237. fltfflhL v mm, v km, is. Muli 'xin.ieto. t, Slo venski Narod* velja: v LJubljani na dom dostavljen: v npravnlStvn prejeman: celo leto . k % i i . . K 24*— celo leto...... , K 22*— pol leta 12*— četrt leta ....... . 6 — na mesec . • • . . • . . 2*— pol leta........11-— četrt leta ...... . . 550 na mesec . .... • . . . 1*90 Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (1. nadstropje levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ———— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon St. 85. »Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: ** Nemčijo: celo leto.......K 28-^ za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 30- celo leto » K 25*— pol leta . . % m •'. f . 13*— četrt leta........650 na mesec.......• 2*30 Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica St 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon St 85. ---— Deželni zbor knnliKL XV. seja. Ljubljana, 14. oktobra. Predseduje dež. glavar pl. Š u k -I j e, na vladni klopi dež. predsednik baron S c h w a r z in gTof K fin i g 1, zapisnikar Urši č. Otvoritev seje. Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo ob 320 popoldne. Zapisnik zadnje seje se ne prečita. Dnevni red. Na dnevnem redu je danes ena glavnih točk »podeželna električna centrala«. Nato slede nujni predlogi posl. G a n g 1 a in več melioracijskih zadev. Dnevni red obsega 16 točk. Osebne stvari. Finančni odsek predlaga: 1. Dovolitev osebne doklade v letnem znesku 2000 K muzejskemu ravnatelju dr. Josipu Mantuaniju se vzame odobruje v vednost ter se obenem dovoli, da se sme ta osebna doklada po razmerju službene dobe vračuniti v pokojnino. 2. Ordinariju blaznice na Studencu, dr. Fr. Gostlu, se dovoli izpre-erled prekoračene normalne starosti v svrho definitivnega nameščenja v deželni službi. 3. V isti namen se dovoli izpre-gled normalne starosti stenografu Francu Klemenčiču. 4. Provizorični vodja kmetijske i šole na Grmu, Viljem Rohrmann, se I imenuje za definitivnega vodjo te šole. 5. Upokojenemu primariju dr. Karolu vitezu Bleiweisu - Trsteni-škemu se zviša pokojnina počenši s 1. septembrom t. 1. na letnih 4400 K. 6. Dovoli se, da ee upokojenim uradnikom Ivanu Zupaneu, Francu Zalarju in Ferdinandu Sehulzu vra-čuni za določitev pokojninskih prejemkov službena doba, ki so jo pro-vizorično prebili v deželni službi, in da se jim vsled tega nanovo določeni pokojninski prejemki nakažejo od dneva upokojitve. — Sprejeto. Deželna prisilna delavnica. Finančni odsek predlaga o ureditvi služb zdravnika in učitelja v deželni prisilni delavnici: Visoki deželni zbor skleni: 1. Za službo zdravnika v deželni prisilni delavnici je razpisati natečaj ter jo popoln iti proti pogodbi in enomesečni odpovedi ob nagradi letnih 2000 K. 2. Učitelja v poboljševalnici, Alojzija Sachsa, se definitivno prevzame v deželno službo s prejemki VII. plačilnega razreda. — Sprejeto. Podeželna električna centrala. Posl. dr. Lampe utemeljuje svoj predlog, da zbornica glasuje zanj. »Contra«-govornika ni sploh nobenega. Kot prvi »pro«-govornik govori posl. bar. C o d e 1 1 i. Posl. dr. T r i 1 1 e r : Za sklep o nujnosti predloga posl. Lampeta smo glasovali vsi poslanci. Bali smo se pa. da bi bili postavljeni pred nekak fait acompli. Z današnjim predlogom njegovim se popolnoma strinjamo (da naj se vodne sile uporabijo v osnovo električne centrale). Podpira predlog, posebno s pripombo, da naj se ne pozabi pri stvari deželno stolno mesto. Predlagalec dr. Lampe pozdravlja izjavo posl. dr. Trillerja. Sploh je bila stvar že iz početka dobro fundirana, zato je tembolj želeti, da se sprejme v blagor dežele. Predlog je soglasno sprejet, ka-čor tudi resolucija