217. številka, Ljubljana, nedeljo 23. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSK llbaja voak dan, izvsomši ponedeljke in dneve po praznicin, ter velja po poiti preieman za avatr o-ogers k e dežele za celo leto 16 gld., za pol luta 8 gl** si eefcrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 tri«1. 10 kr. Za pošiljanje na dtm se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. ta četrt leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šolah in rs lijake volja sniiana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 60 kr.. po poiti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od eetiriatopno potit-vrato 6 kr., če ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Doni«! naj ee izvole rrankirati. — Rokopisi ie ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiši št. 3 „gledališka stolba". OpravnlitTO, na katero noj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolinauovej hiš:. Vojska. Berlin 20. septembra. Tukajšnja „Postu ima iz Peterburga poročilo: Garde bodo, 53.000 mož močne, pridruženo armadi carje-viča naslednika pred Ruščukom. Carjevič naslednik bode potem imel 110 000 mož in 400 kanonov in bode Mehemet Alija prijel. Druge divizije bodo plevensko in šipksko vojsko ukrepile. Gornji Studen 21. septembra. Rusi drže Turke v Plevni tako obkoljene, da ti ne morejo dobiti ni živeža ni streliva več notri. Poslednjega jim baje uže zmanjkuje. Bukarešt 21. septembra. Govori se, da se je mej Ujelo in Plevno velika bitva začela. Carigrad 20. sept. Boji pred Plevno in v Šibki se nadaljujejo. London 20. septembra. „Times" poročajo, da je prestavljenje glavnega stana iz Poradima v Gornji Studen nazaj, dokaz, da je glavno središče vse borbe na Jantro preloženo. Popis boja pri Plevni. O krvavem boji pri Plevni 13. t. m. poroča dopisnik „Daily Newsu tako-le : Ko se je v sredo dan delaJ, 80 začeli Turki napadati Ruse v redutah prej vzetih in zopet je divjal tu bojni trud, ko je povsod drugod mirno bilo. Očajani napad turski je bil odbit Drugič primejo Turki, drugič jih ltusi vržejo. To je trajalo cel dan, tako, da so bili Turki petkrat odbiti. Kuske izgube so bile strahovite. General Skobelevje izgubil, kakor se sodi, 2000 mož, |ko je redute prijemal. Proti večeru jih je izgubil 3000 več v delu in prizadevanji redute ubraniti in obdržati, mej tem so pa njegovi bataljoni kakor očarani kar tajali se v vedno manjše in manjše število. Moj prijatelj Jamralec. Humor! Kje ga čem zdaj v teh resnih časih vzeti? Se ukrasti se ne da! Brez humorja pa nij pravega pisanja za listkarja. — Zalo naj me neniškutarska duševna pigmeja dr. Deu v uho piše, višeuski polžarji naj me „radi imajo", litijski dr. Eržen naj se pre-teplje, ali kar hoče, — jaz ne potujem več okolo, kakor vaš X. Y., tu sedim v vinogradu pied hramom, grozdje zobljem in premišljam, kaj bi mislil, da bi svoje razdražene nerve umiril. „Ilab' kein Fischblut in den Adern," govorim s Scheffelnom, zato Bein se zadnje dni toliko jezil, da sem zdaj sam pred soboj tu sem bežal. Rusko-turška vojska je poleg druzih ve-licih nasledkov imela tudi ta mali, da je moje Jednega bataljona ostrih strelcev je ostalo samo IGO mož. Ena kompanija, ki je imela 150 mož, je izgubila 110 mož. Strašno število oficirjev je bilo ubitih in ranjenih. Lo en sam polkovni poveljnik je pri življenji ostal in komaj kakšen bataljonski načelnik. Dva štabna oficirja sta mrtva. Jeden od teh je bil Vo-raščagin, brat velicega umetnika. Drug brat je bil ranjen. General Dobrovoljski, poveljnik ostrostrelcev, je bil ubit. En je bil od kanona, ki je razpočil, v drobne kosce raztrgan. Le S ko bele v sam je ostal neoškodovan, videti je, kakor da bi imel nedotakljivo življenje. On je obiskaval redute po tri- do štirikrat črez dan, opominjal vojake, rekoč jim, da pride pomoč, da bode Plevna kmalu vzeta, zmaga bode trud kronala, da je to zadnji udarec za domovino, za čast in slavo ruskega orožja; in vojaki so odgovarjali mu z ravno tako srčnimi vzklici, ko bo po stotine ginili. On je poslal večkrat po pomoč in je poročil glavnemu poveljniku večkrat, da se položaj ne more držati. Popoludne je minolo in pomoči nij bilo. General Levicki je c\ravntst odrekel pomoč, kakor se mi je povedalo, ali, ker je mislil, da se kljubu Skobeljevini