rea zajtrka v gozd. . V gozdu je bilo dolgočasno. Govo-in peti nisem smel, da ne bi pre-«aal divjačine. Zato tudi nisem smel **®Piti s poti in iskati jagode. Očka X DERECKI F E L I Moja žena j? službe sem se vračal zelo slabe °be- Imel sem izredno slab dan, di-pt0r mi je napravil sceno in mi za-z odpovedjo. Med potjo do-j°v sem nosil v prsih vulkan. Da bi ^ duska slabi volji, sem začel žolč-0 Premišljevati o svoji ženi. sem prišel domov, se ni na nič j Zfala, čeprav sem si popackal ob-e*° in se polil z juho. se je s puško v roki plazil spredaj, jaz pa sem moral hoditi za njim in zelo paziti, da storim enako kot on. Kadar je obstal, sem moral tudi jaz obstati. Nekoč, ko je očka ves razburjen gledal skozi daljnogled, sem stopil na suho vejo. Očka se je jezen obrnil in me udaril po glavi. Zmerjal me je, da sem s svojo nerodnostjo pregnal krasnega srnjaka. Potem sva sedla za drevesom v rosno travo. Jaz sem moral sedeti ves sključen in nisem smel dvigniti glave. To je bilo zelo dolgočasno in je trajalo navadno dve uri. Potem sva šla spet domov in očka je jezno mrmral, da danes nisva imela sreče, jutri pa jo bova gotovo imela. Tri tedne nisva imela sreče. Nekega jutra pa je počilo. To je bil moj očka. Zelo sem se ustrašil, ker sem bil pravkar zaspal. Očka je ustrelil kozla, tako srno z rogovi. Strašno je bil razburjen in zavpil je z divjim glasom, rekel pa je, da je to lovsko vriskanje. Potem mi je zapovedal, da moram poiskati smreko in mu prinesti smrekovo vejico; le to sem moral namočiti v kri mrtvega srnjaka in tako umazano natakniti na očetov klobuk. Napravil sem tako, in ko sem mu vrnil klobuk, sem rekel: »Čestitam, očka!" Očka pa me je grdo pogledal in me poučil: »Reče se: Lovski blagor! Ponovi to!“ Ponovil sem. Potem sva odnesla mrtvo žival domov, ampak meni se je zelo smilila. Kasneje nisva ničesar več ustrelila in očka mi je rekel, ko smo se vrnili: »Letos si pač imel sijajne počitnice, moj sin! Z očetom si bil na lovu! Glej, da mi boš hvaležen in se boš v šoli pridno učil!" »Moj atek me je vzel med počitnicami na veliko potovanje z avtom," je pisal drugi učenec. »V desetih dneh sva prevozila šest tisoč kilometrov, kar je za voznika zelo naporno, kot mi je to atek vsak dan dvakrat ponovil. Smel sem sedeti spredaj pri ateku, smel sem držati avtokarto in paziti na kažipoti. Nekoč smo se peljali v napačno smer. S table sem že prav prebral, ampak rekel sem levo namesto desno. Peljala sva se čez Grossglockner v Trst in potem vedno ob morju dol do Sicilije. Tako rad bi se bil kopal v morju, ampak atek je rekel, da se kopljem lahko tudi doma in da ne smeva izgubljati toliko časa. Vsak večer sva prenočila v drugem mestu. Ker sva prišla zelo kasno, sva imela vedno velike sitnosti, preden sva našla sobo. Vsak večer sva bila trudna kot psa, ampak morala sva še pisati razglednice. Mama je rekla, če ne mislimo pisati karte, bi lahko kar doma ostali. Zjutraj sva morala vedno že zgodaj vstati, ker sva imela dolgo pot pred seboj. Zato se tudi nisva mogla nikjer ustaviti in si kaj pogledati. Atek je rekel, da to ni važno. Med potom sem nekajkrat zaspal, tako sem bil truden. Atek pa me je vedno zbudil in me zmerjal, da sem nehvaležen, saj se mora vendar tako truditi, da bi jaz lahko občudoval lepo pokrajino. Nekaj časa sem s silo ostal buden, potem sem spet zaspal. Atek me potem ni več budil, rekel je, da še nisem zrel za tako dolga potovanja. Rekel je, da je zastonj žrtvoval svoj čas zame in da se mu naj vsaj s tem zahvalim, da bom v šoli priden in marljiv ..." Sin pismonoše je napisal: »Še nikdar nisem imel tako čudovitih počitnic. Ostali smo doma, ker nimamo denarja za potovanje. Moj tata si je vzel svoj dopust prav v času, ko sem imel počitnice, in je bil ves dan skupaj z menoj. Tudi psička mi je prinesel. Mi trije smo bili vedno skupaj. Tata je bil zelo dobre volje, skoro vsak dan sva se šla kopat in v nedeljo k nogometu. Ko je moral tata spet v službo, je rekel, da je bil to najlepši dopust, kar jih je kdaj imel, in zanj se ima meni zahvaliti.. .