bar. Codellija. Podpore* Vsi predlogi v zadevi podpor se sprejmejo en bloc (23 prošenj). Nujni predlogi posl. Gangla. Najprej utemeljuje poslanec Gangl Bvoj nujni predlog o zakon- skem načrtu o uvedbi kulturnega davka. Ko se je obhajala OOletnica cesarjevega vladanja, se je ta jubilej obhajal pod geslom: vse za otroke. S tem pa je gotovo mišljeno tudi učiteljstvo, vzgojevalni organ mladine. Važnost šolstva se priznava vsepovsod. Povsod, kjer se je uvedla ustava, j j bilo predvsem na dnevnem redu ustanavljanje ljudskih šol. Ljudsko šolstvo je tudi pri nas vitalnega pomena. Na eno učno osebo na Kranjskem pripada do 100 otrok. Državni zakon določa, naj se otroci vzgajajo versko-nravno, da postanejo vredni člani človeške družbe. Učiteljstvo izpolnil je svojo nalogo v polni meri. Cita uspeh šol na Kranjskem v letih 1904—1005. Bilo je šol z manj povoljnimi uspehi zelo majhno število. Posl. dr. Žitnik je tudi v državnem zboru nastopil proti trditvi, da ni uspeh na kranjskih šolah dober. Učiteljstvo na Kranjskem je bilo tudi napadano. Ali kdor je pravičnejši, naj vzame kamen in ga vrže na učiteljstvo. Na razpolago je za učiteljstvo uradna graja, a tem lepša [ za to uradna pohvala. Ni bilo vsega okrog 40 uradnih kazni, 'med temi okrog 30 ukorov. Pri tem pa je res skupaj več, po uradnih podatkih, ko treba uvaževati psihologijo mas. Učiteljstvo je neglede na narodnost ali stranko odločno zahtevalo svojih pravic. Bilo je na javnem shodu učiteljstva v Ljubljani, ko so se vse stranke po svojih govornikih izjavile za podporo učiteljstva. Naj bi se nehalo s krpanjem zakonov. Naj se tudi izpremeni zadeva učiteljskih plač. Naj se uredijo učiteljske plače tako, kakor določa državni zakon, ki določa, da naj učiteljstvo brez postranskih dohodkov vrši vestno svojo službo. Učiteljstvo je lahko nezadovoljno, kajti največkrat je za njegovo delo edino plačilo — pomanjkanje, smrt. Mnogo učiteljstva se radi tega vzroka izgubi. Učiteljstvo na Kranjskem je slabo plačano. Povprečna plača za osebo znaša 1300 K, kar gotovo ne odgovarja resničnim potrebam učiteljstva. Govornik je podal za lansko leto vprašalne pole o učitelj-kem stanju, in res so bili ti podatki naravnost pretresljivi. Zlasti učiteljice delajo službo, ker s penzijo ne morejo živeti. Navaja posebne slučaje. Cita vprašalne pole, ki pravijo, da so morali dotični učitelji, da se vzdržujejo, pošiljati svoje otroke na polje delat itd. Naravnost strahoviti so podatki, kako živi učiteljstvo v svoji službi s svojimi službenimi dohodki. Materijalno stanje učiteljstva je naravnost neznosno. Poleg materialnega pomanjkanja trpi predvsem tudi zdravje. Žal i bog ne moremo poročati nadalje o govoru poslanca Gangla, kajti končno tudi poročevalec ni ukradel svojih oči — ne vidi se namreč nič več. Dežela najbrž nima toliko denarja, da bi vzdrževala razsvetljavo v deželni zbornici. Govor poslanca Gangla priobčimo po stenografskem zapisku, ker se je pa medtem vendarle »posvetilo«, lahko poročamo nadalje. Govornik navaja vzroke bolezni učiteljev in učiteljic, sploh učiteljstva. Glavna bolezen je jetika, želodčne bolezni, preutrujenost, rev-matizem, bronhialni katar itd. itd. Učiteljice umirajo na slabokrvnosti in — izstradanosti! Učiteljstvu je ostala vedno enaka službena doba — 40 let. Penzijo uživa le najmanjši del. Posl. G a n g 1 govori — prazni zbornici. Od članov S. L. S. so navzoči samo — trije poslanci, od Nemcev tudi — trije. Sluga razdeljuje priloge. Deželni glavar je zunaj, na njegovem mestu sedi namestnik, ki govornika — vsaj kolikor mi vemo niti pošteno ne razume« baron Sehwarz čita neko »prilogo«, se sploh ne zmeni za izvajanja poslanca Gangla — tako pač ti ljudje umejo