AKTUALNO VPRAŠANJE Čeprav je bila zimska sezona letos boljša kot prejšnja leta in celo uspešnejša kot leta 1955, ki ga štejemo za najboljše povojno turistično leto, z doseženimi rezultati še vedno ne moremo bili zadovoljni. Nekateri obrati v turističnih krajih niso pokazali še zadosti iniciative in prizadevanj. Tudi propaganda še ni bila zadostna. Večji obisk »asih krajev so ovirale tudi slabe vlakovne zveze, žičnice še niso bile dograjene, v bodoče pa bo treba misliti tudi na smučarske šole, urediti izposojevalnice za zimske rekvizite, prirejati spet smučarske ture v Julijskih Alpah in tako dalje V tem času pa je aktualno predvsem to, kako se Gorenjska pripravlja na poletno sezono. Turistična društva na Gorenjskem že precej časa zbirajo prijave interesentov, ki bi bili pripravljeni oddajati turistične sobe in bi za ureditev le-leh lahko dobili ustrezen kredit. Turistična društva si tudi prizadevajo, da bi čim lepše uredili naselja. Marsikje so tudi za najlepše urejeno poslopje razpisali nagrade. Toda to tekmovanje letos ne bo le v času turističnega tedna, temveč bodo posebne komisije pregledovale naselja preko vsega leta. V poletnih mesecih bo urejena tudi stalna avtobusna zveza, tudi Alpska cesta bo do tedaj domala urejena. Predvidena je tudi stalna zračna povezava Bleda z ostalimi najvažnejšimi kraji v državi in tudi nekaterimi izven nje. Turistična društva si prizadevajo, da bi pripravila za sezono tudi pestre programe prireditev; tako kaže vse, da bo letos več zabavnega življenja v turističnih krajih. Letos so se torej gostinci pričeli pripravljati na glavno sezono že prej, poskrbeli so tudi za propagando in ponekod, kjer je bilo prizadevanj dovolj, so se pokazali že lepi uspehi. V hotelu »Jelovica* na Bledu imajo n. pr. po pogodbah oddanih že 90% razpoložljivih zmogljivosti, v Bohinju (hotel »-Jezero-«) imajo oddane kapacitete že za vso sezono itd. Po nekaterih drugih gostiščih in hotelih pa se pri teh delih še niso znašli in tudi niso vidni še taki uspehi. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZS DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO la niso prodali na dom,nem trgu, ampak so J'h izvozili (ifi.OOO parov na Poljsko jn v Sovjetsko zvezo. Letos pa jih kodo izvoziti okrog 40.000 parov. Kranj v prazničnem razpoloženju Bledu. Malone ni hiše, bivališča, kjer bi stanovalci ne dali duška razpoloženju vsaj z majhnim, skromnim znakom velikega pričakovanja; z zastavicami, smrekovim zelenjem ali prvim pomladanskim cvetjem, ki so ga namestili na okno. Na kranjski železniški postaji se je spet zaustavil modri vlak. Ljudje ga že poznajo, saj se ustavlja večkrat, toda tokrat so ljudje s posebno željo pričakovali, da bi jo soprogo Jovanko, mimo, se ljudje ustavljajo ob cesti ter pozdravljajo drage goste. Na dan kongresa, v torek, pa kot da je vse utihnilo. Ljudje so hiteli k radio aparatom, se zbirali pod zvočniki, da bi poslušali besede generalnega sekretarja. Na Jesenicah, v Kranju pred domom Sindikalnega doma in drugod, kjer so bili zvočniki, so gruče ljudi poslušale prenos s kongresa. V vseh večjih podjetjih so že dan pred kongresom, ali pa v torek imeli krajše konference. Seznanili so se z glavnimi sklepi dosedanjih kongresov in pošiljali sedanjemu, VIL kongresu, pozdravne brzojavke in želje za uspešno delo. V okrašeni tovarni »Iskra« v Kranju posredujejo delavcem ob času malic, dopoldne in popoldne, krajše komentarje in obvestila o delu kongresa, ki jih dajejo z magnetofonskih posnetkov preko zvočnikov v vseh oddelkih. V 2elezarni na Jesenicah se v odmorih in po delu delavstvo živahno razgovarja o govoru tovariša Tita, o delu kongresa. Kdaj pa kdaj Kranj vznemiri kolona avtomobilov. Ne! Ni bilo tisto, kar so pričakovali. Le skupina novinarjev se je peljala na Bled. — Ljubljana je vsa zasedena. Zato so morali razmestiti nekatere goste tudi na Bledu. Ali bodo razen novinarjev in celo tovariša Tita, kateremu naša Gorenjska z veseljem večkrat nudi tih kotiček za kratek odmor, morda te dni obiskali tudi našo Gorenjsko še drugi delegati? Morda. Delavci v tovarnah bi jim radi pokazali svoje delo, pokazali bi jim naše prirodne lepote, naše lepe kraje, ki so v teh dnevih kongresa v zastavah in v prebujajoči se pomladi kot odsev razpoloženja prebivalstva, odsev veličine teh dni in pripravljenosti na nove naloge, ki jih je nakazal VIL kongres. K. M. V ponedeljek zvečer je Ljubljana zažarela v siju ognjemeta e Gradu. Slovenska metropola, urejena lepo, kakor še nikoli, je pozdravljala VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongres se je začel v torek dopoldne v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Uvodni referat — naloge ZKJ v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije — je imel generalni sekretar ZKJ tov. Josip Broz - Tito, burno pozdravljen od 1800 delegatov ter številnih gostov. Ne samo delegati *m gostje v dvorani, marveč vsa domovina in tudi ostali svet je prisluhnil besedam to,. Tita. NAS RAZGOVOR iiiiiiiiiM^ Ustanovitev obrtnih podjetij v Bohinju ■ V »Kovinarju« so začeli znova Pred dnevi je v Bohinju zasedal občinski ljudski odbor. — Oba zbora sta na ločenih sejah obravnavala gradivo, ki so ga poprej pripravili sveti in komisije. Sprejet je bil sklep o ustanovitvi obrtnega obrata opekarne v Boh. Bistrici, za katerega je govorilo več dejstev, predvsem pomanjkanje giadbonega materiala in pa odlični naravni pogoji, ki obstojajo nedaleč od Boh. Bistrice. Prav tako je bil sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega mesarskega podjetja in obrata KZ Boh. Bistrica. Oba zbora sta so odločila, da bo .ta dala garancijske izjavo nekaterim pur] |,.( p-ni in obratom na področju oln "■ i 111 • Bohinj v skupni vrednosti proko 40 milijonov dinarjev. Ome- njene kredite bodo posamezna podjetja, ki so zaprosila za garancijsko izjavo, uporabila za razširitev svojih obratov, delavnic, kar bo povečalo njihovo zmogljivost. Pomemben je tudi sklep za garancijo najemnikom kreditov za ureditev in opremo turističnih sob privatnikom. Zaprosili so za tri in pol milijona dinarjev kredita. S tem se bo zlasti v bližini jezera povečalo število tujskih sob pri privatnikih. Vsi odborniki so prej ali predlog občinskega družbenega načrta za leto 1958 In predlog proračuna, ki ga bodo do prihodnje soje predelali. Na tej seji bo na dnevnem redu iprujotjc omenjenih načrtov. Podjetje »Kovinar« v Kranju je bilo eno prvih, če ne sploh prvo podjetje na Gorenjskem, kjer so letos izvolili nov delavski svet. »Morali smo pohiteti«, je med drugim dejal novi predsednik delavskega sveta tovariš Milan Eterovič. Bili smo pravzaprav brez delavskega sveta. Ko se je sredi januarja prejšnje podjetje raz-formiralo v tri enote, so se razbili tudi samoupravni organi. Tako smo sedaj pravzaprav spet novo mlado podjetje, kjer je treba začeti spet na novo.« »Kaj ste si postavili kot svoje prve bodoče naloge?« »V podjetju, v katerem je treba urediti vse znova, nas čakajo velike in zahtevne naloge. Treba bo sestaviti okvirne smernice za naše bodoče delo. Najprej se bo tre- ba lotiti najbolj nujnih stvari. Poskrbeti, da bodo zaživele komisije — za analitsko oceno delovnih mest, za sprejemanje in odpuščanje delavcev itd. — sestaviti tarifni pravilnik in drugo.« V »Kovinarju« je zaposlenih okoli 90 delavcev. Od tega je dobra tretjina mladine, če ne upoštevamo vajencev. Tudi v delavskem svetu so pretežno mladi ljudje; od 17 članov delavskega sveta so le štirje starejši kot 30 let. »TovarLš Eterovič, zanimalo bi nas, kaj nameravate ukreniti za izboljšanje standarda delavcev ?« »Naše možnosti za to so zelo skromne. Lani nismo ustvarili dobička, ki bi ga lahko namenili v te namene. Vendar kaže, da bo stanje kmalu boljše. Sklenili smo pa, da bomo v podjetju od- prli okrepčevalnico, kjer bodo delavci lahko dobili malico po lastni ceni. Režijo bo krilo podjetje in verjetno delno tudi sindikalna podružnica. To gospodarsko leto pa upamo, da bomo končali z večjim uspehom. Seveda bo treba še mnogo naporov, predvsem za povečanje produktivnosti dela. Stanje se je delno že popravilo, vendar še vedno nisem zadovoljen z našim delom.« »Kaj pa vaša proizvodnja?« »Proizvodnjo pletilnih stroj-čkov smo opustili. Usmerili smo se na proizvodnjo obeh tipov križno navij alnih strojev ter nekaterih drugih tekstilnih strojev in uslug. Upamo pa, da se bomo kmalu lahko predstavili tudi z novim »žigrom«.« Lj. 1 Cl«a Gorenjske KRANJ, 25. APRILA 1958 1 Predsednik francoske republike Rene Coty je v ponedeljek poveril mandat za sestavo nove vlade Geor-gesu Bidaultu, članu katoliške Narodno-republikanske stranke. Bidualt je bil v zbornici eden političnih voditeljev, ki so nasprotovali angloameriškemu posredovanju v sporu med Tunizije in Francijo in tako povzročil padec Gaillardove vlade. Preteklo soboto sta bila v neki pariški kavarni ubita dva Alžirca, dva pa sta bila hudo ranjena. Napadli so jih s samokresi štirje neznanci, ki se jim je nato posrečilo pobegniti. Kot poroča kairski »Al Ahram«, bo predsednik Združenih arabskih držav Gamal Abdel Naser 29. aprila obiskal Moskvo. Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crno-brnja je v nedeljo dopoldne obiskal ministrskega predsednika Nehruja in se je z njim dlje časa razgovarjal. Sestanek je bil na Nehrujevo pobudo. Poskus izstrelitve ameriške rakete na srednjo daljavo »Thore«, ki je bil v soboto, se ni obnesel. Raketa, težka 50 ton, je eksplodirala na izstrelišču v Cape Canaveralu. Bela hiša je v ponedeljek sporočila, da bo britanski premier Macmillan 9. junija prispel v ZDA, kjer se bo z ameriškim predsednikom razgovarjal o mednarodnih vprašanjih. Peko Dapčević je v ponedeljek odpotoval v Buenos Aires, kjer bo v posebni komisiji prisostvoval svečanostim ob prevzemu dolžnosti novega predsednika argentinske republike dr. Artura Frondizija. V bližini Las Vegasa se je v ponedeljek primerila letalska nesreča, pri kateri sta trčila 4-motorno potniško letalo in neko reaktivno letalo. Mrtvih je bilo 42 potnikov in 5 članov posadke. Prvi veleposlanik Združenih arabskih držav v Jugoslaviji Sabet Aris je v torek položil venec na grob Neznanega junaka na Avali pri Beogradu. Agencija za Bližnji Vzhod poroča, da so britanske čete pod zaščito tankov in oklopnih vozil vdrle v torek iz Adena v sultanat Lahej na jugu Arabije in zasedle glavne prometne zveze v sultanatu. To se je zgodilo v času, ko se je sultan Ali Abdel Kerim mudil v Adenu, kamor ga je poklical na razgovor britanski guverner. Generalni sekretar Atlantske zveze Paul Henri Spaak je v torek prispel v Bonn. V Zahodni Nemčiji se je mudil tri dni in je z zahodnonemškimi politiki govoril o mednarodno-političnih, obrambnih in finančnih vprašanjih. Predsednik burmanske vlade U Nu je v sredo sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Rangunu Zdenka Stambuka. Govorila sta o mednarodnih vprašanjih in o odnosih med Burmo in Jugoslavijo. V Nikosiji in drugod na Cipru se je položaj v zadnjih dneh znova zaostril. EOKA napoveduje nove borbe, da bi dosegla ureditev ciprskega vprašanja. Pred nevi je prišlo v Nikosiji do množičnih demonstracij, s katerimi so skušali ljudje doseči izpustitev ciprskih patriotov iz kaznilnic in koncentracijskih taborišč. Epidemija kolere razsaja tudi v Kalkuti (Indija), kjer je samo v preteklem tednu umrlo 300 ljudi. Mestna zdravstvena služba registrira vsak dan nad 200 novih bolnikov. Socialistična Jugoslavija in mednarodno delavsko gibanje po vojni Iz referata tov. Tita na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani V obdobju med VI. in Vn. kongresom ZKJ je mednarodno delavsko gibanje šlo skozi razne stopnje dviga pa tudi zastoja. Razvoj mednarodnega delavskega gibanja v zadnjih desetletjih ni bil v skladu t družbenimi dogajanji in razvojem materialnih pogojev. To je zlasti značilno za mnoge komunistične partije, ki se v svojih državah niso razvile v močne politične činitelje. Niso imele dovolj smele pobude v boju za pridobivanje množic, zabubile so sc same vase in se izolirale od množic ter zaradi tega niso mogle odigrati odločilne vloge v družbenem razvoju svojih držav.. V tem pogledu so nastale spremembe šele v zadnjih letih, ko so se posamezne partije otresle dogem in sektaštva ter vse bolj iščejo lastne oblike dela in boja. Vse bolj spoznavajo., da ni revolucionarna sila samo v avantgardi, temveč je ta sila skrita v množicah, ki težijo k pravičnejšim družbenim spremembam, avantgarda pa mora samo najti pravilno pot mobilizacije množic v boju za njihove interese in v skladu s specifičnimi pogoji v vsaki državi. Današnji razvoj v svetu zahteva od delavskih gibanj, da se bolj angažirajo pri reševanju mednarodnih problemov, kakršni so na primer borba za mir, razorožitev, prepoved atomskih poskusov v vojne namene in souporaba atomskega orožja, za odklanjanje vojne kot sredstva pri reševanju mednarodnih problemov, ustavitev napadalnih pritiskov in vojnih avantur proti nekaterim azijskim in afriškim državam ter osvobodilnim gibanjem v kolonijah itd. Delavski razred ne more ostati ravnodušen do tega, ali se proizvaja jedrsko orožje ali ne. Človeštvo trepeta pred tem strašnim uničevalnim sredstvom in delavski razred je danes v položaju, ko brez vidnejšega odpora sam celo proizvaja sredstva, ki ogrožajo človeštvo. Protagonisti vojne nudijo delavskemu razredu kruha, zato da proizvaja razna vojna sredstva, in pri tem govorijo, da ni drugega izhoda, če naj bi se izognili brezposelnosti. Toda delavski razred bo skupno z drugimi naprednimi silami stopil na drugo pot, pot boja proti oboroževalni tekmi. Socialistične sile v svetu so danes že tako narasle, da v interesu nadaljnjega razvoja zahtevajo večjo aktivnost delavskega gibanja kot