121. številka. Ljubljana, v petek 29. maja 1903. XXXVI. leto. Uhaia vsak dan zvečer, isimsi nedelje in (praznike, Jter velja po posti prejeman za avstro-ograka dežele za vse leto SJ5 K ^ pol leta 13 K za četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja 'za celo leto 22 K, za po» leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 60 h. - Za tuje dežele toliko "-•vijnh, z gdč Avrelijo Mol lovo Čest tamo! — Opozarjamo na današnji občni zbor »Društvene godbe«, kateri se vrši v restavraciji »pri zlati ribi« ob 8. uri zvečer. — Poseben vlak v Po« stojno, po izdatno znižani ceni, priredi ljubljanski »Sokol« dne 14. lunija t. 1. k slavnostim v Postojno Natančneje v dnnašnjem inseratu — Posebni vlak. v Postojno. Kakor vsako leto, priredi se tudi letos na binkoštni ponedeljek, dne 1 junija t. 1. povodom slavnoati v postojinski jami poseben vlak, ki vozi iz Ljubljane v Postojno in nazaj. Za ta vlak se izdajajo v Ljubljani vozni listki z vstopnino v jamo po nenavadno znižani ceni. Vožnja tja: Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane oh 9 uri 40 minut predpoldne, prihod posebnega vlaka v Postojno ob 12. uri 12 minut opoldne. Vožnja nazat: O-lhod posebnega vlaka iz Postojne ob 9. uri zvečer, prihod poiebnega vlaka v L ubijano ob 11 uri 6 minut po noči. C^ne listkov za povratek z vstopnino h |»m*ki f*lavnOf*ti so sledeč*-*: I razred K 9 70, II razred K 7 80 III. razred K 5 80 — Nenavaden mrlič. Po sestmka Jožefa Bitenca iz Šmartnsga pri Gornjem gradu so pogrt-šali od 14 januvarja t. 1 Vsak vaščan posebno sorodniki so si mislih, da potuje, kak r po navadi, B g ve, kje po svetu. Stanovanje v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. T-irta ker ga le ni bilo od ni koder tohko časa, dasi se je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bolnišnicah, seveda brezvspešno, posebno pa ker bi moral plaćati neke sodne stroš&e, je odredila sodnija, da se vzamejo inventarično na zapisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, županstvo v B'*čni je odre dilo stvar na dan 14 maja t j ravno po pretsku itinh mesecev, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo isto vlomiti. Prvi prostor je bila spalnica; tu je bila postelj prazna. — Ko pridejo do kuhinjskih vrat, ki so imele vdeto precej veliko steklo, se je videlo po sestmka Jožefa Bitenca ležečega mrtvega na tleh. Imel je nekol^o postlano na tleh pri štedilniku. Njegov položaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil pa je ves izpre menjen in plesnjiv, da ga ni bilo možno poznati. Seveda po štirih me secih ni to nič čudnega. Najbrže ga je za ušil puh iz štedilnika v spanju. V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato si je postlal v kuhin|i pri štedilniku Rajni je bu premožen, a je precejšen del svojega premoženja v podobi tisočakov potratil s potov*n jem po svetu, človeka ni hotel imeti nikoli pri sebi. zato je tudi kot čudak zapustil ta svet. — Iz Beljaka se poroča: V gostilni pri Kilzerju je sedelo v ne rieljO, dne 17. t. m. zvečer več Lahori-> v, delavcev tukajšnjih opekarn, v drugi sobi pa tudi nekaj gostov iz mesta. Neki Lah, po imenu Francesco Marini, je uprizoril med svojimi so-rojaki prepir, vsied katerega ga je postavil gostilničar na ulico. Mašče vanja željni Lah ostane pred vratmi, gotovo pričakujoč, da prido gostilničar še ven. Med tem odide neki Riffcl, risar za stroje pri tukajšnji tovarni, kateri se prepira sploh udeležil ni. Gotovo v mnenju, da pride gostilničar, zabode mu Lah nož v levo oko, katero je takoj izteklo. Zjutraj se pelje v Celovec, ali že popoldan je naznanil dr. Purčer po telefonu žalostno vest, da je bil prerezan vidni živec (Sehnerv), vsled Česar je Riffel izgubil vid tudi na drugem očesu. 