“ (Prevedla Stana Vinšek) imiiiiiimiiiimiiimiiiiimiiiiiMiuniiiimiHimiiimiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiHniiiiiin i i | OB ZAČETKU ŠOLE : | Knjige za sole in dezn | 35.— 1 80.— 116.— Bajec-Kolarič-Rupel: SLOVENSKA SLOVNICA, 352 str. br. France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 768 str. pl. France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 992 str. pl. SLOVENSKA ČITANKA slovenske gimnazije v Celovcu, I. del, 206 str. ilustr. ppl. 50.— SLOVENSKA ČITANKA slovenske gimnazije v Celovcu, IV-V. del, 208 str. ppl. 70.— Janko Kotnik: SLOVENSKO-NEMŠKI IN NEMŠKO-SLOVENSKI 37.50 36.— § 66.— 45.— 176.— 8.— SLOVSTVA, 160.— 75.— GYORGY MIKES Otroci svojih staršev > . ~ Mar je to ry odrinil krožnik, čeprav sem umi-J*:. °d lakote. — Hraniš me s polarni! Tega imam dovolj! • orez besed je počistila prt. Nekaj sTa. sem hodil po stanovanju, dokler slednjič nisem pred njo ustavil. Kdaj boš slednjič že začela skr- kosilof! — sem kri- Mesec se bliža h koncu. Čez tri dni bo plačilni dan. Sin je hitel k svoji materi. Bil je poročen, tri tisoč je zaslužil na mesec, močno se je zredil in precejšnjo plešo je že imel. — Dober dan, mama! — je dejal med vrati in zajel sapo. Njegovo srce je težko prenašalo stopnice. — Zjutraj sem te že videla, sinko... — Samo za nekaj hipov sem vsto- Zasef — sem bevsknil. — Dru- pil, mama. Klara ne ve, če sem pri ‘'-ene hodijo k frizerju, v kozmetič-salone. j ~~~ Zato mi primanjkuje časa in ,,tfaria> — je odgovorila in nadalje-ala delo. j( Zazdelo se mi je, da sem jo vzne-dl° jlj- Želel sem si, da bi jo nare-v živčno, da bi izbruhnila, zakaj v sebi sem nosil lavo besed in slabe L,ie. A iz te moke ni bilo kruha: z a je mirna kot steklo, le veke so ji A *poznanje hitreje utripale in oči trnela malo bolj vlažne. 'kjtrepetala je, ko sem razkačen pri-n .Za stol, in mi poslala tisti svoj „ j1* pogled, za katerega je dobro n aela, da zaradi njega vedno posta-** strasten. tebi... Obljubil sem ji, da bom kmalu doma... Klara je bila sinova žena. — Slabo izgledaš, sin ... Mar ne bi kaj pojedel? — Ničesar ne bom, hvala lepa, nisem lačen ... — No, malo praženega krompirja ... To imaš rad ... — Nisem lačen, mama, ne bom ... Mama je pogrela pražen krompir in sin ga je začel lakomno goltati. — Kako si z denarjem? — jo je vprašal, ko si je potešil prvo lakoto. — Ne sprašuj me, sin ... Saj veš, kakšno majhno pokojnino imam ... Hanibal pred vrati Povej zadrl. -.ej že kaj! — sem se Ke stoj kot kakšna mumija! Pusti me na miru, — je tiho jl T". Ti nikoli nočeš vedeti za moje v rbl> za vse naj odgovarjam sam, naj zgrmi na moja pleča! Ti si že-samo mir in nič več! Utf*n°Va je z ljubezenskim pogledom Xie'jl a moje besede. Zelo dobro sem eK da ji ne bom prišel do žive-' č.edel sem v naslonjač in se za- ^jslil nad najinim skupnim življe- ietL° ie bil° gotovo: od prvih za-je najinega skupnega življenja bi ozraeje v najinem domu ne- »>. To je bilo treba radikalno členil sem, da se bom ločil. V starem Rimu je živelo ljubko dekle Kornelija. Pri starem pisarju, ki je mladim posredoval naslove iz vsega do takrat znanega sveta, je izvedela za Hanibala, mladeniča iz Kartagine. Ime ji je bilo izredno všeč in sklenila se je takoj zaljubiti. Izmenjala sta nekaj pisem in v času, ko so le-ta potovala, sta dozorela za zakon. Kornelija je plaho stopila