vodilne sile pri reševanju obstoječih nasprotij v sodobni družbi. Danes živimo v obdobju močnega povezovanja mednarodnega delavskega gibanja s ciljem, preprečiti razcepljenost in mednarodne spopade. Pred nami je še reševanje vrste ideoloških problemov, ki jih je postavilo življenje samo in ki neogibno zahtevajo razčišče-nje. Dogmatizem, ki je doslej oviral razvoj ustvarjalne miselnosti, je izzval nasprotne težnje, težnje po anarhizmu in revizionizmu, ki prav tako razdiralno vplivata in ovirata pravilen razvoj. Toda okovi dogmatičnega gledanja na sodobne probleme se že začenjajo lomiti in nastajajo pogoji za nov, močnejši razvoj ustvarjalne miselnosti. Procesi v današnji družbi so se razvili že do takšne stopnje, da ne morejo naprej, niti hitreje brez nove prizadevnosti in zavestnih akcij delavskega razreda. kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN NAJSTAREJŠI 60, NAJMLAJŠI 23 LET Pred nedavnim so tudi v tovarni usnja »Runo« v Tržiču izvolili nov delavski svet. Delavski svet šteje 16 članov, izmed katerih je najstarejši član star 60, najmlajši po 23 let. Le-ta je tudi edini mladinec do 25. leta starosti v delavskem svetu tovarne »Runo«. —■ Med 16 člani delavskega sveta sta dve ženi. V upravnem odboru ni nobenega mladega človeka do 25 let starosti. Na prvem rednem zasedanju je delavski svet izvolil več komisij, in sicer: komisijo za sestavljanje tarifnega pravilnika in norm, komisijo za higiensko-teh-nično zaščito, investicijsko komisijo, komisijo za sprejem in odpust delavcev, komisijo za določanje delovnih mest in disciplinsko komisijo. Lj. KONCERT ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV V KRANJU KONČAN Vsakoletni nastop šolskih pevskih zborov iz Kranja, Stražišča in s Primskovega je za nami. V sredo, 16. aprila, je bil koncert vseh treh zborov v Stražišču, v ponedeljek v Kranju, medtem ko je bi- la »turneja mladih« končana v sredo na Primskovem. Izbor pesmi, ki je obsegal mladinsko pevsko literaturo in izvajanje, sta obiskovalce na vseh treh koncertih zelo navdušila. Zasluga za tolikšen uspeh gre marljivim pevcem, zlasti pa zborovodjem tovarišu Grudnu, ki vodi mladinski pevski zbor s Primskovega, dalje tovarišu Edu Ošabniku, zoboro-vodji mladinskeg azbora iz Stražišča in Janku Pribošiču, zborovodji mladinskega pevskega zbora iz Kranja. aa »DESETI BRAT« NA ODRU SVOBODE BREZNICA V nedeljo je bila na Breznicl premiera Jurčičeve igre »Deseti brat«. Prireditev, ki jo je spremljalo tudi petje, je dobro uspela in številni gledalci so dali nastopajočim igralcem in režiserju Cirilu Jalnu vse priznanje. Razen njega so se še posebno lepo uveljavili Deseti brat — Franc Mulej z Vrbe, dalje Krjavelj — Maks Poga-čar in Lovro Kvas — Franc Justin; tudi ostali so dobro dopolnjevali celoto. Gledalci so bili presenečeni tudi nad zelo domiselno in funk- OBRAZI IN POJAVI PISMA OD VOJAKOV Saj je navadno čisto vseeno, kdaj, kje in kako sem služil vojsko. Zadostuje — v zvezi s pričujočim zapiskom — da povem, da sem jo služil zdaj, prav pred kratkim, da je torej ta zgodba, ki jo ponujam spoštovanemu bralcu v premislek, zgodba iz današnjih dni. Pa še to: bojim se, da je takih zgodb pri nas kljub vsemu še veliko, veliko preveč. Z vojaki moje enote sem se dobro razumel. Armija jih je vzgojila v dobre vojake in dobre fante. Kadar smo v odmorih med težkimi in napornimi vežbami ležali v borni travi med kamenjem in kadili — če smo imeli kaj — je ni bilo reči, o kateri se ne bi pogovorili. Zato se nisem začudil, ko je nekoga dne popoldne prišel k meni v četno pisarno — no, ali ni vseeno, kako mu je bilo ime? — najbo: Franc. Po predpisih je pozdravil in prosil za dovoljenje, da me nekaj vpraša. »Kaj bo?« sem ga vprašal. »Tole pismo,-« je dejal in mi pokazal pismo. »Če sem ga dobro napisal. Vi se bolj spoznate na te reči — povejte mi. če je dobro napisano.-« Prebral sem pismo, ki mi ga je ponudil. »Oče, vem da ste jo vi nagovorili. Dokler sem bil doma, je niste mogli ločiti od mene, čeprav Vam že od poroke nisem bil všeč. — Komunistu ne dam hčerke, pa če se ubijeta oba! ----- ste takrat rekli. Ampak s tem, da je ona zapustila moj dom in so vrnila k Vam, stvar ni končana. Vrnil se bom iz vojske in takrat bo spet prišla k meni, saj je moja žena. Samo toliko, da veste. S spoštovanjem . . .« »Ja,« sem rekel, »pa imata otroke?-« »Nimava. Zato je pa njenemu očetu toliko luže uspelo.-« »Veš kaj, jaz bi napisal še eno pismo. Tole bi odposlal, ampak napisal bi še eno.« Skupaj sva napisala pismo sekretarju osnovne organizacije Zveze, komunistov, v kateri je bil Prane, preden je odšel k vojakom. Tovariš sekretar! Po nasvetu mojega komandirja voda Ti pišem tole pismo. Gotovo veš, da se je moja žena vrnila k svojemu očetu, ki je že od nekdaj zelo nasprotoval moji poroki z njo. Zdaj je izkoristil priliko in jo pregovoril, da me je zapustila. Gotovo si vedel za to že prej, še preden je ona odšla zdoma — kajti v malem kraju se take stvari hitro razvedo — pa bi bila Tvoja dolžnost, da bi stopil k njej in se pogovoril z njo. Tudi zdaj še ni prepozno, zato Te prosim, obišči jo čimprej. Da se ne bo čutila popolnoma sama, saj jo je v glavnem strah pred očetom, pa osamelost pripravila do tega. Pa čimprej mi piši, saj veš, da me skrbi. S tovariškimi pozdravi.. .« »Tako,-« sem rekel, ko sva končala, »tudi to spada v poglavje, ki ga običajno imenujemo skrb za človeka.« Komaj je Franc odšel, je že prišel drugi. »Franc mi je povedal, da sta skupaj napisala, pa imam tudi jaz svoj problem, pa če bi. . .« Pokazal mi je pismo človeku, pri katerem je živel kot podnajemnik. »Čeprav sva se dogovorila, da ostane moje pohištvo v sobi, dokler se ne vrnem, in da ga bo uporabljal tisti, katerega boste za ta čas vzeli na stanovanj'-, ste vendar moje pohištvo odnesli na podstreho, da zdaj teče na njega in se bo pokvarilo. Če bi mi prijatelji ne pisali, sploh ne bi zvedel za to. Prosim Vas, spoštovani gospod, da pohištvo vsaj pokrijet" s kakšno plahto, da se mi ne bi popolnoma uni-čilo...-« »Dobro,« sem mu rekel, »samo tistega .spoštovanega gospoda' vrzi ven in namesto njega napi i ,tovariš'. Pa malo ostreje napiši — ne bo mu škodilo, temu tvojemu hišnemu lastniku. Jaz bi mu kar lepo zagrozil s tožbo, vljudno, ampak odločno!« Fant je tako tudi napisal. Ne mislim reči, da sem imel pogosto opraviti s takšnimi posli. —To je bil pravzparav edini primer te vrste. Ne prej, ne pozneje se nisem več ubadal s podobnimi problemi. Tudi ne pravim, da so ti ljudje, ki sem jih spo znal na tako nenavaden način (zagrizeni oče, neodločni in neaktivni sekretar, pa surovi hišni lastnik) tipični ljudje našega časa, značilni predstavniki naše družbe. Se zdaleč ne. Samo to sem hotel povedati, da se take reči godijo — pa naj bralec presodi, ali bi se smele še goditi ali ne. P. Struna cionalno sceno, ki so jo izdelali igralci sami. F. L. 100 VRST JEKLA Čudno se to sliši. Navadno poznamo le trdo ali mehkejše jeklo in se jezimo, če nam nož ne reže. Toda strokovnjaki ga ločijo in delijo na razne vrste. Vsaka vrsta je namenjena za določeno delo, stroje, orodje itd. Tako tudi na Jesenicah že izdelujejo nič manj kot 100 vrst različnih jekel, ki so določena za konstrukcije, orodja itd. Skupna zmogljivost jeseniške jeklarne je 300.000 ton surovega jekla letno in so tako za Zenico na drugem mestu v državi, pred Železarno v Ravnah, Štorah, Smederevem in Nikšiču. Sedanji bruto dohodek Železarne Jesenice že dosega 27 milijard dinarjev letno. Z boljšo organizacijo, rekontsrukcijami in ureditvijo prometa pa računajo, da bodo dosegli še znatno večji učinek in povečali proizvodnjo surovega jekla za novih 50.000 ton letno. PREPLESKANO IN SUHO V ENI URI Tovarna barv in lakov — »Co-lor« v Medvodah, ki je v zadnjih letih zelo povečala svojo proizvodnjo, bo v kratkem nudila odjemalcem novo, preizkušeno pre-mazno sredstvo, ki se posuši v eni, do največ v dveh urah. Gre za premazna sredstva, ki jih uporabljamo pri vozilih — avtobusih, traktorjih itd. Hkrati pripravljajo tudi posebno premazilo za loso-nitne plošče, ki je na našem trgu potrebno. Tudi po kvantiteti so lani dosegli rekord, in sicer s G500 tonami izdelkov. K. M. POZABLJENA ZANIMIVOST Kraška votlina pod Babjim zobom nad Bohinjo Belo je kaj malo znana. Kot pripovedujejo domačini, je to zanimivo jamo z lepimi kapniki obiskovalo včasih neprimerno več turistov kot danes. Vodili so jih posebni vodiči z Bohinjske Bi* le ali z Bleda. Med NOB je bila ta skrivnostna jama zatočišče številnim partizanom. Ob nekem napadu so jo Nemci precej poškodovali. — Da je zanimanje za to naravno posebnost danes toliko manjše kot nekdaj, je predvsem vzrok v tem, ker ljudje ki.itkomalo ne vedo zanjo. V zadnjem turističnem prospektu Bleda in okolice v tujih jezikih jo sicer v kralkih besedah omenjajo, vendar pa bi bilo potrebno storiti še kaj več, n. pr. urediti poti, markacije, zagotoviti vodiče -h- zaradi razsvetljave, ker je v jami temno in nevarno. -jb POTUJOČA KNJIŽNICA Potujoča knjižnica, ki Jo i«' kamniška Solidarnost, kupila in dala na razpolago čitateljem v MotnUcu, Belo dobro dela. Ljudje pridno posegajo po knjigah in so livale/.ni društvu, da jim je posredovalo najpomembnejta deti i/, dotnačz t n tuje lenjižev nosti. Društvo bo kupilo še dve knjižnici in ju poslalo na podeželje. OBISK DELEGACIJ V KRANJU Kranj, 24. aprila. — Danes dopoldne je prispela v Kranj dvočlanska delegacija Indonezije, ki je prisostvovala delu VIL Kongresa ZKJ v Ljubljani. Na ObLO, kjer jih je sprejel predsednik tov. Aci Puhar, so se gosti zanimali zlasti za komunalno ureditev pri nas in za sodelovanje državljanov v samoupravnih organih. Na Okrajni ljudski odbor je prišla tudi delegacija Egipta, ki je prav tako prisostvovala delu VIL Kongresa. Predsednik OLO Vinko Hafner jim je odgovarjal na številna vprašanja o naši družbeni ureditvi in gospodarskem razvoju pri nas. Zatem so gosti v spremstvu predsednika Hafnerja ogledali tovarno »Inteks« v Kranju. K. M. STANOVANJSKI PROBLEMI NA SEJI ObLO BLED V sredo zvečer je bila v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Bled 6. redna seja Občinskega ljudskega odbora. Najvažnejši problem, o katerem so razpravljali na skupni seji obeh zborov, je zidanje stanovanjskih hiš. Medtem ko je bilo lani razdeljeno vsem prosilcem za nekaj nad 30 milijonov dinarjev, se je letos vsota povečala skoraj na 70 milijonov. Nekatera gostinska in trgovska podjetja, kakor hotel Toplice, Park hotel, Jelovica, Špecerija Bled, Koloniale Bled in druga pa že dalj časa preurejajo svoje gostinske in trgovske lokale. Adaptacije bodo v mesecu maju v glavnem zaključene. Podjetja so zaprosila za kredite okrajni investicijski sklad. Nadalje je ObLO nekaterim podjetjem dodelil posojilo iz občinskega investicijskega sklada in se odločil za najetje posojila za dokončno ureditev zgornjega dela blejskega gradu in za vodovod na Poljanah. Za najnujnejša vzdrževalna dela pa je ObLO šolam Gorje, Ribno in Boh. Bela iz stanovanjskega sklada določil 4 in pol milijona dinarjev. -Jb V »MARMORJU« SO Z ANKETO IZBRALI DELEGATE ZA NOVI DELAVSKI SVET Dne 19. aprila je kolektiv podjetja »Marmor Hotavlje« izvolil 17-članski delavski svet. Volitve so bile dobro pripravljene. Kandidate so izbrali z anketo. Pri volitvah v DS lani je 9 članov kolektiva, ki jih je kolektiv z anketo izbral za kandidate, enostavno odklonilo delo v samoupravnih organih. Letos pa je odklonil sodelovanje samo 1 član kolektiva in še to z opravičljivim razlogom. Ker je podjetje šele v razvoju, čakajo novi DS in UO težke naloge, morda še težje kot v 1. 1957, ko je bila največja skrb za večjo storilnost dela in za uvajanje norm. Pri tem so bili doseženi nasproti 1. 