22ieten mladenič ostane po nedolžnem revež-slepec za celo svoje življenje. — Kakor znano, je imelo slovensko omizje v Beljaku zadnji čas svoje večere v gostilni pri »Stadt Triest« Ta gostilna pa je zdaj zaprta, ker je stari najemnik odšel, novega pa le ni. Do zdaj omizje še nima stalnega prostora in napravlja potovalne večere. Zadnji torek smo se imeli pod streho slovenskega gostilničarja prav dobro. Slaba nam poje za prostor in treba bode misliti resno na lastni dom. Tako imajo nas Nemci radi, ako se kažemo Slovence. — V Be Ijaku gospodinje izključno rade jemljejo slovenske posle in slišal sem zadnjič, kako je neki višji uradnik, kateri sicer ni prijatelj Slovencem, rekel, da so njemu najljubši služkinje in kuharice iz slovenskih krajev, ker so še najbolj pridne in zveste. Ako ne marajo Slovencev drugačo, naj tudi ne jemljejo slovenskih poslov; naš kmet jim bode zato gotovo hvaležen! Prav nesramno je govoril o Slovencih pred svojimi gosti najemnik »Hotel Merana«, gosp Mahaček. Ker so prej Nemci na njega pritisnili zaradi slo venskega o oizja, pa dela zdaj z zmerjanjem čez Slovence zase reklamo. Mogoče mu bode to še neprijetno in osvetlili bomo to zadevo o svojem Času — Požar. Dne 23 t. m. je na stal v Bohinjski Bistrici v baraki Ivana Grila ogenj, ki se je hitro razširil na vse poleg nje stoječe barake. Zgorelo je vsega skupaj osem barak. Stode je 13 626 K, zavarovalnina pa znaša 14 000 K. Ogenj je nastal, ker so v Grilovi baraki preveč kurili. — Tatinsko družbo so zasačili v Pulju Izvršila je neki jako mnogo tatvin. Policija je zaprla skoro vse aktivne člane te družbe. — V Trstu so poslali angleški parnik »Baron Fairlic« v pomorski lazaret na opazovanje. Ta parnik je prišel iz Indije. Kurjač je bil nena duma zbolel, in sicer so se pojavili simptomi, ki kažejo na kugo. — Cirkus Zavatta je došel v Ljubljano. Občinstvo se opozarja na prvo predstavo, ki bo v soboto, dne 30. maja ob 8 uri zvečer. Pri predstavah bodeta sodelovala tudi umetnika na kolesu, g Ariso, ki se je produciral že v vseh večjih evropskih mest-h. kakor v Parizu, Milanu. Rimu, Dunaju, Gradcu. Buda pestu, Trstu, Lisaboni, Madr du itd. in njegova soproga Miquelina, kar bi utegnilo posebno zanimati ko lesarje. — Wi dletom je udaril včeraj popoludne pleskarski vajenec Jakob Drachsier v Praprotnikovi delavnici v Jenkovih ulicah št. 7 mizarskega vajenca Ivana Bremšaka ter ga na hrbtu ranil. Udaril ga je vsled tega, ker mu ni hotel prinesti vode. — Zlat prstan je našel učenec Anton Karlin. Kdor ga je izgubil naj ee oglasi v Študentovskih ulicah št. 7 — Delovanje mestno po« eredovalnico za delo In lužbe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 21 do 28 maja je dela iskalo 13 moških in 36 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 27 moškim in 46 ženskim delavkam, v 36' slučajih je bilo delo sprejeto. OJ 1. januvarja do 28. maja je došlo 1186 prošenj za delo in 1106 deloponudeb. V 696 • lučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 kolar, 1 kovač, 1 sodar, 3 mizarji, 1 natakar, 3 trgovski *luge, 2 kletarska hlapca, 8 konjskih hlapcev, 1 oženjen majar; vajenci za kovača, pekarijo in natakarja; ženske: 1 trgovska bla-gajničarka, 5 natakaric, 2 gostilniški kuharici, 5 gostilniških deklic, 3 kuharice, 7 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 2 sobarici. Službe