139. številka. Ljubljana, v četrtek 19. junija XVII. leto, 1884 Uhaja vsak dan »ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se ca. 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tisk*. Dopisi naj se izvole frank miti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Italija na zibeži. Ako bi hoteli dejanje in nehanje Italije v vna-nji njeni politiki oznameniti /. domačo besedo, rekli bi, da Be Italija — „lovfa. Od vročekrvnega sosednega nam naroda bi lahko pričakovali, da se s polno dušo vname za prijateljstvo te ali one vnanje države, a iz psihologiških razlogov je opravičena tudi vsaka prikazen, s katero hitri in gibčni Italijani dokazujejo svojo omahljivost in politično nestanovitnost. Za tega delj za opazujoče ni nič novega in iznenad-Ijivega, da se vsak hipec rodijo na klasični zemlji pojavi, ki zdajci simpatizujejo z Nemčijo in Avstrijo, zdajci s Francijo in Anglijo, in tako delajo vnanjo politiko italijansko spremenljivo in nedoločno. Laški ministri bi si svoja čela radi ovenčali s slavnimi zaslugami za svojo domovino, poskušajo torej tu. in tam, kje bi se je dalo uveljaviti, v kateri zavezi bi ona mogla najlaže igrati svetovno svojo ulogo. Ali „Koma deliberante" se italijanski politiki izpodmikajo tla, na katerih jej je odprto zgodovinsko torišče, in v tem času gre jej tu pa tam kaj v izgubo. Cairoli premišljuje o svojem pogumu, ali bi ga bilo skušati v Tunisu, v tem pa Francoz seže po tej severnoafriški državi. Potem stoprav marokkanski dogodki prebudijo Mancinija, da se ozre v severno Afriko, kjer mu TripoliB napolni dušo s sebičnimi željami, in njega ter njegove kolege spomni, da ima Italija prav za prav na Srednjezemskem morji vršiti svoj poklic in tam si kot svetovna država iskati svoje bodočnosti. Politično to omahovanje v vladujočih italijanskih krogih, katero ni v stanji posebnega zaupanja buditi v mejnarodnem občevanji držav, vpliva pa naravno na javno mnenje poluotoka, in kakor solnce udari na vodno površino migljajočo mnogovrstnost, tako v narodu italijanskem po svoje odseva njega politično vodstvo. Nasprotstva ae drvijo po njem in nepremišljene strasti mu delajo vročo kri. Irredentovska stranka v Italiji s svojim pre-Čudnim koprnenjem po avstrijski zemlji očituje nam v prvi vrsti nejasne pojme o poklici laške države, kateri se v narodu delajo po omahujoči in sami sebi nezvesti politiki Rimske vlade. Burne demon- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolsitoj, poslovenil I. P.) XXX. Poglavje. Zagovarjanje železa. (Dalje.) Izruval je sabljo in podal jo je knezu, ko je otresel prst z njenega ročaja, in Bkrbno jo obrisal ob obleko. — Vzemi jo, milostljivi knez Afanasij Ivanič. Služila ti bode, da bi le tvoj nasprotnik ne omočil Bvoje sablje v blagoslovljeno vodo. — A če jo omoči? — Kaj se hoče, dragi moj! Proti blagoslovljenoj vodi se železo ne da zagovarjati. Pa tudi temu se da pomagati. Dam ti močvirnega golubca, obesi ga na vrat, pa bodeS otemnil oči svojega nasprotnika. — Daj golubca! — rekel je Vjazemski. — Izvoli, dragi moj, izvoli; za tvojo kneževsko milost se mi tudi golubca ne zdi škoda. Starec je šel zopet v kočo in prinesel je knezu nekaj v cunjo zašitega. — Drago me je stal, — rekel je, kakor bi stracije delajo se proti Avstriji za priklopljenje Trsta in Trident«. k materi zemlji, kipeče sovraštvo ee proti naši monarhiji razlega iz divnih krikov, kakor „evviva Oberdank" in pri druzih količkaj izdatnih prilikah. Vse to pa neso osamljeni izrazi političnih sanjarij, nego vse sploh po Italiji objel je sladki sen o irredenti. Celo osobe, ki sicer trezno preudarjajo stvari in računijo z odnošaji, zidajo si take zlate gradove v oblake in ne pomislijo, da bi poprej okrvavela Avstrija, predno bi si odtrgati dala Tržaško in Tridentinsko ozemlje, preozko zvezano z njenim zemljepisnim in gospodarskim, z njenim političkim in strategiškim organizmom. In tako bodo tudi še druge države imele svoje uzroke, da se ne bodo omečiti dale po lamentacijah irredentovskih, temveč da bodo še zanaprej z lahko vestjo puščale, naj blizu pol milijona Italijanov živi pod perutjo dvoglavega orla! Da je pa vender politična ta kratkovidnost tako epidemično razširjena po italijanskem poluotoku, da se za take nepremišljenosti fanatiki obsipajo z mučeniškimi predikati, temu neso malo krivi vzgledi, ki iz vladnih laških krogov so gajo v narodovo mnenje. Vlada Bama morala bi zatirati fantastične želje svojih podložnikov, če ima resno politiko z avstrijskim našim prijateljstvom, če ima kaj stanovitnosti v državnih odnošajih. Naj država naša po svojem vrhovnem glavarji, po svojih organih in časopisih še toliko simpatije kaže do mladega kraljestva italijanskega, do prekrasne dežele, od dne do dne vrača se nam za to demonstracije in sovražna rovanja. O tem so te dni prav dobro povedale Petrogradske „Vje-domosti", rekše: „Vpitje Italijanov za Trident in Trst velja samo Avstriji; toda z navdušenjem za Oberdauka, ki niti Italijan bil ni, nego avstrijsk dezerter, in ki ga zato slavijo, ker je glavarja prijateljske države umoriti hotel, — s tem mogo so pregnati tudi simpatije najodkritosrčniših prijateljev. Če kličejo: Živio Trst, tako vzdihujejo po ločenih bratih, a če tulijo: Evviva Oberdunk!. kažejo s tem brez konca krvavo sovraštvo proti vsemu avstrijskemu. In tu se po pravici sme vprašati, ali ni to velika politična zmota, če kdo misli, da se v tacih okolnostih more le še ohraniti min'jalno soglasje." se mu škodo zdelo dati ga, — težko ga je dobiti. Ako ne greš ponj pravi čas, napadejo te taki strahovi, da Bog varuj! Knez je vzel zašiti predmet in vrgel je mlinarju mošnjo z zlatnjaki. — Bog povrni tvojej knežjej milosti! — rekel je nizko priklanjajoč se. — Poslušaj, dragi moj, dovoli mi spregovoriti Se jedno besedico: zdaj do dvoboja v cerkev ne hodi, maše ne