upravičene zahteve ljudskih vzgojiteljev, tako ume vajo — Jaklič se je za- in utopil v »Slovenca« — ti reševalci ljudskega blagra svojo »ljud-stvoresevalno« nalogo, no — tako se ti ljudje delajo norca iz tistih, prosimo g. posl. Ravnikarja, da nam to milostijivo dovoli, tistih, ki se ob takih razmerah še obešajo na škrice onih, ki jih vlečejo, da se morda izrazimo v smislu velikega šolnika Ravnikarja, — ki jih naravnost vlečejo na — gavge. Prav, komur prav! Posl. G a n g 1 zaključi svoj utemelje valni govor ob odobravanju narodnonaprednih poslancev. Dež. glavar izjavi, da je dopustil posl. Ganglu tako obširen govor samo ]x>d pobojem, da se — ne udeleži podrobne debate. Posl. dr. Š u s t e r š i č pravi, da vse to. kar je govoril posl. Gangl, obsega edino le tisto, s čimer se bavi-jo že razni odseki. Tako o regulaciji učiteljskih plač itd. Vse bo predlagal — zrel projekt o sanaciji deželnih financ deželni odbor. Napada narodno-napredno stranko, češ da je v svojih predlogih sama sebi nasprotna, (D r. T r i 1 1 e r : IIoče štenkati! — Mit einem bbsen Naehbar---«). Izjavi se proti nujnosti. Stranka ne bo glasovala za predlogre in se ne udele-::i več debate. Posl. dr. Triller izvaja, da je večina zbornice gotovo že sodelovala v kakem šolskem odboru in je vsak prepričan o resnici njegovih izvajanj glede na gmotno stanje učitelj-1 v.*'. Vsak najmanjši prekorač-Ijaj rednega proračuna ga že vrže v najhujše posledice. Dr. Šusteršič je bil svoj čas sam zato, da se stvar reši nujno, a danes je pač z iskrenim obžalovanjem treba vzeti na znanje, del je S. L. S. in njen načelnik izpre-menila svoje mnenje. Teda.j so rekli, da bo S. L. S. prišla s predlogi, s katerimi se bo zboljšalo gmotno stanje učiteljstva, a sedaj! Za pošteno delo gre pošteno 7>lačilo. Ali vzlic temu še do danes ni zbrisan madež s Kranjske, da ima najslabše plačano učiteljstvo! (Dr. Šustršič izgine iz zbornice). Predlaga, da naj zbornica glasuje za Ganglove predloge, kolikor tičejo himio zboljšanje učiteljskih razmer. Ce se sprejme nujnost, naj se predlo*? meritorno utemeljuje le toliko, s tistega stališča, s katerega je zbornica tedaj motrila učiteljsko zadevo, ko še ni bila v njej večina. S. L. S. Naj se sklene, da se oženjenim učiteljem da namesto 25% triodstotne, vsem ostalim pa 25odstot-ne doklade. S tem se bo storilo pošteno, pravično in krščansko delo. Predlaga: 1. Vsem Ijudskošolskim učiteljem in učiteljicam v deželi kranjski, katerim se je s sklepom deželnega zbora z dne 24. novembra 1905 dovolila draginjska doklada v visokosti 252 njihovih sistem i zovanih stalnih temeljnih plač za čas, dokler se definitivno ne urede službeni prejemki učiteljstva na ljudskih šolah v deželi kranjski, se ta draginjska doklada za isto dobo poviša za 35% omenjenih dohodkov od 1. novembra 1909 vnaprej. 2. Vsem stalim Ijudskošolskim učiteljem in učiteljicam dovoli se od istega da vnaprej in do iste dobe draginjska doklada 25% njihovih sistemizovanih temeljnih plač. Posl. grof. Margberi se izjav i za nujnost predlogov. Glasovanje. Dr. P e g a n išče poslance, predno da glavar nujnost predlogov na glasovanje. Nujnost se odkloni menda z enim glasom večine. Med narodnonaprednimi poslanci nastane velikansko ogorčenje. (Dr. Triller kliče: Profesor Jarc, za vaše stanovsko kolego gret Seveda glasujeta posl. Jarc (Jakliča ni v zbornici — zgubil se je.) in Ravnikar proti nujnosti, dočim so veleposestniki vsi glasovali za predlog. Dr. Triiller izide iz dvorane s klicom »Skandal« in zadrlesne vrata za seboj. Prošnje. Podpore. Sklene se, da se prevzetno oskrbni stroški za one bolnike, ki se vspejmejo v Postojnsko okrožno bolnico dotlej, dokler ista ne doseže pravice javnosti, na deželni zaklad, to pa le s pogojem, ako so oskrbovani bolniki na Kranjsko pripadni in ako se dožene neizterljivost oskrbnih stroškov po načinu, ki je predpisan za javne bolnice. Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev. Deželni zbor skleni: L Deželnemu obdoru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač v tem smislu, da bodo te plače enake plačam vsakokratnega XI. do VII. činovne-ga reda državnih uradnikov, in sicer z ozirom na službene prejemke in po-pojnino. II. Opravilne doklade voditeljev, oziroma voditeljic naj se odmerijo za enorazrednice po 200 K, za vsako dvorazrednico in večrazredni-co pa tolikokrat po 50 K več, kolikor je razredov, oziroma paralelk. Predlog je ogkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev. Deželni zbor skleni: I. Službena doba vsega ljudsko-šolskega in meščanskega učiteljstva se določa na 35 let v smislu § 56. drž. šolskega zakona iz 1. 1869. II. Provizorična in vojaška leta se uštevajo v službeni čas. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava nujnim potom. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, ki se raztezaj na hranilnice, zadruge in banke ter obremenjuj njih rezervne fonde v ljudskošolske namene. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, da se naj ta predlog po § 21. opra-vilnika obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželni zbor poživlja vlado, naj dela na to, da se sklene k § 55. državnega šolskega zakona iz 1. 1869. dodatek: Kot minimalni dohodki učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X., IX. in VIII. činovnega razreda. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh rrjneh. V formalnem oziru se predlaga, da ae naj ta predlog po § 21. poslorv-nika obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. ' Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev, Deželni zbor skleni: Vlada se poživlja, naj deluje na to, da se sprejme v državnem zboru predlog: Država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za zdržavanje ljudskega šolstva in učiteljstva. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, da naj se ta predlog po 21. poslovnika obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. okto« bra 1909. Nujni predlog poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt volilne reforme za deželni zbor kranjski, ki naj sloni na principu enakosti, di-rektnosti, tajnosti in splošnosti, in sicer po proporcionalnem zistemu. Predlog je odkazati ustavnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, da naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava nujnim potom. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Železnica Ajdovščina - Vipava - ŠtL Vid. Prebivalstvo vipavske doline je že ponovno prosilo, da se podaljša železnica Gorica - Ajdovščina skozi vipavsko dolino in jo zveze s primerno točko Južne železnice. Toda tehniške teškoče so bile vzrok, da so bile vse prošnje brezuspešne. Kmetska zveza ponovila je s to vlogo svojo prošnjo, prepričana o neodložljivosti železnice skozi vipavsko dolino, ter prosi le, naj se posreduje pri vladi, da ukrene kar najhitreje vse potrebno, da se podaljša lokalna železnica Gorica - Ajdovščina čimpreje od postaje Ajdovščina po vipavski dolini do Št. Vida nad Vipavo in da se prej ko mogoče zveze tudi s primerno toč' ko Južne železnice. Upravni odsek predlaga: Peticija Kmetske zveze za vipavski okraj, da se podaljša železnica Gorica - Ajdovščina tudi od Ajdovščine do Št. Vida na Vipavo, se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da to peticijo izroči vladi in iz-posluje pri isti, da ugodi tej prepra-vični prošnji prebivalstva vipavske doline in brez odlašanja odredi