pred očeta, uglednega patricija in mu zaupala tajnost srca. „Kaj?" je zarohnel oče patricij. „lz Kartagine je? Nikdar in nikoli, dokler sem jaz živ!" Kornelijine solze so zalivale rože na oknih dan za dnem, toda oče se ni dal omajati. Hanibal, vročekrven kot vsi mladi ljudje, je sklenil urediti svoje srčno vprašanje. Opasal si je meč, nadel šlem in ščit ter krenil proti Rimu. Ker je Kornelija študirala biologijo, je tant v zlati kletki vzel s seboj muho, ki jih v Rimu, kot je izvedel iz pisem, niso poznali. Dolgo je hodil in prah se mu je nabiral na perjanici. Vendar je vztrajal, premagal dolgo pot in končno zagledal Rim. Takoj se je napotil tja in nekega večera potrkal na vratih Kornelijine hiše. Dekle je bilo doma samo z očetom, ker je šla mama na zbor volivcev, služabniki pa so imeli prosto. Stopilo je na dvorišče in zagledalo ljubljenega junaka. Padla sta si v objem, potem pa je Hanibal nerodno izdavil: .Glej, tu je muha zate." = SLOVARČEK, Langenscheidt, 400 str. 1 O Fran Bradač: SLOVENSKO-LATINSKI SLOVAR, = 348 str. pl. | H Fran Bradač: LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR, 612 str. pl. 1 ■ NAŠA ZAČETNICA za dvojezične ljudske šole na Koroškem, 80 str. ilustr. ppl. 1 H France Verbinc: SLOVAR TUJK, 772 str. pl. | B MLADINA POJE, pesmarica za koroško mladino, = 64 str. br. 1 B Anton Slodnjak: ZGODOVINA SLOVENSKEGA 2 knjigi skupaj, 592 str. ilustr. pl. = B Dr. Anton Breznik: ŽIVLJENJE BESED, 360 str. pl. I B JEZIKOVNI POGOVORI, pravilna raba slovenskega knjižnega jezika, 308 str. br. 27.— 3 | U SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 1945—1965, lirika in proza, 392 str. ilustr. pl. 90.— | = B Bertha M. Parker: ZAKLADNICA NARAVE, slikovni leksikon naravnih pojavov, 216 str. vel. formata, barv. ilustr. kart. 100-— = 1 B Mirko Zeželj: PRETEKLOST V PODOBAH, zgodovina v besedi in sliki, 116 str. vel. formata, barvne ilustr. ppl. 47.— § 1 B Janez Matjašič: IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH, pogled v svet praživali, 152 str. ilustr. ppl. 20.— § | B Miroslav Zei: MORSKI SVET, življenjski pojavi v morju, 248 str. ilustr. ppl. 20.— = I B SLOVENSKA KNJIŽEVNOST, izbrana dela in odlomki, 464 str. br. 42.— E = Posamezne knjige lahko naročile tudi po pošti. Plačilo možno | v obrokih. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC WULFENGASSE ............................................................ dolg ... Toda tebi lahko povem, mar ne? — Nočeš več krompirja? — Iskreno ti povem, da sem mislil nate. Vem, da ti ne boš Klari ničesar povedala... — Seveda ji ne bom povedala ... — Potlej mi pa daj. - Kaj? — Sto forintov, — je pohlepno dejal sin in roteče pogledal mater. Mama je z glavo pokazala proti kredenci ter potegnila iz stare pločevinaste škatlice stotak. — Tu jih imaš! Drugič pa ne delaj več dolgov za ženinim hrbtom. — To je poslednjič, mama. Hvala lepa... Sin je vtaknil denar v žep in stegnil roko v slovo. — Še enkrat najlepša hvala. Mar ne, da boš o tem molčala? — Molčala bom ... — Ne bi hotel, da bi Klara izvedela ... — Ne bo zvedela ... Brez skrbi si lahko ... — Bilo bi ji mučno ... Zelo mučno. Mar se prepirata? Odgovor je bil le globok vzdih. Sin se ji je s pogledom, v katerem se je zrcalila obtožba, zazrl v obraz. Mama ga je z obžalovanjem pobožala po obrazu. — Ko bom dobil plačo, ti vrnem, — je dejal sin. Med vrati se je obrnil: kazalec je položil na ustnice. Mama se je z občutkom sokrivde nasmehnila in pokimala. Doma ga je vprašala žena: — Si bil pri materi? — Bil. — Ti je dala? — Dala. Sin je potegnil iz žepa stotak. — In ti? Ali si bila pri materi? — Bila. — Ti je dala? — Dala. Mesec se bliža h koncu. Čez tri dni bo plačilni