iščejo moški: 2 pisarja, 1 komi, 2 slugi, 1 hotelski vratar, 2 hotelski slugi; ženske: več prodajalk, 2 boni. Oddati je 3 stanovanja z 1 in 2 sobama ter več mesečnih sob V n a j e m se iščejo sta novanja z 3 do 5 sobami. Posredovanje letoviščnih stanovanj. * Najnovejše novice. Umrl je ogrski poslanec P. Moricz. — Kanonika Rosenberga, ki je napravil lani velikanske sleparije v Parizu, so našli v nekem samostanu v Siriji ter ga aretirali. — Očeta je ubilvLaunu naČeškem 271etni Stepanek. Mati in sestra sta očeta držale, a sin ga je bil z železnim drogom toliko časa po glavi, da je bil mrtev. — Obesili so v Ulmu pa stirja Raacha in zidarjevo vdovo Scherzle, ki sta ubila moža zadnje. — Umrla je v Berolinu kneginja Eieonora S a 1 m - S a 1 m. — Kolodvor je zgorel v Porto Gari-baldi pri Milanu. — Grozni viharji so razsajali v Nabraski v Severni Ameriki. Mesti Norman in Fair lield sta popolnoma razdjani. 21 oseb je ubitih. —Priznanje po smrti. V Budimpešti je umrl v bolnišnici brezposelni Julij Wonkal. V njegovi obleki so našli všit listič z izpovedjo, da je pred 10 leti ukradel trgovcu Kartnerjn med vožnjo na Dunaj 14 tisoč kron ter jih poslal svojemu bratu v Ameriko, ki je obogate), a mu ne privošči krajcarja. Na listu je bil tudi natančen naslov njegovega brata. — lOOletni rojstni dan je obhajala te dni v Marhamu grofica Gler woth. Prisostvovala je pred 66 leti kronanju kraljice Viktorije, a lani kronanju kralja Edvarda. — Tigri so raztrgali v Indiji av atrijskega misijonarja o. Gosmasa. * Čudno svatbeno ogrinjalo. Nadzornik new-yorŠkega zoolo-gičnega vrta in muzeja Ditmar, se je poročil z gdč. Klaro Hild. Za svatbo Jej Je poklonil ogrinjalo, ki je bilo okinčano s kožicami največjih in najbolj strupenih kač. Venčanje pa se je vršilo pod baldahinom, katerega nebo je bilo sestavljeno istotako iz samih kačjih kožic. Ditmar ima v svojem stanovanja vse polno živih kač, med katerimi se posebno dve odlikujeti po velikosti. On meni, da ga ni tako predrznega tata, ki bi prestopil prag njegove hiše in se živ vrnil iz nje. Kače se samo njemu pokore, ^vsakega tujca pa napadejo, zato mu ni treba zaklepati nobenih vrat. " Škiljenje kazi človeka, če ima sicer še tako lepo postavo in še tako krasen obraz. A temu so večinoma vzrok matere, oziroma dojilje, ki se ne brigijo dovolj za pravilen razvoj očij. Paziti se mora pred vsem na to, da detetova posteljica stoji na pravem mestu. Prve dni namreč dete ne gleda z obema očesoma istodobno na eno ali drugo stran, ampak se gibljeti očesi neodvisno drugo od drugega. Če se postavi posteljica tako, da pride svet loba samo od ene strani do nje, tedaj giblje dete samo z enim očesom, a za drugo je potreben večji napor. Tako začne dete škiliti. Ški ljenje pa se da jako jednostavno ozdraviti. Na zdravo oko se postavi krpica črne svile, in sicer v dveh gubah, in se s trakom pričvrsti na glavi. Potem se mora gledati samo z bolnim očesom. Zgodilo se je že, da so bile na ta način oči že v 14 dneh normalne. * Velevažna iznajdba. Na shodu medicinskega društva v Bostonu je harvardski profesor dr Wil-liam T. Councilman naznanil, da je slednjič znašel pravi vzrok osepnic. Čeprav je to ena najnavadnejšib bo lezni in jo zdravniki jako vspešno zdravijo s pomočjo stavljenja koz, vendar ni bilo dosedaj znano, kaj je pravi vzrok osepnic. Harvardski pro fesor naznanja, da bolezen provzro čijo mikroskopiČna telesca, ki so znana znanstveno kot protez.a Osep-niče so v tem oziru podobne mrzlici ali pa italijanski maleriji. če se trditev dr. Gounolmana