izdelavo načrta za to železniško progo* — Sprejeto. Ravnikarjevi predlogi. Nato začne utemeljevati posb Ravnikar svoja samostalna predloga glede ustanovitve mesta živino-zdravnika za Reško dolino in ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem in Notranjskem. Takoj, ko začne govoriti, začnejo padati na strani narodno - naprednih poslancev medklici. Mož je žara« di tega prišel popolnoma iz konteksta. Dr. Triller: Pri učiteljskem vprašanju naj bi se bil oglasil ta zajec. Ravnikar (jecljaje in v vidni zadregi): Sedaj je na dnevnem redu živinozdravnik. Dr. Triller: Medice cura te ipsum. D r. Š n s t e r š i č: To je žalje* nje, gospod glavar. Dr. Triller: Le kliči policista. Se nič ne bojim izkl j učenja. Saj itak ni nobena čast, v takem parlamentu sedeti. Dr. Šusteršič: Ne uganjaj komedije. D r. T r i 11 e r: Kdo je pod božjim solncem večji komedijant, kot Ti. To si pokazal izvrstno pri šolski debati« Deželni glavar hoče imeti * mir. Dr. Triller kliče, da ne bo miru, dokler ne bodo rešene upravičene želje učiteljstva. Oba Ravnikarjeva predloga se odkažeta odseku. Nova volilna reforma za deželni zbor. Nato utemeljuje posl. G a n g 1 svoj nujni predlog o novi volilni reformi za deželni zbor, sklicujoč se na svoj svoječasni predlog, ki ga je predložil že v lauskem zasedanju, da naj se deželni volilni red izpremeni na podlagi enakosti in splošnosti, tako, da ne bo izključeno od sodelovanja v deželnem zboru delavstvo. Uredi naj se volilni red tako, da bo tudi delavstvo imelo svoje zastopstvo v deželni zbornici. Dr. Triller: Kje so pa sedaj tisti gospodje, ki se toliko ponašajo kot zastopniki delavstva! Klerikalci so namreč odšli skoraj vsi med posl. Ganglovim utemeljevanjem iz zbornice. Da podpira nujnost Ganglovega predloga, govori nato posl. dr. Novak, izjavljajoč, da smatra vsak član narodno - napredne stranke za svojo dolžnost, da skrbi in dela na to, da se vendar čimprej popravi krivica, ki se je zgodila delavstvu s tem, da je pravzaprav izključeno od sodelovanja v deželnem zboru; sveta dolžnost poslancev je, da popravijo to kričečo krivico, da bodo sedaj izključeni sloji prebivalstva prišli do svojih političnih pravic. Ce se voli v državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice, naj se voli tudi v deželni zbor na podlagi splošnosti in enakosti. Isti argumenti, ki so se u važe vali pri vzpostavi jen ju principa splošnosti in enakosti pri volitvah za državni zbor, veljajo tudi za deželni zbor. Zakaj bi se odrekla enaka pravica deželnozborskim volilcem! Narodno - napredna stranka je vedno stala na stališču, da naj se pritegnejo vsi sloji ljudstva k po-stavodaji, zato smatra za svojo dolžnost, da jim to pravico tudi pribori. Govornik je prepričan, da bodo poslanci klerikalne stranke vsi glasovali za predlog posl. G a n g 1 a, ako jim niso njihovi principi, ki jih tolikokrat poudarjajo le gola hinavšči-na! (Klerikalci se smejejo.) No, smeh ni noben argument.Če ste res ljudska stranka, morate sprejeti E. G a n g-1 o v predlog, če res hočete zadostiti pravicam ljudstva v deželi, na katero se toliko sklicujete. Zadostite torej zahtevam ljudstva in glasujte za nujnost predloga posl. Gangla. Posl. dr. Tavčar: Saj se ne upajo! (Klerikalci se zopet smejejo.) Dr. Tavčar: Smeh ni noben argument. Posl. G a n g I: Delavstvo je doživelo v tej zbornici svoj drugi Se-dan! Nujnost Ganglovega predloga je bila odklonjena s klerikalnimi glasovi. Telefonske zadeve. Posl. baron B o r n utemeljuje nato svoj nujni predlog v zadevi razširjenja interurbanskega telefonskega omrežja na Gorenjskem. Predlog podpirata posl. Jarc in dr. Vilfan, ki želi, da naj predvsem dobi Gorenjska telefonsko zvezo z