poslušaj; to ni dobro in moje zagovarjanje bi ušlo z rezila. Vjazemski ni ničesar odgovoril, Sel je proti mestu, pa najedenkrat je zopet ustavil se. — Ali moreš za gotovo povedati, — rekel je — kdo izmej naju ostane živ? Mlinar je zajecljal. — Gotovo ti, dragi moj! Kako, da bi ti ne ostal živ? Saj sem ti že tudi prej pravil, da ti ni smrt namenjena od meča! — Poglej še jeden pot v vedro! — Kaj bodem gledah dragi. Zdaj nič ne vidiš, voda se je že skalila. — Zajmi Bveže vode! — rekel je Vjazemski z ukazujočim glasom. Mlinar je nehote ubogal. — Nu, kaj se vidi? — vprašal je knez nestrpljivo. Vsega tega pa bi ne bilo, če bi vlada italijanska čislala državno zavezo in se ne bi zibala zdaj na to, zdaj na ono stran! —j— Trgovska in obrtna zbornica. (Da\je.) Ta krivica in poškodba trgovine in obrtnije, kateri nastajata vsled tarifnih anomalij, sta dali poročevalcu povod, da je stavil uaslednji, tarife zadevajoč predlog: „Slavno c. kr. ravnateljstvo nuj razmišlja, če bi se tarife južno-severno-avstro-ogerske zveze in odbitkovne (refakcijske) tarife ne mogle tako apre-meniti, da bi se odpravile tarifne nerodnosti (anomalije), ter da bi na jedni prometni črti v isto mer vkupni prevozni troškovi za bliže ležečo postajo ne bili višji, kakor za bolj oddaljeno." Ta predlog se je živahno podpiral ter se oddal odseku za tarife, naj izrazi o njem svoje mnenje ter o tem poroča. G. poročevalec je imel v seji odbora za tarife zopet priliko, stavljeni predlog obširno utemeljevati ter kazati posebno na težavno tekmovanje tukajšnje trgovine z manufakturnim blagom, s slador-jem, z lončenino in steklenino, s porcelanom itd. nasproti Gorici in Trstu; na težavni obstoj kanditne tovarne v Ljubljani nasproti tekmovanju v Gorici, katera ima sadje doma in slador iz Češke mnogo ceneje dobiva, kakor mnogo bližja tovarna v Ljubljani, tako da se je slednja bavila z vprašanjem, bi li v Gorico se preselila, kar bi se ve da za naše mesto ne bilo preprijetuo. Dalje je opozoroval na škodo, katero trpijo lastniki gozdov in trgovci z lesom v Kranjski, ker je za tako oddaljene postaje kakor v Selzthal vozarina na žele/nici za les v Trst tako zelo nizka, da se vsled tega cene v Trstu znižajo ter se tekmovanje oteži. Kranjsku, katera ima dve tretjini gozdov, izgubi vsled teh prednostij to ugodnost, da leži blizu morja, kajti za bolj oddaljene dežele je nižja vozarina, kakor za njo. Dasi gospodje iz principijalmh uzrokov gorenjega predloga po besedah vsprejeti niso hoteli, so vendar vzprejeli jednoglasno naslednji predlog: „Ravnateljstvo se prosi, da preiskuje kvarne slučaje, katere je objavil član g. Luckmann, po katerih slučajih Starec je z vidno nevoljo nagnil se nad vedro. — Nu, niti tebe ne vidim, niti tvojega nasprotnika ! — rekel je in postajal vedno bolj bled, — vidi se trg polen naroda; mnogo glav je nasajenih na kole; a v strani gori grmada in človeške kosti so priklenjene k stebru. — Čegave glave so nasajene na kolek? — vprašal je Vjazemski in premagoval strah, ki se ga js polastoval. .— Nič ne vidim, dragi moj, vse se je zopet skalilo; samo grmada se še sveti in nekoga kosti vise na stebru! Mlinar je s težavo pouzdignil glavo in videlo se je, da je težko obrnil pogled od vedra. Krč ga je mučil, pot mu je tekel po obrazu; stokajoč in vzdihajoč priplazil 86 je do klopi in pal je na njo, ves onemogel. Vjazemski poiskal je svojega konja, usel se na sedlo in zamišljen odjahal proti Moskvi. XXX. Poglavje. Božja sodba. V odsotnosti Vjazemskega bilo je Maljuti naročeno važno delo. Car mu je ukazal pozapreti bližnje sluge kneza Afanas'ja Ivanoviča in močno jih mučiti ter izpraševati, je li hodil njih gospod v mlin Škodo trpijo poaamni izdelki trgovine in obrtnije na nekaterih prometnik progah vsled tega, da zanje veljajo neugodnejše tarife, kakor za bolj oddaljene ter naj skuša te kvarne slučaje kolikor možno oziraje se na prometne razmere odpraviti.4 Ko je c. kr. ravnateljstvo obljubilo pomoč, je gospod poročevalec sestavil spisek v opomin, kateri Bodržuje do tedaj mu znane pritožbe trgovcev in obrtnikov iz Kranjske ter ga poslal c. kr. ravnateljstvu. Oziraje se na svoj tarife zadevajoč predlog, kazal je na posamne nerednosti pri tarifah ter na nepravilno ravnanje pri dajanji prednostij in sicer po posamnih vrstah blaga in tarifnih podstuvkih: A. Refakcije in prednosti pri lesovini in papir-Sčini v lesnih tablah. Tako: Thdrl-Maglern v Trst (256 kilometrov) 55 kr. za 100 kgr., Spital v Gorico (330 kilometrov) 17*5 za vagon in kilometer 4- 3 gld. m. p. gold. 6245 za voz; Thorl v Gorico (256 kilometrov) 20 kr. za voz in kilometer -f- 3 gl. m. p. gld. 54 20 za voz. Nasprotno pa mora u. pr. K. Moliue, kateri je pred kratkim ustanovil v TržiČi lesno brusnico ter odpravlja papirščino v lesnih tablah b postaje Krauj v Trst, okolo 80 gold. za voz plačati v oddalji samo 177 kilometrov. To je vender anomalija, če se mora na krajši progi Kranj-Trst za voz plaćati vozarine okolo 25 gld. več, kakor na 79 kilometrov daljši progi Thorl-Trst, in ta anomalija je gotovo Kraujski v veliko šaodo. Pa pogle-dimo v Koroško! Tako se mora iz Spitala v Trst (315 kilometrov) pri sivi in rujavi papirščini v lesnih krovcih 136 gold., pri beli 64 gold. plačati za voz; iz Beljaka v Tist (277 kilometrov) pri vsaki papirščini v lesnih krovcih jednako za voz 114 gld. (Dalje prih ) Politični razgled. .