1956 lepi uspehi. Da je DS znal bolje gospodariti, se da sklepati iz tega, ker je razmeroma majhni dobiček, to je nekaj manj kot 4 milijone, razdelil tako, da dobi podjetje v sklad za samestojno razpola panje 2 milijona, ostali znesek sa pa deli na plače in premije. Če bo novi DS nadaljeval začeto pot, lahko pričakujemo lope uspehe, celo še boljše kot lani, zlasti pri povećavanju proizvodnje, saj je še vedno dovolj skritih rezerv, ki jih bo potrebno upora! i ti. KMETIJSKE ZADRUGE BODO ODKUPOVALE KMETIJSKE PROIZVODE V zvezi s prizadevanji, da bi s« splošne trgovine čimprej lonle od kmetijskih zadrug, predvideva tudi družbeni plan radovljiško občine, da se bodo prodajalne kmetijskih zadrug Podnart, Radovljica, Begunje ta Brezje Izločile la si'~ stava kmetijskih zadrug in priključile obstoječim trgovskim pod' jetjem oziroma, da bodo delovalo kot samostojni« trgovsko organizacije. Odkup kmetijskih proizvodov bo potekal v celoli prek« kmetijskih zadrug in preko podjetij za liste pridelke, ki jih bodo proizvajalci prodajali neposredno podjet jem. Da bi bila postrežba čim boljša-predvideva družbeni plan, da morajo vsa trgovska podjetja Pr'" zadevati, da hi o iga niz i ral a prevoz hl.ioa na dom. I U> sedaj je le u1.pelo v sadoftni meri organizirati v občini le Trg. podjetju Lesce. kranj, 25. aprila 1958 Glas Gorenjske 3 S skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Sindikati naj ni se izdatnejše ukvarjali tudi s problemi socialnega zavarovanja Zgodovinska obletnica Ukinili naj bi privatno dentistlčno prakso — Predlog za ustanovitev srednje dentistične šole v Ljubljani — Cim več podje-jU naj bi samostojno Izplačevalo hranarino svojim delavcem — problem posebne prispevne stopnje naj obravnava tudi okrajni zbor proizvajalcev Ena izmed ugotovitev ponedeljkove skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je, da so imeli doslej zelo šibko Povezavo s sindikalnimi organizacijami. Zaradi tega tudi sindikalne organizacije socialnega zavarovanja niso obravnavale z zadostno resnostjo. Komisije pri sindikalnih svetih, ki bi morale •adzorovati uporabljanje sredstev socialnega zavarovanja, niso dovolj zaživele. Delavski sveti Podjetij so probleme socialnega ^varovanja obravnavah" le takrat, ko jim je bila predpisana Posebna stopnja prispevka za socialno zavarovanje. Odraz ta-tega stanja v podjetjih je vsekakor razprava na skupščini, v kateri so sodelovali v glavnem •Nravstveni delavci in so se zaradi tega vrteli v glavnem okrog dveh vprašanj: problemov zobozdravstva in zdravniških obiskov *a domu. Docela je treba pritrditi dr. Premruju, ki je se vprašal, zakaj *astopniki iz delovnih kolektivov ne spregovorijo o nesrečah Pri delu, higiensko tehnični zaščiti itd. in izgubi narodnega dohodka zaradi slabosti na teh pod-'očjih. Organi delavskega upravljanja in sindikalne organizacije vili so, da tega problema ne bo mogoče rešiti tako dolgo, dokler ne bo na razpolago dovolj zobodravstvenih delavcev (čeprav je v Kranju razen tega problem tudi v pomanjkanju prostorov, dokler ne bo dograjen Zdravstveni dom na Zlatem polju). Te težave v javni zdravstveni službi pa se stopnjujejo tudi zaradi tega, ker občinski sveti za zdravstvo še zavlačujejo z ukinitvijo dentistične prakse. Zaradi dela v privatnih ordinacijah ti zobozdravniki namreč nočejo delati nadur v zohnih ambulantah. Na Jesenicah n. pr. ta problem ni tako akuten, ker nobeden zobozdravnik nima privatne prakse. Zaradi tega je skupščina sprejela sklep, da predlaga merodajnim forumom, naj bi privatno dentistično prakso ukinili takoj, namesto da bi s tem ukrepom odlašali do konca leta. Zaradi pomanjkanja zobozdravstvenega kadra se je skupščina soglasno izrekla za takojšnjo ustanovitev srednje dentistične šole v Ljubljani, o čemer se je že večkrat razpravljalo na republiških forumih. Vendar zaradi oportunizma nekaterih stomatologov, ki so izražali svoje pomisleke proti strokovni bi morali resneje obravnavati na usposobljenosti absolventov sredini strani vprašanje trošenja sredstev za socialno zavarovanje, na drugi strani pa izgubo narodnega dohodka. Lansko leto se je nad 10 odstotkov zaposlenih delavcev v kranjskem okraju Ponesrečilo pri delu, zaradi česar je bilo izgubljenih okrog 80 tisoč delovnih dni; to pa pomeni nad 270 milijonov izgubljenega narodnega dohodka v enem letu. (Karakterističen je podatek, da je več kot polovico ponesrečencev mlajših od 30 let in da se je največ nesreč zgodilo ob ponedeljkih!). Ce k nesrečam prištejemo še bolezni, potem ugotovimo, da je lansko leto bilo izgubljenih nad 720 tisoč delovnih dni, kar pomeni poldrugo milijardo dinarjev izgubljenega narodnega dohodka, če računajo, da ustvari delavec na dan •amo 2000 dinarjev vrednosti. Resnejše analize o teh problemih bi podjetjem samo koristile. PROTI KAMPANJSKEMU SPREJEMANJU PACIENTOV Največji del razprave na skupščini je bil posvečen problemu *obodravstvene vslužbe. Ugoto- nje dentistične šole, ni prišlo do ustanovitve te šole. Ta pomislek pa nikakor ni utemeljen, predvsem ga pa demantirajo naše potrebe, saj je izključeno, da bi lahko čakali 30 let na izpopolnitev sedanje vrzeli s stomatologi. vedno vec obiskov NA domu Drugi problem, ki so mu diskutanti posvetili največ pozornosti, so obiski bolnikov na domu. V letu 1957 je , kljub obravnavi na lanskoletni skupščini, število obiskov na domu naraslo skoraj za eno tretjino v primerjavi z letom 1958. Največ obiskov je bilo opravljenih na območju zdravstvenega doma Tržič, kjer so pri 10.890 prebivalcih zdravniki opravili 12.422 obiskov na domu. To pomeni, da je vsak prebivalec bil več kot enkrat obiskan na domu. Tako visoko število obiskov vsekakor ni realno, čeprav se obiski na domu na drugi strani dajo opravičiti s tem, da se zmanjša število bolnikov v bolnicah. Držati se je treba načela, da so prvi obiski vsekakor potrebni, pri nadaljnjih obiskih pa vsekakor ne bi smelo več priti do primerov, da bolnika z navadno drisko zdravnik obišče sedemkrat na domu. Cesto zdravnik obišče bolnika na domu samo zato, da mu prepiše recept, ki ga je bolnik že dobil pri specialistu. Glede preventivne službe so poudarili, da zdravniki niso obiskali podjetij, za katere so bili zadolženi. Tako je bilo od skupno 3 milijonov preventivnega sklada izkoriščenih le nekaj nad 200.00 dinarjev. delavec potrebuje hranarino Čimprej Govorili so tudi o izplačevanju hranarin delavcem. Sedaj morajo delavci zaradi zamotanega in dolgega postopka čakati na hranarino celo po 2 ali 3 mesece. Zato so že pred lanskim letom z devetimi podjetji sklenili pogodbe, da so podjetja delavcem izplačevala hranarino takij. Lansko leto je Zavod pozval še ostala podjetja z več kot 50 zaposlenimi delavci, naj bi prevzela izplačevanje hranarine. Na ta poziv pa se je odzvalo samo 5 podjetij v celem okraju. Tako izplačuje hranarino od 73 podjetij z več kot 50 zaposlenimi delavci le 14 podjetij. Brez dvoma bi v interesu svojih delavcev podjetja morala prevzeti izplačevanje hranarine, ker to za posamezno podjetje ne predstavlja velikih težav, delavec pa le pride pravočasno do svoijh prejemkov. koristno razdeljenih 23 milijonov Lansko leto je Zavod za socialno zavarovanje ustvaril 46 milijonov dobička. Polovico tega mora Zavod odvesti v rezervni sklad, polovico, t. j. 23 milijonov pa so na današnji skupščini razdelili takole: za gradnjo zobnega paviljona na Bledu 4 milijone, za adaptacijo prostorov Zdravstvenega doma v Cerkljah ki je sedaj v privatni ordinaciji) 500.000, za dograditev novega zdravstvenega doma v Bohinju 9 milijonov, za dograditev novega zdravstvenega doma v Gorenji vasi (ki je prav tako v privatni ordinaciji) 3,5 milijona, za ureditev prostorov za zdravstveni dom v Zadružnem domu v Zireh 4 milijone, in za začetek gradnje zdravstvenega doma v 2eleznikih 2 milijona dinarjev. Tako bodo s tem presežkom in dodatnimi sredstvi občinskih ljudskih odborov letos urejeni zdravstveni objekti v petih občinah z izjemo Železnikov, kjer hodnje leto pa naj bi prišli na vrsto s svojim zdravstvenim domom Jeseničani, Kranjska porodnišnica, tržiški zdravstveni dom, Kranjska gora itd. Pretežna sredstva so bila ustvarjena zaradi posebne prispevne stopnje, ki jo je zavod predpisal gospodarskim organizacijam, katerih bolniški stalež je bil nad povprečjem okraja. Proti koncu leta, ko je bilo gotovo, da sredstev ne bo zmanjkalo, je Zavod posebno prispevno stopnjo znižal na minimum, ki ga predpisuje Uredba o fi-nansiranju socialnega zavarovanja. Brez dvoma pa je uvedba posebnega prispevka oziroma ustvarjenega presežka pripomogla k temu, da bo letos v petih občinah rešen problem zdravstvenih objektov. Zato naj bi se na okrajnem zboru proizvajalcev dogovorili, ali naj zavod obdrži minimalno stopnjo posebnega prispevka ali pa naj to stopnjo zviša, s tem da bi eventualni tako ustvarjeni presežek prihodnje leto zopet lahko uporabili za dograditev prepotreb- nih zdravstvenih objektov v okraju. —iv V NEDELJO, 27. APRILA, BO SLOVENSKI NAROD PRAZNOVAL POMEMBNO ZGODOVINSKO OBLETNICO. NA TA DAN PRED 17. LETI JE BILA NAMREČ V LJUBLJANI USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA, KI JE POD VODSTVOM PARTIJE POPELJALA SLOVENSKI NAROD V SKUPNI NARODNOOSVOBODILNI BORBI JUGOSLOVANSKIH NARODOV DO SVOBODE. Na sliki: VIDMARJEVA VILA POD ROŽNIKOM V LJUBLJANI, KJER JE BIL 27. APRILA 1941. LETA USTANOVNI SESTANEK OF. Tri vprašanja s posvetovanja mladih zadružnikov Slučajnemu udeležencu nedeljskega posvetovanja mladih zadružnikov kranjskega okraja ostanejo za razmišljanje posebno tri vprašanja: sprejemanje kmečke mladine v Zvezo komunistov, premajhno oslanjanje na lastne sile in predlog reorganizacije Kmetijske šole v Poljčah. NE .BODIMO NEZAUPLJIVI DO MLADINE Kmečka mladina se danes že krepko vključuje v družbeni razvoj. Najdemo jo v občinskih ljudskih odborih, upravnih odborih kmetijskih zadrug, svoja napredna stremljenja uveljavlja v delu aktivov mladih zadružnikov itd. Nihče ne more oporekati tega hotenja mladine za napredkom in želje po čimuspešnejšem vraščanju v naš družbeni razvoj. Zal se zdi, da vaške organizacije Zveze komunistov teh pozitivnih stremljenj kmečke mladine ne vidijo, kajti pri sprejemanju kmečke mladine v vrste ZK kažejo tolikšno okorelost in ozkosrčnost, da se upravičeno vprašujemo, kdo naj, če ne vaški komunisti sami, skrbi za pomladitev njihovih vrst. Sedaj so sicer že zelo redki primeri, da bi v zvezi s sprejemom v Zvezo komunistov omenjali udeležbo v NOB, vendar bi se pa razen tega morali bodo gradnjo šele pričeli. Pri-otresti tudi mišljenja, da lahko v ZK sprejmemo le mladinca, ki ima do kraja razčiščene ideološkopoli-tične pojme o družbenem razvoju in tako dalje. Vedeti je treba, da kmečki fant ali dekle največkrat živi v okolju, ki mu ne daje naprednih pogledov na svet in družbeni razvoj, ki zaradi takšnih okoliščin tudi ni mogoče mogel do kraja priti na čisto z religioznimi pojmi itd., toda v bistvu so to zdravi ljudje, zavedni državljani in člani SZDL, ki zastopajo pozitivna stališča v upravnih odborih zadrug, v občinskem ljudskem odboru itd. — Važna je torej ta osnovna pozitivna usmerjenost, ki jo pa mora nadalje razvijati in plemenititi prav vaška organizacija sama. Statut Zveze komunistov poudarja kot eno osnovnih načel vzgoje članov. Ce bi pa v ZK sprejemali že zgrajene marksiste, bi bila ta vzgoja nepotrebna, oziroma bi bila omejena predvsem na tekoče spremljanje družbenega razvoja. Treba je torej več optimizma in načrtnosti v delu z mladino. Seznaniti jo je potrebno s statutom in programom ZK ter se prepričati, če je mladina voljna boriti se za uresničevanje tega programa. Ce na to vprašanje lahko odgovorimo pozitivno, potem ne bi smeli imeti drugih pomislekov proti sprejemu ODMEV Z ZBOROV VOLIVCEV V KRANJSKI OBČINI Ali je podražitev vode upravičena? Pred kratkim je uredništvo dobilo pismo, v katerem eden od naročnikov piše naslednje: Bil sem na zboru volivcev in *e s tem v zvezi namenil, da vam nekaj napišem ... Gre za Podražitev vode. Predlog je, da se od 32 din na osebo podraži na 83 din, in sicer 25 din za gospodinjstvo, 22 din za stranišče 'n, kar je najbolj oderuško, 3i5 din na kopalnico ... Veliko ljudi Vse člane Kluba Rospodarstve- eikov obveščamo, de bo v ponedeljek, dne 28. aprila 1958 ob ,6- uri popoldne v klubskih prostorih Trgovinske zbornice Kranj. Prešernova ulica 10/i.. predavanje: problematika zaščite industrijski: svojini: Predaval bo nar. profesor MflMjamlM uprava ■tretirani dr. Slojan Tret-pravne fakultete nni ver/.e. Kluba k <-im vabi vse zain-večji udeležbi. Uprava Kluba je izjavilo, da so si nameravali urediti kopalnico, sedaj so se pa premislili, ker bi to že bil pravi luksus. Trezno premislimo vso stvar. Vsak človek se vsaj enkrat na teden pošteno umije. Pomagajo si na razne načine: nekateri v čebrih, drugi v škafih in raznih lesenih banjah, če pa je pri hiši kopalnica, pa se človek bolj »komot« umije . .. Toda važno pri vsem tem je, da vodo vsi rabijo in zakaj bi bil potem" tisti, ki se malo bolj sodobno umiva, zato obdavčen . . . Oprostite mi, da vas nadlegujem s takimi stvarmi. Zdi se mi, da je dolžnost časopisa, da to uredi... Vse sile za zdravje in napredek U Strinjamo se I tovarišem, ki nam je poslal to pismo in na koncu pisma zapisal: »Vse sile za zdravje in napredek!«. To je mi. I pred očmi tudi Občinski ljudski odbor Kranj, ko je razpravljal O preskrbi prebivalstva z vodo. Pri tem pa je ljudski od bor Ugotovili da BO vodovodni objekti v kranjski občini na eni strani premajhni, da bi za d ovo ljili potrebe vseh prebivalcev, na drugi strani pa že lako iztroši i da je nevarnost, da bi kmalu ostali brez vode, če se ne b; takoj lotili obnovitve vodovodov. Vedeti je treba t da dobiva v občini pitno vodo iz vodovodov le 2b\000 prebivalcev, medtem ko se 14.000 prebivalcev mora zadovoljiti s kapnicami, vodnjaki, potoki in rekami. V občini je tudi 30 lokalmh vodovodov, iz katerih se oskrbuje z vodo 5.700 prebivalcev, toda samo 15 % od teh uživa iz vodovodov zdravo vodo, ker so ti vodovodi zastareli in že izrabljeni. Potrebno je torej nekaj ukreniti in ljudem zagotoviti zadosti in predvsem zdravo vodo. V ta namen je Občinski ljudski odbro Kranj sestavil program vodovodnih gradenj, po katerem naj bi obnovili sedanji Oglejmo si cene za vodo: Vrsta potrošnika 1. Za široko potrošnjo (m3 vode) 2. Za večjo obrt 3. Za industrijo 4. Cena za pavšaliste: a) brez uporabe kopalnice in stranišča (na osebo na Bieeec) b) souporaba stranišča c) souporaba stranišča in kopaln d) za veliko živino (na glavo) ' e) za malo živino »Cemšenik« 35 milijonov (z upoštevanjem vrednosti izkopanega materiala), za vodovod »Nova vas« 65 milijonov. Za razširitev vodovodnega omrežja proti Medvodam in proti Tržiču ter za ureditev nekaterih lokalnih vodovodov pa bi potrebovali še nadaljnjih 100 milijonov. Gre torej za nujno investicijo v višini 200 milijonov, ki jo je treba vložiti v najkrajšem času. Računajo, da bi se to dalo urediti »že-K v petih letih. Toda, od kod dobiti sredstva? Razumljivo je, da je treba na prvem mestu upoštevati vodarino. Najvišja je torej cena pri pav-šalLstih za souporabo stranišča in kopalnice, ki pa ne znaša 83 dinarjev na osebo, kot je bilo go- dosedanja cena 10 din. 50 din 80 din 10 din 18 din 32 din 12 din 6 din nova cena 10 din 50 din 160 din 26 din 47 din 63 din 31 din 16 din vodovod, zagotovili zadosti novih virov vodo, in razširili vodovod le na tista območja, kjer ga sedaj še nimajo. Za prvo faze, to Je za sanacijo vodovoda in zago-trvitev novih virov bi potrebo* vali najmanj 100 milijonov dinarjev, in sicer za vodovod vora na zborih volivcev, ampak 63 dinarjev. Vprašamo se, ali je to zares tako visoka cena, da bi to za potrošnika predstavljalo luksus? Gotovo da ni. Tisti, ki nima