dan. — Škoda, velika škoda, — je zmajeval sin z glavo, — rad bi, da bi mi posodila kakšen stotak ... — Nimam denarja .. . — Veš, majhen dolg imam... Klara zanj niti ne ve ... Nimam rad, da bi vedela za take stvari... — Eh, dragi moj, zakaj neki se zadolžuješ? — Saj se ne zadolžujem... Oziroma, ta stotak ... Naj se ti izpovem? ... Klare nočem prositi... še na misel mi ne pride! Ha, kdo ve, kaj bi bilo, če bi zvedela, da imam Kornelija je kriknila od veselja in stekla k očetu, rekoč: »Hanibal je pred vrati!" Oče je planil pokonci in začel kričati, da so takoj pritekli vsi sosedje. Hanibal si je medtem z mečem iztepal prah iz halje. Prva soseda, ki je pritekla, je zavpila: »Joj, glejte, z orožjem čaka pred vrati!" Druga soseda, ki je slišala le prvo sosedo, je naslednji sosedi vsa razburjena sporočila, da pet oboroženih mož iz Kartagine, ki je sicer znana menda po slonih, brusi meče pred vrati ubogega Kornelijinega očeta. Ta soseda je nadaljnji nemudoma sporočila, da po vrtu Kornelijinega očeta divja tolpa oboroženih Kartažanov, ni pa dvakrat reči, da nimajo s seboj tudi slonov. Ko je vest prispela na drugo stran Rima, kjer je ravno novinar lokalnega večernika brskal za zanimivostmi tistega dne, je neka opravljivka histerično tekala po ulici in kričala: »Vojska iz Kartagine gre s sloni nad Rimi" Novinar je vest pograbil in časopis je izšel z mastnim naslovom »Hanibal ante portas". Članek je kasneje doživel nekaj znanstvenih popravkov in končna verzija nam je znana tudi danes. Omenjeni časnikar pa je v strokovni literaturi na-vajan kot ustanovitelj novinarskega empiro-realizma z osnovnim teoretskim vodilom: napraviti iz muhe slona. c Športni vestnik v____________________) • ODMEV SLOVENSKIH NOGOMETAŠEV Slovenski atletski klub (SAK), ki ima sedež na Radišah, se v letošnji nogometni prvenstveni sezoni drugega koroškega razreda D dobro udejstvuje. V Štirih igrah so slovenski študentje, ki jih v koroških časopisih zasledimo pod imenom „Rads-berg“, zbrali 7 točk in zasedajo s to vsoto četrto mesto v lestvici. Zanimivo je, da sestavljajo ta klub brez izjeme sami mladi koroški Slovenci in se kljub mladosti kluba — ustanovitev je bila pred dvema letoma — razmeroma dobro uveljavljajo v prvenstvenih tekmah II. razreda. Minulo nedeljo je Slovenski atletski klub nastopil proti Šmihelu pri Pliberku in premagal tamkajšnje moštvo sigurno s 5:1. Vrata so zadeli Waldhauser Peter(2), Waldhauser Folti (2) in Vrolih. Kljub mokremu terenu je bila igra zanimiva in lepa. Ljubitelji slovenskega športa na Koroškem si nogometaše SAK lahko ogledajo vsako drugo nedeljo na igrišču Koschat-strafie blizu dijaškega doma SŠD v Celovcu. • EP V KOŠARKI V Boblingenu v Nemčiji se odvijajo predtekmovalni boji 17. evropskega košarkarskega prvenstva, na katerem veljajo košarkarji Jugoslavije, svetovni prvaki po imenu, za velikega favorita. Po prvih bojih so znani že vsi polfinalisti: Sovjetska zveza in Poljska iz skupine A ter Jugoslavija in Italija iz skupine B. Forma jugoslovanskih reprezentantov se je po bla-mažni predstavi z Bolgari očitno zboljšala, saj so premagali ČSSR z 81:66 (43:25) in Turčiio s 86:63 (39:27), naposled pa še Izrael. Po štirih zaporednih zmagah so svetovni prvaki povsem optimistični, čeprav moči reprezentantov še preveč nihajo in je v eni sami igri še preveč kvalitetno različnih obdobij. Finalni boji bodo v Essenu. Za prvega nasprotnika si Jugoslovani želijo Poljake, ki naj ne bi predstavljali prevelike ovire. Derbi z Italijani bodo vsekakor morali dobiti, če bodo hoteli osvojiti vsaj srebrno kolajno. • SMRT NA DIRKALIŠČU Minulo nedeljo se je smrtno ponesrečil znani avstrijski avtomobilski dirkač iz Kufsteina Klaus Reisch. V dirki športnih avtomobilov v Imoli se je njegovo vozilo pri prehitevanju prevrnilo in začelo goreti. Največji uspeh 29-letnega Avstrijca je bila dirka za gorsko prvenstvo v Stainzu, kjer je premagal pokojnega avstrijskega svetovnega prvaka formule-I Jochena Rindta. Po osvojitvi državnega gorskega prvenstva v sezoni 1970/71 je Reisch presedlal na krožna dirkališča. • OLIMPIJSKE VESTI Danes nadaljujemo spis o gradnji stavb, ki bodo služile XX. olimpijskim igram v Miinchenu. Da se bomo seznanili z mesti različnih športnih panog, si oglejmo imenik objektov, ki stojijo pred koncem gradnje: Veslaško progo in progo za kajaške regale gradijo v Feldmoching/OberschleiB-heimu, temeljna dela so bila končana že v decembru 1970. Gotovo je že olimpijsko Strelišče, ki bo v Garching/Hochbriicku. Jahalni stadion v Riemu je doživel likof vseh stavb letos avgusta, košarkarska dvorana, ki bo v južnozahodnem delu Miin-chena, pa je v osnovnih delih že končana. Vsa tehnična dela v zvezi z vodo so o-pravljena tudi že na kajaškem štadionu v Augsburgu, likof na zgradbah pa bo ob koncu septembra. Jekleno mrežo velikega olimpijskega stadiona so začeli plesti že v začetku letošnjega leta. Za streho bodo porabili 410 kilometrov jeklenih vrvi, na katerih bodo napravili 137 tisoč vozlov. Od maja dalje so mrežo vlekli centimeter za centimetrom navzgor. Oporniki, ki dajejo strehi značilno obliko, imajo težo 110 ton. Pred začetkom zime bodo uredili tudi plavališča, katerih dvorane bodo zasteklili z acryl-nimi ploščami. V polnem razmahu je tudi delo pri telefonski centrali s 396 glavnimi poštnimi priključki in 4000 stranskimi zvezami. Elektronski računski center, ki je gotov že od meseca maja, deluje že za po-skušnjo. Tu bodo zbrali rezultate z vseh tekmovanj in jih obdelali. Do začetka olimpijskih iger bodo končane tudi zunanje u-reditve, kjer bodo zasadili 4750 dreves in 180.000 grmičkov. Urejenih pa bo skupno 1,7 milijona kvadratnih metrov zelenih površin. I RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevno oddajo: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske vižo — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta. Sobota, 18.9.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Po starih potih: Cesta čez Jezersko — 16.15 Ljudska glasba — 17.40 Anekdote o igralcih — 18.00 Koroška visoka šola aktualno — 18.40 Umetnostna In kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.15 »Tega ni napisal Goethe" — 21.30 Iz zgodovine sedme umetnosti — 22.22 Plesna glasba. Nedelja, 19.9.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije: Robert Lembke — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert z Dunaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 20. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako zveni pri nas — 10.00 To vedno radi poslušamo — 11.00 Jesen prihaja, ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kadar listje pada, ljudske viže — S SADNIMI DREVESCI IN GRMIČI DREVESNICE Marko Polzer VAZAR PRI ŠT. VIDU V PODJUNI so vsi zadovoljni! 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Izlet v podzemlje operete — 18.05 Oddaja kmetijske zbornice — 19.55 Melodija in ritem — 20.10 Lorenz Mačk: Job in podgane, radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira — 22.10 Teden dni svetovnih dogodkov. Torek, 21.9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako zveni pri nas — 9.30 Vesele note — 10.00 To vedno radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 »Slovenska vas", pripoved — 15.00 Pihalna parada — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.05 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških Pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 »Glasbeni terapevt". Sreda, 22. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako zveni pri nas — 9.30 Vesele note — 10.00 To vedno radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Domovinska kronika — 14.15 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V kavarni — 18.05 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. četrtek, 23. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako zveni pri nas — 9.30 Vesele note — 10.00 To vedno radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Za ženo — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Melodije Michaela Jaryja — 17.50 Novo kazensko pravo — 18.05 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Vedno ni jesen — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 24. 9.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako zveni pri nas — 9.30 Klavirska glasba Franza Liszta — 10.00 To vedno radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Ljudske viže — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški in mladinski zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.05 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 21.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.20 Pogled k sosedu. Slovenske oddale Sobota, 18.9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 S pesmijo od vasi do vasi. Nedelja, 19. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 20.9.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtrca od nas do vas. Torek, 21.9.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. Sreda, 22. 9.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Mladina poje. četrtek, 23. 9.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda — Skladbe za klavir — Za našo knjižno polico. Petek, 24. 9.: 13.45 Informacije — Poper in sol. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 - 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vom — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 18. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Kitajska pripovedka, baletna suita — 12.40 Po domače — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solisti mariborske opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Pravljični svet v glasbi — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 S kvintetom bratov Avsenik — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 19. 9.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Orfej brez Evridike — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 20.9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Lahka glasbg jugoslovanskih avtorjev — 12.10 Iz domače glasbene literature — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Iz partitur skladateljev Janeza Gregorca in Jureta Robežnika — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor iz Celja — 16.40 Orkester RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Iz Donizettijeve opere »Don Pasquale" — 21.05 Melodije in rifmi — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Josip Murn: Pesmi — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. Torek, 21.9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Zemlja velikanski živ- Avstrija 1 Sobota, 18.9.: 16.30 Za otroke — 16.55 čarobne škarje — 17.15 Pariška jesenska in zimska moda — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Dober večer, sosedje — 21.00 Prusi prihajajo, glasbena komedija — 21.55 Šport — 22.25 Čas v sliki — 22.40 Čudna pota patra Brovvna, kriminalna komedija. Nedelja, 19. 9.: 14.40 Svetovno prvenstvo v smučanju na vodi — 16.40 Za otroke — 17.15 Svet poštne znamke — 17.40 Oknar: Koroška — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Cirkuški direktor Johnny Slate — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Dolina kraljev — 21.40 Umetniški portret — 22.10 čas v sliki — 22.25 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 20. 9.: 18.00 Portret avstrijskega mesta: Linz — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 Prometna vzgoja — 22.20 Čas v sliki. Torek, 21. 9.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Indlan River — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Zadnje dejanje, film — 22.50 čas v sliki. Sreda, 22.9.: 11.00 Dolina kraljev — 16.30 Za otroke — 17.15 Kdo rokodelčl z nami — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — Izdajatelj, založnik In laslnlk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba i o. J. Drava, Celovec - Borovlje. 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 V nedeljo na morju — 22.45 čas v sliki. četrtek, 23. 9.: 14.20 Telovadni dvoboj Evropa—Japonska — 16.20 Easter Parade, film — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Stan Laurel In Oliver Hardy — 19.16 pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Dalli dalli — 21.30 Svet knjige — 22.30 čas v sliki. Petek, 24.9.: 11.00 Zadeva Mavricij — 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja sindikalne zveze — 18.50 Kamor nas veter potegne: Tahiti — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.K Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.30 Glasbena oddaja — 22.55 Ob koncu tedna na poti — 23.00 Akti XY. Jugoslavija Sobota, 18. 9.: 9.35 šolska oddaja — 16.30 Balkansko prvenstvo v rokoborbi — 17.50 Po domače — 18.20 Obzornik — 18.55 Nickolas Nlckleby — 19.25 Mozaik — 19.30 Kažipot — 20.00 Dnevnik — 20.35 Krapina 71 — 22.05 Nikoli grde besede — 22.45 Poročila. Nedelja, 19.9.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Mestece Peyton — 14.30 Hitrostne motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije — 15.40 Evropsko prvenstvo v košarki — 17.20 Balkansko prvenstvo v jahanju — 18.00 Trije tatovi. Italijanski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Igre brez meja — 21.50 šport — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 20. 9.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.40 Drejček In trije mar-sovčki — 18 00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Pot, reportaža — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade 5V«jveč/e hidve* centrale na svetu Za največjo hidrocentralo na svetu po koti" čani načrtovani zmogljivosti velja elektram* Sajansk, ki jo gradijo v Sovjetski zvezi.111 katere kapaciteta bo znašala 6300 megavati' Največja že dograjena hidrocentrala je f,iV tako v Sovjetski zvezi, in sicer je to Krasn°~ jarsk z zmogljivostjo 6000 MW. Sploh zavzema Sovjetska zveza vodik10 mesto med državami z največjimi hidroceti' tralami na svetu. Tako ima sovjetska elektral' na Bratsk zmogljivost 4500 MW, enako kap0' citeto bo imela hidroelektrarna Suhovo, nek°' liko manj — namreč 4320 MW — bo znašaj0 zmogljivost elektrarne Ust-Ilimsk, medtem k° bo elektrarna Nurek delovala z zmogljivost)0 2700 MW. Izven Sovjetske zveze je največja hidr°' centrala v Ameriki, in sicer leta 1941 dogr0' jena Grand Coulee z zmogljivostjo 5574 M*’ Kanada gradi največjo hidrocentralo Cha’' chill Falls, ki bo imela kapaciteto 4500 Mj’ Prav tako v Kanadi gradijo elektrarno KettX: Rapids z zmogljivostjo 3240 MW, elektrarno Ilha-Solteria (kapaciteta in v Ameriki elektrarno John Day, kaje* dokončna zmogljivost bo dosegala 2700 M*- V Evropi (izven Sovjetske zveze) nalvej-t hidrocentrala bo Djerdap, ki jo skupaj Jugoslavija in Romunija in ki bo imela kat* citeto 2160 MW. 3200 M® Ijenjski prostor — 9.35 Ljubljanski jazz ansambel 12.10 Iz švarove opere »Veronika Deseniška" — * 1 'j Vedri zvoki z domačimi ansambli — 14.10 Ljutomer* oktet — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violončeli^ Edi Majaron — 17.10 Popoldanski simfonični konc* — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Zabavni orke* RTV Ljubljana — 19.15 Z ansamblom Fantje treh lin — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijsko W — 21.47 Lahka glasba — 22.15 Zvočni portret * datelja Vinka Globokarja — 23.15 Revija sloven* pevcev zabavne glasbe. IflOtT Sreda, 22.9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ^ neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — ' , Iz del skladatelja Johanna Straussa — 9.40 za glasove in orkester po starih narodnih bese skladateljev Rada Simonitija In Mojmira Sepet° ^ 12.10 Iz albumov skladatelja Vasilija Mirka — J »j Od vasi do vasi — 14.10 Ob lahki glasbi — 1 Voščila — 15.40 Uvertura in koncert — 16.40 Ork®* radia Stuttgart — 18.15 Iščemo popevko poletj0 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični °( j ster RTV Ljubljana — 21.30 Lepe melodije — 2Z-1 festivalov jazza — 23.15 Jugoslovanski pevci zabdv glasbe. četrtek, 23. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan 'g Glasbena matineja — 9.05 Pogled v vesolje — ' Melodije slovenskih avtorjev — 12.10 Iz Wet>r0^_ opere »čarostrelec" — 12.40 čez polja in P0'0^8.™ 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Amer! ^ narodne pesmi — 16.40 Orkester češkega radi® 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 9 ^ ansambel Silva Štlngla — 18.45 Naš podlistek — ' Z ansamblom Mojmira Sepeta — 20.00 četrtkov ^ čer domačih pesmi In napevov — 21.00 Vabimo na bralno vajo — 22.15 Iz angleške simfonične rature našega stoletja — 23.15 Jazz — 23.40 za lahko noč. » Petek, 24. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna neja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Popevke s s|oV a skih festivalov — 12.10 Pesmi na besedila Sr® ^ Kosovela — 12.40 Francoske pihalne godbe — ^ Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15.30 Napo*' turiste — 15.40 Fran Lhotka: Iz baleta »Srednjeve ljubezen" — 17.10 Operni koncert — 19.15 Z ansa ^ lom Henčka Burkata — 20.00 Zbor madrigali**0^jj K6lna poje skladbe Johannesa Brahmsa — ,e. »Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomor ^ kih — 22.15 Besede in zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. J(0' — 20.00 Dnevnik — 20.30 Vojaki ob koncu vojne, ma — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 Poročil®■ t Torek, 21.9.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — jj Vrtec — 17.50 Prijatelj Ben — 18.15 Obzornik " Nina Simone in njen ansambel — 19.00 Moža' , 19.05 Zdravilne vode — 20.00 Dnevnik — 20.J5 v„| dan v Black Rocku, ameriški film — 21.55 L*8gV, nokturno — 22.05 Poročila — 22.10 Gimnastiko ropa—Japonska. •j| Sreda, 22. 98.15 šolska oddaja — 16.50 pregled — 17.00 Erazem In potepuh — 17.55 0^l° — 17.50 Mozaik — 17.55 Nogomet Jugoslavijo~~ ^ hlka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Nocoj v gledali**, 21.50 Naš vsakdan — 22.30 Poročila — 22.35 G stika Evropa—Japonska. četrtek, 23.9.: 9.05 šolska oddaja — 14.45 S0]*1^ oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe Pajkova pojedina — 18.00 Glasbeni ciciban — Obzornik — 18 30 Svet v katerem živimo — |, 9 zaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse žlv'J®®* ^ letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 XXI. stolov 21.25 Maupassantove novele — 23.00 Poročila- Petek, 24. 9.: 9.35 šolska oddaja — 14-40 5°*^ oddaja — 16.10 Osnove splošno izobrazbe — Potujmo v naš svet — 17.25 Mestece Peyton " .0