\ o l ran j«* tlcžcfle. V Ljubljani 10. junija. Skupni finaučili miniatur grof Kallav nastopil je včeraj svoje potovanje v Bosno. Obiskal bode ta pot BtDJolliko in Serajevo. Volitve za Pražko trgovsko zbornico so razpisane na 27., 28. in 30. t. m. Nemci so prosili trgovsko miuisterstvo, da bi za toliko časa odložilo volitve, da se izreče najvišje sodiščp, je li bilo raz-puščeuje zboruice zakonito in a'i je nov volilui red, katerega ni potrdila zbornicu, veljuveu uli ne. Trgovsko miuisterstvo te prošnje ni uslišalo. Pn novih volitvah najbrž zmagajo Čehi z veliko večino. Dunajski dopisnik „Narod. Listov" je imel pogovor z dr. pl. PJeneijem. Vprašal ga je ali je res, da se je razrušila zjedlnjena levica in se ustanovil poseoen nemški klub. Piener mu je zatrdil, da je zjedipjena levica še vedno jedina, da na njeni ruzpad sedaj ni misliti. Sicer se pa ne da tajiti, da so mej levičarji razna mnenja, a v glavnih nazorih bo vsi strinjajo. Da bi se ustanovil nemški klub zunaj levice, o tem še nikdar govora ni bdo. — Piener je tedaj indirektno sam priznal, da se levičarji ne strinjajo v vsem, iu tud' priznal, da se je nekaj mislilo na osnovo nemškega kluba, samo, da bi ta ostal še zjedmjen z levico. To je vender dokaz, da je mej levičarji mnogo elementov, katerim za druzega ni nič man, nego za poueračenje naše države, aa se pa od druz h zmernejših elementov še ne odločijo, uztok je to, da se sami ne upajo vzdržavati se. Ogerska vladna stranka je že zmagala pri pri volitvah, kajti sedaj že ima štiri glase nad abso- lutno večino, sme pa še upati, da dobi nekaj glasov poslednje volilne dneve. Mej izvoljenimi so tudi štirje židi. Vna-itje države. Vzliodno-rumelljskl generalni guverner Gavril Kreatović ostal bode tri tedne v Carigradu in se ta ras o raznih zadevah, ki se tičejo njegovega guvernerstva dogovori s turškimi državniki. Sultan ga je bil vsprejel k avdijenci, ki je trajala jedne uro. Krestovič mu je moral poročati o vzhodno-rumelijskih zadevah. Z ruskim tn avstrijskim poslanikom imel je Krestovič daljše pogovore. — V permanečnem komitetu je predlagal ravnatelj vzhodno-rumeljskih financ, da nuj se po zakouitih določilih proti sklepom provincijaluega sobranja izplača Turčiji od zaostalega davka takoj 250 000 turskih funtov, ostalih 450.000 turških funtov pa v letnih obrokih po 20;000 funtov. Kemiki državni zbor je že rešil 8 paragrafov zakona o zavarovanji delavcev proti nezgodam in jih večinoma vsprrjel v tej obliki, kakor jih je predlagala dotična komisija. — Vseh na novo v pruski državni sovet poklicanih je 71. Poklicani neki neso bili poprej vprašani, ali vsprejmo ali ne. Mej temi so privrženci vseh d nizih stiauk, samo nova svobodomiselna stranka, katero najbolj črti Bismarck, ne bo zastopana v državnem sovetu. Novo izvoljena belgijska zbornica se snide meseca avgusta k izrednemu zasedanju. Klerikalci imajo v njej 34 glasov večine. — Moniteur Belge objavlja kraljevi dekret, ki razpušča senat in volitve razpisuje na 8. dan julija. Aktivno volilno pravico v senat ima vsak belgijski državljan, ki je že 21 let star in plača 21 holandeških goldinarjev davka, pasivno pa, kdor plača najmanj 1000 gld. in je že spo!nil 40. leto. V senatu ima sedaj liberalna stranka dva glasa večine, zato ga je pa sedaj razpustila vlad*. Senat šteje toliko Članov kolikor zbornica poslancev, ki so pa voljeni na osem let in jih vsaka štiri leta izstopi polovica Pri novih volitvah bodo najbrž zmagali klerikalci, ker so liberalcev se naveličali prebivalci, ker so ti preveč pospeševali židovstvo in premalo se ozirali na blagostanje dežele. leska spodnja zbornica je v torek nadaljevala podrobno debato o volilni reformi iu vspre-jela dostavek Fovvlerov, katerega je tudi piipoioče vala vlada, da ta zakon stopi s 1. januvarjem 1885 v veljavo. Dui!y News pišejo, ko bi parlamet zavrgel sporazumljenje s Francijo zastran egiptovske konference, razdrl bi se tudi evropski koncert, in na mesto prijaznih oduošajev s Francijo stopilo bi nezaupanje, in celo sovražna čuvstva, urejenje egiptovskih zadev b! se odmaknilo na nedoločen čas, in povekšala bi se nevarnost, da izbruhne splošna evropska vojna, katera bi se utegnila prej začeti, nego si mi misliti moramo. S tem hoče miuisterski iist najbrže tudi in»lo strašiti one liberalce, ki bi se utegnili ustavljati temu sporazumljenju, da bi vsaj miuisterstvo dobilo veČino. Najbrž bode zopet Gladstone sedaj zmagal v parlamentu, ker obe stranki skoraj nemata mo;,u, da bi ga mogel zameuiti. V ponedeljek se bodo dala pojasnila o tem sporazum ljenji v Londonskem in Pariškem parlamentu. Kakor hitro se bode izrekel za konferenco angleški parlament, razposlala se bodo vabila velevlastim. Konfereuca se snide osem dnij po izjavi angleškega parlamenta v Londonu, velevlasti bodo zastopali njih Londonski poslaniki. O nevtraliteti Sueškega prekopa se pa ta konferenca ne bode posvetovala, ampak zato se bode sklicala nova konferenca, katera Be snide takoj za njo. Rešenju vprašanja o nevtraliteti Sueškega prekupa se pa še utegneje staviti razne zavire, če tudi sti se Francija in Anglija o tem sporazumeli. Najbolj se na Angleškem boje, da bi Rusija ne zahtevala pri tej priložuosti nevtrali- tete Bospora in Dardanei, kar bi utegnilo vzbuditi orijentalno vprašanje. — Na neko vprašanje poslanca Tyler-a odgovoril je Gladstone, da je dolžnost vlade poudarjati vse vprašanja, ki ae tičejo možnosti ekspedicije proti jugu Egipta, in o potrebi gradjenja železnice iz Suakima k Nilu. Vse povedati se mu pa za zdaj ne zdi umestno. Dopisi. Iz Velike Doline na Dolenjskem. 17. junija. (Izv. dopj (Trana uš.) Huda nesreča je zadela naš vinorodni kraj ; česar amo se že več let bali, odkar smo slišali o razširjanji trene uši na bližnjem Hrvatskem in v nasprotnih štajerskih vinogradih, nas je zadelo. Mej Veliko Dolino in Jesenicami ležeči vinogradi so okuženi od f i lo k s er e. Tamošnji lastniki imajo tudi na Štajerskem vinograde in so ta mrčes najbrže s trsi in orodjem zanesli preko Save, da si je okrajno glavarstvo strogo prepovedalo vsako prenašanje Bumnib stvarij s Štajerskega na Kranjsko. Ob Savi je žandarmerija stražila, pa nepremišljeni kmetje in delavci prihajajoči preko Save, skrivali so so v šuraah in vrbi-nah in hodili v tukajšnje vinograde delat, ne da bi se poprej bili desioficirali. Dozdaj je filoksera v šestih vinogradih konstatovana in tu je najbrže že več let zatrošena, ker je traovje do suhega oslabelo. Bati se je pa, da sega trsna uš Se veliko dalje. Zato bo treba vinograde v okolici, kacih 1000 oralov preiskovati. Govori se, da bo tudi vinogradi pri Čatež i močno sumu i. Na Hrvatski strani so vsi vinogradi daleč doli od meje okuženi in se suše, od kacih naredeb proti razširjanju se pa ničesar ne sliši. Komisije za preiskavanje so se udeležili gg. okrajni glavar Krški, župan iz Doline, tajnik kmetijske družbe gosp. Pire, g. Ogulin iz Rudolfovega in g. Hansl, učitelj Mariborske vinogradne šole. Prvo delo, katero se bo vršilo, bode preiskovanje vseh sumnih vinogradov, da se ve, kako daleč bolezen sega. Potem navstane vprašanje, kaj storiti? Na Štajerskem z vsemi poskusi neso ničesar opravili. Tedaj tudi za naše okužene vinograde slabo kaže, kaj bode revno ljudstvo počelo, ako mu usahne jedini vir, iz katerega se je saj v boljših letih si opomoglo? Kako plačati davke? kaj se naj sadi mesto vinogradov, ako se i res ne dado rešiti? Na Bizeljskem se neki letos bolezen silno širi. Trsi le slabo odganjajo, ali pa ostanejo Buhi, protipomoči pa nobene — to je slaba tolužba za nas. Obupani gledamo v prihodnjost. Z Dunaja 17. junija [Izv. dopj („Slove-niji ir' izlet v Greifenstein.) Na binkoštno nedeljo napravila je vrla naša „Slovenija" izlet v Greifenstoin na Donavi Udeležilo se gaje dovoljno število udov iu prav veseli smo bili pri krasnej vožnji na donavskem parniku, ki nas je peljal v zanimljiv grad Greifenstein, kjer je Rihard Lbvvenherz bil zaprt. Ogledavši si veliko Donavino strugo in zgodovinsko Tu lusko polje, odšli smo na visočino Ha-dersfeld, odtod v Kopelj Kierling in slednjič v Klo-sterneuburg, ki ju znano mesto radi dobrega vina, krasne lege iu ljubeznivih prebivalcev. Utaborili smo se pri bivšem županu Gades-u in sicer, ker je deževalo, v steklenem salonu. Prišlo je k tej zabavi več udov in staiib prijateljev društva z Dunaja, ki čarovat, kolikokrat je bil v mlinu, in zlasti, če je kaj nameraval proti carjevemu zdravju. Večiua slug m ničesar priznala, nekateri pa neso mogli zdržati raztezanja in povedali so vse, kar jim je Maljuta položil v usta. Povedali so, da je knez zato hodil v mlin, da bi uničil carja, da je na skrivnem jemal razne carjeve stvari in žgal jih na ognji; nekateri so celo pravili, da misli na Vladimira Andrejeviča, ter ga hoče posaditi na prestol. Kakor so tudi bile brezmis«?lue te izpovedi, vender so jih pisci skrbno zapisavali, kakor so jih povedali mučeni in jih potem pročitali carju. Ali jih je verjel Ivan vasiljevič, ali ne,—Bog ve! Pa ukazal je Maljuti, zatajiti Vjuzemskemu, ko se vrne, pravi uzrok, zakaj so zaprti sluge in reči mu, da so jih prijeli, ker so na sumu, da so krali iz carskih zakladnic. V njih izpovedih je pa vender bilo mnogo nasprotij, in Ivan je poslal po Basmanova, da bode ponovi! vse, kar je on, kakor pravi v svojej ovadbi, zvedel od hlapcev Vjazemskega. Basmanova neso našli v slobodi. Prejšnji dan je odpotoval proti Moskvi in car se je razjezil, da se je predrznil oddaljiti se proti njegovemu povelju. Maljuta porabil je to, da vrže sum tudi na Basmanova. — Kdo ve, car, — rekel je Skuratov, — zakaj on ni ubogal tvoje milosti? Morda je pa on sporazumljen z Vjazemskim iu ga je ovadil le zaradi videza, da bi bolj gotovo pogubila tebe. Car je velel Maljuti molčati o vsem, ko se vrne Basmanov, in mu nič ne pokazati, da se je zapazila njegova odsotnost. Mej tem se je približal dan, ki je bil odločen za sodni dvoboj. Še pred solnčnim vzhodom se je že gnetel narod na Rudečem trgu; vsa okna in strehe so bile polne gledalcev. Vest o tem dvoboji se je že davno raznesla na vse strani. Sloveči imeni borcev privlekli sti tolpe iz raznih sel in mest, celo iz Moskve so prišli ljudje vseh stanov gledat, komu Bog da zmago. — Nu, bratec, — rekel je gizdalinski oblečen goslar svojemu tovarišu, tršatemu mladeniču, z dobrodušnim, pa neumnim obrazom, — pojdi naprej morda se tebi posreči prodreti do verige. Oh, koliko je naroda, naroda! Umaknite se, pravoslavni, ognite se, da bova tudi midva, Vladimirca, mogla videti božjo sodbo! Pa vse prigovarjanje bilo je brez uspeha. Tolpa bila je tako gosta, da se ni bilo moč izogniti, ko bi se bil tudi kdo hotel. — Le pojdi dalje, ti tulenl — ponovil je goslar, lahko suvajoč svojega tovariša v hrbet, — ali ne znaš prodreti. — A zakaj? — odgovoril je s počasnim glasom fant. In uprl je v tolpo svojo močno ramo in začel jo je razrivati kakor s klinom. Razlegalo se je kričanje in zmerjanje, pa oba tovariša sta se pomikala naprej, ne zmenivši se za to. — Na desno, na desno! — kričal je Btarši, — kaj si začel zavijati na levo, tepec? Rini tja, kjer stoje kopja. Mesto, na katero je pokazal goslar, bilo je pripravljeno za samega carja. Bil je iz deBk narejen oder, pokrit z rudečim suknom. Na njem je bil postavljen carjev naslonjač, a tam kvišku moleče kopje in vojne sekire imeli so opričniki, ki bo stali okrog odra. Drugi opričniki so pa stali v vrsti ob verigi, potegnenej, okrog bojišča, ki je bilo določeno za peš ali jahajoča borca, in neso pustili pritiskati na verigo. Dvigala sta se naprej korak za korakom, goslar in tršati mladič in nazadnje sta jo pririnila prav do bojišča. — Kam ležeta? — zakričal je nek opričnik in zamahnil je na nju z vojno sekiro. (Da\je prih.) 80 bili navdušeno pozdravljeni Dalje mnogo Srbov; oažoega spola nesmo pogrešali. Izmej odličnih gostov omenim čestitega korarja Klosterneuburškega profesorja v tamošnjem bogoslovji g. P eter lina, ki fce mnogo let biva v nemškem tem mestu, a kakor hitro je čul, da so njegovi rojaki Slovenci z Dunaja prišli, prišel je mej nje ter bil, ko mu je vrli naš predsednik Triller napil, ZHhvaljevaje se za njegov pohod, navdušeno pozdravljen. Savinjskemu „Sokolu" poslali smo čestitko; g. Murko napil je temu društvu in vsem, ki se udeležujejo prelepe slavnosti v Mozirji. G. Pukl slavil je bodočnost jugoslovansko; Srb napil je „Sloveniji" vslej sestri srbske „Zore", g. Marolt pa je nazdravil slovanskej ideji. Njegov govor motili so mnogokratno živio klici. Krasne pesni donele so iz čistih grl „Slo-venijinih pevcev" in prav živahna zabava združevala nas je v lepej slogi, dokler nas ni vlak peljal zopet na Dunaj. —i.— Z Dunaja 18. junija. [I«v. dop.] Včeraj končala se je obravnava proti onim osebam, ki so zakrivile požar mestnega gledišča. Obsojeni so štiri in le jedna je krivde oproščena. Mej obsojenimi je tudi ravnatelj zgorelemu gledišču pl. Bukonicz; obsojen je na 150 gld. ali 30 dnij zapora. Gle-diščni vratar dobil je 3 tedne, nek mož 8 dnij in ženska 3 dni zapora. Skleneno je, da se mora novo gledišče zopet zidati. Kje? se do sedaj še za gotovo ne ve. Najbrž bode postavljeno tam, kjer je stala državnozborska lesenjača pred škotskimi vrati. — Zanimljiva je novica, ki radostno pretresa veseljaželjen Duuajbk »vet. Vidensko gledišče (Wiedner Theater) kupila je sestra znanega Velikonemca in antisemita viteza Sehonerer-ja, gospica Al e k san -drina pl. Schonerer-jsva, od te pa je gledišče neki Walzei uzel v najem. In tako se bode neki prihodnjo jesen prav živahno življenje počelo v prejšnjih časih prav priljubljenem gledišču. Od severa in juga čuje se v novic glusno o nameravanih atentatih. V severu naperjen bil je atentat proti nemškemu cesarju, v Rimu pa neki zoper papeža. Ko se je stari Viljem peljal v Ems, bila je cela črta pod ostro stražo. V postajah, kjet se je nemški cesar mud 1, morali so izprazniti vse bližnje magazine, kjer se hranjevajo tovori. Prijeli ao neko žensko, ki je prišla iz Amerike s 4 kovčegi dinamita in druzega streliva. Rimskej policiji p a je baje Londoska javila o nameravanem atentatu v St. Peterskej cerkvi. To novost razširil je Vatikanski list „Mouiteur de Kome". Ravnokar pa tudi čitam, da Rimski iist „Štampa" gornjo novico opisuje za izmišljotino. Tukaj so priprli iz Pariza dušlega men;ičuega ponarejevalca, ki je v Parizu izneveril 120.000 frankov. Ž njim je tudi njegova ljubica, omožena žena; bivala sta tu pod krivim imenom. X. ■z Šoštanja 14. junija. [Izv. dop.] (Nov apostet nemškega šulverajna.) Kakor je 4rugod nemčurska kuga vir nemirov, tako je izne-nadil nas v naši lepi Šaleški dolini narodnjakom v Celji in v okolici obče znani rogovilež in strasten nasprotnik vsega slovenskega, polovičen, namreč na pol nemški napol laški človek, g. Negri, trgovec z lesom, kateri si je mali gradič „Gutenbttchl" blizu našega trga nakupil. Vsled tega kupa misli zdaj ta polo-vičnjak, da ima pravico, celo okolico pocrniti in pobarvati s svojim nemško-labonskim kulturnim mazilom, katerega so mu kupili Celjani po svojem zastopniku gosp. dr. Glančniku, lastniku in glasnemu uredniku „Kmetskoga prijatelja". Prvokrat pripeljal se je ta nov apostel nemškega „šulverajna" s svojim svakom, znanim Celjskim pekom Zimo (Simmo), kateri se seveda za vse drugo bolj peča kot za svoje žemlje, kot s svojim adjutaDtom in prinesel seboj lepo okinčano in pomazano „pušicou od Celjanov kupljeno, da bi se pobirali mili dari za nemški „šulverajn". Za primeren oltar, na katerem naj bi ta pušica stala, izvolila sta ta nova romarja za nemški „šulverajn" krčmo mesarju Mihe Breznika v Šoštanji; za kaj ravno to krčmo, vesta ta dva romarja in pa mesar Breznik, ki nobene prilike ne zamudi, da bi se ne pohvalil in ue pobahal, da je bil nekdaj, predno je bil „šulverajnar", na Dunaji in v Celji za nhausknechtau, naj bolje, in mi čestitamo g. Negri-ju za tako duhovito a k v i zaci j o. Nekaj tukajšnjih narodnjakov in zmernejših nemškutarjev, ki tudi v to krčmo zahajajo, je koj tirjalo, da se mora pušica odstraniti. Pušica je sicer zginila za nekaj časa z navadne mize, se zopet prikazala in zopet zginila, a duhoviti Miha Breznik, kateri še svojega imena ne zna umljivo podpisati, vender britke solze toči vsled tega zahtevanja, se ve da vsled natolcevanja najhujših „šulverajnerjev" J. Wirth-a in kontrolorja Simonič-a (še zdaj ni davkar postal, če ravno se tako marljivo poteguje za nemški „šulverajnu, morebiti mu celo to škoduje, ker mu ni dosehmal hasnilo?!) in pričakovati je, da jo postavi zopet na svoje častno mesto; kajti zelo trpi Breznikova nemška duša, ki je vzrasla v pošteni slovenski kmetski pravi raŠovnasti hiši, kar vsaka beseda kaže, ki jo govori slovenski ali v svoji nemščini. Da se je tega resnično bati, kaže njegova izjava zadnjih dnij pred nekim gostom narodnjakom, ki ga je zaradi puške interpeloval; „mir is olles ans, ob a slobener zu mih kumt, udar nit". Tako, dragi okoličani Šoštanjsdci, ki vas je ob nedeljah in praznikih polno v njegovi krčmi, poslušajte Breznika, kako on Časti svoje goste, le zahajajte še k njemu in mu podpirajte njegovo robato baharijo! Pa skoraj sem pozabil na našega g. Negri-ja, ki pa res nič dosti bolje nemški ne zna, kot naš „nemški Mihi". G. Negri pa zna tudi dobro slovenski, kar kaže, da je ali rojen Slovenec (v Šoštanji je vsaj v šolo hodil) ali pa, da se je moral dosti b Slovenci pečati in da je slovenski jezik za potrebnega spoznal, ker se ga je učil in kateremu je na tihem gotovo tudi hvaležen, da si je pri kupi-iji z lesom nekaj novcev pridobil. In vender je g. Negri tak ljut sovražnik Slovencev, grda nehvaležnost! V trgu, misli gosp. Negri, itak ni nevarno ?a nemški „rajhu, dokler sta Wirth in Simonič še aktivna; a v okolici je še celina kopati od strani nemškega „šulverajna", in zatorej je jel na vse kriplje agito vati iu našim poštenim in pametuim kmetom ponu jati „Kmetskega Prijatelja", se ve da zastonj, trdeč kmetom, da se iz tega lista človek nasrka tacega „gaj8ta", da lahko kar hraste na kolenu prelomi, kakor u. pr. tudi v Celjski „Wachterci" neki, kakor pravi tukajšnji subgeneralagitator dacar Druškovič, katerega se bomo pa v kratkem iznebiti skusili. Do zdaj še ubogi g. Negri ni doživel posebnega uspeha, Če tudi zastonj pošilja in po sili nemškega prijatelja; e da vender katerega prismodneža more pokazati, pritiral je pred kratkem svojega hlapca z grada k Brezniku in ga elegantno predstavil kot najnovejši vspeb njegovega trudopolnega dela, in kako veselje je bilo v Izraelu, da imajo jednega šulverajnerja več. Čestitamo g. pl. S^hnitzer-ju, g. učitelju Hernausu in drugim za tako pridobitev! G. Negri se pri tem roman j i hvali, kako zelo radi ga imajo okoličani Celjski, da so mu za njegov pouk vedno tako hvaležni in da vsekdar, kadar potrebujejo kak dober svet, le pravijo, „kakor bodo gosp. Negri rekli" itd. O ti revež ti, nekaj kilo domišljije pa že mora imeti ta g. Negri, katerega bi vprašali, kdo da so tisti Celj ski okoličani, ki ga kar na rokah nosijo!? G. Negri nadalje pridiguje kmetom, da vse druge še, samo le „teh" Vošnjakov ne smejo poslušati, ki le ljudstvo zapeljujejo itd. in da bo on, če bode še jedenkrat prišel dr. Vošnjak pridigovat v Šoštanj, kakor lansko leto k Golobu" (kjer je zborovalo slovensko politično društvo iz Maribora), da bo on, namreč gospod Negri (? — holt's mich, dass teh uicht loch? —) g. dr. Vošujaku, tako zagodil, da bo koj pri prvi besedi obmolčal. ČJujte no, čujte! novega apo-stelna iz lesa, kako mogočno se zna izraziti. Mi slovenski kmetje bodemo vsekdar z največjim navdušenjem vsprejeli iu pozdravili našega domačina in poslanca g. dr. Vošnjaka, kedar koli bo došel v svoj rojstveni kraj iu bodite preverjeni vi, širokoustni g. Negri, da bomo znali našega priljubljenega g. dr. Vošnjaka braniti proti vsacemu najmanjšemu razžaljen) u od vaše strani in da si na drugi strani iz srca želimo, da bi vas ne bili nikoli poznali, da bi nikoli ne bili postali naš tako ueljubi sosed in da tem prej ko odidete zopet iz naše doline, tem ljubše nam bode, da za vas nikoli ne bomo marali in vašim lažnjivim besedam nikdar verjeli. Pustite nas pri miru z vašim črnim mazilom nemške kulture — take nemške kulture namreč, ka-keršno imate vi — in rajši mažite samega sebe in vašega „Milima" z mazilom zdrave nravne pameti, peljite vašega „Miblna" k Celjskemu „deutschen Michl" g. dr. Glantschniggu, koji je pred nekimi leti v Koširjevem vrtnem salonu na bedasto veselje Celjanov in njih poslanca dr. Foreggerja napil „nem-škemu Mihlnu", da se pobratite vsi trije Mihlni! Prihodnjič nekaj o našem učiteljstvu in o naših nTičar"-jih (Titscher), ki se nečejo več pustiti krstiti za Tičarje, ampak za Titscher-je in celo Vogler-je. I. G........i. Domače stvari. — (Gledališui vlak iz Ljubljane v Prago.) Včeraj bil je v tej zadevi po g. A. Trstenjaku sklicani shod, pri katerem se je razpravljalo o tem podjetji ter g. sklicevatelj naznanil dosedanje vspehe. Vlak bi odrinil iz Ljubljane koncem avgusta ali pa prve dni septembra. V Prago bi se vsi deležniki, katerih mora biti vsaj 300, vkupno vozili, na-zajgrede pa bode vsacemu za 14 dni svobodno, po-muditi se v tem ali onem mestu. Vožnja ne bode draga in je glede voznine od vodstva železnice že došel precej povoljen odgovor, (znižanje za 5O°/0), a možno je, da se dosežejo še boljši pogoji. V ta namen, in da se vse potrebno priredi in ukrene, volil se je odbor obstoječ iz g g. Ivana Hribarja, glavnega zastopnika Slavije, Ivana M ur ni k a, cesarskega svetnika, urednika Fr. Šukljeja, urednika A. Trstenjaka in urednika Ivana Železni kar j a. Več o tem vlaku poročamo pri priliki. — (Dnevni red mestnega odbora« ej i,) katera bode v petek 20. dan junija 1834. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o pozivu na konfereuco, katera bode v 20. dau t. m. na Dunaji zaradi nasledkov podržavljenja železnic glede deželnih in občinskih priklad; b) o privatnih prilogih nabranih za gradnjo Resljeve ceste. III. Stav-binskega odseka poročilo o stavbinski Črti za novo gradnjo W. Majerjevih hiš na sv. Petra cesti. IV. Policijskega odseka poročilo a) o mestnega magistrata naredbah glede novega tržnega reda živinskim semnjem v Ljubljani; b) o Ljublj. požarne brambe nasvetu, naj se odpravi trobentanje prodajalcev premoga. V. Šolskega odseka poročilo a) o donesku k stanarini šolskega vodje Andreja Praprotuika; b) o mestnih učiteljic Ernestine Kernove, Friderike Konscheg-gove iu Emilije Guslove prošnjah za petletnice; c) o mestnega učitelja Aotona Raziugerja prošfji za petletnico. — (C. kr. okrajni glavar g. Weiglein) prišel je s Krškega v Ljubljano da se dogovori, zaradi potrebnih naredeb in sredstev proti trsnej uši. — (Dober svet.) Piše se nam: „Koristno in potrebno bi bilo, da bi se pri uhodu v Študen-tovske ulice napravil napis „P o t na Grad," kajti mnogokrati videl sem tujce, ki so so vračali iz Štu-dentovskih ulic, meneč, da so zašli v zagato, še češče pa naletel sem na take, ki so vprašali, kod se gre na Grad. — (Vse le po nemško.) Vodstvo državnih železuic oznanilo je včeraj po Ljubljanskih oglih s velikimi plakati premumbo voznega reda iz Ljubljane v Trbiž,-a samo v nemškem jeziku. Ker teče ta železnica večinoma le po slovenskih tleh, bilo bi pač umestno, da bi se objavljale take prenaredbe tudi v slovenskem jeziku, ker vsi ljudje ob tej železnici ne znajo nemški, vsak pa tudi, ko bi vodstvu kdaj na um palo, objaviti dotične prenaredbe tudi po slovenskih časnikih, istih ne bere. Tedaj bi bili pač umestni poleg nemških tudi slovenski plakati. Zakaj bi vodstvo državnih železnic ne posuemalo severne Železnice, katera prijavlja vse svoje naredbe tudi v češkem jeziku iu je odredila, da imajo nje uradniki in sluge zmožni biti češkega jezika in da imena postaj kličejo tudi v češkem jeziku? — (Katoliško tiskovno društvo na Koroškem.) V Celovci ustanovili so gg. dr. Mill-ler, And. Alijaučič, A. VVallonig in drugi odbor, kateri se, s stolnim kapitularjem g. J. Schellandrom na čelu, obrača do katolikov koroških s pozivom, napraviti za deželo katoliško tiskovno društvo s kon-servativno-katoliškim glasilom. Snujoči občni zbor bode v 26. dan t. m., iu tedaj voljen bode tudi stalen odbor. — Konservativno uredovanega, tudi za jasne pravice koroških naših rojakov z nemškim jezikom se potekajočega časopisa je na Koroškem ve-lepotreba, zato hvalimo korake mož, v ta namen storjene, in željo gojimo, da bi bil naslednik Ein-spielerjevih „Volksstimmen" postavljen m trajen temelj. — (Savinjska železnica.) Kakor poroča „Siidst. Post" prideta v kratkem podjetuika Kle-mensievič in Demuth v Celje, da začneta merit „Saviujsko železnico". Bo li ta proga omejena samo na Savinjsko ali se pa raztegnila tudi na Šaleško dolino, zavisno je od dotičuih obravnav v Celji. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je zatožen kmetovalec Janez Osolin iz Toplic okraja Kamuiškega hudodelstva uboja. Dne 4. jan. t. 1. šel je s svojim hlapcem Boštjanom Gerkmanom, znanim žganjarjem, v gozd po nekaj lesa. Iz gozda pošlje Osolin hlapca Gerkmana domov po konja in voz, da se les naloži in odpelje. Ker Gerkmana s konjem le ni bilo, ide ga Osolin iskat in ga najde popolnem od žganja pijanega v Krški kajži. V svojej jezi začno Osolin hlapca Gerkmana klofutati, tako da se Gerkman na tla zgrudi in obleži. A čez nekaj časa je Gerkman vstal in Sel zopet v žganjarijo pit. Dva dni je Gerkman potem v mrazu ležal na kozolcu in vsega prehlajenega so potem prenesli v hišo. 10. januvarja t. 1. je Gtrkman umrl in bil sodniško ogledan. Zdravniki so izjavili, da je Gerkman umrl vsled alkoholizma na vnetji možganske mrene, in da bi udarci ne bili tako nevarni za njegovo življenje, da ni bil tolik žganjepivec in da ni tista dva dni, ko je ležal na kozolcu, premrazil se. Zagovornik zatoženca dr. Zar ni k pa je dokazoval, da je Gerkman umrl le vsled preobilega žganjepitja in da se je posluževal Osolin napram Gerkmanu kot njegovemu hlapcu, le svoje gospodarske dolžnosti. Porotnikom ste se stavili dve vprašanji, jedno glaseče se na hudodelstvo uboja, drugo na hudodelstvo teške telesne poškodbe. Porotniki (načelnik g. Ferd. Omejec) so oba vprašpnja jednoglasno zanikali in Osolin je bil zatožbe oproščen. — (Toča) pobila je v Istri okolo Izole in Vizinade, na Krasu okolu Komna, Sute, Temenice in VojšČice, na Štajerskem po Ljutomerskih goricah, na Kranjskem na Ljubljanskem barji in okolu Grosupljega. — (V c. kr. rudniškem gledališču v Idriji) bodo v dan 21. junija t. 1. k rudarskemu prazniku sv. Ahacija predstavljali čitalniški diletantje I. „Bob iz Kranja." Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil po češkem dr. J. Đleiweis. II. „Damoklov meč." Burka v jednem dejanji. Poslovenil Andrejčkov Jože. — Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri zvečer. — I sto pni na: Lože 30 kr., sedeži 20 kr., stoječ' gledalci 10 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Razpisano je mesto) okrajnega zdravnika v Rogatci. Letna nagrada 500 gld. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 18. junija. Doslej voljenih 224 liberalcev, 57 zmernih opozicijonalcev, 67 nezavisnih, 17 protisemitev, 16 narodnih in 11 brez stranke. Mej izvoljenimi je tudi mnogo imenovani Peter Dobranszky. Tiflis 18. junija. „Kavkaz" poroča, da je v noči 1. t. m. na otoku Kišem v perzijskem zalivu bil grozen potres. Dvanajst vasij je podrtih, dve sto ljudij ubitih, mnogo ranjenih. Razne vesti. * (Cesar japanski) podelil je knezu črnogorskemu svoj domači red krizantema, ki se oddaje le vladajočim osobam. Ruski poslovodja na Cctinji izročil je preteklo sredo znake omenjenega reda v posebnej avdijenci. Minister vnanjih zadev V. St. Radonič pa je dobil japanski solnčni red prve vrste. * (Poslaniška zbornica) v "VVashingtonu povišala je plačo zveznemu poslaniku na Dunaji na 12.000 dolarjev na leto. * (Nesreča na železnici.) V ponedeljek sta blizu Filadelfije trčila dva železniška vlaka, in bilo je 17 oseb ubitih, 30 pa težko ranjenih. Vabilo na naročbo. Slavno j), n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veh"a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. „ pol leta........ 6 „ četrt leta . . ..... 3 „ jeden mesec.......I Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld, n Pol leta........ 8 „ „ četrt leta........ 4 „ „ jeden mesec.......I „ — kr 50 „ 30 „ 10 M — kr. 40 TJpratmdštvo „Slov. Narodu'*. Javne dražbe. 24. junija: 3. eks. držb. pos. Josipa K obeta iz Velikega Riglja, v Radolfovem. 'Jf>. junija: 3. eks. držb. pos. Antona Doleša iz Hruševja, v Sen <žečab. 1. eks. držb. pos. Antona Goričarja iz Rovis, 833 gld., v Krškem. 1. eks. drib. pos. Josipa Kobe-ta iz Gorenje vežke vode, 645 gld., v Rudolfovem. 1. eks. držb. pos. Andreja Križeta iz Drandul, 450 gld., v Rudolfovem. 1. eks. držb. zemljišč Jurija Bregarja, Alojzije Vidergar in Tomaža Bregarja iz Kanderša, 6t?0 gld., v Litiji, i. eks. držb. pos. Antona Schweigarja iz Bušine vasi 875 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Martina Cesarja iz Krasnega vrha, 498 gld., v Metliki. 2. eks. držb. pos. Jere Globočnik \a Reten, 2963 gld., v Tržifii. 1. ekB. držb. pos. Marije Pungerčar iz Jelševca, 1552 gld., v Mokronogu 1. eks, držb. Franca Huterja iz Rttmergrunda, 300 gld., v Kočevji. 2. eks. držb. pos. Janeza Ž logar) a iz Krasnega vrha, v Metliki. 2. eks. držb. pos. Marke Vivode iz Hojan-ake vasi, v Metliki. Tujci: dne 1H. junija. Pri Nloua i Sant z Dunaja. — Pipan iz Trsta. — Eisenstadter iz Schleininga. — Venezian iz Trsta. — Altena iz RemBcheida. Pri tiniici : Hcbulz z Dunaja. — Ibeunig iz Ljubljane. — Schrotter iz Gradca. — Krausnik iz Trsta. — Ba-jardi iz Gradca. Pri lmv»rMk«>m dvoru: Breindl iz Ljubljane. — Jokuš iz Zagreba. Umrli so v rjuhi j mu: J6. junija: Anton Gerden, delavčev sin, 16 dnij, Sv. Petra cesta št. 83, za oslabljenjem. 17. junija: Ana Marija Roncetti, piskavnega orodarja hči, 8 dnij, na Bregu št. 8, za božjastjo. — Meta Jave, mizarjeva žena, 37 let, Marije Terezije cesta št. 6, za jetiko. — Gabrijela Pilchler, zasebniea, 40 let, Mestni trg Št. 19, za jetiko. — Ana Cesar, delavčeva hči, 6 dnij, Pred Pru-laini št. 27, za božjastjo. — Oto Zhuber pl. Okrog, umirovljeni deželne vlade oficijal, 59 let, Rimska cesta št. 20, za kapom. — Fran Tomec, krčmar, 43 let, Sv. Petra cesta št. 3, za kronično plučno tuberkulozo. 18. junija: Jožef Vičič, računski vodja, 49 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko' V deželnej bolnici: 16. junija: Marija Fajfar, delavčeva hči, 1 leto, za vnetjem piuč. 17. junija: Marijana Fajfar, delavčeva žena, 46 let, za oslabljenjem močij. — Matija Zornik, gostač, 70 let, za oslabljenjem v starosti. Meteorologično poročilo. g Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo kri na v 111'U. 18. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73450 mm. 733- 45 mm. 734- 37 mm. 4- 6-4" C 4- 140" C -f 10-1°C brezv. si. j z. b1. szh. megla obl. d. jaB. 000 mm. Srednja temperatura -4- 10-2°, za 8-3° pod normalom. dne 19. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren. a......... Srebrna renta .... . ■ Zlata ren........ . . 5°/0 marčna renta....... . Akcije narodnu bank • ...... Kreditne akcije...... . . London . ..... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini . ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne nrečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 18134. 100 gld. •1 ' , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/,, ..... 5g/0 .štajerske 'zemljišč, od/ez. oblig. . . Dun»va reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 4,/a'\'o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Trannnway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 45 kr. 81 25 t- 102 n 20 95 4 70 858 1 — n 306 ■ 30 n 121 90 n 9 t 67 a ti 0 n 76 a 59 it 55 r. 125 25 n 168 75 M 102 • 20 D 122 t 50 n 91 80 n 88 a 65 „ 104 r, 50 n 115 50 n 121 n 75 n 107 n 60 n 106 25 „ 175 75 n 19 — 110 n 40 n 218 a 50 n Prvo Ljubljansko bolniško-podporno _ in oskrbovalno društvo. Častiti člani se s tem uljudno vabijo k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 22. junija 1884 ob 11. ari dopolaane v mest ne j dvorani. Dnevni red: Poročilo o računskem sklepu za 1883. leto. Volitev pregledovaleev računov. Volitev ravnateljstva. Predlogi članov. !R&Tm.eLtel3 stvo. 1. J :t. 4. (400) Velik vrt z ali brez ttteblenih hl&le se ceni v najem. — Kaj več se ceHti 2. • tiv. Mihaelu da po izve na Karlovdkej (389—3) Več stanovanj, lepe zračne sobe, v prijaznem kraji pod Stolain na Oo-renjskem, 8/4 ure od Lesen (Less), se odda za poletno stanovanje v najem. Več se izvč pri Janezu Čop-n v Itloatah, p. Lesce, Gorenjsko. (395—2) 5? II TISKARNI" v J_4Jiil>lja,iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T-u.xia.3s: našeg-a časa. Roman. Spisal M. Ijermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8", 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°» 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. tJFa\\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, .spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Reviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži šo 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeinajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. 3400 ton, v 5. dan julija. 4200 „ v 20. „ ' Parnik ,TIE3a,st -A-ng-list' p „q-crinariIa", Potniki naj se obrnejo na J". TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta Jza potnike 200 ko1<1. — Vmesni krov «© gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na i: mil t mi o d» A ni. Poglt»y«'ii9 generalni agent. (379—10) BANKU A US ,,L EIT H A" f (Halmui), Wien. Sciioltenrinij 15, vis-a-vis der Borsc. tt), io inuflf utrb" intcreffutiti ttUtr tocrfenBcn an 3ct>erntimu (aui Uterlnitnctt), jo lauar her 9f* • tur Kapital, Sparanlage, Effecten-Spsculation, scv/ie Lasbesrtzer, g StttVfttcct unb '-aiirfc.SiUcrtffeitttii. grojjt uiib ttfiiit ftapitutiftcit. 3iw:itiiir. »parftnicH unb ^Jriuate fllrul) S S iiiiifOi iiiniiiiv unb miciul-iOilirtje fflJtrfdjeii, uoit mebv alđ 800 b,ev»orragtiiben Oournalrn bt» 3n« unb HUflarOc« Smiiitn iiifKiitv unb iiiteuCvtii-ltrtir 'it»i't f Jion. uoit im-Siv al.' 800 t)ev»ariagcub ~. aitcrfenneub bcit>toct)rii, leitrt al9 J3afT~ t r C il i" r i.' o m p tt H » burrf) oOe $ofUionm bee iiflfrreidjifdirn Qur#btattf«, bielet fammtl. curufcrilfificit fio«<=3l»ielt>Iitrte (afDljabft.), allt Dnten u. Gtlaiit;ritit(ifit tibtr Vlmortifatioii, «iunb,l, 2ecutitat u. SBefen ber iiftcrrcirt)ifrt)«iiuar -JluliMi-un Uu-n-■.■ XrcirtiOf-MUci« t'dff, Wrnn6ciUloftii!tn«=ObUnor., '-Mfmifcbriefc. »«cloritnte». Slcrirn bet -iSanV. %\a\\9' T»jon- u. Oubuiivionffellfd). tfrottn jc, erlliitt bit- iBovitn-ile bittl>ftUafttitl)cm OJebiete, bt« Vpunbet« unb btt Jiibu|ine. jueif Z BefienbRe3nfonnottonot toftmftet. Vamiajria blofj fl. 1.30 mit qjoftMifenbuiiq.Vrobf.Gremblatearntl9 unb irnnco. «0|UM« S mrntC fBmif 11 mit jebem laiie brginuen. — ©n« »antbau« „i'eilbo" ouU|"ul)rt ode i 11« ftati) einirt)ian'flf'1 fluftroae, fotme Orbvea V it r dle W i c n e r JBorse 2 ju a nI a g ejto e rt e n lote aua) in otlen & b e c u t o 11 o 11 8 f o r m t n. ^rfimien, <5oniortinl» g, eract unb reea ju Ctigiiioirurfen ^en mofjige S»ebe(gebill)ron- n. UronifionOfrct') in grBfieien "Detrfigen, bi« ju 8o0/0brt(£ur«t»ertl)e«. 1 Imu'iiiobtrationen, JC. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Naroane TiBkarne". 026323