svoje kopalnice in ki si tudi no more pomagati s čebrom aH škafom, se mora najmanj en- krat na teden okopati v javnem kopališču. Tu mora plačati za parno kopel 40 dinarjev, za prsno kopel pa 30 dinarjev. Ce se torej okoplje samo enkrat na teden, znese "to na mesec 160, oz. 120 dinarjev na osebo. Upoštevajmo, da je to samo strošek za kopanje, ne pa za uporabo vode za ostale potrebe, ki jo mora tak potrošnik še posebej plačati. Pavšalista (ki so se ob povišanju vodarine najbolj razburjali) pa stane celotna potrošnja vode na mosec za gospodinjstvo, stranišče in kopalnico (ne glede na to, kolikokrat na mesec se okoplje) samo 63 dinarjev. Za štiričlansko družino znese to 250 dinarjev (oziroma en liter vina manj na mesec). Menimo, da se prav potrošniki, ki plačujejo vodarino pavšalno na mesec, ne bi smeli toliko razburjati, ker je praksa pokazala, da prav ti potrošniki trosijo mnogo več vode kakor pa tisti, ki imajo vodomer. Nekemu potrošniku, ki je plačeval mesečni pavšal za vodo 3.000 dinarjev, so montirali vodomer: prihodnji mosec je pokazal, da je potrošil vode za 5.000 dinarjev. To kaže, da je bil vajen tako visoke potrošnje in je vsak mesec prihranil 2.000 dinarjev. V uvodu omenjeni naročnik se v pismu vprašuje, zakaj je voda tako visoko v>obdavčena«. Menimo, da tu res ni umestno govoriti o obdavčenju vode, saj voda nič ne stane in bi jo pravzaprav lahko dobivali zastonj. Stanejo le vodovodni objekti, njihova uporaba in nadomestitev pa se izraža v ceni vode, ne pa v davku na vodo. -iv kmečke mladine v Zvezo komunistov. Najvažnejši del vzgoje pa bo morala organizacija opraviti vsekakor po sprejemu teh mlađih ljudi v svoje vrste. Upajmo, da bo konec leta že več kot pa samo 30 kmečkih mladincev včlanjenih v Zvezo komunistov. VEC ZAUPANJA VASE! Udeleženci posvetovanja so govorili o raznih lokalnih problemih kot n. pr. vodovodih, škropljenju sadnega drevja itd. Ti problemi so se jim zdeli nerešljivi oziroma so iskali njihovo rešitev izven svojega kraja, v okraju, republiki. Iz tega se vidi, da se je celo na mladino preneslo mišljenje, da je treba za vsako stvar iskati rešitev od zunaj, namesto da bi za rešitev takih vprašanj angažirali lastne sile. Ko postavljajo zahtevo, da jim mora to ali ono stvar urediti občina oziroma okraj, se ne zavedajo, da so del te občine oni sami, da je to njihov krajevni odbor, njihova kmetijska zadruga in podobno. Danes je sistem socialistične demokracije dosegel že tako visoko razvojno stopnjo, da ni več nobenega vprašanja, ki ga ne bi mogli na ta ali drug način rešiti, na zboru volivcev, v okviru krajevnega odbora, kmetijske zadruge itd. Ce hoče n. pr. kmet sam škropiti drevje, kadar bi se mu zahotelo, to ni okrajni problem, ampak se da brez vsakih težav rešiti v okviru zadruge. Pri postavljanju določenih problemov pred skupnost se je torej potrebno čutiti kot del te skupnosti in za rešitev teh problemov računati najprej na lastne sile. VPRAŠAJMO KMETE, KAJ MISLIJO V zvezi s strokovnim izobraževanjem so govorili tudi o stanju na Kmetijski šoli v Poljčah. Ta šola je namreč zasedena le polovico toliko kot je njena kapaciteta. Na zadružni zvezi poudarjajo, da v šoli ni več kmečkih fantov zaradi tega, ker jih hočejo imeti starši doma za delo čez poletje. Zaradi tega predlagajo, naj bi učni program, ki traja sedaj nepretrgoma eno leto, razdelili na dva zimska dela. Tako bi kmečki fantje lahko čez zimo obiskovali šolo, poleti pa bi delali na domači kmetiji. Proti temu predlogu pa je načelen pedagoški pomislek, namreč prekinitev pouka za daljšo dobo, na drugi strani pa tudi praktičen gospodarski pomislek, ker bi gojenci zapustili šolo prav takrat, ko bi se v njej učili praktičnega poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in tako dalje. Tako bi na eni strani dobivali napreden teoretičen pouk iz kmetijstva, na drugi strani pa bi se v praktičnem delu doma še vedno držali zastarelih navad. Pred razdelitvijo pouka na dve leti bi vsekakor morali poiskati vse možn£. druge načine, da bi dobili v šolo zadosti kmečke mladine. Zelo koristno bi bilo o tem z anketo vprašati kmete same. Ne verjamemo namreč, da bi z dobro voljo ne mogli napolniti šole v Poljčah. -iv 4 Glas Gorenjske KRANJ, 25. APRILA 195$ ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: preklic 20 dinarjev, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Za novo delavnico v Sk. Leki na Trati poleg kolodvora .potrebujemo 3 kvalificirane kleparje. Nastop dela v maju. Javiti se pismeno ali osebno upravi podjetja za toplotne izolacije »Ter-mika« Ljubljana, Titova 22. 689 Poštenega najdite'ja, ki je 17. aprila našel otroški plašč rjave barve v okolici Jenkove ulice naprošam, naj ga proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 681 Izgubljena je bila rumena svilena ruta v nedeljo, 20. aprila 1958 od Tenetiš do Goric. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne v trgovino »Merkur« Kranj. 685 Prodam čebelnjak z dvema Znidaršičevima panjema. Lotrič Cilka, Zg. Besnica 37. 68S Ugodno prodam motorno kolo »Saks« 98 ccm ali zamenjam za les oziroma zidno opeko. Erzar Janez, mizar, Zg. Brniki 4. 087 Prodam majhno posestvo v Olševku. Fonudbe oddati na oglasni oddelke. 683 Prodam psa, črnega volčjaka, 8 mesecev starega, odličnega čuvaja. Struževo 25. 689 Prodam poceni dve omari, ogledalo, kredenco, mizo, stole in zaboj premoga. Naslov v oglasnem oddelku. 700 Zamenjam lepo plemenko za pitanco. Jenko Janez, Sp. Brniki 52, Cerklje. 701 Zamenjam debel stoječ oreh za kuhinjsko kredenco — Posavc St. 12. 702 Ktspim vseljivo enodružinsko hišico. Plačam takoj. Mohor Janez, Polica 6 pri Naklem. 703 Hišico z vrtom na Gorenjskem, takoj vseljivo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 704 Kupim do 2 m3 borovih suhih desk 30 mm. — Ažman Karol, mizar, Kranj, Savska 6. 705 Kupim malega konja »Ponija« — Andrej Koželj, Primskovo 76, Kranj. 706 Nudim hran« in stanovanje fantu ali dekletu za pomoč na mali kmetiji. Voglje 88, p. Šenčur. 707 Freklicujem št. bloka 36583, izdan v Komisijski trgovini v Kranju z dne 4. februarja 1958. — Janez Kremžar. 708 Na prirodoslovno - matematični fakulteti je diplomiral Franci Cimerman. Čestita mu KAD. 709 Sprejmemo več poverjenikov in poslovnih agentov za pridobivanje naročnikov za revijo in za nabiranje oglasov v podjetjih. Ponudbe pošljite na Oglasni oddelek pod šifro: »Založniško podjetje v Sloveniji«. 710 Trgovina »Koloniale« Kranj, Prešernova št. 1 sprejme v službo trgovsko pomočnico špecerijske stroke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 711 Opozarjam osebe, ki mislijo kaj kupiti od Mihelčič Marije, Primskovo 124, da tega ne storijo in da nisem plačnik dolgov, ki bi jih morebiti napravila moja žena. — Mihelčič Alojz, Primskovo št. 124. 712 Prodam dobro ohranjen otroški športni voziček. Justin Anica, Ko-krica št. 140. 713 Izgubil sem dežni plašč od Sr. Bele do Sp. Bele pri Preddvoru. — Najditelja naprošam, naj ga proti nagradi vrne — Francu Košir, Tr-stenik 25, Golnik. 714 Prodam namizni štedilnik (rje prost) in pomivalne posode, Cirče št. 77, Kranj. 715 Prodam »Vesko«. Naslov v ogl. oddelku. 716 Ugodno prodam ročni voziček. — Struževo 37. 717 Prodam njivo 2000 kv. metrov, Mlaka 28. 718 Nudim hrano in stanovanje dekletu ali moškemu, ki bi pomagala na kmetiji. Naslov v ogl. oddelku. 719 Elektroinštalaterja in vajenca sprejmem takoj. Porenta Milan, »Elektroinštalacija«, Stražišče 25 (pri Ribiču), Kranj. 720 Na tehnični fakulteti je z odličnim uspehom diplomiral za strojnega inženirja BOJAN BEDENK. — Čestita KAD. film »ZVEZDA INDIJE«. 27. 4. ob 15., 17. in 19. uri ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN«, »TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 26. aprila ob 20. uri angl. barvni film »ZVEZDA INDIJE«. 27. aprila ob 15., 17. in 19. uri premiera franc. barv. filma »POT V RAJ«. NAKLO: 26. aprila ob 20. uri premiera jugoslovanskega filma »VRNIL SE BOM«. 27. 4. ob 16. in 19. uri angl. barvni film »ZVEZDA INDIJE«. RADOVLJICA: 25. do 27. aprila ameriški barvni cinemascope film »SEDEČI BIK«. Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. LJUBNO: 26. in 27. aprila amer. film »IZGNANCI IZ POKER FLAJTA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, SKOFJA LOKA: od 25. do 27. aprila amer. barv. film »POKLICI ,M' ZARADI UMORA«. BLED: 25. do 28. aprila češki barvni filjm »DOBRI VOJAK SVEJK«. V petek, soboto in ponedeljek ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja. »KRVAVC«, CERKLJE« 26. in 27. aprila amer. barv. film »NA APASKI MEJI«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. kisle repe in kislega zelja 20 din, špinača, regrat, radič, motovileč po 20 din merica, česen 10 din komad, peteršilj 10 do 15 din šopek, smetana 15 din zajemalka, sirček 12 din kom., por 10 do 20 din kom., čebulček 300 din liter. OBVESTILO Obveščamo vse bivše borce Škofjeloškega odreda, da bo dne l.maja ob 10. uri dopoldne odkritje spominske plošče v Topo-ljah, na kraju smrti komandanta odreda Antona Vrhunca — Blaža Ostrovrharja. Zbirališče je v Selcih ob 8. uri zjutraj. Vabljeni tudi ostali! Vabi odbor ZB NOV Selca PRODAMO 1. Dva bobnasta sušilna stroja 2. Dva široka fularda 3. Dva ozka fularda 4. En okrogli egalizirni stroj 5. En merilno-dublirni stroj 6. En predgrevač vode (ekonomajzer) 7. En križno-navijalni stroj Cena po dogovoru. Ogled strojev je možen vsak delavnik od 6. do 14. ure. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ►STORŽIC«, KRANJ: 26. aprila amer. barv. cinemascope film s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«. 27. aprila ob 10. uri amer. barv. film »TO JE LJUBEZEN«, ob 14. uri angl. barv. film »ZVEZDA INDIJE«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemascope film s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«. 28. aprila ob 16., 18. in 20. uri franc. barv. film »POT V RAJ«. SVOBODA«, STRAŽlSCE: 26. aprila ob 18. uri angl. barvni PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 26. aprila ob 20. uri: »VZROK«. Drama v petih slikah. Uprizoritev študentov Dijaškega doma Kranj — Izven. Nedelja, 27. aprila ob 16. uri: F. Goodrich-A. Hackett: »DNEVNIK ANE FRANK«. V počastitev obletnice ustanovitve OF -Gostuje DPD »Svoboda« iz Stražišča. Izven in za podeželje. Ker smo za leto 1958 že izčrpali vsa sredstva za podpore, pomoči in oglase, ne bomo mogli reševati nobenih prošenj in ne bomo nanje odgovarjali IBI-K ran j s V KRANJU V ponedeljek smo na kranjskem živilskem trgu zabeležili naslednje cene: fižol 50 do 65, ajdova moka 70 do 80, koruzni zdrob 40, ješprenj 60 do 80, kaša 70 do 80, krma za kokoši 35 do 40, koruzna moka 40, koruza 35 do 40, proso 35, oves 30, semenski grah 200, šalotka 40 do 50, čebulček 150 do 300, orehi 90 dinarjev liter; korenček 40 do 60, navadno korenje 15 do 20, sir-skuta 90 do 100, surovo maslo 460 do 40, zelje v glavah 35, redkev 20 do 500, kisla repa 25 do 28, kislo zelje 30, čebula 50 do 60, semenski krompir kiflčar 30 do 40, krompir 10 do 13, pesa 30 do 40, mleta paprika 500 din kg; mleko 30, smetana 200 din liter, jajca 14 do 16 dinarjev komad, kokoši 350 do 450 din kos, zajci 100 do 800 din kos, špinača, motovileč in radič 20 do 25, solata berivka 25 din merica; česen 5 do 10 din kom., por 5 do 10 din kom., koleraba 5 do 30 din komad, peteršilj 10 do 15 dinarjev šopek. V SKOFJI LOKI Na živilskem trgu v Skofji Loki smo v sredo zabeležili naslednje cene: krompir 9 do 10, čebula 50 do 60, pesa 30 do 40, korenček 40 do 45, rumena koleraba 15, jabolka 100 din kg; jajca 15 din kom, zelje 10 do 20 din glava, merica V KRANJU Rodile so: Marija Česen, delavka — deklico; Rozalija Ignaščenko, gumarka — deklico; Jožica Bene-dičič, delavka — dečka; Stanislava Bučan, predilka — deklico; Slavica Jelovčan, gospodinja — dečka; Rozalija Metelko, trg. pom. — deklico; Marija Duh, delavka — deklico; Frančiška Štaiec, gospodinja — dečka; Jožefa Urbanec, gospodinja — deklico; Cecilija Rekar, gostilničarka — dečka; Anica Zad-nikar, delavka — deklico; Milan Peternelj, gospodinja — dečka; Štefanija Pucelj, tov. delavka — deklico; Marija Triller, gospodinja — deklico; Tončka Kristanec, ser-virka — deklico,- Ida Šegula, gospodinja — dečka; Jožica Jeraša, delavka — deklico; Matilda Rant, gosp. pom. — dečka. Poročili so se: Franc Sušteršič, strugar in Marija Vrbinc, šivilja; Franc Zupan, gradbeni tehnik in Ana Morozov, računovodja; Janez Kodrič, tesar in Marija Vogrin, skl. delavka; Nikola Sladic, krojač in Marija Marentič, delavka; Silvester Vindiš, zidar in Ana Kotnik, gumarka; Franc Ropret, strugar in Marija Golob, trg. pomočnik; Janez Ambrožič, nameščenec in Olg« Dobnikar, strugarka; Stanislav Gra-šič, ind. tehnik in Edita Uršič, adm. nameščenka. NA JESENICAH Rodile so: Marija Grošelj, gospodinja — deklico; Danijela Hu-mar, gospodinja — deklico; Fraa-čiška Ambrožič, kretničarka — deklico; Marija Jerončič, delavka — deklico; Olga Dolžan, gospodinja — dečka; Zofija Knaflič, gospodinja — dečka; Ivanka Blažič, poljska delavka — deklico; Cecilija Koselj, gospodinja — dečka; Ivanka Košir, gospodinja — deklico; Darinka Sušteršič, predmetna učiteljica — dečka; Ivica Dremelj, uslužbenka — dečka; Marija Kos, knjigovodkinja — dečka. Cilka Kej žar, delavka — dečka; Marija Zima, gospodinja — deklico; deklico; Cilka Brejc, gospodinja Frančiška Hudolin, gospodinja — — deklico; Rafka LoviČ, gospodinja — deklico; Štefanija Prin-čič, gospodinja — deklico; Zvonka Terseglav, delavka — dečka: Marija Pervanja, gospodinja — deklico; Cecilija Kunšič — dečka; Marija Cuznar, uslužbenka — dečka; Slavka Palčič, gospodinja — dečka; Frančiška Kovač, kuh. pomočnica — dečka; Marija Papler, kmetijski tehnik — dečka; Zora Gojan, tov. delavka — deklico; Anica Kenda, kmetijski tehnik — dečka; Angela Antič, učiteljica — deklico, Sil-vija Murne, kroj. pomočnica — deklico; Majda- Marija Dolenc, kuh. pomočnica — deklico; Neda Intihar, uslužbenka — dečka; Stanka Podoreh, gospodinja — deklico; Frančiška Lapajne, kuh. pomočnica — deklico. Poročili so se: Ignac Kramar, zidar in Ana Spehonja, kuharica; Alojz Rajnar, pleskar ia Cecilija Klemene, bol. strežnica. Franc Brajer, tov. delavec in Ema Corne, tovar-uiška delavka; Rajko Kuri, zidar ln Gabrijela Koprlvnik, gospodinja; Alojzij Lah, tov. delavec in Marija Lukan, gosp. pom.i Anton Horvat, tov. delavec ia Genovefa Eberlinc, instrumentarka. SKUPŠČINA ALPSKEGA LETALSKEGA CENTRA V LESCAH V nedeljo, 20. aprila, se je zbralo nad 80 delegatov na VI. redni skupščini Alpskega letalskega centra v Lescah. Iz poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik, tov. Pavle Tolar, je bilo razvidno, da je v preteklem letu najbolj napredoval aeroklub »Stane Žagar« v Kranju. Dobro pa so se izkazali tudi letalci z Bleda. Ti uspehi, ki so jih dosegli mladi letalci omenjenih klubov, so se zlasti pokazali na III. Gorenjskem letalskem zletu, ki je bil glavna prireditev ALC v preteklem letu. Zelo dobro je bil pripravljen tudi letalskik miting, na katerem so sodelovali poleg gorenjskih letalcev tudi gostje iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja in Zagreba ter vojno letalstvo iz Pule s svojimi reaktivnimi letali. Pri ALC v Lescah pa je uspešno opravila nalogo tudi letalska šola. Z jadralnimi letali je bilo izvršenih 2000 poletov, B znak je doseglo 9 učencev, C znak 3 učenci in srebrni C 3 učenci. Padalci so napravili preko 300 skokov, pri katerih se je naučilo skakati s padalom 50 učencev. Razen z jadralnimi letali razpolaga Alpski letalski center v Lescah tudi s 4 motornimi letali in to: KB-6 Matajur, UT-2, PO-2 in Česana 180, izvršenih pa je bilo 1216 poletov. 2. M. VELIK USPEH SMUČARJEV GORENJSKE PODZVEZE V AVSTRIJI Dne 20. aprila letos je bilo smučarsko tekmovanje na Košuti in to v veleslalomu. Poleg preko 100 avstrijskih tekmovalcev je nastopilo tudi 6 tekmovalcev z Gorenjske in 6 tekmovalcev iz Maribora, članov kluba Branik. Organizator tekmovanja je bil smučarski klub Celovec. Proga je bila dolga 1700 m, višinske razlike je bilo 380 m in je imela 26 vratic. Proga je bila tehnično zelo hitra na nekaterih mestih. Tekmovanje je bilo razdeljeno v več grup. Pri ženskah je zmagala Slavica Zupančič. Pri starejših mladincih je bil Tomaž Jamnik drugi, takoj za MuM-schnabelom, Avstrija, ki je imel Umrli so: Anton Svab, osebni upokojenec; Marija Anzelc rojena Klinar, gospodinja; Mina Noč rojena Noč, gospodinja; Jože Kumar, tov. delavec. Rudolf Resman, kmet; Alojzija Mencinger roj. Rabič, gospodinja; Katarina Matic roj. Mali, gospodinja. »AVTOPROMET« KRANJ VOZNI RED KRANJ—SENCUR— CERKLJE— LJUBLJ ANA Vozi ob nedeljah km 8.50 10.00 Odhod KRANJ Prihod! 10.55 7.02 18.12 SENCUR 10.43 7.10 10.20 TRATA 10.35 7.15 10.25 17.30 CERKLJE 10.30 20.40 7.20 17.37 ZG. BRNIKI 10.25 20.33 7.25 17.43 SP. BRNIKI 10.20 20.27 7.30 17.45 LAHOVCB 10.15 20.25 17.48 KLANEC 20.22 17.53 SP. POTOK 20.17 17.55 KOMENDA 20.15 18.02 MOSTE 20.08 18.12 VODICE 19.58 18.20 REPNJE 19.50 18.23 SKARUCNA 19.47 18.33 ŠMARTNO 19.37 18.35 TACEN 19.35 18.40 ST. VID 19.30 Prihod 18.50 LJUBLJANA Odhod 19.20 tudi najboljši čas dneva. Pri članih je zmagal Luzner, drugo rne-sto je zasedel Franc Primožič, četrto pa Peter Križaj, oba i* Tržiča. Pri starejših članih je zasedel prvo mesto Janez Štefe iz Tržiča. V moštvenem tekmovanju je moštvo Tržiča zasedlo drugo mesto od 14 sodelujoči* moštev in še to samo 1 sekundo za prvim. Mariborčani pa *• zasedli slabše mesto. Posebno Slavica Zupančič i» Tomaž Jamnik, oba iz Kranja« sta dobro vozila. Presenetil r.a* je pa tudi tov. Franc PrimožiA ki je s slabšo startno števili* zasedel drugo meslo in je bil boljši od državnega prvaka T slalomu Petra Križaja. Po končanem tekmovanju j* bila razglasitev rezultatov in pre^ daja nagrad. Nato pa so bil* člani Gorenjske podzveze — tekmovalci povabljeni na kosilo k predsedniku celovške občine. J. S. Mali rokomet ODRED : MLADOST 29:18 V nedeljo sta se pomerili ekip* kranjske Mladosti in domaćeg« Odreda v prvenstveni tekmi. Tekma se je končala z zmago Odred* 29:18. Kakor kaže izid tekme, s« je Mladost, ki je še začetnica, r» tiniranemu nasprotniku dokaj dobro upirala. Pri gostih je bil najboljši Djordjevič z 8 goli, doći* se je pri domačih odlikoval večkratni državni reprezentant Papa** Aco PARTIZAN (Črnomelj) : MLADOS* 8:5 (2:4) V prvenstveni tekmi slovensM lige v malem rokometu so v nedeljo rokometašice iz Stražišča n»* stopile v Črnomlju. Lani so z isti* moštvom izgubile z 0:5, tokrat P* so ves prvi polčas vodile in ■ šele pred koncem tekme popustil«- OPREMLJENO SOBO r.a. dva samska trgovska pomočnika potrebujemo s 1. majem 1958 PLACA PO DOGOVORU Ponudbe javiti tako) upravi .MERKUR" KRANJ Košarka DRAGOCENA ZMAGA V PRVE** KOLU Triglav : Odred 59:55 (32:35) Preteklo nedeljo so kranjski k*" šarkarji v prvenstveni tekmi pr*" magali ekipo ljubljanskega Odffff" da, ki je eden najresnejših konk#" rentov za osvojitev prvega mest* Tekma je bila posebno proti koflC* zelo zanimiva in napeta. Posebs* razveseljivo je to, da je v ekir Triglava nastopilo precej mlad* igralcev. Seh RADOVLJIŠKI ŠAHISTI ZA 1. MAJ V klubskih prostorih »Bolnice ** duševne bolezni« v Begunjah J* bilo v nedeljo odigrano ekip** tekmovanje sind. podružnic Ob5 v Radovljici v počastitev 1. amffl Od leta 1955 prireja to tekmovanj* ObSS Radovljica. Prehodni pokal je prvič osvoji'' ekipa Tovarne verig Lesce, B* dve leti zapored ekipa »Bolnica m luševne boleSOi« Begunje, na »•* J* duše deljskem tekmovanju pa ga Vozni red stopi v veljavo dne 27. aprila 1958. NESREČI POŽAR V KRANJSKI GORI Da je treba bolj paziti na ogenj tudi pri pomladanskem čiščenju na poljih, se jo v torek, 22. aprila, prepričal tudi Franc Kersnik iz Kranjske gore. Na pašniku pri Belih vodah je zažgal odvisno vejevje in listje, ki ga je bil spravil na kup in odšel domov. Ogenj pa se je potem bohotno razširil in opu-stošil 2 ha pašnika z mladimi macesni vred. SKOZI ZAPORNICE V VLAK V nedeljo, 20. aprila, okrog pete ure popoldne se je motorist Janez "Robič peljal z motorjem iz Kranjske gore proti Martuljku. Tam pa se je zaletel v spuščene zapornice ln se prevrnil prav pred progo. Vlak, ki je privozil mima samo nekaj minut za tem ,na srečo ni zgrabil njega, pač pa njegovo vozilo in ga vlekel dobrih 12 metrov po progi. Tudi sam je bil težje telesno poškodovan. SPET MOTOR Pri vožnji z motorjem !z Stritarjeve ulice na glavno cesto pri Pokojninskem zavodu v Kranju ni motorist Bojan Jclnikar dovolj pazil in se je zaletel v mimo ve i ošabni avto. Najtežje je pri tem bil poškodovan njegov sovo/.ač M. V., in sicer na desnem kolena in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. osvojila ekipa tovarne športno*1* orodja »Elan« Begunje. Rezultati: 1. Elan I 21, 2. Bol** ca za duševne bolezni Begiinje in pol, 3. Veriga Lesce 13, 4. El»J U 8 in pol, 5. Veriga Lesce H točki. Plavanje PRVI BOLJŠI REZULTATI V zimskem bazenu v Ljublj* j so v nedeljo prvič letos nnst0^,j nekateri slovenski plavalci. Kranjčanov sta pri moških naS'. pila le Košnik in Brinovec, ki 9 dosegla prav dobre rezultate. St nik je preplaval 100 m hrbtno času 1:13.0 in 100 m metuljčc* času 1:11.2, medtem ko je Brin«* preplaval 100 m prosto v c° 1:02.9. Pri pionirkah na 57 m P' no pa jo zmagala Blejčanka Ple ljeva s časom 52.5. Nastopil4 tudi skakalci in jo pri P,0*?5j osvojil prvo mesto Cuk (Trifl z 29,65 točke. Strelstvo TEKMOVANJE V »SAVI« Strelska družina tovarne *^fl,|f-Je priredila prejšnji teden «,n°*fl4 no nagradno streljanje ima že dalj časa strelsko d,u^* ki uspešno nastopa, s tem tek ^ vanjem pa so skušali pritni"1 1 svoje vrs to čimveč članov. 1 . plasirani je prejel lepo plaketo. S* V* naibol jšc pa j.- bilo tudi l«'P° ^ vilo praktičnih nagrad. Zmag« ^ P rnel s 136 krogi od 150 ">°:'g kiogov. *" KRANJ, 25. APRILA 1958 Glas G#»renj&ke 5 Ob površnem pogledu na delo ■■ših šol bi človek dejal, da se življenje v njih ni premaknilo in d* že desetletja teče po istih kolovozih. Saj so na zunaj obravnave iolskega dela, uspehov in ne- S POSVETA O KULTURNI DEJAVNOSTI BOHINJA Pred kratkim je bil v Bohinjski Bistrici sestanek zastopnikov Svobod in prosvetnih društev bohinjske občine. Sestanka sta se udeležila poleg zastopnikov tamkajšnjih prosvetnih društev tudi Predstavnika Sveta Svobod in Prosvetnih društev pri OLO Kranj. Razgovori so bili posvečeni predvsem organizacijskemu vprašanju, dalje skrbi za vzgojo kadrov, povečani in boljši programski politiki dramskih in Ostalih sekcij in čimprejšnji Ustanovitvi občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev, ^b tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da bo ustanovni občni 2bor občinskega Sveta Svobod maja v Bohinjski Bistrici. uspehov vseskozi stereotipne, sučejo se predvsem okoli vprašanj bolj ali manj uspešnega učenja dijakov, šolske discipline, možnosti staršev za kontrolo nad učenjem otrok, razgovorov o prezahtevnih učnih načrtih in podobno. Kljub vsem tem problemom, ki dejansko še vedno obstojajo, se notranje življenje šol počasi spreminja in počasi, pod pezo dolgoletne tradicije, dobiva sodobnejšo vsebino in oblike dela ter prilagajanja sedanji stvarnosti. Tu bi omenil samo nekatere stvari, ki kažejo, da se skuša pouk prilagoditi načinu življenja, ki je značilen za sedanji čas: To so številne ekskurzije v tovarne in ustanove, ekskurzije v zgodovinsko pomembne kraje, uporaba episko-pov, diaprojektorjev, radia in ki-noaparatur, poskusi obvladanja sodobnega likovnega izraza, večje skrbi za pravilno telesno vzgojo, uvajanje tehničnega pouka in podobno. Vse te novosti, ki počasi pre-obražajo našo šolo in ji dajejo drugačno notranje vzdušje, so sa- S SLIKARSKE RAZSTAVE V KRANJU Spominska razstava del Georgesa Rouaulta Ne bilo bi prav, če bi prezrli I spominsko razstavo, ki jo je v *Pomin na slavnega francoskega sodobnega slikarja Georgesa Rouaulta, pred kratkim priredil Mestni muzej v Kranju. Georges Rouault, eden najbolj Originalnih sodobnih mojstrov, je »3. februarja letos umrl v Parizu. Dmetnik je bil eden izmed mogočnih legendarnih likov, s katerimi *e ponaša naše stoletje in ki se je Podobno kot Picasso, Cocteau in ^e nekateri drugi, poizkusil na Najrazličnejših umetniških toriščih. egove kompozicije na steklu ne •ajdejo primere, njegova keramika je bogata in originalna, motivi, Nekaj let na to je Rouault srečal Vollarda, slikarskega mecena, ki je poslej odkupoval celotno sli-karjevo produkcijo, in sicer za ceno rednega mesečnega dohodka. Ta pogodba se nam zdi morda smešna in izkoriščevalska, če pomislimo, da velja danes sleherna Rouaultova slika 2 do 15 milijonov frankov. Vollardu v prid pa je treba omeniti, da je imel le-ta umetnike rad in da jih je podpiral. Vsekakor pa je bilo sodelovanje z Vollardom plodno. Rouault je začel ustvarjati slavno serijo jedkanic Miserere, v kateri je upodobil napore človeka, ki si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh. mo del naporov, kako bi šola postala čimbolj življenjska, praktična in kako bi bolje ustrezala doseženemu razvoju na področju znanosti, tehnike, kulture itd. Minili so tudi časi, ko so bili ljudje mnenja, da sta edina vzgojna činitelja šola in dom. Vemo, da so danes poleg njiju morda močnejši činitelji film, gledališče, časopisi, telesno vzgojna, športna in tehnična društva. Le ob združevanju teh faktorjev lahko upamo, da bo učenec skladno rasel v naprednega in razgledanega državljana. Zato tudi načela o šolski reformi priporočajo sodelovanje vseh teh činiteljev, ker daje šola samo en del izobrazbe in vzgoje, vse drugo pa otrok pridobiva izven šole, ko se včlenjuje v neke dejavnosti po svojem interesu. S tem v zvezi pa dobiva sodelovanje šole s Svobodami, prosvetnimi in drugimi organizacijami poseben pomen in mesto. Ko danes prevzema delovni človek celotni kulturni fond poprejšnjih družbenih redov in ko postaja aktiven, ustvarjalen graditelj tudi na kulturnem področju, potem ko je prevzel oblast v svoje roke, ni vseeno ali bo mladina samo pasiven uživalec kulturnih vrednot, ali bo tudi aktiven oblikovalec bodočega kulturnega dogajanja. Zato je treba v večji meri uvajati mladino v aktivno kulturno delo že v ranih, to je osnovnošolskih letih. Napak bi bilo misliti, da se bo včlenjala t to delo mladina dvajsetih let, še manj moremo pričakovati, da bi dosegla neke pomembnejše uspehe na tem področju, če bo ostala v zgodnjih letih zanemarjena in nezainteresirana. Dokaz velikega zanimanja in tudi velike ustvarjalne sile so otroške predstave, ki jih organizirajo ponekod šole ali Svobode, pa naj bodo to gledališki, pevski, baletni ali drugačni nastopi. Vendar je organiziranega sodelovanja med šolskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami še vedno premalo. Ponekod celo menijo, da bi sodelovanje mladine pri teh organizacijah škodovalo vzgoji in izobrazbi učencev. Praksa na šolah, kjer je tako sodelovanje že urejeno, pa nam kaže, da so učenci, ki so dosegli bodisi t športu, bodisi na kulturnem, ali — kateremkoli drugem področju neke uspehe, da so ti učenci samozavestnejši, ponosnej-ši, da imajo mnogo bolj razvit čut odgovornosti do kolektiva in do šolskega učenja samega, kakor pa tisti, ki stoje izven lastnih interesnih sfer ia zaposlitev. CKOKGV.S ROUAULT: TRIJE KLOVNI 11)17 (olje) ^' jih Je sestavil za preproge, «o Prav« dekorativna redkost. Vse to je ustvaril ob svojem 1°vncm umetniškem udejstvova-*'u na področju slikarstva, bakrova, litografije in jedkanice. ^rvi učitelj mu je bil Elie De-*u'iay, nato pa Gustave Maureau. njegovi smrti se je Rouault •hovl karakteristik šolskib let in ko "prostih Nastopila je perioda, ustvarja po svoje, je polna ^oči, nekakšnega skritega besa in ""»številnosti. V tehnikah, ki Us'rozajo motivom, upodablja pro-,l'tutke v nenavadnih pozah in z "^'■rjetnimi izrazi, karikatur« *0{lnikov in cirkuških ljudi. Vtem Ozdobju jo bil ustanovljen tudi a,«n d'Automne in Rouault je tri J)<1,'n 1 'med ustanoviteljev To |l "° hkrati tudi razdobje borbe, ftt,>rialnih težav in nepriznanja Rouault ni bil človekoljub. Trpel je, ker ljudje niso bili podobni idealu, ki si ga je ustvaril o človeku. Zato je vseskozi strog cenzor, okruten opazovalec človeške neumnosti in grdobe. Sam je bil sodnik svoje estetike, sam arbiter svoje umetnosti. To je bil njegov svet, kamor ni imel nihče vstopa. \>o letu 19.10 se prične najbolj umirjeno obdobje njegovega velikega ustvarjanja. Slikar se vrača k verskim temam in evangeliju, k cvetju in nerealnim pokrajinam, u trezajoeun evangelijskim temam. Ta dela dajejo vtis bogastva, sr bohotijo v svojevrstnih barvah in vzbujajo vizijo legend. Rouault ni imel nikoli učencev. Z njim so je končalo tudi njegova umetnost. S takim sodelovanjem bi prosvetni delavci marsikje mogli podpreti mladino tudi izven šole, kar bi se jim obratno obrestovalo pri vzgojnih in učnih prizadevanjih v šolskih prostorih. Kako drugačni so tudi odnosi med vzgojiteljem, ki živi in dela z mladino tudi izven šole, kakor pa so med tistimi vzgojitelji in dijaki, ki se srečujejo samo v šoli. Pri prvih je odnos svoboden, sproščen, tovariški, spoštljiv, kar temelji na skupnih in skupnem premagovanju težav ter doživljanju uspehov, pri drugih pa je suhoparen, suh, šolski v slabem pomenu besede. V vsakem primeru pa bi morala šolska vodstva skupno s šolskimi odbori doseči plodno povezavo z društvi in usmeriti učence na delo v društvih po njihovih interesih. S tem bi odvajali mladino tudi od prevelikega vpliva filma ter drugih negativnih vplivov okolja. Ko iščemo vzroke slabih učnih uspehov, jih vidimo tudi v tem, da je današnji otrok izpostavljen preštevilnim vtisom, ki jih v glavnem povzroča naravnost bolestno obiskovanje filmov. S pametno zaposlitvijo v šoli in na enem interesnem področju, pa bi se otrok umirjen posvetil ustvarjalnemu delu, kar bi ga vodilo k intenzivnemu razmišljanju o stvarnih problemih predmeta, katerega bi obdeloval. Sodelovanje šole z društvi je torej nujnost, ki jo zahteva sedanja družbena razvitost ter je sodoben način uživljanja otroka v veliki človeški kolektiv, na najbolj na-ravea ia zdrav način. B- ZGODBA O JOLSON« Pravzaprav sem v zadregi, kako naj napišem oceno za ameriški barvni film Zgodba • Jolsonn, da ne bom naletel na prevelik odpor filmskega občinstva, zlasti mlajšega, ki filma ne more prehvaliti. Je film res tako pomembno delo, da je tolikanj razburkal duhove filmske publike? Na filmski trak so posneli zgodbo o popularnem ameriškem pevcu Jolsonu, ki je kn-moval zvočnemu filmu ob rojstvu in ki je Jazz popevkam utrl pot v svet. Očividno Je hotel režiser razvlečenost in ostale pomanjkljivosti scenarija prekriti z glasbo ln pesmimi, kar pa se mu nI posebno posrečilo, čezmerna nasičenost slabokrvne pripovedi z Jolso-novimi pevskimi nastopi, kjer se scenarist zagrizeno poslužuje tudi suhoparnih dialogov, daje filmu kvečjemu medel vtis o pevčevih neverjetnih energijah in strastni privrženosti publiki; to pa je eden izmed glavnih namenov filma. In kje je obtičala popularna popevka »Sonnv Boy«, ki je t času prvih zvočnih filmov navduševala ljudi širom po svetu? To pot smo bili pač za to pesem prikrajšani. — Filmski interpret Jolsona je Larrv Parks, ki se mu je z intenzivno igro posrečilo upodobiti slavnega pevca in navdušiti publiko,, medtem ko je partnerju manj posrečeno sekundirala Evelvn Keyes; ne toliko po svoji krivdi kot po zaslngi pomanjkljivega scenarija. Kar je v filmu užitnega, je glasbeni del. PODZEMLJE PARIZA je francoski film v črno-beli tehniki, ki ima vse lastnosti dobre kriminalke. Se več: zgodbe ne odlikuje zgolj dinamika in razburljivi prizori, temveč je psihološko poglobljena z vrsto ostro risanih markantnih likov. Lahko bi celo dejali, da je pripoved rahlo prepojena z nadihom, ki daje psihološkim zgodbam francoskega porekla svojevrstno barvitost. Če govorimo s svežini, ki jo prinaša zasnova zgodbe v to zvrst filmov, tedaj gre zasluga predvsem tenkočutni izbiri teme. Gre namreč za dobro organizirano tolpo izsiljevalcev, ki s presenetljivo ra-finiraniml metodami izvabljajo iz svojih žrtev denar. Dramaturško spretno napisana zgodba dobi spričo odlične igre glavnih igralcev še posebno impresivno podobo. V glavnih vlogah nastopajo Ravmond Pellegrin, izsiljevalec, ki je odličen zlasti v prizorih, k« ga čista ljubezenska občutja privedejo do etičnega očiščenja, dalje ljubka Magali Noel, šarmantni Leo Genn, izprijenec največjega kova in Georges Cha-marat. Film ne bo ugajal zgolj ljubiteljem kriminalnih zgodb, temveč tudi tistim, ki jim ne gre zgolj za natezanje živcev. Dramska skupina na Bledu trdovratno molči Medtem ko je kulturno-pro-svetna dejavnost društev v okolici Bleda zelo živahna, o delu blejske dramske sekcije že nekaj let ni slišati. Da je temu tako, je treba iskati vzrok v neustreznih delovnih pogojih, pa tudi v ma-lodušju, ki se je polastilo tamošnjih igralcev - amaterjev. Nobenega dvoma ni, da se utegnejo še tako dobronamerna hotenja neke igralske družine spričo pomanjkanja delovnih prostorov razbliniti, kar je zlasti značilno za blejsko prosvetno društvo. Prosvetna dvorana, katere bi se lahko s pridom posluževalo prosvetno društvo, je last tamkajšnjega TVD Partizan. Seveda uporablja lastnik dvorano za telovadnico, medtem ko se za hotenja dramske sekcije ne meni. Ljudje se upravičeno vprašujejo: kaj res ni moč najti poti, ki bi vskladila delovanje obeh društey? Tudi malodušje zaradi slabega obiska ni utemeljeno. Publika se kvabtetnih uprizoritev ne bo nikoh" branila, odklanjala pa bo slabo naštudirana dela. Tudi v tem primeru pride do veljave stara, večkrat potrjena resnica, da sta izbira repertoarja in kvaliteta uprizoritev gledališki barometer, ki uravnava obisk. Nehote pa se vsiljuje še ena misel. Ali ni morda te nedelavnosti krivo igrano malodušje, ki naj razbremeni ljudi vsakršnega kulturno-prosvetnega dela in jih hkrati opraviči pred javnostjo? Zapisek o požrtvovalnih Svobodaših iz Boh. Bistrice Kulturno delo Svobode -Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici je po občnem zboru, ki je bil lani decembra, postalo živahnejše. Novo izvoljeni predsednik in ostali odborniki so pokazali precej volje za delo v društvu. Predvsem bodo posvečali več pozornosti povečanju števila članstva in skrbi za vzgojo novih kadrov — vse v smislu sklepov kongresa Svobod in prosvetnih društev v Mariboru. Po občnem zboru se je predvsem pokazala povečana dejavnost dramske sekcije. V režiji Franceta Grbca so naštudirali veseloigro »Kam iz zadreg«. Vse predstave — tri na domačem odru in eno gostovanje, so zabeležile lep obisk. V režiji Lovra Strgarja pa so se mladi igralci lotili Shakespearove drame -Romeo in Julija«. Da so požrtvovalni igralci in režiser vložili v delo ogromno truda, je moč razbrati iz zelo uspele uprizoritve. Premiera, ki je bila 23. marca, je doživela velik uspeh, s čemer je trud sodelujočih vsaj delno poplačan. Tudi tehnične priprave za uprizoritev so bile za dramsko sekcijo trd oreh. S pomočjo nekaterih upravnih organov in gospodarskih podjetij, pa so tudi te težave prebrodili, medtem ko je kulise in kostume posodilo Prešernovo gtadalllce v Kranju. Uspeh, ki ga je zabel<>i! \ ta uprizoritev, je tudi vzrok, da se je morala članstva močno dvig- nila. Prebivalstvo v Bohinju pa je s svojim obiskom vseh predstav znova dokazalo, da zelo ceni napore domače dramske sekcije. Za mesec maj pripravljajo v režiji Jake Kiklja tretjo premi-ero -Globoke so korenine«. Vse kaže, da prizadevni igralci tudi to pot ne bodo razočarali in da s svojim delom ne bodo zmanjšali cene prejšnjih uprizoritev. Tudi pevska sekcija je začela z resnejšim delom. Izvolili so nov odbor, čigar naloga je dv.g-niti pevski zbor do ugleda, kakršnega je užival pred leti. Zbor se pod vodstvom Janeza Grma marljivo pripravlja na samostojni koncert, ki bo meseca maja. Tudi tamburaška in glasbena sekcija ne počivata. Obe sekciji sta že nastopili: prva na proslavi Dneva žena, druga pa pri veseloigri -Kam iz zadreg«. Tudi ustanovitvi izobraževalnega centra, ki naj bi bil pod vodsvom obč. odbora SZDL, bodo posvetili v prihodnje več pozornosti. S poglobljenim delom in z uspehi bo dala tukajšnja Svoboda vzpodbudo tudi ostalim prosvetnim društvom v bohinjskem kotu. F. G. Naj bo tako ali drugače — eno je jasno: kulturni dolg, ki ga amaterska igralska družina dolguje domačemu občinstvu, je le preobčuten, da bi smeli tudi v prihodnje pred njim zapirati oči in zatiskati ušesa. Končno gostovanje tudi na Jesenicah Ze večkrat smo poročali o gostovanjih jeseniških gledališčni-kov po raznih krajih jeseniške občine in drugod,. O gostovanju tujih ansamblov na Jesenicah pa ni bilo še nič zabeleženega; takšnih gostovanj letos tudi ni bilo. Edino kar bi lahko omenili, je gostovanje plesnega ansambla Mojmira Šepeta iz Ljubljane, čigar nastop je zlasti navdušil ljubitelje zabavne glasbe. Kot drugo gostovanje pa naj omenimo koncert velikega zabavnega orkestra Radia Ljubljane p. v. Bojana Adamiča. Tudi to gostovanje je zabeležilo nadpovprečne dober obisk. Jeseničani nimajo nič zoper tovrstna gostovanja, ki so namenjena zgolj razvedrilu. Zele pa si tudi gostovanj nekaterih poklicnih gledališč in pa koncertov. Morda bi se na občinskem ljudskem odboru' le našel kak prispevek za koncertno poslovalnico, ki bi organizirala letno vsaj dvoje koncertov na Jesenicah. Takšna gostovanja sicer niso rentabilna, lahko pa jih z vzgojnega stališča pozitivno ocenimo. U. r NOVICE S KNJIŽNE POLICE v. Izmed novih revij nas zanima zlasti JEZIK IN SLOVSTVO, ki prinaša mnogo zanimivih in koristnih stvari o rabi našega jezika, o poučevanju jezika v šoli in o literarno-zgodovinskih vprašanjih. Bajčev razbor slovenskih rim ugotavlja, da v našem pesništvu velja gorenjska rima in da je Prešeren v njej nedosegljiv vzor. To je tudi povsem razumljivo, saj je Preieren pisal živ jezik svojega narečja, seveda zelo popleme-niten, hkrati pa je gorenjščina tudi osnova knjižnega jezika. — Tudi Vodnik, začetnik naše umetne vezane besede, je pisal dobre rime, celo čistejše kakor marsikateri sodobni pesnik. Prof. Moder pretresa jezik naših učnih knjig za srednje šole in upravičeno poudarja, da pridobitev trdnega znanja materinščine v šoli ni odvisna samo od učbenikov za slovenščino in od prizadevanj slavistov, ampak tudi od knjig in predavateljev vseh ostalih predmetov. Kaj pomaga, če se slavist trudi 4 ure na teden, ko pa ostali šolniki v 26 urah njegovega dela ne podpirajo. —-Prof. Kolar nas vodi na literarni sprehod po LJubljani. — Omemba, da je dijaški semenj, trgovanje s šolskimi knjigami ob koncu in na začetku šolskega leta, prenehal s prvo svetovno vojno, ne drži, zakaj dobro se še spominjam, da sem kot višješolec sredi 20 let prihajal iz Novega mesta kupovat knjige in da mi je sredi 30 let bratranec često pripovedoval, kako si vsako leto na dijaškem semnju zasluži za nove knjige in tudi za kak sladoled. — Poljanska gimnazija ni bila leta 1925 spremenjena v realko, ampak v realno gimnazijo. Realka je bila deloma samo še v Vegovi ulici. 424914 6 Gku* G&renj&ke KRANJ, 25. APRILA 1958 Ena Kompare Mlada Darja C je ob šopek g* Naša mala punčka Darja se za čopek svoj boji, kadar pa jo mama češe, vedno toži, da boli. Vendar s čopkom se ponaša, ker je dolg že dve pedi in ker sem in tja ji skače, kadar punčka se lovi. Ali Siniša in Miran drugih misli sta oba in na Darjin čopek dolgi že ves čas oprezata. Ko odrasteta, bi rada za frizerja menda šla in na čopku spretnost svojo lahko preizkusita. Darji čopek sta odstrigla in še spredaj nekaj las, da v tem sta prava mojstra, lahko vidite vsak čas. Zdaj brez čopka v vrtec hodi, fsntov več se ne boji, ker so njeni laski kratki in za nje pač ni skrbi. GRENAK SPOMIN Petletna tragedija, ki se je končala maja meseca 1945, je bila polna strašnih krivic, polna gorja za naš in vse jugoslovanske narode. Okupator, ki je preplavil našo zemljo ni prizanesel nikomur, ni prizanesel niti najbolj oddaljenim hribovskim vasem. Nekako poldrugo uro hoda iz Škofje Loke se začne dvigati hrib z imenom Osol- ga malega naselja. Ko so odhajali so prebivalstvo vedno osušili za razne dobrote, kakor: kokoši, prašičke, zajce, ovce aH kaj drugega. Tako je potekal čas v strahu in trepetu vse do leta 1943. Pa so tega leta nekega majskega dne zopet prišli k stricu in mu pobrali skoraj vse razen nekaj živine in odpeljali tudi njega. Teta je ostala sama z dvema malima otroko- Prišla je pomlad. Sonce je pregnalo sneg s polj. Na drevju so se budili popki. Tedaj se je prebudila čebelica iz svojega zimskega sna. Pomela si je oči s svojimi žametnimi tačkami, prebudila svojo tovarišico in skupno sta pokukali iz panja. Opazili sta, da sonce že kar dovolj močno greje, da je povsod svetlo. Zlezli sta iz panja in zleteli k jablani. »Ali imaš kaj za naju, ubogi čebelici? Vso zimo sva stradali.-« »Ne,« jima odgovori jablana. »Prezgodaj sta prilezli. Moji svetovi so še zaprti v popkih. Povprašajta pri češnji!« K"""'"= RAKETA Vodoravno: 3. okrajšava za srednji; ki žive v Aziji; 5. pastir, človek brez 4. pripadnik evropskega naroda; 8. raz- stalnega bivališča; 6. denarna kazen; bojnik, tat, nepridiprav; 10. rimsko ime 7. zadnja in prva črka abecede; 9. elek- za eno naših mest; 11. kmet, ki orje; trično nabit delec. 