uresniči, bo to imelo nedvomno velikega pomena za razvoj in izboljšanje pripomočkov zoper to bolezen, kajti ko je enkrat vzrok znan, je tudi primeroma lažje zdraviti bolezen. * Barbarski Belgijci. Rev. \Villiam Morrison iz Lexmgtona, Virginia, član ameriškega misijona Presbiterijancev, dospel je po šest letnem bivanju v državi Kongo, Afrika v London. Misijonar se je mudil večinoma ob reki Kasai, kakih 1200 milj daleč od obrežja v notranjih pokrajinah države Kongo. Misijonar je oblastim uprave države Kongo v Bruselju podal natančno poročilo o tamošnjem položaju, katerega je predložil tudi ameriškemu poslaniku ter angleškemu ministru inostranskih del Lord Lansdovvneju. Po njegovem zatrdilu je monopol gumija uvedel v Kongo prisilno delo, kar pomenja pravo suženjstvo. Na svojem potu k obrežju se je misijonar vozil 800 milj daleč po reki K sai, ob katere bregovih je bilo pr«-|t3 vse polno cvetočih zamorskih vasi. Sedaj je pa na bregovih le še kakih 12 vasi, kajti domačini so bežali v gozdove, da so tako všli pred grozovitimi belimi. Domačinom nikakor ni mogoče pri oblastih dobiti pomoč ali pa celo odškodnine za škodo, katero so jim napravili beli. Nemiri na Hrvatskem. Oklic hrvatskih poslancev je bil na Dunaju izdan včeraj zvečer, a že jako pozno. Podpisanih je 32 državnih in deželnih poslancev iz Dalmacije, Istre in Trsta. Hrvatski ban se je vrnil v Zagreb Vladni krogi, hrvatski in mad jarski, razglašajo z vso odločnostjo, da ban na noben način ne odstopi. V tem smislu pišejo tudi madjarski listi. Med občinstvom pa je razšir jeno mnenje, da bo ban vendar pri moran odstopiti in da postane za časni vodja vlade sedanji predsednik stola sedmorice, dr. Franjo Spevec, ker so Madjari proti temu, da bi se kak general imenoval cesarskim komisarjem. Ban je v dunajskem »Fremden-blattu« obelodanil izjavo, v kateri je po sveje slikal razmere na Hrvatskem. Delegacija hrvatskih deželnih poslancev iz Istre je v »Neues \Vr. Tagblatt« obelodanila protiizjavo, ▼ kateri se točka za točko pobijajo navedbe bana grofa Khuena ter se dokazuje, da banovo slikanje hrvatskih razmer ne odgovarja resnici. Iz Hrvatske so zopet iz raznih strani došle vesti o večjih ali manj ših demonstracijah, vendar se ne poroča nič posebnega. Telefonska in brzojavna poročila. Krško 29. maja. V seji dne 28 maja je sklenil občinski odbor mestne občine Krške soglasno sledeče: Občinski zastop mestne občine Krške izraža sosednemu in bratskemu narodu Hrvatskemu svoje najiskrenejše simpatije v borbi za njegove po nagodbi mu zajamčene pravice do izključne rabe hrvatskega jezika na železnicah in vsih skupnih uradih in ob enem prisrčno sočutje radi nasil-stev, ki se na tem narodu radi te borbe vrše in se nadeja ter želi, da bi bratje v ti borbi zmagali in pridobili svojemu mater-nemu jeziku po nagodbi mu zajamčene pravice. Celje 29 maja. Shod na binkoštni ponedeljek se bo vršil pri vsakem vremenu. Pripravljalni odbor. Dunaj 29. maja. „Neue Freia Presse" prijavlja jako zanimive in-tervive z dr. Franom Spevcem, dr. Frankom in prof. S m i či * klasom. Vsi trije se strinjajo v tem, da vzroki sedanjega gibanja niso zunanji, kakor je trd 1 ban, nego notranji. Pravi vzrok je postopanje bana Khuena, njegovo zatiranje naroda, silno ome jenje zborovalne pravice, popolaa odprava tiskovne svobode in grozno izsesavanje naroda. Dunaj 29 maja. Cesar je v Brucku velikega župana ondot-nega komitati vprašal za politični položaj v tem okraju. Veliki župan je rekel, da misli koraitat protestirati proti obstrukciji Cesar je na to