poročilom daje položaj njegov držati, ali pa nij mogel nobenih pomočnik čet oddati. General Krilov je na svojo odgovornost poslal ostanke jednega polka, ali celo ta polk je prekasno prišel. General Sko-belov je bil ob 4. uri reduto zapustil, in je bil šel v svoj šator na nasproti ležečo gozdato visočino. Tam je bil komaj jedno uro, ko izve, da so Turki zopet desno krilo na cesti v Lovčo napali; galopira naprej, da bi se prepričal in sreča ordonanco, da so Turki v šestič napali reduto. On dirja proti reduti upajoč, da jo bo dosegel Še ob pravem času, ali sreča plav svoje lastne umikajoče se vojske. Vojaki so bili po 48 urnem neprestanem boji utru živce popolnem v nered spravila. Ne da bi bil od radovednosti tako razburjeval se, — jaz sem miren in prepričan, da na zadnje Rusi zmagajo, in celo „krivoverskemu" načelu nekaj veljave dajem, da po zgodovini „iz krvi svoboda raste". Tudi me nijso vzbuuili in iz ravnodušja vrgli morda nemški časopisi s svojo perliduo zavijačnostjo in pretiranim razlaganjem o vojnih dogodkih ali plevenskih ne-vspehih. Vem, da jih pišejo nemški židki in bastardki, ki bi vsi vkup pred kakovo rumun-sko mokro cunjo tekli. Tudi zoper nervozuost prijatelja M., ki toži o njej po branji teh nemških člankov, vem gotovo zdravilo: — brati jih nij treba. Mene je moj prijatelj, gospod Jamralec, (Bog mu odpusti, da nema ime slovenske korenike) v nervozuost spravil, da sem bežal pred njim in pred soboj in se zdaj z grozdjem zdravim in za božjo voljo ter na jeni, lačni in žejni. Turki so bili (na to stran) zbrali presilo, ki je očajano poskušala redute Rusom zopet vzeti in se jej je posrečilo Ruse pregnati. Eno bastijo je branil nek mlad oficir, čegar ime sem lalibog pozabil, z malo četico vojakov do zadnjega; nijso hoteli bežati, zato so bili do zadnjega moža posekani. Kratko potem sem srečal generala Skobeleva, prvič ta dan. On je bil strašno razjarjen in razburjen. Njegova uniforma je bila s krvjo in prahom onesnažena, meč zlomljen, obraz Črn od smodnika in dima, oči divjo in krvave, glasu nič. Bil je popoluem hripav. Zvečer sem ga zopet videl. Bil je miren. Rekel je : „ Jaz sem vse storil, kar sem mogel, moj oddel je pol uničen, mojih polkov nij več, oficirjev mi nij nič ostalo, a pomoči mi nijso poslali." „Kdo je kriv, da pomoči nij bilo?" vprašam. „Jaz nikogar ne grajam, božja volja je bila," odgovori Skobelev. 0 situvaciji na bojišči piše ustavoversk nemšk list: „Ako se odlaga vzetje Plevne, to je, ako bi se to mesto samo z obleganjem imelo pridobiti, bi to bilo mogoče Bamo takrat, kadar bi se Rusje prej uže zavarovali napadom osmanske severne vojske. Ta je namreč po majhenih bitkah prekoračila Lom in se pomika zdaj, da si po« časi, proti Jantri. Njej nasproti stoji oddelek carjevičev, ki se ima držati za Jantro. Ako mogo Rusje uže zdaj jeden del svoje pomočne vojske, ki jim dohaja, poslati na Jantro, mogoče je, da poskusijo z ofenzivnim napadom osvoboditi se armade Mehemed Alijeve. Ako pa tega ne mogo, in mi ne moremo nadzorovati prihoda pomočnih kardel prav nič, teško bi jim bilo, razsežno planjavo za operacijo pridržati sebi, kajti vojska pred Plevno ne more, ako bi se tudi le zgolj branila, tako malih vse protege poskušam Plevno, Šibko, Jantro, itd. tako dolgo malo izpozabiti, da mi „Slovenski Narod" poroči: „hvala Bogu, denes je prišel telegram, ki je vreden, da ga debelo natisnem." Ko bi vi vedeli, kako čuden mož je postal ta moj prijatelj Jamralec! Nekateri pretirani konservativci pravijo, da je ruskih „neudač" pri Plevni kriv sv. oče papež, ker je pred začetkom vojno rekel, da „teško leži božja roka na Rusiji" ; drugi pravijo, da je kriva diplomacija, ki je carja slabo podučila, da je premalo vojske postavil ; tretji dolže ruske generale; četrti pravijo, da je turški fanatizem kri. ; peti — pa saj časnike berete, vi veste, kdo je vse kriv, ali kdo se dolži, da je kriv. Moj prijatelj Jamralec se je pa tako obnašal meni nasproti, kakor da bi bil j a z kriv! Za zajutrek mi pride nad Rusi javkat, za izgub imeti, da bi mogla močnih oddelkov Se v druge kraje pošiljati. Kar nam pri sedanjih razmerah nij popolnem jasno, je vstrajnost, s katero Rusje drže še vedno v svojej lasti sotesko v Šibki. Ako se jim je 17. tudi posrečilo napad Sulejmanov iz nova odbiti, kar spri-čuje, da je pašina vojska še zmirom onstran Balkana, vendar jim posadke v soteski jemljo dva vojskina kora, to je 8., ki je v soteski samej, in 11., ki brani zvezo po dolgej progi do Šibke. „Da so pomaknili glavni stan iz Pora-dima v Gornji Studen, dakle nazaj, kazati more, da so za zdaj Plevno malo pustili iz nemar, ter se vidi, kakor da bi hoteli delovati proti Mehemed Aliju. Ako se to posreči, do-bodo dovelj časa, a združiti bi se morali mnogi faktorji, da izvedejo kakov resultat, posebno bi se moralo gledati na to, da z vso močjo prodero trdno linijo Mehemed Alijevo. V ta namen pa carjevič potrebuje 30.000 mož pomoči. Ali je pa ta uže prišla preko Zimnice? Svobodnejše bi se tudi mogli oddihniti, ako bi se Zimerman pomaknil naprej, ali prejel nekoliko pomoči, vendar mislimo, da tega oni ne nameravajo storiti. Ako se Zimerman le količkaj gane, moral bi Mehemed Ali baš v Jantri nasprotno Btran poslati močan oddelek svoje vojske, ali, da se to zgodi, moral bi zapovedovati omenjeni general dvema polnima koroma. Res je, da mogo v Dobrudžo preje dospeti pomočna krdela, nego v Zimnico, ali tudi o tem se ne poroča prav ničesar. Samo jedno poročilo ve naznaniti, da maršira baje 24. divizija preko Galaca. Nikakor ne moremo misliti, da se Rusje hote umakniti uže nazaj preko Dunava prej, nego poskusijo v večjej množini svojega orožja moč. Samo ta okolnost, da so tako vrlo branili sotesko v Šibki, kaže nam baš nasprotno, a gotovo je tudi, da se ne sme kar nič več napraviti kakov napačen korak, da jim potem ne bode žal zatezanja in vztrajnosti. Ako je mogoče, držati se še nekaj časa na Jantri, kar je odvisno od vojske, ki je še na razpolaganje, ne bi se potrdil sklep ob umikanji, ali ta mogočnost se zopet upira na faktorja, o katerem soditi ne moremo, namreč na nova pomočna kardela, katera so uže prišla." Osvojcnjc Nikšiča. O padu Nikšiea je dobil „Glas Crnogorca" za zdaj ta-le nadaljna poročila: „Poslednja dva dneva četrtek in petek, 25. in 20. avgusta, (po naše: 6. in 7. sept.) vzela je naša vojska z napadom tudi poslednje šance z dvema gradovoma pred mestom samim. Tako so bili Turki zapodeni v mesto in njega trdnjavo. Oni so i/poznali, da je prišel čas, da bodo Črnogorci naskakavali mesto in trdnjavo ter bi jih mogli na ta način pobiti. A i brez naskoka bili bi Turki na slabem, ker so se naši topovi bili uže primaknili prav blizu in se še vedno primikali k mestu. Ko so Turki izpoznali bvojo veliko stisko, nasade v soboto jutro belo zastavo na grad. Zatem pride iz njega takoj njega zapovednik Sken-der beg (Magjar) 8 poveljnikom bataljonskim in mnogimi oficirji ter izreče knezu Črnogorskemu, da je prisiljen podati sebe in tvrd-njavo. Knez je zahteval na to „prezpogojno kapitulacijo", za kar bo brez pomisleka bili tudi turški zapovedniki. Potem je izšla iz mesta vsa posadka ter položila svoje orožje knezu Nikoli pred noge. In ko so vsi odložili orožje, vrne jim je zopet velikodušno knez, ker so Junaki, ki so do skrajnosti branili carjevo tvrdnjavo." V tem času se predstavi tudi knezu deputacija meščanov, ki izreče, da se poda „na milost in nemilost". Knez tudi tem pokloni orožje. Nizami takoj zapuste Nik-šie in ko mu je njegov novi gospodar „milostivo podelil svobodo", gredo proti Metoviji, a črnogorska vojska zasede mesto in tvrdnjavo. Zdravniki „rudečega križa" prevzeli so takoj turško bolnico, v katerej je bilo polno ranjenih in bolnih, no seveda zelo slabo oskrbljenih. V nedeljo so bile vse prodajalnice odprte in vse je bilo zopet v lepem redu, kakor da bi se bila samo posadka promenila po pravilih. Turki postopajo zelo prijateljsko s Črnogorci. Istega dne po polu dne je bil slavnosten vhod kneza črnogorskega v mesto, pri katerem je svirala muzika, so grmeli topovi in vriskali zmagonosni sokoli črnogorski. Turki so se vedli zelo hvaležno in spoštljivo pri tem slavnostnem Činu, ter so zelo zadovoljni z blagodušnim novim svojim gospodarjem. Slavjanstvo zrušeno? Z Dunaja 20. septembra. [Izv. dop. ] Neuspehi ruskega orožja pri Plevni so dunajskim in peštanskim turkoljubnim listom povod neizmernega veselja. Slovanstvo je strto, „panslavistične" nadeje so zrušene, Bulgarija, Srbija, sploh Jugoslovanstvo bode zopet prodano pod oblast krutih Osmanov. No, nij še vseh dnij poslednji večer. Slovani so se v svojem računu se ve da malo zmotili, ali da je ruska hrabrost turškej podlegla, je slo kosilo zopet jamrat, po polu dne jadikovat, v kavarni mi ne da miru, zvečer pa mi s tožbami nad Rusi večerjo soli, in me z obsodbami Rusije in Slovanstva do veznih vrat spremlja! On ve, da me boli uže stvar sama, tudi njega boli, ker on je sicer pošten rodoljub, ali ne prizanese mi, kakor da bi bil jaz kriv vse ruske neudače. Zastonj mu govorim da nij še konec koncev, naj počaka, bode uže še, morda ima pa nesreča tudi dobro stran, kdo bode obupaval itd. To je le kakor bi olje v ogenj vlival. On jamra pa jamra in toži! Pa vse to bi še kako potrpel, saj ga poznam, — ko bi le ta ljubi moj prijatelj prorok o vanje pustil. A ne! Prorokuje mi, kakor Kasandra v eno mer in vedno to, česar ne želi ni on, ni jaz, ni noben človek. „Boš uže videl!" pravi na moje ostre ugovore s tako resignacijo, kakor da bi bil bv. Elija učenec. Kdor bi ga ne poznal, da je vse skozi Slovan v duši, mislil bi, da je grd nemškutar, kakor kakšen penzijonist. Pa je le strahopet-než, Slovenec, kakor jih je žalibog več, da bi precej puško v koruzo metal, precej obupaval precej črnogledal. Zato sem bežal pred njim in grozdje zobljem in bi rad nekaj dnij pozabil njegova prorokovanja in vso politiko, da se zopet moji nervi okrevajo. A žalibog! ne vem, če bo kaj. Ko tako po dolini gledam, nareja se mi pred oči: tam iz one poljske gorice „Grivica", tam iz onega klanca „Šibka", na Brdu stoji sveti Nikola, za brdo se Sulejmana bojim, daljni potok mi Jantro predstavlja . . . Brrr! Telegram, debelo tiskan telegram — mi k malu prinesite! Meni se zdi, da bom na kolena padel in molil, kakor še nijsem. vanske nadeje sicer malo dalje porinila, a jih nikdar ne uničila. Ruskej manjka sposobnih generalov, in še kakih sto tisoč vojakov ni bojnem pozorišči. Ruski dosedanji poveljniki so več ji d el iz predestinirane kaste knezi, grofje, vojniški in uradniški sini, itd. — slavna imena prošlosti i v privatnem življenji, a sedanji nositelji visocega pokoleniia brez stra-tegičnih talentov, akopram osobno hrabri. Ako Rusija uvidi, da morajo nje poveljniki se po zmožnosti, a ne samo iz slavnih rodovin voliti, bode gotovo rusko orožie zadnje moči Turške razdrapalo, turSk barbarizem uničilo in Slovanstvo izpod turške oblasti rešilo. Mi Slovani daleč od bojnega pozorišča morali smo se s teškim srcem privaditi na nevesele novosti iz ruske vojske. Slovanska Rusija je psovana od vseh strani); celo slovanski listi jej prizadevajo udarce, akoravno zadnji le zaradi tega, da se slednjič v ruskih dvornih krogih uvidi, česar je Rusiji treba, kakove napake ima izkoreniniti, kakovim rokam poveljništvo nad vso hrabro rusko vojsko predati, da Be izbriše spomin neugodnih vojaških podjetij. — A vsak istinit rodoliub mej Slovani je uverjen, da bode Ruska, uvi-devši svoje napake, jih popravila in zgodovinsko svojo zadaco dostojno rešila. Naj blebeta slovanstvu nasprotna žurnalistika Še toliko o propasti Slovanstva, nema to druzega pomena, kakor bi ga imelo blebetanje turkofilnih listov v slučaji zmag. Res je, da sedaj mnogi nemških in druzih narodov listi, ki so pred nesrečo ruskega orožja bili navidezno na ruskej strani, nesramno pišejo o ruski moči in o breztalentnih ruskih poveljnikih, ter da je s tem Slovanstu udarec prizadet. Pomisliti je pak, da je bolje prijateljstvo o neugodnih položajih si pridobivati in da se baš o tacih trenotkih izpoznavajo istinito udani privrženiki. Slavjanska stvar, dospevša po lehkih uspehih na svoj vrhunec, bi ne imela tako tvrde podlage nego jih bodo imelo po uspehih dobljenih se silo in težavami. Da je končana zmaga na strani Slovanstva, je nedvojbeno. Da morajo Jugoslovani izpod turškega jarma priti, je zahte-vanje humanitarnega 19. stoletja. In stavek pruskega časnika, ka bodo tudi po neuspehih ruskega orožja Bolgari in drugi pod turškim jarmom vzdihujoči Slovani rešeni, ker to zahteva človečanstvo, more Be Še lehko obistiniti. Le strah pred Rusijo je odvzel mnogim kulturnim narodom simpatije do Jugoslovanov; ker Be je ta strah polegel, morejo se simpatije do revnih slovanskih podjarmi jencev zopet oživiti. Slovanom pak ostane še upa dovolj do uresničenja gorkih želj in teženj ipouko-reninenju napak v ruskej vojski in slovanstva mora se slovansk program tudi slednjič in zadnjič izvršiti. In v to pomozi Bog! R. P. Politični razgled. V Ljubljani 22 septembra. Ministerstvo se peča zdaj tudi z revizijo in popravljanjem VOfaSke ali brambovske postave, ker je dozdanja sklenena le na deset let in izteka koncem leta 1877. Veliko izpre-memb ne bode. Poroča se, da so glasi, ki se raznašajo o Balcburtrskem shodu BiB mark-An dr as-svjevem, v M*e.iti gospode Magjare hudo potrli in sicer tem bolj, ker je ob jednem tudi Magjarom posvetilo se, da so velike turške zmage bile na papirji, a v resnici ne. Tnanje dr*»Tf. Minske novine jako odločno govore. „Novoje Vremja" piše: nV vsakem slučaji nam vsem Btrašne žrtve, katere terja zdanja vojska od Rusije, nakladajo dolžnost, ne pomišljati na mir prej, dokler turška divjad ne bode v Azijo prognana." — In „Ruski Mir" govori: „Krvava polja pod Plevno ostanejo Rusiji v večnem spominu kot mesto krvavo kupljene svobode slavjanskega nahoda. Tacih žrtev in izgub ne kažejo prejšnji boji s Turčijo. Primerjati se morejo le z velikimi žrtvami križenoscev v Palestini v boji za grob Gospodov." Govorice o pasreflovfinpi za sklepanje mini ne nehajo krožiti mej onimi, ki bi želeli, da Rus ne zmaga. A relo angleški listi izpoznajo in povedo, da so take govorice za zdaj prazne. Prej bode še veliko krvi teklo, predno bode na mir misliti. Tnr&ki sultan je „našega" poslanika v Carigradu, grofa Zichvja, v privatnej avdi-jenci sprejel. Kaj sta si imela povedati ma-gjarski diplomat in turško veličanstvo, tega telegraf ne pove. Zjedinjeni frttftCOsHŠ republikanci bodo baje denes objavili volilni manifest, ki ga je Thiers zapustil. — To bode najboljši odgovor na proglas Mac-Mahonov, ki vzbuja občno nevoljo. „Temps" pravi, da kaj sramotnejega se nij še izdalo na kak narod. Pred U'inotn so začeli Italijani uže razposestvovati one kraje, kjer se bodo zi-uala utrjenja za vojno brambo italijanske stolice. Dopisi. Iz Gorice 21. sept. [Izv. dopis.] List tukajšnje „liberalne" stranke „L1 Isonzo" popisuje koncert goriškega telovadnega društva (societa di ginnastica), katerega se je v resnici prav malo udeležilo, ter zabavlja po svojej navadi, da se omenjenega koncerta nijso udeležili Slovenci, ker je bil Čisti donesek namenjen slovenskim pogorelcem v RoČinju. Prvič mu bodi povedano, da je laž, da nij bilo pri koncertu Slovencev, kajti iz gotovega vira sem izvedel, da je vendar bilo tam več poštenih Slovencev zraven mnozih poita-lijančenih sinov slovenskih mater. Drugič je bilo ravno isti teden mnogo goriških (mestnih) Slovencev odsočnih, tedaj jim nij bilo moči udeležiti se vašega koncerta. Slovenci na Goriškem pa bodo storili uže svojo dolžnost za svoje nesrečne brate. V čitalnici se denar in obleka nabira za Ročince, zraven tega napravila se bode veselica v oktobru za pogorelce. Naj mi pa „sior Isonzo" pove, koliko privržencev njegove stranke se je udeležilo — vsaj iz etikete — „Slavčevega" koncerta pri Rosenbergerju? Dalje, ali ste, gospoda laška, pozabili, da so goriški Slovenci napravili leta 1875 koncert v blag namen za slovensko-ita-lijanske revne učenke v mestnem gledališči? Se li spominjate, kako ste tedaj pokazali svojo liberalnost nasproti Slovencem s tem, da ste zlohotno, ter nesramno pokupili v gledališči sedeže, ter se neudeležili, češ, da so klopi prazne ostale ali pa morda ste si v svoji liberalnosti mislili; „e kaj bodo „šklavarji" sedeli, vsaj so navajeni trpeti," a pomislili nijste, da vam ravno isti „šklavarji" se svojim trudom vaše renegatske želodce polnijo. In sedaj ja-dikujete, ter nam v zlo jemljete, da vam nij -smo došli prazne stole polnit? Kje je doslednost? In pa, da „sior Isonzu" povem, mi ne-Čemo nikakor, da bi gospodje Lahi pred svetom figurirali, kot jako darežljivi, se slovenskim denarjem. Malo poštenosti pokažite nam, potem se bomo drugače menili, a te pri vas nij iskati. To nam je pokazal v svojem programu vaš novi državni poslanec, dr. Raf. Vicentini, kateri je v svoji liberalnosti popolnem pozabil, da živi na Goriškem tudi druga, to je slovenska narodnost, s katero, ako ste pri volitvah v nevarnosti, je treba računati, ker ima ona lepo število velikoposestnikov, in če bi bila pred volitvijo malo bolj sama nase zaupala — propali bi vi s svojo liberalno zmago, s katero Be sedaj tako ponašate, da vas celo list vaše narodnosti „Ecco del litorale" s to vašo zmago smeši. Iz IIArke 20. sept. [Izv. dopis.] Tudi nas je bil obiskal gost, g. vseučiliščni profesor Baud. de Courtenav iz Rusije, ker je znan z učiteljem PerniŠekom. A pri nas njega orožnici nijso prazne slame mlatili, kakor v Borovnici. Jako všeč nam je ta gospod. Na nnšej narodnej učilnici je bil 15. t. m. javen izpit. Učitelj in vsi pričujoči so bili jako zadovoljni z napredkom. Šolska mladina je prav navdušeno odgovarjala in vsak otrok se je dobro in prav dobro odrezal. Zato so dobili jedače in pijače v učilnici. Videlo se je, da Barka je vsa močno zavzeta za narodno šolstvo. Živeli Barčani. Tudi radi Nikšića smo zapalili 2 kresova s petjem „ne udajmo se!" in sč strelom, ker so vrli črnogorski sokoli od naše granice hrabro oddaljili vraga. O tej priliki je narod krstil 3 svoje holmce: Balkan, Slovan, Nikšir. Domače stvari. — (Župani občin n a Gorenjskem), ki so zarad gozdov in pašnikov z obrtnijskim društvom v razporu, sklicali se bodo v razgovor na shod, v kateri pride tudi c. kr. deželni načelnik g. Widman. Če obrtnijsko društvo ne bode kmetom druge bolje zemlje dalo, kakor so oni plazi in one pečine, ki jim jih, kakor slišimo, namerava dati, ne bode se dognala tako potrebna in od vseh stranij zaželena sprava, kajti kmetje bi pač potem mogli z besedami sv. pisma reči: „prosili smo vas kruha, pa ste nam namesti njega kamenja dali". — (Premeščen j e.) Rojak naš prof. Ivan Steklasa pride iz Požege zopet na gimnazijo v Karlovec, in rojak Peter Valjavec iz Senja na gimnazijo v Osjek. — (Delavsko i zob ra ževaln o društvo) ima denes popoludne ob dveh v go-stilnici „pri zvezdi" občni zbor. — (Tiskarno v Novem mestuj je kupil g. Krajec, faktor Blaznikove tiskarne, in bode doli izdajal na dalje Valvazorja. — (Ljutomersko Šolsko poročilo) ima na čelu spis „Kratck pregled štajerske in kranjske zgodovine" za učence ljudskih šol, potem Šolska naznanila in razredbo šolske mladine — vse v slovenskem jeziku. — („Učitelj Dobrašin.") Podučna povest Slovencem. Po hrvatskem izvirniku od Ivana Trnskega, posnel J. Lapajne. Založnik je pisatelj sam. Cena 8 kr. Kdor vzame 20 iztisov, jih dobi po 7 kr., 50 iztisov po G kr., 100 iztisov po 5 kr. — Pod naslovom „Učitelj Dobrašin" je bil spisal pred nekimi leti dobro znani hrvatski domoljub, ces. kr. polkovnik Trnski, precej obširni spis, katerega je bilo založilo v posebnej knjigi hrvatsko društvo sv. Jeronima, ki ima jednake namene, kakor naša družba sv. Mohora. Omenjena hrvatska knjiga se je ne samo družabnikom istega društva dopadla, ampak tudi ves drugi narod hrvatski je hitro po njej segel in dru štvo jo je bilo zelo hitro razpečalo. Jednacega spisa je bilo treba tudi priprostim Slovencem, ki šolo in učitelja premalo cenijo. S čitanjem tega slovenskega spisa, ki je sicer dosta krajši od hrvatskega, se utegne šoli pridobiti marsikatera slovenska še nepokvarjena duša. Namen te knjižice (obsega 28 strani) je torej ta, da ga bere priprosti slovenski oče, slovenska mati in slovenski kmet sploh. — Na gospode učitelje imamo samo to prošnjo, da bi izvolili pričujoči spis v svojem lastnem interesu in radi občnega napredka raz-širjevati mej znance, bodisi da ga za groš prodajo, ali podarijo. Cena je knjižici tako nizka, kakor stane pisatelja in založnika, kajti niega le to veseli, da spravi novo slovensko knjižico na dan in jo ponuja svojim rojakom, če ima tudi sam pri tem izgubo. — (Požari.) Iz Ajdovščine se nam piše, da se je pretekli teden vnela v prvem nadstropji hiše Franca Mermolije v Selu pri Dornbergu obleka. Nevarnost je bila velika, toda sosedje so jo o pravem času zapazili in ogenj zadušili. Škode nij veliko in še ta je zavarovana pri banki „Slaviji". — Z Vira nam poroča naš naročnik, da je v ponedeljek tam pogorel pod in dve kolarnici Andreju Cera r ju v Spodnjih Domžalah. Požarnej straži domžalskej se je zahvaliti, da je ogenj samo na ta predmet obmejen bil, kajti nevarnost za sosednja poslopja je bila velika. Lastnik pogorelega poslopja bil je zavarovan pri banki „Slavni". — Iz Brežic so nam poroča, da je preteklo nedeljo pogorel Francu Kunstu v Dedjej vasi hram pri vinogradu. Gorel je ob osmej uri zvečer in je bil ogenj od vseh stranij dobro videti. Zavarovano je bilo poslopje pri banki „Slaviji". Zopet predvčeranjem je pa v sosednjej vasi Blatno pogorelo stanišče in gospodarsko poslopje J. Treskarju, ki pa nij bil nikjer zavarovan._ Ra/.ne vesti. * (Na smrt,) na vešala so sodniki obhodili v Salcburgu 19. t. m. nekega morilca Valentičiča, 23 let starega delavca, ki je v nedeljo 17. junija t. 1. prišel zjutraj ob 7. uri, ko so bili ljudje v cerkvi, na dvorišče k 50letnej Lizi Imlaver, katera je bila sama doma z majhenim dečakom svojim, ter jo je zaprosil, naj mu da jesti. Ona ga je pokarala, zakaj ne gre v cerkev, a mu je vendar dala juhe in mleka. Ko je pojedel, gre v kuhinjo, vzame nabrušen nož, in baš ko je hotela klicati na pomoč gospodinja, jej prereže vrat. Potem si vzame do 150 gold. denarja ter otide. Denar je kmalu potrosil in uže 2. julija je v nekej drugej vasi ukradel 12 gold. Istega dne zasačen je povedal sod-niji, da tudi ob umoru Imlaverjeve žene ve nekaj natančnostij, katere je baje izvedel od necega Franceta, s komur sta nekaj dnij skupaj pila. Nu, sodnija je izpoznala, to za iz-mišljetino, ter je razsodila o njegovem življenji. * (Romantično) Mlad uradnik se je — kakor se piše iz Zagreba — nedavno zaljubil v nekovo Židovko ter se je hotel oženiti ž njo. A stariši dekletca nijso v to privolili. Prepovedali mu sicer nijso, obiskovati je, ker je bil dober prijatelj dvema domačima sinovoma. Tako je imel ljubimec dovolj prilike, da se z ljubimko posvetuje o skrivnem načrtu, kateri se je tudi izvršil. V sredo z večera sta šla zaljubljenca „na izprehod" in stariši ju še zmirom pričakujejo zastonj nazaj. Najbrže sta se odpeljala po železnici, kajti ljudje so ju baje videli okolo pol osme ure na kolodvoru. Dekletce je v 16., a nje česti-telj v 2G. letn Unu ril v SJ ai Si U it Bil ' otl 18. do '20. septembra* Josip Suiajdek, branjevcev otrok, IS lnes., za vnetico jjrla. — Franjo Jaukole, delavce, 25 let, za ©slabljenjem. — Marija Mavec, soproga kolovrtca tiskarneum st:oju, "21 let, za bož ustju. — Nace Rozman, masalec, 38 let, za spridcnjcm jeter. — Marija Strnad, osobojnica, 50 let, za pljučno vodenico. — Jarnej Mrl V. ain hišnega gospodarja, 44 let, za trebušno vodenico. — Alojzi] Zima, dninarjev otrok, 4 mes., za atrofij«.. POHlUlIO. Na pošto v Zagorji je sledeča dopisnica donu- šena: 1,;.M. Redaktion der „Laibacher Zoitung" in Laibach Lnut neuesten geogr.-statistischen baten »tulit RuBsland iui lil. Aufgebot l,5(;o.0li0 Mann, deshalb das Fragezeichen itn Telcgraiuine aus Krakaii in der „Laibacher Zeitung" voin y. September iiber-fliissig. Lernen Sie Geografie, vvozu icb Ilinen Sonklor anratho. Ein durehreisender Geogr. Professor. Zagorje, 21. septembra 1877. x. Učenec 2) 80 sprejme v neko tukajšnjo prodajalnico drobnega in nianufaktnrnega blaga. — Pojasnila daje F. MUllerjeva naznanovalnica v Ljubljani. Trine cene ▼ Ljubljani 22. septembra L L Plenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rez 6 gld. 34 kr.; — ječmen 5 gld. 04 kr.; — oves 2 gld. — 93 kr.; ajda 6 gld. 40 kr.; — proso 5 gld. M kr.. — koruza 6 gold. 10 kr.; krompir 100 kilogramov 2 g!d. 8ti kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr^ — mast — gld. 82 kr.; — špeh irišen — gld. 74 kr.; — špeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po 2 Vt kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 54 ki.; — teletnine 64 kr.; - svinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov L gld. 78 kr.. — slame 1 gold. 60 kr.; — drva crda 4 k v. metrov 6 goid. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 22. septembra. (Izvirno telcgrafično poročdo.) Enotni drž. d« Ig v bankovcih . 64 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 67 ■ — » Zlata renta........75 „ 10 „ lfcbO drž. posojilo..... I11 n 7& ■ Akcije narodno banke .... 857 „ — „ Kreditne akcije...... 218 „50 „ London ...... . 117 „ 7o „ Napol........ . 9 „ 44'/, „ 0. kr. cekini....... 5 „ ti4 „ Srebro ......... 104 „ 70 „ Državne marko......58 — it »n* *r. Petra cesti, ima v.iniHlio Hobe «■ i *nm t n< > i / iiovhj prenar4Lii|Mkort-3Iiir^uii-i>ivo, katero se pri meni vedno dohode. (273—2) S6 spoštovanjem gostilničar ,,pri vrtlurji", tik nunske cerkve. Cistenje in izboljšanje vina * z marzeljsko žolco, najboljše, najpripravnejše, ceno in dozdaj nedoseženo sred- ^ stvo, da vino čisti, da mu da lepo svitlobo in da mu 7% vzame slabi sodov in gnjilobni okus. Poduk v obeh de- želnih jezikih zastonj. Naj se obrača na agenturo A. ^/L Ilariiuaiiiia v EJublJaiil. (227—8) Q "^/Vl/ NA/^/^Br* %r*^«/^r* ^r*^A/ ^¥ ^f^t ^r*^f* ^f" Nr*^r*^Br*N4r* N4r* nxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*X x n n n n x n x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmm n n n n n n 8 Poziv staršem in jerobom! Obleke za dijake vsako velikosti, tudi specijalnosti v otročjih oblačilih, po Čudno nizkej ceni, dobivajo bo pri (247—5) M. Nev/mann-Uf v Ljubljani, slonove ulice, JLukman-ova hiša. Optični institut E. Rexinger v Ljubljani poleg Hradeckega mostu, Mallijeva hiša, priporoča glede bližajoče bo glediščne dobe in odpretja različnih tlijaških zavodov razen uže znanih optičnih predmetov sledeče novo došle predmete po nizke) ceni. Operna gledala, v najpriljubljenejših najnovejših praktičnih formah, izvrstna kvaliteta. NIJ. Rabljena operna glodala se po dostojnej ceni zamenjavajo. Risala in njih posamezni deli, vsakovrstna, za dijake vseh razredov, iz najboljših delavnic, 'l u i st:i tudi za vaukojake ti-lm i kc. 31 ilii'o«sl£*>i>i in liij»<» vsakovrstnih oblik in povek-šanj, tol'iiioiiiciti*! In barometri svoje konstrukcijo, za vsako visočino regulirani, in se povsod dajo lehko prenašati. Specijalitete očal, cvikarjev in drugih očnih stekl, ki so po natančnem premotrenji vida in z ozirom na individualni poklic posameznega izročajo po K|:<>c'ijniiKtu gosp. m u k s u kexlngerju, izpraianem optiku. vseh optiČnili, fizikaličinli in matematičnih predmetov se najboljše, najcenejše in jako hLro više. Čestitim prebivalcem po deželi so na zabtevanje posije brošira za iiavod k rabi očal, kakor tudi Uuatrovani cenik iranko in gratis. (268—0) lzdutelj in urednik Josip Jurčič. XX xx XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX ,\\ XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX »o A. Hartman-ova pisarna, f t X l £ nekdaj Iv. Ali'. Ilarhnan, je zopet |;V Grumn ik-o vej hiši (telegrafska postaja) t ♦ na Dtmajskcj cesti, (278—2) ^ I' ♦ I i i i i i T1n« + nv.«lrrt nnnn«Air«ilnA A^Htt^U Premoženje znaša 31. decembra 1876 .....gld. 5,451.807.83 Škode jo plačalo društvo od 1. 18 i4 do 1876 . . „ 16,013.244.— Glavno opravništvo za Kranjsko in spodnje Štajersko se uljudno priporoča za naročila za zavarovanje proti * koal i po ognji, uu življenje, in zrcala proti vlomu. Posebno pak vabi k zavarovanji na Pestansko zavarovalno društvo Zavaruje na življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni znesek po smrti zavarovanca, ali kader doseže odločeno starost (otrokom doto; in tudi za pokojščino. Glavno opravništvo v Ljubljani jo ziniroin pripravljeno vprašanja odgovarjati, pogoje razjasniti in podati tarife. 1 (272—2) Prane ZDrez^ilr, pisarna glavnega opravništva v Ljubljani, kongresni trg št. 14 v II. ndstropji. i i Javna izjava!! Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na Dunaj i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabri&ko ceno. Da urno razprodamo, prodamo za samo sledeče praktične in dobre predmete: 1 precizijska ura s priročno verižico vred; jamči so za eno leto za pravilno bojo. 1 mi z na lampa s varnostnim gorivom, jako praktična. 1 m;:r.i prt, eleganten, pisan, iz line angorske volne. 10 jeklorezov, kopijo slavnih mojstrov, s katerimi se dve sobi lehko okinčato. 1 kuhalni aparat za čaj, s katerim se v 2 minutah skuha najboljši Saj. 1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino izdelan, kinča vsako salon-Bko mizo. 1 domino, kompleten, v leseni škatli i- lom okinčana in z voksirnim zaporom. 1 klešče za sladkor, iz vedno bele kovine. 6 kosov arom. zdravilnega mila od dr. Duponta. 6 miznih nožev z močnimi rogovi in jeklenimi rezali. 6 vilic z močnimi rogovi. 6 žlic, c. kr. patentiranih, vodno belih. 6 kavnih žlic, c. kr. patentiranih, vedno belih. 1 žlica za juho, c. kr. patent, masivna. 1 žlica za mleko, c. kr. patent., masivna, 50 kosov. škatlja za sladkor, palisandrov les, z najlepšim kiporpzuiui de- Vseh teh naštetih 50 kosov stane skup samo ■■ sla. ta H /a vso predmete so jamči. ■BflH Torciiiiglc I£x|»oi*t-I4.omi»agiii