12. blodnjak; 13. žensko ime. Navpično: 1. zvijača, ukana, umetni •j.v 'npr 'juurcjBi '?bjo 'euouig zemljin spremljevalec; 3. velike živali, '[i>aoto:j 'zaiguv 4js ■ 'd ^ajis^H SKRIVALNICA Čebelici sta odleteli k češnji in jo vprašali, če ima kaj za ubogi čebelici. Dejali sta: »Vso zimo sva stradali.« »Pridita jutri, dragi prijateljici!« je odgovorila češnja. »Danes še ni raz-cveten droben popek. Ko se bomo raz-cvela, vaju bom rada povabila v goste.« Čebelici sta odleteli k tulipanu, pokukali v njegovo globoko čašo, toda tudi tam ni bilo ne prahu in ne medu. Utrujeni in lačni sta se vračali čebelici domov, ko sta nenadoma opazili v grmu skromen vijoličast cvet. To' je bila vijolica. Odprla je svoj cvet, poln dišečega in sladkega soka. Čebelici sta se napili in zleteli veseli domov. F. A. 0, ta naša Polonca Polonca je triletna deklica iz naše vasi. Takih deklic je na Gorenjskem še dosti, morda je kateri tudi Polonca ime, ampak tista Polonca, o kateri vam bom zdajle nekaj povedala, je samo ena in zgodbica o njej je čisto resnična. Polonca ima zelo dobrega očka, dobro staro mamo in ata in zraven še skrbno tetko, ki je učiteljica. Kaj pa mama, boste vprašali. Vsak otrok ima vendar mamo. Da, tudi naša Polonca jo je imela, pa ji je, pomislite, pred nekaj meseci umrla, čisto mlada mamica. Huda zavratna bolezen jo je zgrabila prav pri srcu in noben zdravnik ji ni mogel pomagati. Polončirta mamica je umrla in deklica je danes sirotica. Ne taka sirota, kakor je bila sirota Jerica, saj Polončin ata ni pripeljal v hišo druge mame . . . mačehe, tisto ne. Le prave mamice ni več, da bi Polonci pripovedovala pravljice in se z njo igrala. Polonca ne more verjeti in razumeti, da mame ne bo več domov. Vsak dan gre k tetki učiteljici, kjer se igra s sestrično Marijo, ki hodi v četrti razred osnovne šole. Marija zna dosti pesmic. Polonca jo zvesto posluša in se jih je ob njej že mnogo naučila. Pa ne samo kratkih in lahkih, vse, kar zna Marija, zna tudi Polonca. Kadar pripoveduje pesmice, misli na svojo mamo in želi, da bi jih mogla pripovedovati njej. Poslušajte, kaj si je izmislila triletna Polonca? Vsak večer, ko gre domov spat, se s tetko ustavita za droben hipec na pokopališču, kjer počiva Polon-čina mama. Deklica položi na grob nekaj rožic, tetka prižge svečko in si nik. In nekje v njegovem objemu imajo lepo kmetijo moji sorodniki. Stric je takoj od začetka leta 1941. pomagal partizanom. Nemci so večkrat oprezali tam okoli, zasliševali in strašili prebivalce te- nrt»n>*»i«t'>tn"h*ii««*»«i»i«i i ifi i i • • i i i' • ' ' >'>'»'>-* «i ' neopazno obriše oči. Saj je še meni in prav gotovo tudi vam, ki berete tole zgodbo, nekam hudo. Polonca sama ne joka, ker prav zares še ne more razumeli, da se mama ne bo več vrnila in da je umrla. Samo počiva in dolgo spi, ker je bila tako zelo bolna. Vendar še vse sliši in ve. In Polonca stopi na grobni kamen. Manjša je kakor velika krizantema v lončeni vazi. Nič še ne ve, da je na pokopališču, pozabi celo na tetko, ki je spet prižgala svečko. Polonca stoji na kamnu in poje, drobceno, tihceno: Na planincah sončece sije. Mamica, poslušaj! . . . Hladna jesen že prihaja . . . in še ono o Nabrežihi in o materi mrtvega partizana, vse to in še ono Mamica moja je strašno bogata . . . Preko polj je. zavelo mrzlo od Dobr-če in Stola. Teta je stisnila Polonco v naročje in jo toplo poljubila. Kakor mama hoče biti sirotnemu otroku. Mamina podoba pa ne sme v Poloničnem srčku nikoli obledeti. Naj bi ji še dolgo pela in pripovedovala pesmice. Polonca, sestrica naša, tudi mi te imamo radi! Teta Darina ma. Skoraj leto dni po tem ni bilo Nem' cev v bližino. A ko so zvedeli, da imaj* pri hiši zopet rejenega prašiča, so ga pri' šli iskat. Toda to pot so prišli prepozno. Teta, ki je nekaj slutila, je dala živinče raje partizanom. Nemci pa so z grožnjami odšli praznih rok. Cez teden dni so se vrnili. S seboj so pripeljali zvezanega stri' ca. Vzeli so še teto in otroke in jih peljali kakih pet minut daleč od njihoveg« doma. Tam so jih postavili zvezane pred cerkveni zid. Od tam so gledali kako gori njihova draga domačija in čakali na streh ki jim bo končni življenje. To bi se tudi zgodilo, da se niso v tistem hipu oglasil* partizanske puške izza smrek bližnjeg8 gozda. Nemci in njihovi pomočniki Belč' ki so jo na mah popihali v dolino. Stric in njegova družina je bila rešena, rešil' so jih partizani. Njihov dom je bil sicer opustošen in požgan, a ostali so živi. Nekaj mesecev so sorodniki prebili Pr* nas, po končani vojni pa so se vrnili r«8 svoj dom. Kmalu so obnovili s pomočj0 vaščanov domačijo, saj jim je vsak rad pomagal. Za nami je vse, vendar mi °a vedno ostal v spominu oni grenki tren«' tek, ko so pripeljali k nam nezavestni teto, ki so se ji poznale na rokah vdrtin" in rane od fašističnih vezi. Sedaj smo svobodni, cenimo to svobod^ in ljubimo rodno grudo. Dagarin Tončka, III. raz . VST* Kako se naučim igrali šali? Kar boš dobil v slikanici, ako pobarvaš polja, označena z: zeleno, 1 — rožnato, nikar ne posut maj! rjavo, x VIII 3. Borba za središče Kaj je središče, že vemo, in da je eden najvažnejših ciljev v otvoritvi osvojitev središča, smo že tudi rekli, V tem poglavju se bomo pogovorili o tem, kako naj poteka borba za središče — odskočno desko za nadaljni potek igre. Izkušnje so pokazale, da |e v otvoritvi Mjboljia piva poteza s kralje« vim ali daminim kmetom in to za dve polji. 9 tem ne dosežete le tega, da je kmet v središču, temveč tudi to, da dami in lovcu odprete pot. Za tem začnite osvajati središče z lahkimi ti-gurami in če je potrebno, si pomagajte te s c ali t kmetom. Oglejmo ii, kako naj poteka borba za središče v Evan-sovem gambitu: 1. e2—e4, e2—e5, 2. Sgl—f3, Sb8 (6, Lfl—c4, Lf8—c5 — kot Vidit«, beli in črni imata isti eil)i Osvojiti središče ali ga vsaj kontrolirati i lahkimi Figurami in jih tako tudi i imhreje razvijati. 4. b2 b4! Žrtev kmeta za razvojno prednost-gam- bit smo to imenovali. 4..... Lc5Xb4, 5. c2—c3, Lb4—c5, 6. d2—d4. Zdaj je še jasneje zakaj je beli v četrti potezi žrtvoval kmeta. S 5. in G. potezo je prisilil črnega, da je moral še dvakrat igrati z lovcem in s tem izgubljal tempe, beli pa je zagospodaril v sre-diši" n. 4. Osvajanje prostora Razvijanje figur naj bo takšno, da bodo te zavzele čimvečji prostor na šahovnici; to je, da bodo imele s polja, na kateiega ste jih postavili, Čimveč moiniJ) potez. Pri tem velja pravilo: čimveč prostora smo osvojili, toliko več možnosti je za nadaljnji uspešni razvoj igre, za napad. Zato tudi ne menjajte figur, če imate premoč v prostoru. Najvažnejše vlogo pri osvajanju piostoia pa imajo kmetje /.apomnite si, da |e ()• m pozn i |e, i.izpo- reditev kmetov na šahovnici. Cesto z ■protnika m če ste to dosegli, |e obi njimi dobesedno lahko blokn.imo na-čaj pot do zmage dok,i| lahka. Mo|-stei ()/ien Nedeljkovič navaja v svoji knjigi •Učbenik šaha« naslednii pri Bar, ki /eio lepo pokaže, kako se da taksno pinnoi izkoustiti Pozicija na šahovnici je naslednja — Beli: Khl, De2, Tb2 in b5, Le3 ln f3, kmetje a4, c3, c4,\d5, e6, f4 in g2; Crni: Kc7, Dc8, Tbfl in h8, Sa8 in f6, kmetje a5, b6, c5, dG, e7, f5 in g6. Zelo efektno je beli zaključil to partijo! 1 Le3Xc5l, d6Xc5 (če bi črni odgovoril z Dc8—a6, bi sledilo 2. Lc5—d4, Th8—f8, 3. c4—c5 in bi bil popolnoma Izgubljen), 2. Tb5Xc5l, b6Xc5, 3. De— e5+, Kc7—d8, 4. Tb2Xb8. Beli je osvojil kraljico in si s tem zagotovil lahko zmago. Na naslednjih primerili miniaturnih pai ti i (to so tiste šahovske igre, v kfl tei i(i |e eden od nasprotnikov dosegel Zmago piej kot v dvajsetih potezah), se bo lahko marsikaj naučili, o ce iiin smo govorili doslej Legalov mat: l • ■?. -e4, e7— <■'■, ' Lfl—c4, d7—d6, 3. Sgl M, hI MM 4. Sbl—c3, Lc8—g4?, 5. Sf3Xe5t, l.<|4* dl?, 6. Lc4Xf7-f-, Ke8—e7, Sc3—d5 mat Bell: Kmoch — Crnl: neki amater (v Amsterdamu 1934): l.e2—e4, e7— «•5, 2. Sgl—f3, Sb8—c6, 3. Lfl—b5 i panskfl otvoritev), Sgt) e7, 4.0—0, g7—g6, 5. d2—d4, Lf8—g7, (UXe5, Sc6 Xe5, 7. Sf3Xe5, Lg7Xo5, 8. Lcl—h6t, Lc5Xb2, 9. Sbl— d2. c7—c6, 10. Tal — bi, Lb2—d4?, 11. Sd2-c4l, Ld4—c5, 12 Ddl—d4l, Lc5Xd4, 13. Sc4—d6 mat. FaBo K+- KRANJ, 25. APRILA 1958 GUm Gorenjske Mladina jeseniške občine se pripravlja na svoj festival Mladinski festival v jeseniški °bcini je že tradicionalna prireditev gorenjske mladine, saj bo letošnji že sedmi po vrsti. Posvečen je rojstnemu dnevu maršala Tita in bo letos trajal 'od 9- do 25. maja. Priprave za čim Uspešnejši potek festivala, ki ima namen prikazati vsa področja udejstvovanja mladine, so že v polnem teku. Občinski komite LMS Jesenice je osnoval Posebne komisije in odbore, ki Pripravljajo čim pestrejši spored kulturnih, športnih in ostalih prireditev, pa tudi mladinski aktivi v vsej občini so poživili tvojo dejavnost in se pridno Pripravljajo in vadijo za nasto-Pe na festivalu. Festival bo otvorila mladinska Štafeta, ki bo prišla z Vršiča v Petek, 9. maja, zvečer pa bo slavnostna premiera francoske komedije »Srečni dnevi,« v Cu-farjevem gledališču na Jeseni-cah. v soboto, 10. maja pa bo slovesen sprejem Triglavske štafete, ki bo ponesla maršalu Tito tudi pozdrave jeseniške mladine, zvečer pa bo veliki javna Prireditev, na kateri hoda tekmovale mladinske skupine pod geslom »Pokaži, kaj veš in kaj znaš«. V naslednjih štirinajstih dneh se bodo zvrstila predtek-roovanja in tekmovanja mladinih ekip v namiznem tenisu, •treljanju, odbojki, šahu in ori-•ntacijskem "teku, kakor tudi atletsko tekmovanje šol in mladinskih aktivov v občini. Na odrih se bodo v tem času zvrnila medsebojna gostovanja Pevskih zborov, glasbene šole in igralskih skupin. Folklorna skupina jeseniške »Svobode« in Cu-tarjevo gledališče s »Srečnimi dnevi« bosta gostovala po odrih ▼ občini. V nedeljo, 13. maja bo na Planini pod Golico srečanje delavske mladina kranjske »Iskre«, Litostroja in jeseniške 2elezarne, festival pa bo zaključen z veliko telovadno akademijo v počastitev rojstnega dntva maršala Tita v soboto, Nova oddaja Radia - Ljubljana Pred 13-letnico osvoboditve begunjskih zapornikov Pridite 14. maja v Begunje Prva oddaja bo 3. maja v Ljubljani — Mladina lahko tekmuje v skupinah ali pa posamično — Tekmovanje bo vsakih 14 dni Za javno mladinsko oddajo, ki je bila pred dobrim mesecem dni v Ljubljani in je bila namenjena mladim volivcem, je bilo tudi na Gorenjskem precejšnje zanimanje. V tej oddaji so se med seboj pomerile najboljše mladinske ekipe Slovenije. Ta oddaja je imela nepričakovano velik odmev med mladino. Kmalu zatem so pričele posamezne mladinske organizacije razpisovati podobna tekmovanja. Ta razgibanost mladine je napotila Radio Ljubljana, da začne s podobnimi mladinskimi oddajami pod naslovom »Spoznavajmo svet in domovino«. Ta oddaja naj bi omogočila sodelovanje mladih ljudi, ki bi tekmovali med seboj v znanju. Na sporedu bo vsakih 14 dni v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Prva oddaja bo že 3. maja ob 20. uri. Naloga od- daje bo, da razvija in vzpodbuja zanimanje mladih za najrazličnejša vprašanja z gospodarskega, političnega, športnega in kulturnega življenja. Nova oddaja bo potekala \r obliki nagradnega tekmovanja, v katerem lahko sodeluje mladina do 25. leta starosti. Mladi ljudje se bodo lahko sami odločili, ali bodo tekmovali v skupini treh ali pa posamezno. Tekmovalne skupine lahko sestavijo politične in družbene organizacije, osnovne organizacije LMS, naselja, ustanove in podjetja, v katerih mladina živi in dela. Tekmovali bodo na razpisane teme, ki jih bo pripravil Radio Ljubljana. Take teme bodo n. pr.: Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, Črni kontinent se prebuja, Slovenci med »pomladjo narodov« in versajskim mirom, »Pesem ljubezni in pesem sovraštva« — pesnik borbene mladine Karel Destovnik-Kajuh, Rudno bogastvo naše domovine, industrijski razvoj v Sloveniji po 1. 1945, Rejništvo - primerna zaščita ogroženih otrok V jeseniški občini je 14 otrok pri rejnikih maja zvečer. V nedeljo, 25. U. Rttijn se bo vsa mladina zbrala na Pristavi v Javorniških rov-tih ob športnih igrah in zabavi v Planinski naravi zaključila svoj festival. VII. mladinski festival mladine jeseniške občine bo ponovna manifestacija zdravih moči in velike zavesti našega mladega rodu na Gorenjskem. V jeseniški občini je že 14 otrok pri rejnikih, nekaj otrok pa še čaka na družine, ki se bodo žrtvovale za to, da otrokom, ki nimajo možnosti živeti pri svojcih ali sorodnikih, nadomestijo dom. Pokazalo se je, da rejništvo ugodno vpliva na otrokov duševni in telesni razvoj. Pokazalo se je tudi to, da doživljajo rejniki s svojimi re-jenčki enako srečo kot starši z lastnimi otroci. So primeri nezakonskih mater, ki sicer ljubijo svoje otroke, pa zaradi službe ali težkih gmotnih razmer ne morejo skrbeti zanje, ali družine, ki zaradi težkih gmotnih razmer in večjega števila otrok ne morejo zadostno skrbeti za vse; mimo teh so tu tudi otroci popolnoma brez staršev. Takim nebogljenim otrokom lahko nudijo starševsko ljubezen rejniki. Zato je rejništvo najprimernejša zaščita otrok. Prednost rejništva priznavajo mnoge države in jo potrjujejo tudi naše večletne izkušnje v zaščiti otrok. Svet za varstvo matere in otroka na Jesenicah ob pomoči SZDL skrbno išče in izbira rajniške družine, ki bi nudile rejencem kar najboljšo zaščito in vzgojo. I Po dolgem času obljubovanj.i "o začeli v Domžalah prej lji mesec graditi kanalizacijo. Sedaj so dela v polnem teku, saj Ponekod že polagajo cementne cevi. Delo hitro napreduje, ko- se bo izlival v Bistrico. Tu bodo imele cementne cevi 1 m premera. Zadnje dni je delo nekoliko zavrl dež, kajti razmočena zemlja se je začela sama podirati v *W!lPPBSSHSBR''t Središče Domžal Pomaga delavcem velik bager, fci nadomi ftča okrog 250 delat/ c«v in ikoplj« v fl ur..h 25 m dolg m 4 m globok jarek, to je okrog •OOnv /rini m •'arke za kanalizacijo so začel' copati na dvh mestih naenkr. t v središču mesta I odcepki in Mlinščico. Za Mlinščico bo te-*™k* W Pod ulicami teea miliionskeea me- kier označeni. Naivečii nrohlpn Pred dnevi je visok nizozemski funkcionar pred parlamentom izjavil., češ, v Evropi bi radi čim manj slišali o takoimenovani »čisti bombi«, kajti mi dobro vemo, da vojna ni nobena drugačna kot umazana. Rotterdam — ponos Nizozemcev — je bil pred vojno pristaniško velemesto, podobno drugim mestom ob obalah morja. Potem pa je prišlo leto 1940 in z njim 14. maj. Nemško letalstvo je neusmiljeno in zahrbtno udarilo na mesto. Od takrat je z besedo Rotterdam povezan pojem vojne katastrofe, kakršno si je težko predstavljati... Ljudje so ravnokar pojužinali, ko so nad njihovimi glavami zlovešče zabr-neli avioni. Tako nizko so leteli, da so lahko meščani razločno videli kljukaste križe na krilih. Toda v Rotterdamu V neki ameriški vojaški bazi so nedavno priredili »polet na luno«. Nekaj pilotov so stlačili v takele kabine, ki popolnoma odgovarjajo pogojem v brez-zračnem prostoru. Ti piloti so ves čas živeli v pomanjkanju težnosti, lebdeli \ so v zraku, zraven pa so morali opravljati vse mogoče operacije z aparaturami, da bi lahko kontrola zunaj ugotavljala, če so ljudje v kabinah vedno toliko pri zavesti in razumu, da morejo upravljati z zapletenim mehanizmom bodočih raket. Poizkusni »lunjani« so bili v teh kabinah pet dni. To je po mnenju strokovnjakov toliko, kolikor je potrebno za pot na mesec. ni bilo niti lovcev, niti protiavionske so obnovili na osnovi starih posnetkov, artilerije. Bombniki so letali nad me- vse drugo pa je novo, lepše, bolj zdra-stom v peklenskem redu sem in tja, vo in večje. Ob katastrofi je ostalo samo golo zidovje gotske katedrale sredi ruševin in velik mlin na veter. Danes je katedrala obnovljena. Rotterdam pa je popolnoma nov, a kaj, ko se spet zbirajo črni oblaki ... — kot težki traktorji pri oranju. Štirideset minut pozneje so letala odletela, toda Rotterdam je kot mesto prenehal obstajati. Narodi, ki takih katastrof niso nikoli doživeli, bi obupali. Toda Nizozemci, ki jim je morje že tolikokrat preplavilo plodno zemljo, so bili močno prizadeti, toda ne uničeni. Takoj po nesreči, pa vse do dni, ko so Nemci postavili izdajalca za župana in odvlekli moške na delo v Nemčijo, so meščani čistili ruševine. Leta 1944 so Nemci pognali v zrak še pristanišče. Toda Nizozemci v pregnanstvu so začeli že tedaj zbirati material, izdelovati načrte in pripravljati vse za obnovo. Doma odstranjene ruševine, splaniran prostor, v Angliji pa toliko da niso bile že ladje pripravljene z materialom za odhod. Leto 1945 je prineslo svobodo. Domala točno ob obletnici katastrofe so v Rotterdamu začeli. Najprej pristanišče, potem vse ostalo. Danes je Rotterdam najmodernejše mesto na svetu. Glavne ceste so široke tudi po devetdeset metrov. V središču mesta ni prometa. Trgovske četrti so popolnoma nove. Mesto ima največja skladišča v Evropi na površini 120.000 kvadratnih metrov. Letališče za helikopterje je sredi mesta. Praktično je središče Rot-terdama presneto malo podobno predvojnemu. Le porušeno gotsko katedralo Zdaj pa spet. Blizu, morda zelo zelo blizu, so skladišča druge sorte. Morda je nedaleč proč spet polno takih novo-tarij, ki lahko nov, močnejši Rotterdam spet v sekundah spremenijo v nič. Nemčija postaja atomska velesila. Amerikanci govorijo o čisti bombi. Nizozemci pa imajo slabe izkušnje z Nemci. Kdo jih pa v Evropi nima? Pod ulicami tega milijonskega mesta leži zamotan sistem kablov, cevi, podzemeljskih hodnikov in predorov, nekak »živčni« in »krvni« sistem velemesta. V raznih globinah je pod New Yorkom že položenih okrog 20 milijonov kilometrov telefonskih kablov, 70 milijonov cevi, nad 3000 kilometrov televizijskih vodov, alarmnih kablov za policijo in gasilce, kablov za prometne oznake itd. Poleg vsega tega vozlišča kablov je tu še 1200 km hodnikov podzemeljske železnice, železniških predorov in predorov avtostrad. Vse te kable in predore pa prepletajo kanalizacijske cevi, nad 1000 km pbn-skih cevi, 120 km vodov za paro itd. Predor v globini 200 m dovaja v mesto vodo iz daljave 200 km. New York je začel prodirati v globino zemlje leta 1799, ko so položili prve lesene vodovodne cevi. Leta 1870 so začeli graditi podzemeljske predore za promet. Prve telefonske kable 60 položili leta 1878, dve leti kasneje pa električne kable. Skoraj neverjetno je, vendar resnično, da popolnega načrta teh podzemeljskih instalacij danes sploh nimajo. Mnogoštevilne električne, telefonske in druge družbe hranijo načrte svojih napeljav, toda mnogi posamezni načrti so že izgubljeni. Družbe, ki postavljajo danes nove instalacije, morajo uporabljati načrte iz kolonialnih časov, na katerih so označeni potoki, močvirja, izviri, kar vse leži danes pod mestom. Pri gradnji podzemeljske železnice so naleteli na jamo z vodo. Ko so začeli vodo črpati, se je začela cerkev Trinitv, ki stoji v bližini, pogrezati v zemljo. Ker nimajo splošnega načrta podzemeljskih instalacij, morajo pred vsakim novim delom izvršiti poskusna vrtanja, da bi se seznanili s sistemom kanalov in cevi, ki mnogokrat niso ni- kjer označeni. Največji problem je bil vedno gradnja predorov za podzemeljsko železnico. Na nekaterih mestih leži en predor pod drugim. Danes ima new-Sorška podzemeljska železnica v prometu dnevno 8700 vlakov, ki prepeljejo vsak dan približno 4 milijone ljudi, pa vendar se že od leta 1928 dalje ni smrtno ponesrečil noben potnik. Okrog 30.000 delavcev skrbi, da so vse te podzemeljske instalacije v redu. Najbolj nevarno je popravljanje električnih vodov podzemeljske železnice, ker je promet vsakih 30 sekund, to se pravi, da pridrvi mimo vlak vsakih 30 sekund, popravilo pa mora delavec opraviti med enim in drugim vlakom! enje z zrakom Zdravniki so dolga stoletja uporabljali napačno metodo pri zdravljenju poškodb in ran po operaciji — tako je dejal prof. Jan G. Mac Donald na kongresu Združenja ameriških kirurgov v Dallasu. Doslej so kirurgi po običajni oskrbi prevezali rano s trdno obvezo, da bi jo na ta način obvarovali pred zunanjimi vplivi in okuženjem. Profesor MacDonald pa je zadnji dve leti in pol zdravil svoje bolnike na čislo drugačen način: svežih ran ni prevezal, temveč jih je izpostavil zraku. Istočasno je s posebno pripravo in katetrom izločeval iz globine rane vso tekočino, ki se nabira v rani po poškodbi oziroma operaciji. Pri 74 bolnikih je prof. MacDonald skoraj stoodstotno dosegel, da so se rane zaprle kot navadno. Komplikacije v rani in gnojenja so se po novem načinu zdravljenja rane zelo redko pojavljale. Ta zdravnik je ugotovil, da je pod običajnimi podvezami temperatura za nekaj stopinj večja kot pri »zdravljenju z zrakom«. Razen tega preprečuje obveza prost dotok kisika, kar tudi olajša tvorbo klic. Pomisleke nekaterih zdravnikov, da bi pogled na odprto rano na lastnem telesu na bolnika psihološko neugodno vplival, je ameriški kirurg ovrgel s prakso. Izjavil je, da so bolniki z rastočim zanimanjem spremljali naglo celjenje svoje rane. Razen tega so z nekakšno avtosugestijo mnogo pripomogli k hitrejšemu zdravljenju. Tudi na drugih klinikah v Ameriki so preizkusili to novo metodo, ki ji pravijo »Exposure-Suction«. V skupaj štiri sto primerih, pri katerih so se poslužili novega načina zdravljenja rane, so skoraj vedno ugotovili, da se je čas zdravljenja skrajšal na tretjino ali polovico. Zanimivosti NAOČNIKI ZA SLUH Neka moskovska tovarna je začela izdelovati aparate za izboljšanje sluha, ki jih imenujejo tudi »naočnike, ki slišijo«. Ti naočniki delujejo na transistorje, jakost zvoka pa uravnava poseben regulator. LETALSKA KOLESA IZ NYLONA Neko podjetje iz Londona se j« odločilo za izdelovanje letalskih koles Iz nvlona. V istem podjetja nameravajo v kratkem izdelati tudi prve nvlonske avtomobilske plašče. Proizvajalci zatrjujejo, da se nvlonski plašči ogrevajo počasneje kot gumijasti in da so tudi bolj odporni pred ndarci. OBLEKA PROTI BOLEČINAM Skupina pariških zdravnikov, U ie dolgo proučuje sredstva za bla-iitev bolečin, Je odkrila nekaj zelo zanimivega. Zatrjujejo, da neka posebna obleka učinkovito ščiti človeka pred bolečinami. Izdelana je iz sintetičnega blaga, ki vseb«r j« statično elektriko. SINTETIČNA ČOKOLADA Neko ameriško podjetje Je «a-čelo izdelovati čokolado, ki Je baje primerna za ljudi, ki ne prenesejo kakaa. Zastopnik tega podjetja zatrjuje, da je mogoče na neki način izdelovati tndl sintetično kavo in sadni sirup. NOV ELEKTRONSKI STROJ Po poročilih moskovskega radia so ukrajinskki znanstveniki konstruirali elektronske možgane, ki rešujejo linearne enačbe do 40t neznank. To elektronsko napravo bodo baje uporabili za reševanj« problemov is čiste matematike ln lizike. f---\ FRANK;OWEN:j EDDIE CHAPMM * PRI POVE DUJE Medtem je prišla zima in po cestah je ležal umazan, razmočen sneg. Mrak je naglo legal na zemljo. Prižgal sem svetilko in vozil proti Londonu, dokler nisem omagal. Našel sem senik, pojedel kruh, se zavlekel v toplo seno in zaspal. Prebudil sem se v poznem jutru; na drugem koncu senika je nekdo spal. Bil je v Doncaster namenjen rudar, iščoč delo v tamošnjem rudniku. Rekel sem mu, da drži moja pot v London in tako sva se dogovorila, da bova družno nadaljevala pot. Spet je snežilo in pritisnil je hud mraz; roke so mi posinele in bil sem lačen. Tisto noč sva spala v nekem prenočišču; v posteljah je kar mrgolelo stenic. Tam mi je sopotnik ukradel rokavice. Naslednje jutro sem jih pogrešil, vendar tega nisem nikomur omenil. Med potjo v Doncaster sva beračila. Ugotovil sem, da gredo preprosti ljudje radi na roko potepuhom, ki prosijo za živež. V nobeni hiši nama niso pokazali vrat. Moj sopotnik je imel v Doncastru sorodnike in pri njih sva prespala naslednjo noč. Dali so nama toplo večerjo in lahko sva se okopala. V kopalnici sem videl, kdo mi je ukradel rokavice. Moj sopotnik se je že okopal in odšel v spalnico, da bi se tam oblekel. Suknjič je pustil na vratih kopalnice in tako sem opazil, da iz žepa gledajo rokavice. Brez besede sem jih vzel in jih vtaknil v svoj žep. Naučil sem se že, da o nekaterih rečeh ni treba govoriti. , Naslednje jutro si je nameraval moj tovariš poiskati fji ) v rudniku in sklenil sem iti z njim. Ker nisem imel denarja, sem mislil, da mi nekajtedensko delo na moji poti v London ne bo škodilo. Ob vhodu v rov me je nadzornik vprašal, ali sem že kdaj delal v jami. Odvrnil sem, da ne. Dela nisem dobil, moj sopotnik pa. Zima je bila strahotna in dolgotrajne vožnje do Londona sem se tako zbal, da mi je povsem upadel pogum. Sramoval sem se povratka domov, toda moja volja je bila strta. Ali ste že kdaj pobegnili od doma? Vrnitev je bila podobna mori. Neprespan, brez denarja, brez hrane — bil sem prepotrt, da bi mogel beračiti — sem se poražen vlekel po Great North Roadu. Enkrat sem padel s kolesa, tako zbit sem bil. Pritihotapil sem se do samotne hiše. Prijazna ženska me je vsega osramočenega sprejela na hišnem pragu, mi dala jesti in povrh še en šiling: »Za cesto, sinko.« Naposled sem prišel domov. Nekega meglenega jutra ob treh; kako dolgo sem bil na poti, se ne spominjam. Potrkal sem na vrata, najprej plašno, nato pa močneje. Okno se je odprlo, zaslišal sem materino kašljanje, potem pa njen glas: »Kdo je?« Oglasil sem se, pohitela je po stopnicah, odprla vrata, me objela in zaplakala, kakor da ji bo vsak hip počilo srce. Spet sem se vrnil na delo in nekaj mesecev je bilo vse v redu. Drugi vajenci so poznali mojo zgodbo in me zajvoljo pobega zbadali. Moral sem se tepsti z njimi. Toda vsi poskusi, da bi se pomiril, so bili zaman. Spet me je dobila v oblast sla po potepanju in vnovič sem sklenil oditi v London. Kmalu po sedemnajstem rojstnem dnevu sem stopil na krajevni vojni naborni urad in se vpisal v Coldstreamsko gardo. Meril sem šest čevljev, bil sem mršav in dokaj krepak in spričo vsega tega je bilo lahko zlagati se, da sem starejši kot sem bil. Starši so zvedeli o vsem tem šele, ko je prišel poziv, da se moram javiti v Catehamu. Doma so bili presenečeni, toda oče mi je pametno rekel: »Kako* si boš postlal, tako boš ležal. Ne bo te žulilo, če tega ne boš hotel.« Dali so mi vozni listek do Londona, stal je trideset šilingov, kar je pomenilo dvotedensko plačo (odtlej sem dobival kraljeve šilinge) in odpotoval sem. V Catehamu me je pri vhodu čakal stražar. Stal je f pozoru tako strumno, kakor da je požrl kol. Vprašal sem ga, kje je stražarnica; ne da bi premaknil galvo in n« da bi me pogledal, mi je odgovoril: »Naravnost naprej, prva vrata levo.« Krenil sem tja in se znašel pred mršavir* kaplarjem grenadirske garde. »Kaj želiš?« je vzkliknil. Povedal sem mu. Zahteval je dokumente, jih pregledal, nato pa zakričal: »Stražar!« Od nekod je v hipu prišel stražar. S peto je tako silovito udaril ob peto, da sem se preplašeno ozrl, atf so pisarniška tla še cela. »Odvedi tega človeka do prijavne pisarne,« je zarjovel kaplar, kakor da bi bil stal stražar dve sto metrov daleč od njega. »Razumem, kaplar« je prav tako glasno odvrnil stražar. Nikoli ne bom pozabil tiste dirke od gardne sobe d° prijavne pisarne, zakaj čeprav je stražar hodil korakoma, sem moral teči za njim, da sem ga dohajal. Hodil j* čudno — s togo brado, privzdignjeno glavo, nazaj V0' maknjenimi rameni, roke je dvigal do ramen, noge Pa imel tako toge, kakor da bi hodil ob berglah. Se nikoli poprej nisem videl take nenavadne hoje. Kmalu sem zvedel, da je to v Caterhamu nekaj povsem naravnega. A še zmeraj se mi zdi, da je to prekleto neumno. \