dejal, da ogrska vlada na noben način ne more odnehati. Dunaj 29 maja. Včeraj je bil tu grof Kazimir Badeniin imel s Korberjem dolg razgovor. Badeni postane deželni maršal na Gališkem. Dunaj 29. maja. Iz Budimpešte se sporoča vest, ki mora obuditi v vseh nenemških krogih največje ogorčenje. V novem načrtu kazenskega zakona za armado je namreč določba, da je obravnavni jezik pri vojaških sodiščih izključno samo službeni jezik Po tej določbi se bo samo z madjarskimi in s hrvatskimi domobranci obravnavalo v obtožencem razumljivem jeziku, z vsemi drugimi vojaki pa izključno v nemškem jeziku, če tudi ne bodo ne obtoženec ne priče zmožne tega jezika. Praga 29 maja „Nar. Listytt grajajo ostro, da ni Praga k 200-letnici Petrograda poslala nobenega zastopnika in da so se pri ti slovanski slavnosti šopirili Nemci in Madjari kot zastopniki habsburške monarhije. Zagreb 29. maja. Sabor se skliče na 10. ali 12. junija, da dovoli šestmesečni budgetni provizorij. Carigrad 29. maja. Konzularna poročila iz Carigrada javljajo, da Turki kar trumoma aretirajo Bolgare in to popolnoma nedolžne, ker se je v okraju pojavilo večje vstaško gibanje. Berolin 29. maja. Socialni demokratje so že določili svoje kandidate za državni zbor. Postavili bodo kandidate za 322 volilnih okrajev. Vseh okrajev je 394. Brate Sokole ki se nameravajo vdeležiti izleta v Postojno in hočejo tam sodelovati pri prostih vajah, prosimo, da pridejo že v petek in potem vsak pondeljek, sredo in petek ob V49. zvečer v telovadnico. Vabimo tudi starejše brate, ki nameravajo z nami izleteti v Postojno, da pridejo omenjene večere k redovnim vajam. Na zdar!^___+%i0 dbor. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. 29. maja 1903. ti Oradni kurzi donaj. borze BJalošbenl p*plrjl. a"2°/». majeva renta . . . 4*2°U srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . a°/o H zlata „ . | C*/, ogrska kronska „ *•/• „ zlata „ .i! 4% posojilo dežele Kranjske 41/9°.o posojilo mesta Spljeta j 4V,% „ „ Zadra 1 41/,0 o bo8.-herc. 2el. pos. 1902 4° 0 češka dež. banka k. o. | *°/o »• v »i °* i! 41/,0 0 zast. pis.gal. d. hip. b. |i 4' ,° o pe5t. kom. k. o. z 10° o pr...... 41 8° 0 zast. pis. Innerst. hr. II 4!s°» n m ogr. centr. deželr-e hranilnice . -j ft1/«*/« zast. pis. ogr. hip. b. || ft1/**/« ohl. cgr. lokalne Železnice d. dr. . . . 4l/a° o u cefike ind. banko 4° B prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o dolenjskih železnic 3° c m jnž. žel. kup. Vi 7i 41 ,•/« av. pos. za 5el. p. o. || Srečfce. Srečke od leta 1854 . Denu 100 50 100 30 100 85 12090 99 30 120'90 99 75 100 — 100 — 101 — 99-60 99 60 101 — Blago 100 TO 100 50 10105 121 10 99.50 12110 10180 100 10 100-10 10190 1G7 30 108 30 101— 102 — n n »i 1864 ... j tizske......! zemlj. kred. I. emisije h ii n. „ ogreke hip. banke . „ srbske a frs. 100"— „ turfike..... Basiiika srečke . . Kreditne , ... Inomoške „ . . Krakovske . . . Ljubijacske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. 3, n • • . Rudolfove ff ... SalcburSke 9 Dunajske kom. . . I>elnlce* Južne železnice] . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ n Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Prafeke želez, ind. dr. . . Rima-Muranji..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe Valnte> C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Bublii........ Žitne 100-50 100- - ICO — 100"— 98 50 99r>0 30850 101- 170 — 183 — 250 155 75 275 50' 270 ~ 255-— 89'—j 118 25 18 75 438 — 84 25 74 — 69-54 35 27 — 68-75-441 — 75 88 60 46 678 1644 664 726 2b2 655 377' 1655 467 385 347 152 11-31 19*08 23 43 2394 117 15 9520 25275 101*50 100 80 ior— 101 — 99 75 31050 102- 176 — 185 — 254 — 157 75 280' -274 50 260■— 91 — 11925 1975 441 50 88 25 78-— 73 — 5535 28 — 71-50 77 — 445 — 47 — 679 75 1653 — 665 — 727 — 252 25 670 — 378-50 1665 — 468"— 390 — J349 — 158 — 11-35 1910 23T-2 24 — 11735 9540 25375 cene v Budimpešti. dne 29. maja 1903. Tu lis PB^r^ca sa oktober . . za 50 kg K 7 56 Sž ., oktober. . 50 „ B 6 63 Koruza „ maj ... „ 60 B „ 635 „ „ julij . . . „ 60 „ .,6 39 Orea „ oktober. . t, 50 „ * 5 51 Nespremenjeno. Gosp. Juliju Sdiauniann-u« lekarnarju v Štokeravi. Buffalo, N.-Y. Se v. Amerika 12. februvarja 19o2. Vsporedno pošiljam Vam 4 dolarje s prošnjo, da mi za ta denar pošljete takoj zopet Vaše želodčne soli. Vspeh presega moje pričakovanje, tako da bom vse svoje življenje najraje jemal Vašo želodčno sol. Spoštovanjem Taddeu§ Ka!urln«Ui (61-2) b 36 Reed ot. Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju Nrhaumann-u, deželibem gtanoTSkem lekarnarju V si«»W*--ravi. dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 1 50. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici. Angeljnovo milo Jttar zeljsko (belo) milo. m znamko (972—16) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! ----===== Dobivata ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Meteorologično poročilo. Vtiina nad morjem 306*3. Srednji b rac. a i tlak 7S«0 mm. Maj Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. 28. 9. zv. 7H4 0 166 29 7. aj. 7353 13 l n 2. pop. 733 9 21-5 Vetrovi Nebo si jzahodj jasno si. jvzhodjskoro jas. t»r. j vzhod I jasno Srednja včerajšnja temperatura 171°, normale: 15 6°. Moknna v 2; urah: 0 0 mm. pomočnikov sprejme (145S-2 H. SUTTNER urar v Kranju. Bragotia h tapeta r zalogu pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu lij ubijana g Gradišče št. 5, v se sprejme na hrano in stanovanje. GOSPO!) oii^ se tUdj opravljena mesečna soba. Krakovski nasip TO, I nadstr. pri sv. Jakoba mostu. (1467—2; jjKg*. 3& 4*. ffe zhgk>^fe =3r Q □ ■o I 3(rep£a]te se s ttimbaškim re-» dilnitn pivom katero &e dobi v Mtekleiilt^ttli pri Sdmund 3(avčtč-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glave e poŠte. (11—121) Dne 14. junija 1903 1. o priliki razvitja zastave f= jSokola1 in Čitalnice v Postojni priredi (1466—2) ljubljanski ,&<*kel" poseben vlak v Postojno- Vlak postane na vseh postajah do Postojne. Vdeležbo je oglasiti v Šešar-kovi trafiki v Ljubljani, Še lenour-gove ulice. Cene so za tja in nazaj: II razred 5 kron, torej za 80 vin. manje kakor sicer o Binkoštih, III. razred 3 krone, torej za 80 vin. manje, kakor sicer o Binkoštih. Vstopnina v Postonjako jamo je znižana na 1 krono za osebo. Odbor ljubljanskega „Sokola". flfcfoe iznašel je vino sladko, Jw Cvek pa le brinovec kuha 'samo, * Uince ga upijani, kdor se mu vda, (H05-5) a |jr{novec ozdravi, če mačka ima, Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaveo od dno 1. maja 190;^. leta. Cdhcd i? Ljubijaco juž. kol. Pr^ga t*.-z Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost Ifonakovo, Liubno, čez Seizthal v An Solnograd, čez Klein-Reitting v Steyr. v Lmc na Dunaj via Amst^tten. — Ob 7. ur; 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Culovec, Franzensfe^te, Ljabno, Danaj Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reitlin^ v Štejr, Line, Budjevice. Pl?en, Man J vare Heb, Francove vare, Prago, Lpsko, čez Ain&tetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — 1. uri 40 min. popoldne osobni via* v Lesce-Bled, samo ob nedeljah in prazniki 1 31 maja — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlafc v Trbiž, Beljak, Celovec, Fran: Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, B : gene, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Rcitiing v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Mr vare, Heb, Francove vare Karlove vare. Prago (direktni voz I in JI. razr.Lipa. Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensl Inomost, Monakovo. .Direktni vozovi i. in 11. razreda.) — ?rc£^ v Novo meste ln v K. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer > Novo m-jseo, Kočevje. Prihod v Ljv jaž. kol Prcga is Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, nakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in ii. razreda , Franzeusfeete, Solnograd, Line, S Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. 16 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez AmsteLten, Prago (.direktni vozovi 1 ir razr), Karlove vare, Heb, Manjine vare, Pisen, Bndijevice, Solnograd, Lino, Steyr, P Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zeli ob jt zeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Ifol Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Bt Celovca, Mooakovega. Inomosta, Franzensieata, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer os vlak i Dunaja. Ljunna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez K Reirling iz Steyr, Linea, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Franc jvih varov, Prag Lipskega — Oo 8. un 38 m zvečer osobni vi^it iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pra nikih od 31. maj.*. — Proga la Novega mosta L& iooevja. Osobni viakj: Ob 8. ari 4i m i iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega met i Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istoU.ko. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eam. . Mešani vlaki: Ob 7. uri 2» m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljane drž. kol li Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 1U m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljab in praznikih. r Cafe-Restavrant „SVICAR1JA . V soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. maja 1903 monakovsko pivo v sodčkih iz pivovarne ]os. Sedltnayer-ja v JVIonakovem. (Frančiškansko Leist-pivo.) Razven tega tudi najbolj znano Koslerjevo carsko pivo. Za mnogobrojen obisk prosi • ^* . JHc JfOVak, restavrater. VAB IIvO rednemu ob mu zboru delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske dne 5. junija 1903. leta, ob 4. uri popoludne) v steklenem salonu Križeve gostilne „pri zvezdi" na Cesarja Jožefa trgu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nacelnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o računskih zaključkih za leta 1900, 1901 in Iv - 4. Poročilo nadziralnega odseka. 5. Volitev: o) upravnega odbora; b) nadziralnega odseka; (i, () razsodišča. 6. Raznoterosti. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. V Ljubljani, dne 28. niajniku 1903. Načelnik: Ivan Kregar. Opomba: Brez legitimacije ni nikomur dovoljen pristop k zborovanju. (§ 29. blagajniških pravil). iz ševijota 99 99 99 99 99 grebenaste tkanine lodna - miltona I istra --- boreta ^= za gospode, dečke in otroke v največji izberi, znano solidno 111 izdelane, priporočata po najnižji ceni iMT GRIČAR Sl MEJAČ (1450—3) llustrovani ceniki Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. zastonj in franko. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne"