91. številka.
V liukljail, i tonk, 11. aprili 1813.
Xl«l. \m.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljuil na dom dostavljen: celo leto.......K 24 —
F«1 leta........ 12*— etrt leta......»fina mesec  • •••••  . 2*—
v upravniStvu prejeman: celo leto, • K pol leta ••••••• .
JU*
22-— 11'—
Četrt leta•....... 550
na mesec   ••••••  ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlova ulica st S (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t &» to je administrativne stvari.
i Foaamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Nsrodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za A vatro-O grško:
celo leto....... K 25'—
pol leta • 13*—
četrt leta « 650
na mesec   •••••• • 2*30
za Nemčijo: celo leto ... . • K 30*«•
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 35.-*
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica št. 5, telefon št 85«
Skupna ministrska konferenca.
Dunaj, 21. aprila.
Danes dopoldne se je vršila na Dunaju pod predsedstvom grofa Berchtolda skupno ministrska konferenca, katere so se udeležili avstrijski in ogrski ministrski predsednik, vojni minister in skupni finančni minister. Uradno se poudarja, da konferenca ni imela cficijelnega značaja ^skupnega ministrskega sveta« temveč da je šlo le za informacijsko posvetovanje vodilnih državnikov, ki je bilo z ozirom na dejstvo, da se ti že več kakor dva meseca niso sestali, potrebno.
Od dobro poučene strani se nam poroča: »Skupna ministrska konferenca res ni storila niKakih formalnih sklepov in zato je zatrjevanje, da sestanek vodilnih državnikov' ni imel oiicijelnega značaja, lj videz popolnoma verjetno.
Vendar pa so bili za današnjo sejo pripravljeni važni sklepi, ki da-iaio ministrski konferenci odličen pomen.
Grof Berchtold je svoje kolege predvsem informiral o zunanje-poli-tičnem poiožaju: njegovo poročilo je potrdilo optimistična naziranja glede nadaljnega razvoja dogodkov, zlasti v kolikor je od njih tangirana avstrijsko - ogrska monarhija Ministrska konferenca si je bila v tem edina, da so zapletliaji med Avstrijo in balkanskimi državami toliko kakor izključeni. Zaradi tega se je pečala z možnostjo odpustitve rezervistov, ki služijo v južnih polkih. Vojna uprava soglaša v principu s to uredbo. Ministri so ugotovili, pod katerimi pogoji bi se moglo odnuščanje pričeti in bi bili prišli najbrž že danes do tozadevnega principijelnega sklepa, da ne obvladuje situacije negotovost, ki jo novzroča politika kralja Nikole. Poleg tega ni mogel grof Berchtold podati poročila o odgovoru balkanskih držav na zadnjo noto velesil, ker ta odgovor že v soboto pričakovan do danes še ni bil podan in ker Še niso znani več ali manj tehtni pridržki, ki jih hoče poudariti Balkan-
ska zveza glede od velesil določenih albanskih mej. Tudi srbsko - bolgarski spor in njega eventualni razvoj, je prišel pri tej priliki v razgovor. Uvažuje ta dejstva so se ministri odločili odgoditi vojaško vprašanje na poznejši čas. Ni pa izključeno, da bo mogoče odrediti odpuščanje rezervistov v najbližji dobi in sicer brez predhodnega sklepa skupne ministrske konference.
V današnji seji pa se je prvič oficijelno razpravljalo tudi vprašanje zvišanja rekrutnega kontingenta. Vojna uprava smatra na podlagi izkušenj zadnjega čas pomnožite v številnega stanja posameznih kompanij za neobodno potrebno in vojni minister Krobatin je danes svoje kolege uradno obvestil o načrtu vojne uprave glede načina in izmere tega zvišanja. Ministrska konferenca je o vprašanju le principijelno razpravljala ter po daljši debati odobrila razloge, ki jih je navedel vojni minister. To odobrenje seveda še ne pomenja nikake definitivne odločitve, in ministrska konferenca si je bila svesta, da se bodo stavile zvišanju rekrutnega kontingenta velike težkoče politične in financijalne nravi.
S trgovinsko - političnimi vprašanji, ki se tičejo našega razmerja napram balkanskim državam, se ministrska konferenca ni več obširneje bavila, ker je bila storila tozadevne principijelne sklepe že v svoji zadnji seji. Vendar so razpravljali ministri o konsekvencah protiavstrijske-ga bojkota v Srbiji. Grof Berchtold je moral poročati, da grozi pooštrenje bojkotne akcije srbskega trgov-stva, proti kateri zaenkrat ni diplo-matičnega sredstva, ker odklanja srbska vlada vsako zvezo s tem gibanjem belgrajskih trgovskih krogov, katero je srbski vladi sami neprijetno.
Ministri so se končno posveto-vali o pripra /ah za delegacijsko sesijo ter se izrekli za njeno odgoditev — na jesen.<■__
Vcfnn no Mkm.
Generalni naskok na Taraboš.
Da se je Črna gora brezpogojno uklonila željam velesil, so poročale
dunajske brzojavke še v nedeljo. Včeraj pa je dospela s Cetinja brzojavka, da Črnogorci ne odnehajo od Skadra in da pripravljajo generalni naskok. Iz Bara poročajo k temu še, da je sklenil vojni svet v petek generalni naskok na Taraboš. Še v nedeljo so Crnogorci zbrali pod Tarabo-šem celih 6 bataljonov iz taborišča pri Vraki. V zadnjih dneh so Crnogorci tudi obstreljevali Skader z Brdice in Bardanjola. Zdi se pa, da so Crnogorci to storili le, da vzbude pozornost obleganeev, da ti potegnejo iz Taraboša večino svoje posadke. Seveda sumniči ista brzojavka takoj tudi Srbe, da niso odpoklican* vseh svojih vojakov, marveč, da je ostalo veliko število srbskih vojakov še pred Skadrom in da se bodo ti vojaki v črnogorskih uniformah udeležili generalnega naskoka. Pripravljeni moramo tedaj biti, da se bodo v prihodnjih dneh vršili protesti pri srbski vladi, toda ravno tako gotovo je tudi, da bo srbska vlada kategorično izjavila, da se pred Skadrom ne bojuje noben srbski državljan na povelje srbske vlade, da pa prostovoljcem ne more braniti, da se udeležujejo boja. Težko bo razločati med Srbi iz kraljevine in Crnogorci in če bo kateri izmeti ranjencev samozavestno izjavil »Ja sam Srbin«, bo šlo to gotovo na rovaš kraljevine Srbije. Če bi zaradi tega dejstva, da se bojujejo pred Skadrom Srbi, ne prišlo do kakih komplikacij ali vsaj do raznih pojasnjevanj, bi bilo zelo čudno.
Kako sodijo Nemci v raihu o mednarodnem položaju.
Iz Monakova poročajo, da se je tam vršilo v nedeljo zborovanje vse-nemške zveze. Predsednik Class iz Mogtinca je poročal o mednarodnem položaju in izjavil, da je prepričan, da kljub temu, da je bilo sklenjeno premirje, napetost ni popustila. Govornik je svaril pred domnevanjem, da bi bilo prišlo med Rusijo in Avstrijo do kakega sporazuma. Trdil je, da obstojajo odločilna nasprotstva se nadalje in da more že samo vprašanje Albanije vsak dan zanetiti ogenj med obema državama. Vse-nemci tedaj presojajo splošni položaj zelo pesimistično ter so priprav-
ljeni, da se bo morala Nemčija bojevati najmanj z Rusijo in Francosko, kateri boj bo brez dvoma odločil o prihodnosti Nemčije. Vsled tega pozdravljajo vsenemci tudi nemške vojaške predloge.
O vojaških predlogah je poročal general Keim iz Berolina, ki je med drugim tudi izvajal: Z ozirom na razmerje z Avstro - Ogrsko govoriti o vojaških predlogah je mogoče samo v splošnih obrisih, da ne more nikdo očitati Nemčiji, da se vmešava v notranje razmere sosedne monarhije. Samo to hočem naglasiti, da se je vodila tudi v Nemčiji desetletja slabotna vojaška politika — pred vsem iz parlamentaričnih vzrokov — in to ni ostalo brez vpliva na zunanjo politiko sosedne monarhije Avstro - Ogrske. V očigled nevzdržnim razmeram so se v Avstriji končno odločili zvišati število svoje vojske, to pa je bilo nezadostno«— in če se govori sedaj zopet o takem zvišanju, mora biti to velikopotezno in se ne sme ozirati na strankarsko vpitje, sicer tudi to zvišanje ne bo doseglo svojega namena. Rak - rana avstro - ogrske vojne organizacije obstoja v slabotnih mirovnih enotah zlasti pri pehoti. Treba je samo pomnožiti število novincev. Pred vsem pa je potrebno izvesti reformo hitro in se ne sme zopet razdeliti na 3 do 4 leta. Ne verjamem, mil če bi se posrečilo napraviti sedaj mir na Balkanu, da bi mir dolgo trajal. Obe zavezniški državi bosta morali v prihodnje strogo paziti, kajti če se pojavijo zopet enkrat krize, ne bo šlo brez svetovne vojne. In ta svetovna vojna bo odločala o usodi Nemčije in Avstro - Ogrske. Zato mora biti nemški meč ostro nabrušen in isto velja za Avstrijo.
Namenoma se ne spuščamo v nikako kritiko teh izvajanj značilne pa je, da celo nemški generali ne verujeio v svetovni mir.
Štajersko.
Pozor pred agenti! Iz $t. Jurja ob Južni železnici nam pišejo: Po naših krajih lazijo pogosto agenti raznih zakotnih čeških in židovskih bank v Brnu in Pragi   ter prodajo
najrazličnejše skupine srečk na obroke. Strankam se s sladkimi besedami slikajo vse dobrote takega nakupa in se jim obljublja največja kulanca — ki pa je pozneje vse kaj drugega, ko je kupna pogodba podpisana. Tako je plačal tukajšnji posestnik J. B. neki taki banki v Brnu za tri skupine srečk na obrokih v prilično dveh ie-tih znesek po 512 K: enkrat je vsled velike zaposlenosti in potovanja zamudil obrok, a je vse takoj poravnal. Banka pa je izjavila, da je obročna kupčija s tem stornirana in je vrnila šele vsled tožbe že vplačane, zara-čunajoč si »stroškov« 337 K! Vidi se, da se take kupčije sklepajo dostikrat z namenom stranke opehariti in oškodovati! Svarimo torej odločno pred takimi kupčijami z neznanimi Čehi in zidovi, pa tudi pri nas že strašijo enaki elementi. So to le špekulacije na ljudsko neumnost ali pozabljivost, pa naj se vrše tudi v »domoljubne« namene.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam poročajo: Na uradne dneve c, kr. mariborskega okrajnega glavarstva prihaja komisar, ki ne zna slovenski! (Kaj bi neki rekli Nemci, če bi hodil na uradne dneve v Pollan politični uradnik, ki bi ne znal nemški?) Ker se ne more sporazumeti s slovenskimi strankami, si vzame za tolmača lenarškega — nočnega čuvaja. In najlepše je, da komisar ne razume tolmača, ta pa komisarja ne; (lenarška »tajčšpraha« je specijaliteta!). Tako dobivajo slovenski kmetje od tega famoznega tolmača c. kr. avstrijske politične oblasti pre-čudne pouke in nasvete. Ta-le komisar s svojim tolmačem je pravi kuri-jozum. Ali misli mariborski okrajni glavar, da se s takimi komedijami utrja v ljudstvu rešpekt pred visoko vlado?
Kdo je odgovoren za slovensko nazadovanje severno od Maribora?
»Slogi« piše: Nemci so sklenili, da morajo nemško mejo pod Spilfeldom prestaviti na slovensko zemljo, vedno bolj proti Mariboru. Ta sklep izvršujejo pred našimi očmi. Svoje dni so poročali mariborski listi, da je prevzela skrb za obrambno delo v teh krajih Kmečka zveza, nje mladina pa neki posebni protektorat. Kje pa so uspehi teh dveh činiteljev? Ni
LISTEK.
Rako je prišel Matija Čebavs do mastne službe.
Spisal Ivan S t o j a n.
(Dalje.)
^Gladka je tvoja govorica, a ni lepa. Glej moj značaj!«
»Ha-ha!« se je zasmejal Matevž. Kajpak. O, kako si malo izkušen v tem. Dandanes se vse proda in kupi. Se duša. Pa se značaji ne bi! Mnogo si pretrpel po svetu; mogoče si se že naveličal tega životarjenja ... Kaj ti je koristil značaj? Nič, čisto nič. Zato idi, prijatelj, prodaj značaj in kupi si srečo... Dobra in mastna služba je — tajniško mesto pri županstvu. Samo tak moraš biti, kakor sem že omenil, pa prideš do tega mesta. To ti povem samo v toliko, da ti je jasna vsa ta stvar... Sicer se jaz ne brigam preveč za politiko.«
Matija je molčal. Nekako sentimentalen je postal. Mlečnik se mu je že vnaprej zdel gnezdo in ječa, kamor ga hočejo zapreti, da ne bi mogel prosto dihati in misliti.
»Pri meni boš ostal,« mu je govoril prijatelj. »V moji trgovini mi boš pomagal, dokler se ne odloČiš.«
Vstala sta in se napotila po brestu navzdol.
Ko sta stopala skozi vas, so ya-ščani začudeno gledali Matijo Če-bavsa, ki ga še nikoli niso videli. Otroci, ki so se pred cerkvijo igrali, so začeli za njima lučati kamenje, dokler ;ih ni Purgartnik razpodil. Dasi je pri Slovencih gostoljubnost doma, vendar niso bili Mlečničani nikdar prijazni s tujci. Vsakega tujca so nagi ali z vriščem in kamenjem. Le pred blaženo nemščino so imeli »rešpekt«. Če so slišali govoriti nemško, so debelo in zamaknjeno gledali, in bilo jim je, kakor da so v devetih nebesih, če slišijo »hinderhonder«.
Nič boljši glede tega niso bili Mlečničani starejšega rodu. Kdoi zna »tajč«, ta nekaj velja in daleč po svetu pride. Tako so vedno menili. Kranjskega jezika pa nihče ne obraj-ta. Kamor nanese Kranjca usoda, ga zaničujejo za »dego«, »ščavo« ali z »vindišer hund«. To dobro vedo Mlečničani, ali to ni njim jasno, da smo tega sami krivi. Ni čuda torej, da vsak Amerikanec, rodom Angelž, ki ljubi svoj materri jezik, zaničuje in zasmehuje onega Slovenca, ki odgovori, vprašan po materinem jeziku, da je Avstrijec ...
Večjih zijal pa menda ni bilo nikjer na svetu, kakor so bili Mlečničani. Ko je zagledala stara Bokovka skozi okno, iti naša dva znanca, je urno stopila na vezni prag in tako neumno gledala Čebavša, kakor da še ni nikoli videla živega Človeka.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravila. Pozdrav je seveda veljal
Čebavsu, ki pa je ozdravil z »dober dan«.
»Ježeš, Ježeš!« se je začela Bokovka križati, ko sta onadva odšla naprej. »Zopet je prišel nevernik v našo lepo dolino, da jo okuži s svojim satanskim duhom ... O, Marija i j ubijena!«
Stopila je v vežo in tarnala in tarnala.
II.
Purgartnikovo posestvo leži na severni strani vasi. Obsežno je Purgartnikovo posestvo, najboljše in skoro večje vrednosti, nego ves Mlečnik, dasi so bili Mlečničani bogati. Dvonadstropna hiša je zgrajena po najmodernejši tehniki. Poleg hiše stoje druga gospodarska poslopja. Ogromen hlev, v katerem je prostora za tridest glav živine, zraven je kozolec s skednjem. Zadaj za vsem tem poslopjem pa se širijo travniki in polja, in vse to je last Matevža Pur-gartnika.
Velikansko je bilo njegovo premoženje, velike njegove skrbi. Saj je moral plačevati velike davke, plače-vati je moral hlapce in dekle in druge uslužbence. Zato ni ljubil brezskrbnih veseljakov, ki so se mu zdeli nepotrebni na svetu. Podjeten, kakor je bil, se je zmirom pokazal v vseh strokah. In da bi bil v Ljubljani, bogme, da bi si zaželel kakega klerikalnega korita, napolnjenega z zlatom...
Matija Čebavs se je kmalu privadil življenja mlečniškega. Tako ugodno in udobno se mu je predstav-
ljalo to življenje. Na razpolago je imel veliko sobo, ki je bila zelo bogato opremjena. Delati mu ni bilo treba mnogo. Tako za kratek čas je malo pomagal svojemu prijatelju ali šefu Matevžu.
»Dober podjetnik bi ti bil,« ga je včasi pohvalil Purgartnik, »če bi se oprijel trgovine.«
»Ah, kaj čem jaz tu početi? S temi ljudmi ne bi mogel jaz občevati.«
»Narobe. Pokazal si, da se z njimi razumeš.«
Napačno je bilo mnenje Purgartnikovo glede tega. Čebavs je bil sicet prijazen z Mlečničani, toda ti mu niso mogli nič kaj zaupati. Saj ni bil rojen v Mlečniku, saj je »nevernik«. Tako so mislili o njem. Čebavs si je skušal pridobiti naklonjenosti vasča-nov, a revež ni vedel, na kak način. Da bi klečeplazil okrog fajmoštra in poljuboval njegove roke in noge, je bil preodkritosrčen, to se pravi, da ni bil hinavec. Da ni hvalil klerikalnih »zaslug«, ga je ovirala njegova resnicoljubnost.
Vse te pregrehe in napake pa so si Mlečničani in Mlečničanke dobro zapomnile in »vzele k srcu«.
Čebavs je bil res hudič, sam vrag v človeški podobi.
Namreč po mnenju prebivalcev sv. Mlečnika...
Zato so se ga bali in delali križe pred njim...
Mislil bo gotovo kdo, da je vsled Čebavsa trpel ugled Purgartnikovo
hiše in trgovine. Nikakor ne, ravna obratno. Saj pravim, da so bili Mlečničani čudovito čudni ljudje. Kar tru-moma so drveli v Purgartnikovo trgovino gledat novega pomočnika, »hudega hudiča«. Zakaj so ga tako radi gledali, dasi so ga bolj sovražili nego ljubili, ne pogrunta tudi najna-» darjenejši človek na svetu. Morda vsled tega, ker so se hoteli privaditi hudiču prej, nego treba, če bi zadela — seveda »slučajno« — koga izmed njih ta nesrečna kazen, da bi bil vržen v večni peklenski ogenj? Morda se jim je zdel vzlic svojim pregreham telesno lep kot angel? Kdo ve? Td je in ostane za zmirom sveta skrivnost, ki so jo hranili Mlečničani v svojih svetih srcih....
Razmerje med Purgartnikom in Čebavsom pa je bilo skoro bra-tovsko. Purgartnik je dal Čebavsu na uslugo^ ostati pri njem celo življenje. Toda Čebavs je bil tolikanj samozavesten, da se mu je zdeTo za malo, živeti od drugega. Sicer ni živel zastonj, zakaj njegovo delo v trgovini tudi ni bilo majhno...
Bil je deževen dan, da niso mogli iti ljudje na polje, travnik m v gozd. Ostali so doma. Tedaj, ko je bil ravno čas, se je zbralo precej možakarjev in fantov v »alkoholni sobi« tik trgovine, in pili so »ta grenkega«t katji mlečniški možje so bili hudi pivci žganja. V trgovini pa se je nabralo dokaj mladega ženskega cveta, ki je zbiral in zbiral različno blago za obleko, predpasnike, bluze in rute,
jih nikjer! Spodrinitl so hoteli Ciril- I Metodovo družbo; to so dosegli, ur ,
svoje širokoustne obljube pa so k*.- j kor po navadi pozabili. Mi pa nismo • na to pozabili. Zato že danes delamo [ vodstvo Kmečke zveze In vse poslance te stranke odgovorne za naše zgube ob meji.  Kdor ima  časi in vpliv, mora tudi kaj storiti!
Iz Mozirja. Imenik volilcev za občinske volitve je razpoložen na vpogled. Opozarjamo nanj svoje somišljenike! Ker se bližajo občinske volive, so klerikalni časopisi zopet polni napadov na občinski odbor in razne odlične tržane. Podobar Cesar in naš sladkornih kaplan bi rada komandirala celi trg. Pazita, da si prstov ne opečeta!
Klerikalci in ljudske knjižnice. N »Slovencu«, »Straži* in po drugih časopisih kar gore naši ljubi klerikalni prijatelji za ljudsko izobrazbo. >Dobrega čtiva med ljudi«, »v izobrazbi je naša rešitev., — in dolgo vrsto podobnih, samih na sebi resničnih trditev m pozivov lahko bereš, kadar hočeš. A, da klerikalcem ni za ljudsko izobrazbo, ne za dobro čtivo kot tako, kažejo lažnjivi napadi »Straže« na knjižnice, ki niso nobene strankarske institucije temveč res vsakomur dostopni izobraževalni zavodi. V zadnji Številki »Straže« z dne 18. aprila se grdo blati občinsko ljudsko knjižnico v Trbovljah in čitalnično knjižnico pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Resnega povoda za tak napad ni bilo nobenega, narekovala ga je le strankarska zagrizenost in neumnost. Seveda služi obema knjižnicama le v čast,če ju je oblajalo glasilo ^ »katoliško - izobražencev« na Sp. Štajerskem!
Iz Maribora. V enem izmed tukajšnjih slovenskih listov berem pri-težbo, da ni dobil na mariborskem kolodvoru voznega listka na slovensko zahtevo. Službujoči uradnik, ki je imel na suknji nemški znak, ni hotel znati slovenski. Postopanje tega nadutega Nemca je obsojanja in obžalovanja vredno, upamo pa, da se bode dotični gospod, ki je bil s slovensko zahtevo po voznem listku zavrnjen, pritožil na ravnateljstvo Južne železnice in bo kot somišljenik sedanjih državnih poslancev tudi iste pošteno okregal, da nočejo porabiti svojega vpliva in svoje politične organizacije za protest proti nemško-nacijonalnim izzivačem na spodnje-štajerskih kolodvorih Južne železnice. Dopisi v zakotnih in malo čitanih lističih sami na sebi nič ne zaležejo!
»Štajerc« in — Straža« sta priobčila v zadnjih svojih izdajah dobesedno enak dopis o bivšem potovalnem učitelju C. M. D. g. Iv. Pre-koršku, ki se je sicer že pred letom dnevi umaknil iz vsega javnega življenja in bi ga lahko kot zasebnega uradnika pustili njegovi »prijatelji« pri miru. Dejstvo pa, da »Straža«, pobiva napade na slovenske ljudi iz istega umazanega peresa v Vojniku kakor »Štajerc«, je zelo značilno. — Istotako napadajo »Straža« »Slovenski Gospodar« in »Štajerc« z duševno si zelo sorodnimi dopisi narodne občinske odbornike v Obrežu pri Središču in celo — središkega župnika g. Canjkarja, ker se ne strinja s politiziranjem svojega mleč-nozobega kaplana. Vsekakor so to zanimivi dokazi, kako zelo smo pri-Ijubljtni slovenski narodnjaki na Sp. Štajerskem in kako naglo napreduje pri nas splošna politična morala.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor priredi
Ker je bil Čebavs včasi precej dobre volje in dovtipen, je bilo v trgovini obilo smeha in veselja, ki je naprav-ljalo tudi pri žganjarjih veliko pozornost.
Ena izmed deklet je bila Rozmanova Francka. In ta je bila lepa, rekli so celo. da je najlepša punca v tari. In ta je imela fanta, močnega in krepkega, najmočnejšega v fari, Ma-tičkovega Jurija. In ta je bil danes v »alkoholni sobi«, iz katere je opazoval svojo ljubico, ki se je zabavala in smejala dovtipom Čebavsovim. To mu ni bilo po volji.
»Ta ruta se vam poda, Francka, ta ruta napravi vaše lice nebeško epo, da človeka kar prevzame vaš pogled.«
Tako je hvalil Čebavs ruto, tako je pohvalil tudi Francko, ki se ji je seveda jako dopadlo.
In to pohvalo je slišal Juri, Franckin iant. Toda njemu ni bilo to všeč, zakaj posta* je ljuoosumen. Bal se je, da ne bi Čebavs pregovoril njegove ljubice. Bal se je, da je ne bi zapeljal. Kri mu jc zavrela v glavi, vstal je izza mize in stopil v trgovino. Videlo se mu je, da je pijan. In ta pijanost mu je delala korajŽo...
Prijel Je za Franckino roko in Izbruhnil:
»Veš, Francka, če se ne boš kmalu jenjala smejati, te bom prijel za ušesa, da me boš pomnila vse
1. majnika velik izlet v Slivnico — gostilna Lesjak. Izletnike spremlja godba. Odhod iz Maribora ob 1. uri 30 min. popoldan. Na sporedu je godba, petje, ples in prosta zabava. Udobni prostori, vrt in kegljišče je na razpolago, kakor tudi poskrbljeno za dobro postrežbo in zmerne cene. Povratek v Maribor je mogoč ob 5. uri 30 min., 5. uri 50 min. in z godbo ob 7. uri 26 min. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Vstopnina 20 v. Kdor je prijatelj proste, neprisiljene zabave, naj pride, žal mu ne bo! Vabila se ne razpošiljajo!
Iz Haloz. Pred nekolikimi dnevi sem bil pri Sv. Barbari v Halozah. Ker se mi je reklo, da je gostilna g. Korenjaka v resnici napredna, sem ložiral pri njem. Seznanil sem se z nekaterimi krepkimi Barbarčani, kojih nastop mi je zelo ugajal. Takoj sem spoznal blagor šole. Kakor sem zvedel imajo že nekoliko let sedem-razrednico, kojo pa sedaj razširjajo z 8. razredom, telovadnico in otroško kuhinjo. Med pogovorom me vpraša nek mož: »Gospod, kako pa se vam kaj dopade pri nas?« »Kraj sam ob sebi mi zelo ugaja; najbolj pa seveda ljudstvo, ker niste petoliz-ci črnih, ki so naši črvojedi; kar sem posnel iz časnikov. Največ seveda po zaslugi vaših kaplanov: Šorna, Ra-buze in Berkc »Ja, ja, gospod. Vete, pa ni vse z-lato, kar se sveti. Tudi pri nas je nogo takih, ki še držijo ž njimi. Pri nas smo imeli muziko, ple-hače, ki so jo g. Ogorelec spravili okup. Klerikalci pa so jim tak dolgo gradove zidali, da so jih zvabili k sebi. Kaplan so meli guč, pa so rekli: »Sedaj, dragi mi godci, ste prišli na edino pravo pot. Ta edina vas popelje k zveličanju. Glavni pogoj pa je, da je vsak ud kršč. izobraževalnega društva in le po tej poti pridete naravnost v nebesa!« Prigovarjali so tudi tistega Emeršičevega Tunčeka, samo toti pa se je dobro zadržo. Najbolj se je pač brigo naš kaplan in jegov minister, po božji volji predsednik kršč. izobraževalnega društva. Vete tisti Pramoverjakov Tun-ček, ki je vzor vseh mladeničev ter živi čisto dev'ško, kakor se dohaja za predsednika devičarov\ Je nač bil v Berkovi šoli, kaj se hoče?« Posnel sem iz tega pogovora, da se tudi pri nas duhovniki brigajo za vsako malenkost; kar ni duhovniškega, pa naj je že potem politično ali ne, se mora razdreti in uničiti. Boj se je zanesel v vse gospodarske organizacije in v vse kulturne ustanove; kje je potem tu mogoč napredek?
Čeden božji namestnik. Graški listi priobčujejo sledeče poročilo: V Gnasu (trg na Srednjem Štajerskem, blizu Cmureka) je zakrivil kaplan Alojz Bauer več zločinov po §§ 128., e29. in 132. kaz. zak. Zlorabljal je dolgo časa šolarice, katerim je bil katehet, ne da bi mu bili prišli na sled. Ko so pa njegove zločine odkrili, se je delal duševno abnormalnega in posrečilo se mu je cele zadevo dalje časa zavleči. Končno pa ga je deželno sodišče v Gradcu dne 18. aprila le obsodilo na 6 mesecev tc/ke ječe. Pri obravnavi se je pokazalo, da je Bauer svoje nedolžne žrtve zapehaval z največjo rafiniranostjo in s toliko previdnostjo, da ga res dolgo niso zasledili. — Taki so tisti gospodje, ki najbolj vpijejo, da je v današnji ljudski šoli vse premalo versko-nravne vzgoje.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 4. maja t. 1. ob   10. dopoldne v šoli v Trbovljah-
Vode po dnevnem redu, ki ga prinese stanovsko glasilo. Med raznimi točkami je tudi predavanje gosp. profesorja dr. Frana Ilešiča o temi: »Tolmačenje nekaterih pravopisnih slučajev,« Zaradi važnosti te in drugih točk se pričakuje polnoštevilne udeležbe. Gostje dobrodošli!
Iz Šoštanja. Pri letošnjem naboru so se naši »Nemci« hoteli tudi postaviti. Pripeljali so se torej za streljaj daleč na vdzu. Pa zastavo so tudi imeli, namreč frankfurtarski trak od pogrebnega venca, kar se je izkazalo pozneje čisto primerno, ko je ostal od njih samo Haukejev »Fi-kec«, pa še ta, pravijo, le po protekciji! Povoda je imel torej dovolj, da se je pozneje obnašal kot kakšen pri-frknjenec in da je izzival Slovence; to se že radi tega umeje, ker so Hau-keju znosili in mu še nosijo največ grošev Slovenci! — Med slovenskimi naborniki so ugajali fantje iz Pa-ke, Gorenjega in Št. Janža na Vin-gori. Imeli so s slovenskimi trobojni-cami okrašene vozove ter se vedli zelo dostojno.
AvtomobHna zvpza Celje-Ljub-Ijana. Na Vranskem se je ustanovila reg. zadrug, z omejeno zavezo »Av-tomobilna zveza Celje - Ljubljana«. Ta bo na praznik, dne 1. maja začela z rednim uvtomebilnini prometom med Celjem in Ljubljano, in sicer po državni cesti proti Žalcu, Št. Petei v Savinski dolini, Vranskemu preko Trojane vedno po državni cesti do slovenske naše prestolice Ljubljane. Prvi avtobus vozi na praznik dne 1. maja iz Celja ob pol 8. (garaža v hotelu pri »Belem volu«) in pride v Ljubljano ob 11. dopoldne. Odhod iz Ljubljane cb pol 4. popoldne in prihod v Celje ob 7. zvečer. Okoli 10. maja dobi družba drugi avtobus, ki bo vozil iz Ljubljane ob 7. zjutraj in prišel v Celje ob 10. dopoldne; vozil bo iz Celja ob 4. popoldne in se vrnil v Ljubljano ob 7. zvečer; koncem maja se postavi v promet tudi tretji, salonski avtobus, ki bo vozil samo v slučajih potrebe, drugače ostane v rezervi. Natančni vozni red, tarifi itd. se objavijo pravočasno še pred 1. majem. Potrebne spremembe voznega reda bo pokazal promet sam. Nova prometna zveza med Celjem in Ljubljano bo otvorila marsikateri j lep kraj v Savinski dolini in v sosednji Kranjski, ki je bil doslej vsled oddaljenosti železnic teško pristopen; služila bo v enaki ireri praktičnim potrebam, kakor tujskemu prometu. Vransko in še mnoge druge večje in manjše kraje se bo s tem zbližalo z Ljubljano, od česar bo imelo naše največje slovensko mesto gotovo le korist.
Iz Središča. V našem trgu se bo osnoval odbor za spomenik znamenitemu središkemu rojaku in prvo-boritelju spodnještajerskih Slovencev, umrlemu dr. Ivanu Dečku. — Spomenik bo stal na trgu pred občinsko hišo.
Iz Središča. Dne 19. aprila se je vršila slavnostna seja trškega občinskega odbora, v kateri so se govorniki spominjali 30ietnice, odkar je uvedeno pri trškem občinskem uradu popolno slovensko uradovanje. Središki trg tvori res že dolga desetletja pravi vzor narodne zavednosti in odločnosti. Želeti bi bilo osobito, da bi ga posnemale vse naše slovenske občine in bi odpravile popolnoma nemško uradovanje, pa tudi ne bi več sprejemale od nobene oblasti in stranke nemških dopisov. S tem bi se razmere po naših uradih same od sebe spremenile v naš prid. Omeniti ne bo skoraj treba, da so v sre-
diškem trgu na krmilu odlični somišljeniki (po pisavi klerikalnih časopisov »nemškutarske«) Narodne stranke.
b Ptuja. (Politično društvo »Pozor« v Ptuju) je na občnem zboru dn^ 26. marca t. !. sklenilo.da pozove k sodelovanju vse prave narodnjake v ptujskem okraju. Do sedaj se je prepuščalo delo v Ptuju in v okraju le posameznim ptujskim Slovencem, ki morajo za svoj trud prenašati zabavljanje po vseh mogočih časopisih. Lažje in bolj ko-modno je seveda stati ob strani,gra jati »brezdelnost« onih, ki imajo saj dobro voljo, kakor pa imeti pogum, da pristopijo kot člani k političnemu društvu, da zahajajo na občne zbore ter plačujejo malenkostno članarino. Kdor želi na shode, naj se javi političnemu društvu, ki ga bo z veseljem podpiralo. Pričakujemo prav mnogoštevilnih prijav. S samo kritiko nam je bore malo pomagano. Kdor s smeijo političnega društva ni zadovoljen, ta naj postane član političnega društva, imel bo prilike dovolj, da uresniči svoje res dobre nasvete. — Dela je dovolj za vsakega, torej na delo! Ta oklic smo vposlali že pred 14. dnevi tudi uredništvu »Sloge«, ki mu pa v naše začudenje ni dalo prostora, dočini s siastjo prinaša neosnovane napad', na politično društvo. Na ta način seveda v poljskem okraju ne bomo prišli naprej. — Odbor.
Iz P^uja. (Predstava naše dramatične podružnice) dne 13. aprila, se je izvanredno dobro obn°sla. Narodna igra »Četrta božja zapoved« je bila prav po okusu občinstva, ki je tokrat do zadnjega prostorčka napolnilo veliko dvorano »Narodnega doma«. Mnogobrojno občinstvo je dalo našim diletantom tem več poguma, da so takoj s početka vsi brez izjeme nastopili s polno sigurnostjo, da so se s pravim navdušenjem uživeli v svoje vloge ter tako pripomogli prireditvi do popolnega uspeha. Prostor nam ne dopušča, da bi izrekali kritiko o vsakem posameznem igralcu, omenimo le, da so bile vloge prav dobro razdeljene. Posamezni prizori n. pr. nastop stare matere, ki podaje lepe nauke svojima vnukoma (gdč. Luk-ner, gdč. Mahorič, g. Christof), dalje prizor na Ponosnikovem domu (gdč. Kolar, g. dr. Brunčko), prizori v gostilni (g. Breznik, ga. Šentjurc, g. Kocjan, g. Kokot, g. Rodošek itd.) in končno zadnji prizor v ječi (g. Kolar, gdč. Lukner, g. Christof in g. Kon-dres) so izvabljali splošno priznanje gledalcev. Klobučar (g. Mikš), Ana (gdč. Haladejeva), Klobučarjeva soproga (ga. Jeršetova), vrtnar Lepec (g. Šentjurc) so nam istotako prav dobro podali svoje vloge. Vsem bodi izrečena naša hvala za nesebično požrtvovalnost, posebno hvalo zasluži režiser gosp. dr. Brunčko za svoji trud. Z zadovoljstvom smo opazili, da se je začelo tudi sceneriji posvečati večja pozornost. Seveda je to le mogoče vsled strokovnjaškega sodelovanja gosp. Haladeja. Izboren uspeh te prireditve je ojunačil našo podružnico, da se je odločila v tej seziji prirediti še eno predstavo in uprizoriti narodno igro »Deseti brat«, ki bo gotovo saj tako dobro obiskana, kakor zadnja predstava. Priredi se ta igra dne 4. maja, na kar slavno občinstvo že danes opozarjamo.
Primorsko.
Koroška.
svoje žive dni, Če ne boš postala takoj resna, *e bom, te ...«
Ni več govoril Francki v čast, kajti ta je že izginila iz trgovine.
Ljudje so postali pozorni in so gledali z radovednostjo ta prizor.
Menili so, da je že konec.
Ali zgodilo se je še hujše.
Juri je hotel iti takoj, ko je zapustila Francka trgovino, nazaj v »alkoholno sobo« dat svoji jezi duška.
A se je premislil.
Dobiti je moral zadoščenje še pri Čebavsu, na katerega se je obrnil, in mu požugal z roko.
»Kaj, ti hočeš vzeti meni dekle, ki ima mene tako rada, da ti še ne veš, kako? Ti misliš meni oropati nevesto, ti brezverski liberalec, ti prokleti pritepenec, ti sakramenski hudič, ti, ti... ti ne boš nikoli moje ljubice imel.«
Kričal je, da se skoro po vsej vasi razlegalo, njegove bistre oči so švigale semintja, kakor svetli bliski v viharni noči na nebu, lice je postalo od nenadne jeze rdeče in roke so mahale po zraku, kakor da hočejo pomagati klepetavemu jeziku vzgled-nega mladeniča Jurja. Čebavs, ki ni tega nikdar slutil, je pobledel in sapa mu je zastala v grlu. Grozna tišina je nastala v trgovini, ko je Juri prenehal kričati. Le mučno in težko dihanje se Je čulo in pogledi so se sreča-vali..«
Juri se je vrnil k svoji mizi in naročil novo steklenico žganja. Od srca se je začel smejati. Njegovemu vzgledu so sledili tudi drugi njegovi bratci v žganju ...
Juri je zopet vstal in izprego-voril:
»Mi, krščanski ljudje, bomo pokazali liberalcem pete... Sokolci se pa le naj prikažejo v našo faro ... lekli bodo in bežali, najsi se pretaka tudi kri...«
Ko je zvedela stara Hladnica, po vsem Krajskem znana tercijalka, ki je ob gotovem času tudi zamaknjena, o tem dogodku, je veselo skakala okrog hišnih oglov in si mela roke. Kdor je po cesti prišel nasproti, ga je ustavila in hitro klepetala:
»Hvala bogu in materi božji in vsem svetnikom in svetnicam božjim, dobro je zadnjič oštel Juri tistega brezverca... Kar meni verjemite, Ta človek je pravi antikrist... To je antikrist... Oh, oh!«
Kar nenadoma ji je prišla ta beseda na misel. Tako se je je ustrašila, da je letela v hišo in se vrgla na kolena 'in začela klicati:
»O, Kristus, naš Zveličar, ne daj, da pride v našo hišo antikrist... Vedno smo živeli krščansko, zato nas dovedi v nebesa... Liberalce pa spravi v pekel, v večni ogenj! Amen!«
\Konec prihodnjič.)
Požar. Poročali smo že o požaru v Hajdini. Pogorele stavbe so bile zavarovane za 3950 K.
Izginil je 151etni pekovski vajenec Oberaafner iz beljaške okolice. Bil je srednje velik, imel je rjave lase in oči. Izginil je dne 19. aprila. Oblečen je bil črno. Vse poizvedbepo njem so ostale do sedaj brezuspešne.
Dva samomora. Dne 19. aprila se je izvedelo v Celovcu, da se je v Podravljah ustrelil celovški mestm knjigovodski oficijal Henrik Kapusta. Bil je, odkar mu je umrla žena, bolan na živcih in se upravičeno domneva, da je izvršil samomor v zmedenosti. — Pri Celovcu so našli nekega Avgusta Lamprehta, 35 let starega, ki je pobegnil iz norišnice, obešenega.
Z nožem. V nedeljo je bil ves Pliberk razburjen. Neki tuji judan ki se je ravno poslavljal, ie prišel v Špi-talerjevo gostilno in začel brez povoda kar naenkrat klati mirne goste z dolgim nožem. Tri osebe, med njimi tudi natakarica, so bile lahko ranjene, dva rudaria sta bila teško ranjena. Nekega delavca, ki je bil pobegnil na cesto, je napadalec zasledoval ter ga začel neusmiljeno obde-lavati z nožem, tako da ni upati, da bi okreval. Še ponoči so napadalca prijeli in ga izročili okrajnemu sodišču v Plibcrku,
Iz sodne službe. Deželnosodn! svetnik Rihard Pavlin v Trstu je imenoval, za višjega deželnosodnega svetnika.
Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta v Pulju je imenovan gimnazijski abiturijent Ivan Saji-n a.
Zastrupila se je v Trstu žena natakarja v kavarni Nuova York, 351etna Marija Rabjanova. Umrla je med potjo v bolnišnico.
Cestni rop. Tržaška policija je aretirala delavca Mihaela Silvanija in V. Lenardona, ker sta v soboto ponoči napadla na cesti v Miljah 30-letnega kovača kotlarja v ladjedelnici pri Sv. Roku Josipa Bensiča in mu vzela denarnico, v kateri je bilo 9 K denarja. Silvani je rop že priznal.
Okraden aretiranec. V soboto ponoči so aretirali v Trstu zaradi razgrajanja 241etnega Rudolfa Špre-harja, rodom iz Ljubljane in kletnega Val. Kopitarja iz Postojne. Ko se Jih izpustili iz zapora, je Šprehai ovadil svojega sojetnika, da mu je ta ukradel iz denarnice 13 K. Kopitarja so preiskali in so dobili pri njem res 26 K. Obdržali so ga kar v zaporu.
Grozm zločin blaznega. Pod tem naslovom smo poročali, da je v Trstu mehanik Šlager, uslužben v »Stabili-mento tecnico«, zaklal s kuhinjskim nožem ženo, 13 mesecev starega otroka in 701etno taščo. Žena .n otrok sta že umrla, tašča pa bo bržkone tudi v kratkem umrla. Šlager, ki se je sam javil, in sicer takoj po izvršenem dejanju, se je v ječi zaletel s tako silo z glavo v zid, da si je preklal lobanju. Državno pravdni-štvo je sedaj ustavilo proti njemu kazensko postopanje, Šlagerja so odvedli v blaznico, kjer bo bržkone tudi podlegel rani.
Podlo maščevanje. Pod tem naslovom smo poročali že večkrat o podlem maščevanju, katerega izvršujejo nekateri brezvestneži v istrij-skih vinogradih in po istrijskih nasadih s tem, da režejo trte in rujejo mlada drevesca. Pred kratkim so aretirali dva izmed teh lopovov. —■ Iz Poreča poročajo, da so ti zlikovci zopet porezali v vinogradih štirih posestnikov zopet 121 vrst trt in napravili škode približno 4000 K. — Skupna škoda, ki so jo povzročili ti podli maščevalci v različnih občinah, znaša že več kot 60.000 K.
Iz strahu pred skušnjo je skočila v Sočo, kakor re poroča iz Gorice, hčerka tovarnarja Rolleta pri Ajdovščini, Frida Rollet, gojenka goriškega učiteljišča. Druge vesti vedo, da je izvršilo dekle samomor vsled družinskih razmer.
Avtomobilska zveza Opatija-Učka gora. Posestnik Štefanijine koče na Učki gori je prehitel že delj Časa projektirano ozkotirno železnico Opatija - Učka gora in je uvedel stalno dnevno avtomobilsko zvezo med Opatijo in Učko goro. Avtomobil ima prostora za 6 pasažirjev in se ustavi na znamenje pred vsako hišo. Cene so jako zmerne.
Scotus   Viator.   Iz Dubrovnika poročajo: Sedaj biva tu znani angleški publicist Scotus Viator (Seaton Watson), ki se zelo zanima za Slovane in ki je spisal že več jako interesantnih razprav o Slovanih, posebno o Jugoslovanih. — Scotus Viator je pisal vodilnemu članu stranke prava na Hrvaškem, župniku Stjepanu Zagoracu pismo, v katerem ponuja stranki pomoč glede objave in zastopa    posebnega memoranduma stranke na londonsko konfereco veleposlanikov. Scotus Viator je pripravljen, objaviti ta memorandum v vseh večjih angleških listih. V tem pismu piše Scotus Viator med drugim tudi sledeče: »Že delj časa sem razočaran. Popolna nezmožnost avstrijskih merodajnih krogov zajeziti naraščajočo anarhijo med Jugoslovani in njihovo nagnenje za stare metode lombardsko - beneške policijske države, morajo pripraviti vsakega prijatelja Avstrije do obupa. Kmalu, kmahi bo prepozno!« — Zagorac Je odgovoril publicistu v imenu stranke. Zahvalil se mu je za simpatije in za prijaznosti, ki jih je Scotus Viator vedno kazal  napram upravičenim zahtevam Jugoslovanov v monarhiji.   Obenem pa mu je poročal, da predloga glede memoranduma konferenci  veleposlanikov v Londonu stranka ni sprejela. Stranka Je sklenila, da ne bo pošiljala glede hrvaških razmer nikomur pojasnil in memorandumov, marveč, da bo pustila razvoju razmer na Hrvaškem popolnoma prosto pot. Od stianke se pač ne more zahtevati, da bi bila bolj di-nastična in bolj avstrijska,  kot so merbdajni krogi monarhije.
Iz Dalmacije, ~» Preganjanja vlade. Pod tem naslovom smo včeraj priobčili odstavitev raznih funk-cljonarjev v Dalmaciji, Natančneje o dalmatinskih razmerah in o Bachovem absolutizma smo tudi že poro-
91. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
cali na drugem mestu. — K temu še pristavljamo dodatno izjavo lista -5voboda« iz Splita. Med drugim piše ta list tudi, da je poslal deželni odbor dalmatinski županu v Splitu Vicku Kataliniću in drugim predstojnikom dalmatinskih mest dopis, v katerem se občinski zastopi opozarjajo, da je dobil deželni odbor oa merodajnih krogov obvestilo, da bo vlada vsako izjavo v prid Črni gori smatrala kot za državi sovražno manifestacijo, posebno še, ker je monarhija soudeležena pri skupni akciji velesil proti Črni gori. Vlada bo v slučaju take manifestacije za Črno goro. Če bi se je udeležila tudi občina, takoj razpustila občinski svet in postavila vladnega komisarja.
Stavka na Reki. V včerajšnji seji eksekutivnega komiteja delodajalcev, je izjavilo odposlanstvo delavcev, da bodo delavci danes pričeli z d.iom. Obenem so sklenili delodajal-:«. da se bo sestavil poseben posredovalni komite, v katerem bo zastopano delavstvo s 5 člani. Ta komite ho odločil o vseh spornih vprašanjih rned delavci in delodajalci in bo uredil končno razmerje med delavci in dclodaialci.
Dnevne vesti.
t- Deželna vinarska zadruga in
Gospodarska zveza«.   Prejeli smo
sledeči razveseljivi »popravek«:
Gospod Valentin Kopitar, odgo-' orni urednik »Slovenskega Naroda« v Ljubljani.
-Slovenski Narod* z dne 1*. 3prila 1913 št. S6 navaja med dnevni-r % estmi pod zaglavjem »Deželni \:narski zadrugi v preudarek« med
^ugim tudi. da skuša »Gospodarska a   svoje vino razpečati pod pa-: nanco deželne vinarske zadruge Ja temu namenu   bržkone- služi ' r<onska klet, v kateri ima deželna r.arska zadruga svoj vinotoč. Ker navedbe ne odgovarjajo resnici, ivlia >Gospodarska zveza, regi-rovana zadruga z omejeno zavezo Ljubljani«, slav. uredništvo, skli-vaje se na § 19. tiskovnega zako-i. da se priobči nastopni popravek: Ni res. da ^Gospodarska zveza« čava svoje vino pod patronanco clne vinarske zadruge in da temu .menu bržkone služi Unionska klet, kateri ima deželna vinarska zadru-svoj vinotoč. Res pa je, da Go-odarska z\eza< v Unionski klet! J patronanco deželne vinarske za-Ltge ni razpečala niti kapljice vina. j
V Ljubljani, dne 18. aprila 1913. ^podarska   zveza,    centrala za oni nakup in prodajo v Ljubljani, -trovana    zadruga   z omejeno zavezo.
(Podpisa nečitljiva.)
Razveseljiv je ta popravek — če mreč resničen. Postava namreč a. da se potom popravkov lah-M resnica in trdi neresnica. Noti-. smo jo priobčili   o tej stvari, ni bila poslana od kakega nerga-. liberalca, marveč smo bili od rikainih  interesentov naprošenl, » prijavimo na korist dobri stva-lberalci namreč nimajo nobenega l a več na tej   deželni vinarski ugi.   Dejstvo je namreč, da se Ini vinarski zadrugi slučajno do-Jejo samo tista vina, ki jih imajo rikalci na prodaj. Liberalci seveda r^aio iz tega, da ta žalostna de-:ia vinarska zadruga »poleg nava-re sploh ne mara od liberalcev na kupovati in so zadrugi pokazali -bet. In še žal jim ni, saj toči zadru-v Unionski kleti taka vina, da mo-d o producente kompromitirati. Klc-ilni vinogradniki pa so imeli upada jim bo deželna vinarska za-;ra pomagala in so zdaj razočara-lludo razočarani. Tisto vino, ki toči zadruga v Unionski kleti, je k dan drugačno, vsak   dan ima jg okus,   samo   pravega okusa injskega vina nima. Kaj čuda. Če prišli ljudje do mnenja, da delata redsednik   Gospodarske zveze« g. .rel Dermastija in predsednik vinske zadruge g. Karel Dermastija o v roki. Vinarska zadruga sme lajati samo kranjska vina, »Go-ska zveza    pa   prodaja vsa ngoča vina, samo ne kranjskih — ti organizaciji pa imata enega in cga predsednika, kaj je bolj logič-kakor mnenje,   da nekranjski us vin, ki jih toči deželna zadruga ra   iz   kleti »Gosp. zveze«. To nje je zelo razširjeno. Klerikalni tresentje so stvar že v svojih kro-\ečkrat spravili na tapet, a prav r ni nič pomagalo, so se zatekli k Spravili smo stvar v tek in s ' - Morili dobro delo, saj zdaj se bo r Ja do kraja pojasniti. »Gosposka zveza« pravi, da pod patro-mco deželne vinarske zadruge ni v mski kleti razpečala niti kapljice na. Kakor rečeno, je to razveselji-
ker poznamo iz neštevilnih slučajev, kako velika je klerikalna resnicoljubnost in kako tankovestni, solidni in natančni so klerikalci v političnih in kupčijskih zadevah.
-h Upravno sodišče je že večkrat imelo priliko, pečati se z odredbami našega deželnega odbora. Upravnega sodišča kritika o odredbah naših deželnih oblastnikov, ki dajo n. pr. sodišču toliko opravka, kakor menda nobena druga oblast, ni ravno laskava. Ena takih za deželni odbor kritičnih razsodb je tudi ona o obč. volitvah v Dobrunjah. — Znano je, da je deželni odbor z okrožnico od 14. novembra 1911 na vsa županstva izdal prepoved, da se na glasovnice ne sme pritiskati obč. pečatov. Splošno znani so tudi nagibi tej prepovedi. S tem je omogočil dež. odbor, da so pristaši klerikalne stranke v občinah, ki so v naprednih rokah, dobili na stotine glasovnic direktno od dež. odbora. S temi glasovnicami so potem poljubno manipulirali, dočim je napredni obč. odbor imel v rokah le toliko glasovnic, kolikor mu jih je uradoma izročil dež. odbor. Nasprotno so v klerikalnih občinah nasprotniki zopet imeli poljubno število glasovnic na razpolago, dočim naprednjaki v teh občinah za agitacijo namenjenih glasovnic sploh dobili niso. Tem nečednim razmeram je upravno sodišče napravilo konec. Upravno sodišče izreka v svoji sodbi: 1. so veljavne samo one glasovnice, ki jih obč. predstojnik pusti dostaviti volilnim upravičencem, a so neveljavne one, ki si jih volilci priskrbe neposredno od dež. odbora; 2. so veljavne tudi vse vzlic prepovedi dež. odbora z obč. pečatom opremljene glasovnice, ker so za veljavnost glasovnic merodaj-ne le dotične zakonite določbe, ne pa kake prepovedi aH zapovedi kranjskega dež. odbora.
4- Odlična pohvala. Pred par dnevi je izšla na Dunaju po inicijativi ministrskega predsednika grofa Stiirgkha krasno opremljena publikacija, v kateri priobčuje profesor Turba vse dokumente, ki tvorijo v svoji celoti temeljni zakon avstrij-I sko - ogrske monarhije — pragmatično sankcijo. Knjiga je opremljena s faksimili najvažnejših tozadevnih listin. Predgovor ji je napisal ministrski predsednik, ki poudarja velikanski pomen pragmatične sankcije za preteklost in bodočnost monarhije. Svoja kratka izvajanja končuje grof Sttirgkh z naslednjim stavkom: »Izročujoč javnosti to delo, moram z zahvalnostjo in priznanjem poudariti, v kako odlični meri je na njega izvršenju udeležen predstojnik dr-žavnopravnega departementa v ministrskem predsedništvu ministen-jalni svetnik dr. Ivan Ž o 1 g e r.« Dvorni svetnik Žolger slovi v mednarodnih znanstvenih krogih kot eden naiizbomejših poznavalcev avstrijskega državnega prava.
— Poneverjenje v^ »Katoliškem tiskovnem društvu?« Ze dober teden kroži po Ljubljani govorica, da se je zgodilo pri nekem klerikalnem zavodu večje poneverjenje. To govorico so zdaj dobile konkretnejšo obliko: pripoveduje se, da je stolni vikar Luka Smolnikar   poneveril pri
Katoliškem tiskovnem društvu« 30.000 kron. Luka Smolnikar, ki se sedaj baje nahaja v nekem samostanu v Dalmaciji, je zelo znan po Ljubljani, ne samo zaradi tega, ker je bil sila bojevit in strasten politik m vnet prodajalec lurške vode, marveč tudi po različnih ljubezenskih aferah, ki so vzbujale med občinstvom že mnogo let veliko nevoljo, ne da bi mu bili v cerkvenih krogih kaj škodovali.
+ Iz ljudsko-šolske službe. Na
mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Berte Valentove je imenovana bivša suplentka v Spodnji šiški Valerija R e i t z o v a za su-plentko na ljudski šoli v Šmarju pri Ljubljani. Na mesto obolelega učitelja Franca Kalana je določena za ekskurendni pouk v Gribljah. učiteljica v Podzemlju Sofija Škot-l a n c, za prov. učiteljico na dvoraz-rednici v Škocijanu je imenovana učit. kandidatinja Ana S i r k o v a.
— Naprava obrežnih kejev ob Ljubljanici. Včeraj popoldne ob 5. je v mestni zbornici pred zbranim občinskim svetom pojasnjeval svoje načrte o napravi obrežnih ke/ev ob Ljubljanici, o katerih smo svoječasno že obširno poročali, arhitekt KehVr. Pred vsem se je bavil z napravami, ki bodo potrebne na Marijnem trgu, da se doseže harmonično soglasje v arhiktektoničnem oziru z obrežnimi zg.adbami. To bi se dalo doseči na tri načine: 1. da bi se zgradila na Marijnem trgu, ki se vsled regulacije Ljubljanične struge, kakor je znatno, znatno razširi, dva, v arhitektonskem oziru z okolico soglasujoča pa-
■r>. če je namreč resnično. Inteie-*cntje bodo to že dognali v zadrugi   viljona in sicer eden na levi, drugi srni; mi pa seveda verjamemo te- i pa na desni strani novega mostu. De-rnu zatrdilu  »Gospodarske zveze«, I sni pavilijon bi naj bil zgrajen tako,
da bi ne zastiral pogleda na Prešernov spomenik. V levem pavilijonu bi naj bilo nameščeno higijenično stranišče, v desnem pa bi se lahko napravil prostor za trafiko. Točno, kje bi se naj namestila pavilijona in v kakšni obliki bi naj bila zgrajena, to bi se dalo dognati na ta način, da bi se napravile poškuŠnje s papirnatimi ali mavčnimi šablonami; 2. na levo in desno od mosta bi se naj napravili 2 stebrišči — bakreno streho bi nosili štirje bolj masivni stebri. V tem slučaju bi odpadla trafika, javno stranišče pa bi se moralo zgraditi v suterenu, kar bi pa povzročilo znatne stroške; 3. pavilijone bi naj nadomestili štirje stebri, toda ta rešitev bi ne bila priporočljiva, ker bi kvarila sicer lepi splošni vtisk. Priporočati bi torej bilo samo prvo eventualnost in sicer tako iz praktičnih razlogov, kakor tudi iz arhitektonskih ozirov. Kej na levem bregu Ljubljanice bi se naj uredil tako, da bi služil bolj šetajočemu občinstvu, dočim bi naj desni kej odgovarjal bolj praktičnim potrebam — trgovini in prometu. Estrada, ki je bila projektirana v prvotnem načrtu ob hiši Filharmoni-čne družbe, bi odpadla, ker namerava filharmonična družba napraviti pri hiši prizidek, ki bo pa v popolnem arhitektonskem skladu z vso okolico. Ker bi bila cesta med Lasnikovo in Gerberjevo hišo razmeroma zelo ozka, ob vogalu Lasnikove hiše bi znašala širina ceste samo nekaj nad dva metra, bi kazalo od Lasnika do Gerberja napraviti arkado, s Čemer bi se pridobilo dovolj protora. Seveda bi to stalo kakih 20.000 kron. Med Krejčijevo in Gerberjevo hišo na levem bregu in vis-a-vis na drugem bregu se napravijo podstavki za eventualno brv, vendar pa tako, da se ne uničijo drevesa na Frančevem obrežju. Pri Radeckega mostu bo treba na levem in desnem bregu zgraditi rampe. — O financijalnl strani Kellerjevih projektov je poročal mestni nadinženir M. Prelovsek. Regulacijska dela in naprava projektiranih kejev bi stala, kolikor se da
približno proračuniti, okrog 440.000 kron. Komisija za osuševanje Barja bi izvršila na svoje stroške vsa dela do visočine 288 m nad morjem. Na njo bi torej odpadlo nekako polovica proračunjenih stroškov. Stroške za ostala dela bi morala nositi mestna občina. Ti stroški bi se za kakih 20 tisoč kron znižali, ako bi se na levem bregu med Gerberjem in Lasnikom napravilo samo 4 mesto 12 arkad. Deželni stavbni nadsvetnik Klinar se je izrekel proti drugi varijanti, da bi se napravilo javno stranišče v suterenu in sicer tako iz praktičnih kakor tudi iz financijalnih razlogov. Takisto se je izrekel tudi proti napravi arkad med Gerberjevo in Lasnikovo hišo, ker bo kej na tem mestu služil bolj kol sprehajališče, kakoi pa kot prometna žila Res je sicer, da bo cesta ob Lasnikovem vogalu samo 2 m 30 cm Široka, uvaževati pa je treba, da bo cesta povsodi drugodi širša, tako. da bo momentanim fak-tičim potrebam vsekakor zadostovala. Ako pa pride v bodočnosti do regulacije tega dela mesta, potem bo itak z novo stavbne črto avtomatično pridobila cesta ob tem obrežju svojo potrebno širino. — Nadalje je ing. Keller poročal o načrtu, da bi se projektirana tržnica nadomestila s prodajalnimi lopami, ki bi se naj zgradile ob obrežju na Pogačarje-vem trgu, kjer je na razpolago prostor v dolžini kakih 40 m. Na tem prostoru bi se lahko zgradilo kakih 36 higijensko napravljenih lop, ki bi se dale tudi zaklepati. Ena vrsta teh lop bi se naj zgradila v visočini Po-gačarjevega trga, druga pa v višini rečne struge, da bi torej bili dve etaži takih lop. Naprava teh lop, ki bi popolnoma lahko nadomestile tržnico, zlasti ker celo v mestih, kjer že imaio tržnice, prevlada tendenca, da se ne gradi več novih tržnic, marveč se raje posega po takih lopah, bi stala okrog 30.000 kron, vsaka lopa torej okroglo 1300 kron. Če bi se torej od vsakega take lope zahtevalo na leto recimo samo 65 kron najemnine, bi se zgoraj imenovani kapital obrestoval s 5%. Kellerjev projekt, o katerem se je priznalno izrazil tudi deželni stavbni nadsvetnik K 1 i n a r, je vzbudil veliko pozornost in splošno zanimanje. Arhitektu Keller ju se je v imenu občinskega sveta zahvalil za njegov trud in vsestransko obrazložitev njegovih velezani-mivih načrtov podžupan dr. Triller.
— Zgodovinska reminiscenca.
Znano je, da so Turki 1. 1529. pod sultanom Sulejmanom II. prvič pri-drli pred Dunaj, ko so si preje podvrgli vso Ogrsko. Da prepreči na-daljne vpade, je cesar Ferdinand poslal v Carigrad dva svoja odposlanca. O tem čitamo v knjigi »Oster-reichs Hort« na 160. strani to - le: »Cesar Ferdinand je poslal v Carigrad dva poslanika; eden izmed teh je bil vitez in dedni komornik hrvaški stotnik Nikola J u r i š i ć, drugi pa grof Josip Lamberg. Poslanike so
17. oktobra 1530. f. zelo slovesno sprejeli in dne 25. oktobra sta imela prvi razgovor z velikim vezirjem. Pri vsi okorelosti, ki jo je imela ceremonija, ni manjkalo komične primesi, ko so prestopili k glavni stvari, k razgovoru. Grof Lamberg je govoril nemško. Veliki vezir seveda ni razumel niti besedice dolgega nagovora. Predlog, naj bi nagovor ponovil latinski tolmač, je veliki vezir odklonil, češ, da razume samo italijansko. Tu je odprl usta Jurišič in jel razpravljati v hrvaškem jeziku. In čudno, ta jezik so vsi znali tako dobro, da so se izvrstno razumeli. Dne 7. no* vembra 1530. je sultan sprejel odposlance in od tistega časa ma je ostalo v neizbrisnem spominu ime Juri-šić.« — Pa pravijo Nemci, da se z našim jezikom nikamor ne pride, morajo pa obenem priznati, da so se nemški diplomati v preteklih stoletjih morali posluževati našega jezika, ako so se hoteli pogajati s Turki, ker si s svojo nemščino niso mogli pomagati.
— Dobrodelna prireditev v prid »Domovini« se vrši dne 2. maja v deželnem gledišču.
— Nova šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 3. aprila 1913, št. 49.783, odobrilo knjigo: Latinska vadnica za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij. Sestavil dr. Josip P i p e n -b a c h e r. Cena vezani knjigi 2 K 20 vinarjev. Založil L. S c h w e n t n e r v Ljubljani.
— Dela v glavnem kanalu Ljubljanice. Pod šentpeterskim mostom se poglobuje struga z bagerjem in tla razstreljavajo. Pa poglobljenju nagaja voda, ki stoji ondi meter na visoko. Med frančiškanskim in Hradec-kega mostom zabijajo s stroji kole v tla za zgradbo nabrežnih zidov.
— Zgradba kanalov zbiralnikov naglo napreduje. Na Poljanskem nasipu je dograjen do Jubilejskega mostu, jarki pa so po Šolskem drevor. izkopani do semenišča. Del kanala je zgrajen tudi že od Krakovskega nasipa pa ob levem bregu Gradaščice do srednjega mostu.
— Nagla smrt. Včeraj popoldne med 4. in 5. uro je sedela vdova mit-niskega preglednika Jerica L o t r i -č e v a. rojena 36. marca 1848. v Železnikih, na klopi v Zvezdi in po od-počitku odšla v svoje stanovanje v Gradišče št. 11, t. j. hiša Stubenber-gove ustanove, kjer se je nenadoma zgradila in obležala mrtva. Zadela jo je srčna kap.
— Umrla je predvčerajšnjim v Ljubljani v sanatoriju na Elizabetni cesti gdč. Amalija pl. D o n a t i j e-va, učiteljica v Mokronogu.
— Čevljarji obrtniki in trgovci s čevlji. Čevljarska zadruga prosi, da bi se objavilo javno občinstvu sledeče: Glasom odločbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 28. decembra 1912 v zadevi glede prodaje in izdelovanja čevljarskih izdelkov, trgovci s Čevlji ne smejo prevzemati v svojih prodajalnah čevljarskih del po meri in popravil čevljev, niti jih ne smejo izvrševati na svoj račun. Občinstvo se vljudno opozarja na to odločbo in se prosi, da izroča dela po meri, kakor tudi popravila čevljev le čevljarjem, ki izvršujejo svojo Čevljarsko obrt.
— Zelje trafikantov in tobačnih založnikov. V ponedeljek se je vršila na Dunaju generalna skupščina zadruge tobačnih založnikov in trafikantov, ki dobi poslovno mesto razredne loterije. Nato se je vršilo zborovanje zveze trafikantov, na katerem se je sklenilo, da se spremeni naslov »Aktionskomitee« v »Državno zvezo tobačnih glavnih in tobačnih založnikov v Avstriji«. Med drugim se je izjavil predsednik Prent-ner proti kartelu tovarnarjev užiga-lic in zahteval podelitev koncesije trafikantom za ustanovitev tovarne za užigalice. Končno so sklenili zbo-rovalci, da se naj store vsi koraki, da dobe trafikanti Čim preje koncesijo za razpečavanje srečk razredne loterije in koncesijo za ustanovitev tovarne za užigalice. V predsedstvo so bili izvoljeni med drugimi tudi sledeči gospodje: Prentner, Gradec; B in d e r, Celovec; P 1 o v š e k, Ljubljana; Mojovski, Trst; S c h w a r z, Gorica in N a t a n, Opatija.
— Avtomobilna vožnja Kranjskega in Koroškega avtomobilnega kluba. Kranjski avtomobilni klub nam poroča, da so se vršile tozadevne seje in se je v sporazumu doseglo, da se bode vršila dvadnevna konkurenčna vožnja, ki bode vozila večjidel po naši deželi. Prvi dan prenočujejo tekmovalci v našem mestu, k?er se jim priredi družabni večer v hotelu »Union«. Za vožnjo, ki se vrši dne 16. in 17. avgusta, bode razpisanih S lepih daril.
— Prestop črnogorske meje. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z razpisom od dne 17. aprila t. L v smislu §§ 3. in 9. ministrskega razglasa z dne 10. maja 1867, drž. zak.,
št. 80, ukazalo, da morajo od zdaj naprej vsi oni, ki prestopijo mejo it Črne gore v Avstrijo ali obratno, brez ozira na svojo domovinsko pravico biti opravljeni ^ pravilnimi legitimacijskimi izkazili. Osebam, ki niso v položaju izkazati se s pravilnimi legitimacijskimi listi (potni list, popotna karta) se prestop meje ne bo dovolil.
— Ustanova za vzgojevanje slepiti otrok. Na magistratu je nabit razpis o ustanovi barona Flodnigga in ilirski ustanovi za vzgojo slepih otrok v odgojevalnici v Lincu. Pravico imajo otroci od 7.—14. leta. Več je razvidno iz razpisa ustanove.
»Ljudski  shod« je sklicala na dan 20. aprila »meščanska  zveza v Kranju» in »kmečka zveza za Kranj in okolico« v »Ljudski dom« v Kranju. Na shodu je med drugim govoril dr. Pegan, odvetnik v Ljubljani in gimnazijski suplent  Marinko iz Kranja. Na dnevnem redu je bilo: Pravice in dolžnosti okrajnih bolniških blagajn s posebnim ozirom  na   razmere v Kranju in okolici, ali bolje rečeno: Gonja proti okrajni bolniški blagajni, katera je v rokah pristašev narodno-napredne stranke v Kranju, z namenom, na vsak način odtujiti isti njene člane in jih pridobiti za »Pomožno blagajno«! — Ker se je bolniški blagajni v Kranju s strani gotovih pristašev S. L. S. očitalo več neredno-sti, je zahtevalo načelništvo  te blagajne revizijo po c. kr. okrajnem glavarstvu  kot  nadzorstveni oblasti. Preiskava je dognala, da so bila očitanja v »Gorenjcu« popolnoma neresnična in da je bolniška blagajna postopala pravilno v smislu   od vlade potrjenih pravil! Dotični odlok nadzorstvene oblasti je načelništvo okr. bolniške blagajne v listu »Sava« doslovno objavilo,  ter   umazani jezik »Gorenjčevega« dopisnika v »Savi« pošteno praio! Ker je s tem odlokom zadeva za bolniško blagajno samo ob sebi umevno končana — odgovorna za svoje poslovanje za enkrat Še ni »Gorenjcu« — je načelništvo smatralo pod častjo, na take neresnice in napade odgovarjati, kar seveda vročekrvnemu in dičnemu dopisunu in pristašu S. L. S. zopet ni po volji! — In so zabavljali. Želeti je, da načelnik bolniške   blagajne   gosp. poslanec Pire opusti svoj sklep, ne več odgovarjati na take napade, ter domišljavemu mladeniču, ki vodi celo ^onjo, zopet enkrat v »Savi« privoščil toliko mrzle vode in ga tako opere, da bo bolj bel, kakor pa dopisunove — bele rokavice!
Novomeška senzacija: ženske v — hlačah. Iz Novega mesta se nam poroča: To je bila senzacija za Novo mesto! Po glavnem trgu prideta dve čudno oblečeni postavi, katerima se je vkljub moški noši že od daleč poznalo, da sta ženski. Na glavi velik turistovski siv klobuk z odza-dej navzdol obrnjenimi krajevci, okrog klobuka širok trak z belgijsko trobojnico. Sicer je do kolen segajoča pelerina zakrivala ostalo obleko, vendar so se izpod nje videle široke hlače. Čudni tujki sta šli najpreje v hotel Ferlič, kjer sta imeli takoj polno gledalcev. Radovedna mladina se je kar ob oknih spenjala. Od tu sta Šli v hotel Koklič, kjer je bilo zopet pravo obleganje vkljub slabemu vremenu. Ko ste se tujki čez nekaj časa zopet pojavili na trgu in se vrnili v hotel Ferlič, jima je sledila kar cela procesija radovednežev. Ta procesija pa se je kmalo razpršila; dami imata namreč seboj hudega Čuvaja s torbo na gobcu. Kcor jima je prišel preblizo, tega je ta čuvaj nahrulil prav po — pasje. Tujki ste še mladi Belgičanki iz Antverpna, potujete peš po svetu in sta doslej prehodili že 3000 km. Gresta pa v Indijo, od koder se čez 5 mesecev zopet vrneta čez Novo mesto. Prodajate pa lepe razglednice z njiju slikama. Eni je ime Malvina de Stobbellcere, drugi pa Genv Cunvvers. Govorite poleg francoščine tudi nemški. Tako je tudi Novo mesto imelo čast videti ženske v — hlačah.
Vožnja na saneh med cvetočim sadnim drevjem. Piše se nam: Ni skoraj Čudovitih in lepših prizorov, kakor Če zapade sneg nenavadno zgodaj v jeseni, ali pa nenavadno pozno spomladi. Pred kakimi 17. leti je zapadel na Gorenjskem v hribih, kjer sem se ravno mudil, sneg prav zgodaj v jeseni. Čez noč je bilo zavito vse v snežni plašč. Iznad snežne odeje pa so molela ponosno kvišku češpljeva drevesca, bogato obložena z zrelimi modrimi češpljami. Bogme, veličasten prizon Nič manje veličasten prizor se je nudil prebivalcem Črmošnjic dne 13. in 14. aprila. Ob cesti polno cvetečih češnjevih, češ-pljevih, jabolčnih in hruševih dreves, med njimi in pod njimi pa so se vozili ljudje po visokem, zmizlem snegu — po saneh. Tudi otroci so zopet poiskali otroške smuči in se vozili v dolino, ker je bil sneg tako zmrzel, da je držal odraslega človeka.
Radi roparskega napada so are-
tovali dne 16. aprila delavca Vincen-cija Murovca, doma tam nekje na Primorskem. Kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, je neznan zločinec napadel dne 25. marca v Krup-ski lozi pri »vražjem kamnu« neko črnomaljsko učiteljico in jo je hotel oropati, pa je bil pregnan, ker sta prišla nasproti z vozom Jakob Kopš z Rožanca in Janez Lovrin iz Lokve. Neznanec je učiteljici iztrgal torbico iz rok in ji raztrgal tudi krilo; imel pa je nedaleč pomočnika, ki je stal na preži. Napadalec sam je imel ovit ves obraz s cunjami, da bi se ga ne moglo spoznati. Sum je padel takoj na Murovca, ker je drugi dan nenadoma popustil delo pri zgradbi belokranjske železnice in je odšel na Tolminsko.
Žalosten pojav žalostne letine.
Iz Krške okolice in sosednjih štajerskih krajev je prišlo v torek, dne 15. aprila devet sicer trdnih kmetov delat k belokranjski železnici. Doma imajo obširne vinograde in sadovni-ke, pa je mraz pobral vso njihovo letošnjo letino. Ker tudi lani in predlanskim ni bilo skoraj nobenega pridelka, jim ni kazalo drugega, kakor iti za delom.
Trdosrčen oče. čisto odveč in v veliko nadlego je Francetu Lovrin-šku iz Kladja njegov pet mesecev stari otrok. Da bi se znebil tega svojega sicer zdravega in čilega otroka, mu je dal baje v ročice črevljarskih žrebljičkov, ki jih je nosil otrok v usta in požiral. Zadevo imajo orožniki v rokah.
Avtomobllna zveza Postojna-Vipava - Gorica. Z dne 1. julijem t. 1. prenehajo voziti med Postojno in Gorico staroveški poštni vozovi in mesto njih pričnejo voziti elegantni in moderni avtomobili. — Te poslednje je sedanje podjetje vozne pošte že naročilo. — V vsakem avtomobilu bo prostora za 28 oseb in sicer 18 sedežev in 10 stojišč. — Vovozi bodo najmodernejši — pozimi lahko zakurjeni. — Vozni red še ni določen, a toliko je gotovo, da bode obojestranska dvakratna zveza. — S to zvezo bo potovanje skozi vipavsko dolino veliko olajšano.
Mraz na Vipavskem. Kakor po drugih krajih je pretekli teden tudi na Vipavskem temperatura precej padla. — Po bližnjih gorah in tudi hribovju Je zapadel sneg. V noči od 15. do 16. aprila padla je zlasti po dolinah precejšnja slana, ki pa na splošno ni napravila veliko škode; vinogradi v občinah Goče, Lože, firzelj. Slap in Planina niso popolnoma nič trpeli. — Sedaj vlada zopet južno vreme, sneg po gorah je že skopnel, vsled česar je upati, da letos na Vipavskem ne bode več slane.
Idrijski rudnik je te dni nadzoroval  sekcijski   šef v ministrstvu za javna dela pl. Homann v spremstvu ministerijalnega svetnika pl. Poscha. V petek   dopoldne   je prisostvoval pouku na c. kr. rudniški  ljudski šoli in sicer v dekliškem  in deškem oddelku. To dopoldne je sprejemal tudi zastopnike raznih korporacij. Zelje idrijskega   mesta   sta mu tolmačila deželni  poslanec  Gangl  in župan Stravs,   Sekc. šef je obljubil, da bo izražene želje ministrstva uvazeva-lo, med drugim je dal zagotovilo, da se nekdanje rudniško gledališče zopet odda svojemu namenu. — Idrijski rudnik se udeleži jadranske razstave   na Dunaju   in industrijske v Lipskem. V ta namen je dalo napraviti ministrstvo za javna dela, v kojega področje spada   idrijski rudnik, veliko zbirko   idrijskih rudnin in albume   fotografij vseh važnejših objektov idrijskega eraričnega rudnika. Fotografije   za   albume je izvršil s strokovnjaško    spretnostjo idrijski fotograf J. Pelikan. Hvalevredno je, da se skuša   ponesti ime idrijskega živosrebrnega rudnika, ki je po velikosti   drugi v Evropi,   med širni svet.  Naj bi se pri tem le ne prikrivalo, da je idrijski rudnik na slovenskih tleh. Tehniške naprave idrijskega rudnika so vse prvovrstne in tudi za nestrokovnjaka za ogled zanimive. Stremljenje rudniške uprave seznaniti svet z idrijskim rudnikom bo gotovo povzdignilo   tujski promet z idrijskim mestom in s tem slovenskih pokrajin. — V četrtek je večje število dijakov ljubljanske realke obiskalo Idrijo in pri tem ogledalo zanimivosti mesta in rudnika. Prevoz dijakov  iz Logatca v Idrijo  in nazaj je oskrbel podjetnik avtomobilne zveze Val. Lapajne v Idriji.
Vlomilec in kurji tat na Jeseni-cah'prijet. V noči od petka na soboto je zopet vlomil kurji tat v drvarnico pri »Jelenu« na Savi ter ukradel dve kuri in enega zajca. Posrečilo pa se je zdaj izslediti kurjega tatu v osebi Izvana Huberja, tovarniškega delavca na Savi. Mož in njegova žena sta bila v soboto odvedena v kranjskogorske zapore. Već o tem v soboto v jeseniških novicah*
Ustavljena preiskava. Proti hišnemu posestniku v Ljubljani g. Hermanu Kranzu je bila v Gradcu podana ovadba zaradi prestopka po § 128. kaz. zakona. Na podlagi preiskave, ki je izkazala neutemeljenost ovadbe, je bilo sodno postopanje ustavljeno.
Svarilo. V slučaju smrti kakega avstrijskega državljana v Ameriki nastane večkrat potreba, da pooblastijo sorodniki umrlega kako v Ameriki stanujočo osebo, ki naj zanje potrebno ukrene, da se uveljavi njih dedinska pravica. Kakor dokazujejo poročila posameznih konzulatov, posreči se neštetokrat posameznim agentom, zakotnim pisačem, gostilničarjem v Ameriki, katerih dediči v domovini niti ne poznajo, s posredovanjem prijateljev in sorodnikov umrlega, od teh dedičev dobiti pooblastilo. V takih slučajih ti ljudje navadno poneverijo celo zapuščino ali vsaj njen veiik del. Da se odvrnejo take neprilike, je c. kr. pravosodno ministrstvo v svojem ukazniku Št. 10 dne 1. junija 1910 strankam v domovini priporočilo, da naj se te v vsakem takem slučaju obrnejo s prošnjo za posredovanje na dotične c. in kr. konzulske oblasti. Te imajo dovolj moči, da se uspešno potegnejo za pravice udeležencev. V pooblastilu izdanem za c. in kr. konzulsko obhst se pa mora vselej preklicati vse prejšnja tretjim osebam že izdana pooblastila. Ker se je v zadnjem času zapazilo, da se zgoraj omenjene neprilike množe, se ljudstvo na to posebno opozarja.
Kinematograf »Ideal«. Danes prične se predvajati velikanski zgodovinski film »Quo vadiš« po slovitem Sienkie\\ iezevem romanu. Ta film predvajal se je po vseh velikih evropskih kinematografih z največjim uspehom in si ga je ravnateljstvo »Ideala«, z velikimi stroški nabavilo. Predvajanje traja 2 uri in se prične predvajati že ob 3. uri popoldne. Scenerija in oprema ncprekosljiva. Posneto je na klasičnih mestih Rima v Cirkusu Maksimu. Nihče naj torej ne zamudi prilike in naj si ogleda to res velikansko kinemotogra-fično delo. Cene so le malenkostno zvišane radi velikih nabavnih stroškov. — Vstopnice se dobe v pred-prodaji od polu 11. do 12. ure dopoldne pri blagajni.
Nevarne klobase. Neki mož v Trnovem ima do krvavih klobas izredno slast in mu jih njegova boljša polovica prinese, kadar le dobi na trgu kako dobro, da ga s tem razveseli. Pred kratkim pa ga je z njimi pripravila ob vse veselje. Možu povsod ustrezajoča ženica je zopet nakupila na trgu nekaj lepih krvavih klobas ter jih zadovoljno prinesla domov, v mnenju, da se možu zopet enkrat dodobra prikupi. Opoldne je napravila iz njih okusno »godlo«, en par jih je pa za večerjo spekla in prinesla dru-žinici na mizo. Nekaj so dobili od njih otroci, nekaj pa mož. Mesto, da bi ljubljeni mežiček pokazal pri prvem grižljaju zadovoljen obraz, je komaj ugriznil in vrgel kos klobase ob tla ter za vpil: »Kaj pa te ferdama-ne drva nosiš?« Zenica ga čudno pogleda, kaj naj bi to pomenilo in ko mož slastno pograbi tudi drugi kos, zopet zarentači: »Per mej d . ., kaj pa nosiš te žeblje domov.« Ko je mož namreč ta kos ugriznil, se je pri tem zbodel v ustnico z žebljem, ki je bil v klobasi. Ko sta potem ogledala še prvi kos, sta se prepričala, da je bil tudi v onem žebelj. Stranka je potem klobaso in žeblje oddala tržnemu nadzorstvu, ki jih je poslalo c. kr. preizkuševališču za živila v Gradec, kjer so dognali, da so bile te klobase zdravju skrajno nevarne. Sodišče bo izdelovalca teh klobas temeljito poučilo, da takih klobas ne sme prodajati in ga naučilo boljše previdnosti in snage.
Divjaki. V soboto okoli 6. zvečer se je pripeljalo iz Rožne ulice v odprti kočiji kakih šest nabornikov, izmed katerih sta bila menda dva potrjena in so krenili po Florijanski ulici, Karlovški cesti in dalje. Na vozu so imeli tudi »muzikontaki je skoz-inskoz vlekel svoje mehove, kakor pri kakem kmetskem ženitovanju. Drugi, docela pijani mladiči pa so tako huronsko vpili, ukali, se pridušali, da so drli iz stranskih ulic otroci skupaj, stranke so pa odpirale okna in naravnost obsojale tako divjaštvo. Obdajali so se s takimi grdimi imeni, da je bilo za otroke naravnost po-hujšljivo in ko bi jih prinesel kak javni list, bi ga državni pravdnik z vso upravičenostjo pobelil. A to še ni bilo dovolj.Da so še bolje osvetlili svoje junaštvo, so na Karlovški cesti pri vhodu v Zvonarsko ulico šli iz voza in stoječ v ulici spričo od raznih poklicev domov idočega občinstva nadaljevali svoje nespodobnosti, godec se je pa vsedel na obhišni kamen in spremljal koncert s harmoniko. Ko je bilo tudi tega dovolj, so* šli zopet v voz in tako nadaljevali svoje tuljenje. Pa ni bilo nikogar poklicanih faktor-
jev, ki bi bil to počenjanje preprečil in ako bi se bilo godilo ponoči, bi bilo gotovo samo občinstvo poseglo vmes, kar bi imelo gotovo slabe posledice.
S trga. Danes zjutraj je neka neznana miekarica prodala neki stranki na trgu posodo mleka ter vsled slabe vesti naglo izginila. Ker je bilo mleko zasirjeno, ga je morala stranka zliti proč in je zadevo naznanila tržnemu stražniku, ki pa goljufive mlekarice ni mogel izslediti. — Na trgu je bilo včeraj izredno veliko jajc, katere so prodajale debelejše 3 za 22, drobnej-še pa 4 za 20 vinarjev. — Tržno nadzorstvo je danes prestavilo zaradi zgradbe kanala vse one branjevke, ki prodajajo sadje na Pogačarjevem trgu ob Ljubljanici, naprej do Frančiškanskega mostu, druge so se morale pa pomakniti nazaj proti stolni cerkvi. Ženske, ki so prodajale semena na Pogačarjevem trgu, so se morale preseliti začasno na Franco-vo nabrežje. — Mesarji so sedaj vsi na Vodnikovem trgu. Sploh ima pa tržno nadzorstvo zaradi kanalizacije na navedenih trgih s prestavljanjem stojnic dovolj opraviti in morajo prodajalci pač potrpeti, dokler ne bode kanal dograjen.
Zakaj ne uspeva pri nas nobeno domače podjetje? Ker kritikujemo vse, četudi brez dokazov, kar je domačega, napram tujcu pa zatisnemo oči. To se vidi posebno pri Tolsto-vrški slatini, ki je edina slovenska kisla voda v rokah rodoljubnega domačina. Prejšnje čase je bila kritika deloma upravičena, odkar pa je g. Oset temeljito preuredil vrelec, je Tjlstovrška slatina naravnost izborna ter prekaša takozvane svetovne kiselice. Gostilničarji in gostje, prepričajte se. Zaboj za poskušnjo velja le 5 K. Cenike in druge tiskovine pošilja brezplačno oskrbništvo Tol-stovrške slatine p. Guštanj, Koroško. Pravi rodoljubi zahtevajo povsod Tolstovrško slatino, ki daje lepe prispevke C. M. D. in drugim narodnim društvom. (Glej inserat.)
Nov hodnik so začeli delati ob Rimski cesti in sicer bode vodil od vogala Paichlove hiše poševno ob dr. Kaiserjevem parceliranem svetu do podaljšane Bleivveisove ceste. Steza za Paichlovo hišo proti Koleziji je od sedaj naprej zaprta.
Izgubila je branjevka Marija Jakulinova nogavico, v kateri je imela za S K krajcerjev in vinarjev. Navedenki je bila ne dolgo od tega nogavica z denarjem tudi ukradena. Najditelj naj jo odda pri policijskem ravnateljstvu.
Zlata zapestnica se je izgubila od Dvornega do Marijinega trga. —: Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Tržaška cesta 43.
V kavarni »Centra!« koncertuje danes zvečer in vsak dan na novo došla dunajska damska kapela.
Imšgvaliii ndUor narsitnu-napređne stranke
priredi na željo ljubljanskih naprednih političnih društev
v sredo, dne 30. nprUs 1.1.
v veliki dvorani Mestnega doma
javen
DNEVNI RED:
Boi za električno centralo od LiuMlaniri
Na shodu govorita mestni župan gosp. dr. Ivan Tavčar in državni poslanec
gosp. dr. Vladimir Ravnihar.
Vsi, ki so vam mar gospodarski interesi Ljubljane, pridite na shod. Plače-valci direktnih in indirektnih davščin, agitirajte za udeležbo na shodu, da ž njim dokažemo, da se Ljubljančani iz-— mozgati ne damo l =
Društvena naznanila.
Sokol II. je preteklo nedeljo zopet pokazal s svojim pešizletom, da v polni meri uživa simpatije ljubljanskega občinstva. Zleta se je udeležilo 35 bratov v kroju. Zastopani so bili tudi Zvezni tajnik brat K a j z e 1 j in župni načelnik brat dr. Pestot-n i k, kakor tudi deputacija Sokola L in Sokola iz Most. Zleta se je udeležilo tudi 20 sester telovadnega krožka Sokola II. Pot, katero si je izbral Sokol II., je prav poživila vse udeležence in vsakdo je z veseljem užival krasoto ljubljanskega Barja. Posebno interesanten pa ie bil prevoz čez naraslo Ljubljanico pri Lipah. V Notranjih goricah je izletnike pričakoval tamošnji Sokol in Sokol
iz Kamnika pri Preserju v jako lepem številu. Po daljšem odmoru, med katerim so telovadci Sokola II. izvajali proste vaje za letošnji izlet, smo se vsi, okrepčani od lepe narave in dobre Pavletove postrežbe vrnili preko Brezovice v Ljubljano. Vsi udeleženci, katerih je bilo nad sto, so se razšli z zadovoljstvom in z željo, da bi Sokol II. še večkrat priredil tako krasne izlete. — Nazdar!
Odbor slovenskega football kluba »Ilirija« konstituiral se je sledeče: načelnik Josip Rohrmann, podnačel-nik Rudolf Est, tajnik Alfonz Mencinger, tajnikov namestnik Stanko Hiti, blagajnik Edvin Rozman, blagajnikov namestnik Milan Kenda, tehnični nadzornik dr. Iv. Lah, gospodar Julij Deu, odbornik Rudolf Juvan.
Gasilno društvo v Štepanji vasi
ostane še vedno pod Korbarjevim pritiskom, kljub temu, da je pretežni del članov naprednega mišljenja. Občni zbor se je vršil v nedeljo. Zgodilo pa se je to v prvi vrsti ker so nekateri člani tako neprevidni, da verujejo gotovim osebam. Jože An-žič p. d. pri Šoršu je potegnil mnogo članov za seboj, tako da so napredni člani ne samo ostali v manjšini in se odstranili, marveč da nočejo imeti ničesar več opraviti v klerikalni družbi. Živela klerikalna zveza, Pon-gerc se veseli, da je dosegei svoj namen! Šorša vprašamo samo to, kaj je z vago med Korbarjem in Ponger-cem. Sokoli to niso, ki se bratijo s Čuki. Kdor je naprednjak, bi se ne smel dati slepo zapeljati. Le tako naprej. Mera je polna in že prekipeva!
Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi 1. junija veselico, na kar se naj ozirajo okoliška društva. Posebno pa vabimo gasilna društva, da se udeleže te priredbe, ker ne bo samo veselica, temveč bo gasilno društvo nastopilo tudi s svojo novo in moderno brizgalnico z bencin-motorjem.
več. Treba konstatirati, da je društvo »Ljubljanski Zvon« na pravi poti. Trudi se, da s publiki primernimi stvarmi vzbudi zanimanje za domače zbore, za domače soliste in za domače godce. Kdor je bil v soboto navzoč, ta je uvidel, da je našel to, česar zahteva in želi od domačega koncerta. Poslušal je stvari, ki jih je razumel, ki jih je mogel z lahkoto uživati in ki si jih bo ohranil še dolgo v prijaznem spominu. Dvofakova humoreska je bila vendar tako lepa in Pavčičeva pesem in še toliko drugega!
Zahvala. Odbor slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se tem potom najiskrenejše zahvaljuje gdč. Ivanki Hrastovi, gg. Mirku Deželi in Antonu T r o s t u za njihovo nesebično in požrtvovalno sodelovanje pri našem sobotnem koncertu. Za umetniški užitek smo jim iz srca hvaležni!
Književnost.
Umetnost.
Koncert   slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.   Priljubljeno   ljubljansko pevsko, društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo 19. aprila t. m. v veliki dvorani Narodnega   doma   poljuden in prijeten glasbeni večer,   na katerem so sodelova i   gdč. Ivanka Hrastova kot sopranistka, g. Mirko Dežela kot vijolonist   in   g. Anton   Trost kot spremljevalec na klavirju. Društveni pevski   zber   je zapel pet pesmi za mešani zbor  in eno za moški oktet. Razpolaga s primeroma dobrim glasovnim materijalom.   Delo g. zborovodje Prelovca priča o resnem trudu in o lepih uspehih. Izvajanje nikakor ne pogreša   mnogo toplega umeva-nja, ki je pomoglo zborom do prave veljave in učinka.   Zastopani so bili sledeči gg. skladatelji: F. Ferjančič, E. Adamič,   dr.   A. Sch\vab,  dr. G. Ipavec in V. Mirk. Gdč. Ivanka Hrastova je zapela ljubko in čustveno tri solospeve za sopran in sicer Čajkov-skega »Zapoj mi pesem, mati!«, Pav-čičevo »Pesem« in Lajovčevo »Pesem o tkalcu«. O njenih odličnih pevskih   zmožnostih   in o njeni izborni šoli smo bili že prepričani  ob njenih prejšnjih nastopih. To pot nas je zlasti   zanimala   originalna Pavčičeva »Pesem«   in   Lajovčeva »Pesem o tkalcu«. Pavčičeva pesem je lahkotna lirska   stvarca,   prav taka, kakršno zahteva tekst. Poje se prijetno in posluša ljubko in prijazno. Ker ne nudi težav,  je že gotovo   našla pot med naše muzikalno občinstvo. Lajovčeva   skladba   se   tesno oklepa Burnsovega   teksta   in   ga točno in spretno ilustrira.   Polna   je lepih in zanosnih barv, ki nam drzno in plastično pojo o dekletu, zaljubljenem v lepega tkalca. Gospodična Hrastova je pela deloma nekoliko naglo, a brez obzira na to je lepo uspela,  žela v priznanje buren aplavz in prejela šopek.  G. Mirko Dežela se je pokazal kot   vijolonist.   Zaigral je Dvoraka »Humoresko«, Fibicha   »Pesem« in Smetane »Iz domovine«.   Dodati je moral še dve točki izven programa. Vidi se, da gospod Dežoa ume našo publiko, publika pa to koj čuti in se mu za to burno  zahvaljuje.  Ona ni vsa muzikalno naobražena in ne more vsled tega  uživati  najvišjih zahtev, ki jih stavi nanjo naša moderna glasba. Koliko so jo že mučili po koncertih   s težkimi programskimi točkami, od katerih ni imela ničesar. Ona hoče nekaj svoji izobrazbi primernega, nekaj dostopnega, kar lahko uživa in razume.  In melodijozna Dvofakova  humoreska  je bila kot nalašč zanjo, enako F^ichova pesem in enako vse ostalo, wkv ji je gladko in čuvstveno  podal  simpatični gospod Dežela, Ne z viška naza*, ampak po tej poti bi šlo dalje na višave. Gdč, Hrastovo in g. Deželo je spremljal spretno in precizno  na klavirju g. Trost. — Občinstva bi moralo biti
— »Slovenski Pravnik« ima v
št. 4. naslednjo vsebino: i. Mil;o Obuljen: Stavbna pravica. 2. Dr. Rudolf pl. Andrejka: Bera. 3. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Pravomočno odločilo v zmislu §-a 46. j. n. je obvezno za vsako drugo sodišče, če tudi ni bilo izdano temeljem sporne razprave, b) Stroški za prizivno priobčilo, c) Opravičenec, ki se odpove nasproti lastniku služe-čega zemljišča svoji pravici izvrševati posestna dejanja na tem zemljišču, izgubi posest, če tudi nadaljuje posestna dejanja. Taka odpoved ne ustvarja zgol obligatornega razmerja, d) Pri rešitvi vprašanja, ali je polnoletna oseba svoje redno bivališče opustila,, je upoštevati predvsem voljo dotične osebe same. e) Nujni dediči po sebi ne spadajo v krog tistih dedičev, ki smejo izpodbijati zakonsko rojstvo v zmislu §-a 159. o. d. z. B. Kazensko pravo, a) Če se obudi sum med glavno razpravo, da je priča krivo izpovedala, je postopati po §-u 277. k. pr. r., ne po § 278. k. pr. r. b) Kdaj je izmikanje poljščine tatvina. 4. Izpred državnega sodišča. Pristojnost upravnih oblasti v sporih na povračilo ubožnega odstotka, plačanega temeljem ubožnega zakona z dne 28. avgusta 1883 št. 17 dež. zak. za Kranjsko. 5. Izpred upravnega sodišča. Deželni odbor ne sme zvišati vsled pritožbe občanov občinskih! doklad, sklenjenih od občinskega od4 bora. 6. Razne vesti. J
— »Carniola« ima v št. 1. in 2\ novega letnika sledečo vsebino: Dr. Josip Gruden, Gorica in Velikovec ob koncu šestnajstega stoletja. Berg-direktion Idria, Die zvveite Okkupa-tion Idrias durch die Franzosen im Jahre 1805. — Dr. Gv. Sajovic, Her-petologični zapiski za Kranjsko (11 slik). — Referati. Schneider dr. Ar-tur. Izvorni crteži Callotovi u metropolitanskoj knjižnici zagrebačkoj. (M. Pajk). — Štele dr. Fr., Valvasor. Kulturna skica. (M. Pajk). — Steska Viktor, Freske na Skaručini. (AL P.). — Schmid dr. Walt., Romische For-schung in Oesterreich 1907 bis 1911. (M. Pajk.) — Pick Karel Ing., Rim-skY most pres Savu u Černuč, (M. P.) — Pintar L.. Vuizilinesteti — Primet. (M. P.). — Gruden dr. Josip, Zgodovina slovenskega naroda. (Fr. Komatar). — Pettauer L., Die Zister-zienserabtei Sittich. (M. P.). — He-gemann dr. O., Eine Stellenbevver-bung vor 300 J. (M. P.). — Pokorn Fr.. Šmartin pri Kranju. (V. S.). — Bohinjec Peter, Zgodbe fare Škoci-jan pri Dobravi. (V. S.). — Podlogar Leopold, Drobtinice iz zgodovine in občine Krtina v dobski župniji. (V. S.). — Podlogar Leopold, Drobtinice iz preteklosti soseske Škocijan v dobski župniji. (V. S.). — Miiller Freiherr von Dr. Eugen, Zur Ge-schichte der Herren von Strobelhof. (V. S.). — Gubo A., Die Trojana-strasse. (M. P.). — Dolenc dr. Met., Postanek in pomen inštrukcij za krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. (M. P.). — Prijatelj dr. Ivan, Slovenščina pod Napoleonom. (M. P.). — Prijatelj dr. Ivan, Iz življenja kranjskega literata. (M. Pajk). — Valjavec dr. Josip, Desetletnica salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani. (V. S.). — Huber dr. J., Die Anfange der alpinen Forschung in den Ostalpen und im Karstgebiete (bis 1800). (M. P.). — Fr. (eiresignierter) Pf. (arrer) H. (ar-tig), B. Hasquet's Autobiographie. (M. Pajk). — Jakob Georg, Belsazar Hacquet und die Erforschung der Ostalpen und Karpaten. (M. P.). — Putick \Vilhelm, Eine geologisehe Skizze des Zirknitzer Sees. — Schenkel Theodor, »Karstgebiete und   ihre Wasserkr&fte«. (Ing.Karl
*Pick). — Siedl Ferd., Die in Krain *und Gorz - Gradišča 1910 beob. Be-ben.* (Dr. Sajovic). — Keissler Dr. Kari yH Zur Kenntnis der Pilzflora Krains. (Prof. A. Paulin). — Schrei-ber Dr. Egid, Herpetoiogia europaea.
*
91. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran .7
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje ia belile ne odpravite kakor Če pridno pijete
In grgrate Toistovrško dljetettčno kislo vodo.
Ponehale Dodo usc kritike o (olstovtfkl slatini«« Kadilci!
ako jc sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč te je nase! in spojil nov, močno ogljlkovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje ToUtovrftk« slatina s vsemi najboljšim kislimi vodami, ker čvrsto muiira in Ima zelo rezek okus Naročit« te prepričajte so. Zaboj s 25 steklenicami velja le 1 hren. Razpošilja se v •/> /, Vi t in 1 Vi / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po naj« nilji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolfttovrtko ntročajo odlični zdravniki It 5t in svoje bolnike ter za cel« bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna ■ osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Pel Malega toMMia gre v naroda* nanese. — Ntroca at pri podjetju Tolstovrike slatine, posta Ouftl«*;, Koroško.
m j m    •       e v elegantni obliki priporoča
VlZltfllCC Narodna tiskarna.
(Hrvalko) zdravijo protiB jevmatizem ishias.
Prospekte   in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo.
Ljubljana, Florijanska ulica 33,
se priporoča za obilni poset. Pristna vina, izborno puntigamsko marčno in bavarsko (Črno) pivo. Okusna mrzla , gorka kuhinja ob vsakem dnevnem času. — Na novo otvorjena
ur prenočišča, m
Cene in snažne postelje,- priporočljive posebno ljudem z dežele. — 2 odličnim spoštovanjem
1431
Ivan in Marija Dachs.
Samo še malo dni!
Vlečenje  že  15«  maja 1913.
kralf. ofjpE*slcam
državna dobrodelna loterija
= Glavni dobitek 200.000 kron. m
Vseh dobitkov za 475.000 kron v gotovini.
Srečka stane 4 krone* "M
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Budacešti (glavni carinski uiad) pri c. kr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu ra Dunaju, pri vseh postnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah, menjalnicah itd. na Ogrskem in po avstr kror.ovinah Igralni načrt se na zahtevo poSlje zastonj.
Kraljevo ogrsko loterijsko dohodarsftveno ravnateljstvo.
C, kr. avstrijska      državne železnice«
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1912.
Poatafa s LJubljana fninl kolodvor«
Odhod.
0-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-
t, Jesenice, Gorko, Trst, Trbiž, Beljak, F ranzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini,
Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, rražo - Toplice
r*'03 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, senice, iz zvezo na brzovlak na Beljak, nomost, Solnoprad, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-! n,) [direktni voz Reka-Opatija-SolnoRrad.j
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £sfeste, Celovec,
6*35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Line Dunaj.
7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, rTnčevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
13*00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
/•23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9*51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Lirca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beijaka. Tržiča, Kranja.
7*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z
zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan,
Prage,  Dunaja,  Linca, Celovca, Kolna.
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatija-Reka). ims zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca
Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-
plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega
Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-
nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: Ljubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-27,  11-50, 3-12,
(11»2£ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41« 6-1B, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svo]o bogato zalogo
»©zna, k«i«5 SiHiiiitriii
BrfzpiM koni za" ro*btaoJLobrt vezenje v hiti.
Pisalni stroji „ADLER",
Pletilni stroji
vseh velikosti.
Sprejmeta se dva
• m •
Naslov na upravništvo »Slov. Naroda«. 1420
200 hI belega In rdečega
vina
dormčega pridelka starejših letnikov 8-10% alkohola. Garant, naravnoizvrstno se proda pri oskrbništvu Nemška vas-KrŠko. 1340
Ali se jMiimnte
za moj najnovejši, v 25. letniku izšli glavni katalog? Dobite ga na zahtevo takoj in gratis in franko in dobite za slučaj potrebe med veliko izbiro porabnostnib in darilnih predmetov gotovo zaželjeno stvar. Jan Konrad c. In kr. dvorni dobavitelj. razpoail|al-nlca v Mostu it 2396 (Češko). Niklja-ste žepne ure K 4-20, 5*— in više. Nlkljasta budilka K 2*90, harmonike 5*-, gosli 5*80.— Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej.— Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj
ZZTI Najboljša in najzdravejša .■■
b ar vas za lase In brado
je   dr. Drallea „NERIL",  ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri m
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage In mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne ■ potrebščine Hd, 1
/zaznanih in priporočilo.
Podpisana cenj. odjemalcem drož iz tovarne
J os.  Košmerl vljudno
naznanjam, da niso resnične vesti, da bi bilo podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla, t. 7. last moja in mojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vodila dalje.
Velespoštovane dosedanje gg. odjemalce zagotavljam, da bom poznavajoč iz večletnih izkustev pravi način izbornega izdelovanja droz, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše blago in da podjetje v polni meri' ohrani njihovo naklonjenost ter si z vestnim in točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce. 1403
Vljudno se priporočajoč za nova naročila, beleii
§ najodlidnejšim spoštovanjem za tovarno dmšjoa Kokmerl
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6,
Jfatinka Jfofmtrl, roj. Mulej
Radi prevelike zaloge blaga 20 °\Q popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
-C. jBernatovič, Jjjubljana, ^testni trg 5.
W
^ 81 5 5 5 S S1 ^      <PL R ^  IflhiFk J^L JG^J^h   ž 5 S 5 5 S!
Ljubljana,
Marije Ter. cesta it 11 (KolizeJ). :
Fr. Konus
Ljubljani
Marije Ter. cesta it 11 (Kolisej). :
Zaloga poitia in tapetniškega
w
M N W
H
1 llDl
II
:: t različnih najnovejših slogih. ::
»Vi
Priznano solidno blago M ter najnjžje cene. p Zajamčen > trpežni izdelki.
w w
N
M
3W
i, M in lieH
različne kakovosti. _i
Velika izbira 3408
otroških vozičkov,
vsaKovrstnih si, ogledal iti
S^SaiaSanSaZBCSa^a^al
w
Objavljenje.
Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče se naznanja, da bo pristojbina mitnic« na reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 1. junija I. 1913 do 1. junija 1916 na javni dražbi
dne 5. maja 1913
•
ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni Senožečah dana v zakup pod sledečimi pogoji:
1. Zakupnik zadobi pravo, mitniško pristojbino pobirati, katera znaša:
a) od enega upreženega voznega živinčeta po.............8 vifl»
b) od enega težkega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga in osla) ali neupreženega živinčeta po.......... . . 4 t
e) od enega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca in svinje) po 2 9 Živinče, neseno ali peljano, ne spada pod mitniške pristojbine.
2. Zakupniku stoji v porabo mitniški hlod s pritiklino, potem stanovanje v mltnični hiši proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemščine 50 kron na cestni odbor Senožeče,
3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c. kr. davkarski urad v Senožečah ponazadno plačati, sicer pa 5 od sto obresti od vsakega zapadlega obroka plačati.
4. Dražbe se lahko vsak udeleži, ki ima za to zakonito sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitniških zakupov ni izrecno izločen.
5. Kdor bi v imenu katerega drugega hotel dražiti, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pri komisiji pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti.
6. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo imeti:
a) Varščino (Kaution) vsled odstavka 8 teh pogojev v gotovini ali pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu aH pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri eni eraričnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti vložen aH hipotekarno ali pupilarno utrjen bil, tedaj je kavdja hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemljiškoknjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenitveno listino od hipoteke previđena.
b) Take ponudbe morajo
do 30. aprila 1913
okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene dospeti.
e) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati ia mofa ponudnik svoje ime in priimek, potem stan in s\anovališče podpisati. Stranke, pisave nezmožne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi pridenejo, v kateri mora biti podpisan tudi eden podpisalec kot priča In še ena priča ter obeh stan in stanovališče. Ce je več oseb skupno eno pismeno ponudbo vložilo, morajo taisti po* vedati, da se kot nerazdelni soplaccvalcl eden za vse in vsi za enega, na dopolnitev zakupnih pogojev zavežejo. Obenem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo zapisal zakrpni objekt
d) Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (Klausel), kateri bi utegnil prikrajševati dražbene pogoje, ampak morajo odločno izraževati, da hoče ponujalcu vse v tem objavljenju zapopadene in one pri ustmeni dražbi prečltane, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko izpolnjevati.
e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti tale napis: „Ponudia za zakup mitnice pri vrsmih".
f) Pismene ponudbe so pravovezilne za ponujalca od časa njih vloge, za cestni odbor pa še le od dneva, katerega Sc potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da. Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi vpričo zakupnih dražbenikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal9 kater; bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da je ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanja dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je, da ako bi pismena in ustmena ponudba enaka bila, dobi ustmena, od dveh ali več enakih pismenih ponudb dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji.
7. Zakupnik je navezan, šesti del cele zakupnine kot kavcijo položiti, ki se jo lahko plača v gotovini, državnih papirjih ali fideiusor.čno.
8. Vsak mora, predno se sme dražbe udeležiti, Izplačati dražbeni komisiji znesek 200 K kot začasno kavcijo; to plačilo je lahko, kakor gori rečeno, v gotovini, zemljiško-obveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje spoznani kurzni vrednosti.
9. Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakupnikom povrnene, zakupniku pa bo taista še le po dogotovljenju kavcije (v smislu točke 7.) povrnena; to dogotovljenje se mora zgoditi pred izročitvijo zakupnega objekta.
Vti drugi splošni zakupni pogoji se morejjo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah; in v Postojni.
Cestni odbor za sodni okraj Senožeče
dne 17. aprila 1913» Obpasoo za pismeno ponudbe*
Jaz ponujam sa zakup pobiranje mitniške pristojbine na reški deželni cesti mrl Vremife z« časi od 1. junija 1913 do 1. junija 1916, zakupni znesek (ponudbeni znesek v številkah) piši; (ponudbeni znesek v črkah), in zagotavljam, da st hočem pogojev, ki so v dotičnem objavljenju označeni, točno držati.
Kot začasno kavcije prilagam tu znesek 300 K.
(Podpis mora biti po objavljenem predpisuj
19
14
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica st. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija
za dame in deklice.
eo
Muze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate. pletL
z žago in mlinom
vodna moč, z vsemi pritiklinami, skladiščem, vrtom itd. se v prijaznem in- ž dustrijainem   trgu   na Notranjskem
ceno proda. 1379
Skozi trg vodi državna cesta in je tam tudi železniška postaja. — Prijazne ponudbe pod „Ugodna prilika11 na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
nt
30
Trgovec, 34 let star, posestnik krasnega imetja v lepem kraju dežele. Želi kakor hitro mogoče poročiti se z gospodično ah vdovo. Zahteva se dota v najmanjšem znesku K 12000 —
Le resne ponudbe pod Zvesti tovariš" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
1375
3E
; Najnovejše kravate za gospode :
pentlje, samoveznice m vse dnif/e moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščet/ce za obleko, lase in zobe, milo, par/umerija, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini 1227
P. 31AGDIC, Ljubljana, nasproti glavne pošle.
3S
Nova hiša
vili podobna, zidana, z opeko krita, ima 4 sobe, 2 Štedilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak na cev, velik vrt, blizo velike ceste, šole in mesta Maribora, v lepi, ravni, mirni legi, za penzioniste ali rokodelee posebno pripravna, se tako! pod zelo lahkimi plačilnimi pogofi proda. — Cena
K 8600—. Več pove lastnik Franc Podlipni&v Mariboru, Tezenšt. 33.
ffll
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
M
Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov
2798        v Ljubljani, Selenburgova ulica št« 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevajte cenike I
Za nakup solidnih in priznan® dobro idočih švicarskih
jUNIOlf1 ur, zlatnine, srebrnine
se priporoča tvrdka
moderno nakiterae,
GikuMor vse potrebščine za mođisfbi
prodaja najceneje
. Horvat
Ljubljana, Stari trg Zl.
Popravila točna in cena.
F_a
Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Xj a-stri si tvornica ur tt Strici.
Glavni cenik z žepnim koledarjem se pošilja zastonj.
2092
krojač prve vrste
Ljubljana.
Inaiska cesta št. 28
(nasproti kavarne ,Europa')
:: se priporoča.::
iona aool
Radioaktivno term
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1- oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Topiice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30 C00 M radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, IzTedno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča- posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Ieborne in ceno restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178
Pozor!
Pozor!
VIKTOR BAJT cvetlični salon
Ljubljana, Selenburgova ulica 6, tik glavne pošte.
Naznanjam si. občinstvu, da sem začel izdelovati v veliki množini
krasne nagrobne
suhe vence
v vsaki obliki in velikosti,
pod tvornliklml cenami.
Pri večjih odjemih primeren popust in se take pošiljatve na deželo odpravijo poštnino prosto.
S svežimi venci, šopki, kakor sploh vsem vezanjem v mojo stroko spada-jočih predmetov te bom potrudil, v vsakem oziru kar najbolje postreči!
Mojim nizkim tesan se nora vsakdo Hodili 1
Za obilo naročanje se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
1350 Viktor Bajt.
Brzojavi i Viktor Bajt, LJubljana.
brez kuhinje, primerne za pisarne ali stanovanje, 138:
se takoj oddajo*
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Gostom, hi dohajajo u Trst,
se priporoča
•v
1351
Trst. ulica Carradori št. 15,
5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega).
Povest. — Spisal Blaž P o h lin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K SO vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti najnovejši  zabavni in  veseli knjigi  priporoča najtopleje
JfaroBna knjigarna v Cjubljani.
1427
Usojava se naznaniti si. občinstvu, da sva prevzeli od g. Jan Fiala
restavracijo Fiala v Ljubljani, Gradišče 2
ter jo tudi otvorili. — Sočasno obveščava si. občinstvo, da sva vedno pripravljeni prevzeti bankete, ženitovanjske pojedine in druge slavnostne obede tudi izven restavracije. — Z zagotovilom, da hočeva si. občinstvu vedno postreči s priznano dobro kuhinjo, naravnimi vini in izbornim pivom, se priporočava slavn. občinstvu in beleživa
z odličnim spoštovanjem
A. J. Schmidt.
Usojam se naznaniti slavn. občinstvu, da sem oddal svojo restavracijo »Fiala« gospodičnama
A. J. »OHMIĐ'T.
Štejem si v prijetno dolžnost izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost ter si jih dovoljujem obenem vljudno prositi, da ohranijo to naklonjenost tudi mojima naslednicama. 2 ©dličnim spoštovanjem
Jan Fiala«
I
Sočasno naznanjam, da prevzamem s  1.  majem t 1. eraričn!
hotel »Črni vol" v Idriji
katerega sem nanovo opremil in upam, da bodo tujci z novo oprem* ijenimi sobami popolnoma zadovoljni. — V nadi, da me bode slavn.
občinstvo tudi v naprej posečalo, se priporočam 4
z velespoStovanjem
Jan Fiala«
^0821947
6279
42
2XS