Ljubljano. Predlog se sprejme soglasno. Meščanska šola v Krškem. Z ozirom na dejsto, da meščansko šolo pohaja mnogo učencev iz Štajerskega, predlaga posl. Hlad-n i k, da deželni odbor stopi v dogovor s štajerskim deželnim odborom, da Štajerska prispeva k stroškom vzdrževanja te šole in se tako razbremeni prebivalstvo krškega okra-ia. — Sprejeto. Izkoriščanje vodnih sil. Posl. dr. Lampe je stavil in utemeljeval predlog, da naj si dežela zasigura vodne sile v svoje lastne kulaurne namene in naj deželni odbor izdela načrt zakonske novele o prisilni razglasitvi vodnih sil v take namene. Posl. dr. Vilfan želi, da bi se pritegnile občine. Predlog se sprejme soglasno. Interpelacije. Posl. Jaklič je interpeliral rleželnega glavarja v cestnih zadevah. Deželni glavar je takoj odgovoril. Posl. Matjašič je stavil interpelacijo v podobnem smislu, posl. P i b e r v zadevi jeseniškega vodovoda, posl. Bartol v zadevi obvestitve ljudstva v zadevah živinskih kužnih bolezni. Posl. Zabred je interpeliral zaradi ceste Sv. Jošt - Bes-uica. Peticije. — Konec seje. Došla je vsa sila peticij, ki se izreče odsekom. Prihodnja seje jutri dopoldne ob 9. Konec seje ob 7*35 z večen jwVI. seja. LJubljana, dne 15. okt. Predseduje deželni glavar p 1. Š u k 1 j e, na vladni klopi baron S c h w a r z in grof K ti n i g 1, zapisnikar U r š i č. Začetek seje ob 9*25 dopoldne. Na dnevnem redu je danes samo sedem točk, med temi poročilo o načrtu statuta za deželno banko in poslovnik deželnega zbora ter par melioracijskih zadev. Poslanca Tur k in S u p a n -č i č sta zopet v zbornici. Deželna banka. Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo. Zapisnik zadnje seje se '«e prečita in predsedniških naznanil ni. Preide torej takoj k sledeči točki dnevnega reda — deželni banki. Posl. M a n d e 1 j kot poročevalec finančnega odseka in odseka za deželna podjetja nakratko spominja zgodovino vprašanja deželne banke in priporoča, da bi zbornica sprejela načrt, kakor ga predlaga odsek. Statut obsega 32 paragrafov. V sledečem naj citiramo statut o delokrogu deželne banke. Banka ima sedež v Ljubljani in njen delokrog obsega: a) dovoljevanje posojil državi, deželi Kranjski^ občinam in javnopravnim korporaeijam v deželi, za svoje potrebščine pobirati doki ade. Banka sme tudi potom ce-sije prevzemati take terjatve (komunalna ]X)sojila); b) dovoljevanje posojil v svrho melioracij posameznikom in kolektivnim osebam v deželi kranjski in prevzemanje takih terjatev potom cesije (melioracijskega posojila); c) dovoljevanje posojil železnicam nižje vrste (lokalne, vicinalne, vlačne, električne železnice, železnice na žično vrv, tramvaji in podobno) na Kranjskem, prevzemanje terjatev, izvirajočih iz takih posojil potom cesije (železniška posojila), kakor tudi nabava obveznic morebitnih deželnih železniških posojil vojvodine Kranjske ter prioritetnih obveznic in delnic zasebnih podjetij, tičočih se železnic nižje vrste, katerih obrestovanje in poplačilo je po donosni garanciji države ali dežele zadostno zavarovano; d) dovoljevanje hipotečnih posojil in prevzemanje takih terjatev potom cesije; e) izdavanje komunalnih, melioracijskih in železniških zadolžnic in zastavnih listov na podlagi pod a, b, c in d navedenih posojil, kakor tudi pod c omenjenih vrednostnih papirjev; f) dovoljevanje posojil stavbin-skim in prevoznim podjetjem, akreditiranim akeijskim družbam in prevzemanje takih terjatev potom cesije; g) ustanovitev in vršba javnih skladišč, izdavanje skladiščnih izkaznic v okviru veljavnih zakonov in na temelju koncesij, ki jih je pridobiti za posamezne slučaje; h) dovoljevanje posojil na vrednostne listine (lombard), ki jih je izdala kraujska dežela ali kakšna občina na Kran.iskem, in pa na vse one vrednosuie listine, katere imajo po § 7 zakona z dne 19. novembra 18ST, drž. zak. št. 133, pri poštni hranilnici zastavno popustnost; i) eskomptovanje in reeskompto-vanje menic in deviz z omejitvijo, ki jo določa § 12, izžrebanih pupilarnovarnih vrednot, zlasti državnih in deželnih zadolžnic ter zastavnih listov in zadolžnic deželnih kreditnih zavodov avstro - ogrske države ter kuponov takih zadolžnic; g) giro- in kontokorentni posel, nakup in prodaja vrednostnih papirjev za tuji račun, na lastni račun pa le pupilarnovarnih papirjev lastne in tuje emisije, dalje lastnih zakladnih zadolžnic (§ 22); 1) prejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na obrestonosne blagajniške liste ali na tekoči račun; m) shranjevanje ali upravljanje depozitov; n) dovoljevanje posojil na skladiščne izkaznice; o) začasno nalaganje gotovine ,v drugih akreditiranih bankah; p) opravljanje blagajničnih poslov onih deželnih zakladov, katere določi deželni odbor; r) sploh opravljanje poslov deželne blagajne, v kolikor jih določi deželni odbor; s) nakup realitet, pa le v svrho: 1. lastne porabe, 2. zavarovanja lastnih bančnih terjatev. Izločeno iz kroga deželne banke pa je: a) vsaka blagovna trgovina na lastni ali tuji račun; Ib) akoept menic in dovoljevanje blanko kredita; c) terminska kupčija s kurzu podvrženimi papirji in vsako jamstvo za take kupčije. Obširnejše govori statut nato o komunalnih in melioracijskih posojilih, železniških in hipotekarnih in določa potem druge bančne posle, v lombardu, eskomptu, giru in konto-kurentu in pade z vlogami in depoziti. Denarna sredstva deželne banke so komunalne zadolžnice, melioracijske in železniške zadolžnice, zastavne liste in zakladne zadolžnice. Te zadnje se smejo izdati v manjši celotni svoti do 10 milijonov kron. Končno ureja statut delokrog deželnega zbora in odbora v bančni zadevi, delokrog kuratorja in direktorja in nadzorstva. Prvi govornik v glavni razpravi je posl. baron Schwegel. Govori na dolgo in široko, izjavi, da bo v podrobni debati stavil svoje predloge in da bo glasoval za prehod v specialno razpravo. Poslanec dr. Tavčar izjavlja v imenu svoje stranke, da stoji na stališču nasprotstva, ker je prepričan, da tako važne stvari ni mogoče kar čez noč rešiti. Zakon takega pomena za celo deželo se postavi na dnevni red poleg druge enako važne stvari deželnozborskega poslovnika. Znano je, kako se take stvari obravnavajo. Saj se je pokazalo pri lovskem zakonu, kjer je znani enfant terrible te zbornice, dr. Zajec, ki je pri onem lovskem sestanku sedel govorniku nasproti pozneje tu v zbornici izjavil, da je govornik smatral tedaj lovski zakon za koncesijo lovcev. Prepričan je, da veliko članov prečastite inteligentne večine nima niti pojma, kaj je giro itd. (Dr. Triller: saj še referent ne ve!) Zato pa je treba časa, da se more stvar temeljito obravnavati. Z druge trani pravi, da bi e moglo doseči kaj, ako bi se začelo ponižno. S tem načrtom pa ne bo drugega, kakor da bodete zavlekli deželo v velikanske stroške. (Vsi smo v bančnih stvareh lajiki razun eksce-lence barona S c h w e g 1 a, a vendar spozna pa vsak lahko, da bo dežela imela stroške, saj bo dežela prevzela za vse bančne posle garancijo. Gosp. profesor Jarc, vaša vednost mi je v tem merodajna, saj poznate vse gore tega sveta, ali toliko je gotovo, da bo banka delala z izgubo. Vsak lahko napravi sklep, kako bo stala banka na koncu leta. Glavni posel banke bo hipotekami, ne pa komercijelni. Banka bo imela svojih posojil in iz komercijalnega delovanja. Ti dohodki bodo jako skromni. Pri skladiščih bo gotova izguba. Kar bo nesel, bo nesel eskompt in reeskempt. Res češka banka dobiva iz tega posla dva milijona, a ta banka je stara. V Ljubljano bo prišel le tisti po denar, ki ga drugje ne dobi.Cenejše pa banka eskompta :n reeskompta ne bo mogla dajati kakor druge velike banke. Treba bo obrestovati zakladnice, ki se bodo morale gotovo izdati s kurzno obljubo. Plačevati bodete morali obresti za svoje obveznice. Ce stvar ustvarite v še tako ponižnih mejah, vendar vam pa bo režija požrla ves dobiček, neglede na davek, ki ga bo tudi banka morala plačevati. Deficit je neizogiben, a plačati ga bo morala dežela. G. prof. Jarc bi se gotovo upiral, če bi se hoteli deficiti naložiti samo vladajoči stranki. Kaj bo treba toraj ukreniti? Drugega ni mogoče, kakor da se zahteva za vsako poslovanje režijski prispevek. To ni nič drugega, kakor povišanje obrestne mere. Kmetu bodete rekli, da. plača po 4%, ali plačal bo pa res 5%. Če se bo režijski prispevek zahteval, ne bo stvar že iz početka postavljena na slab temelj. Poročevalec se ozira na to, da je v deželi veliko posojil, ki niso dana v posojilnicah itd. Glavna stvar banke bodo hipotečna posojila. Vsa taka posojila so danes že v takih rokah, da cenejših posojil banka ne bo mogla dajati. Dajali bodete res kmetu posojilo po 4%. Kmet bo mislil, da dobi denar, ali opekel se bo, ne bo dobil gotovine, temveč zastavnice. Krnet dobi samo kurzno vrednost, dočim mu dolg znaša v banki celo svoto. Kmet bo prišel do prepričanja, da drugje dobi cenejše posojilo in iskal ga bo drugje. Banka ima namen dajati akcijskim družbam posojia. To je glavna rana statuta poleg one, da morejo biti sklepi kuratorija soglasni in vsled tega ne bodete mogli izvrševati eskompta. Nimam sicer navade, da bi koga jezil, opozarjati hočem le na to, kar se mora popraviti. Deželni glavar, ki v zadnjem času jako rad dela opazke, ko se je opozarjalo, da je dolžnost deželneda odbora, da naj zasliši strokovnjake, je napravil opazko, slučajno namreč ni že ravno vsak strokovnjak, ki pripada večini. {n strokovnjak mora stati nad strankami. In ni storil deželni odbor 6voje dolžnosti, Če je vprašal samo ljubljanske strokov- i njake, Se manj pa, če ste vprašali samo strokovnjake iz svojih strankinih zavodov. Ko se je opozarjalo na to, da treba zaslišati druge strokovnjake, je rekel dež. glavar, da tega ni treba. Če se tako ravna, bo banka strankarska ustanova in ima v tem že svoj konec. Nikjer v statutu ne dobite določila, pod kakimi pogoji naj dobi stavbenik posojilo na svojo stavbo, ali akcijska družba. Kuratorij bo delal, kakor bo hotel. Tu je pač lahko misliti, da bodete hoteli iz deželnih sredstev podpirati gotove zavode, akcijske družbe, prometne družbe, Stvar ima strankarski namen, da se lahko ustanovi cela vrsta klerikalnih zavodov in akcijskih družb, ki bi jih podpirali iz deželnih sredstev. To je že povod, da odločno nasprotuje temu predlogu. Dr. Lampe: Naravnost orijen-talska fantazija. Dr. Tavčar: Naj bo orijentalska ali ne, ali nekaj židovskega je res na vas, gospod dr. Lampe, ko skušate uvajati take stvari. Denar bo dobila banka z obveznicami, oziroma zadolžnicami do visokosti 10 K. (Klic: 10 milijonov!) Da, milijonov, ko bi banka stala samo 10 K, takoj glasujem zanjo. Banka bo morala gledati, da bo dosegla čim najvišji emisijski kurz za svoje papirje. Banka mora skrbeti zato, da drži kurz svojih papirjev. Upoštevati je treba razne slučaje, ki se lahko pripete v svetovni zgodovini, kurzi lahko padejo strahovito. Ne vemo, ali bomo imeli še dolgo svetovni mir ali ne, ali ob taki priliki padejo kurzi zelo nizko. Papirji takih zavodov se radi kupujejo, ker so ljudje, ki radi dobivajo višje obresti od 4%. Na Francoskem je obrestna mera 3%, zato radi pošiljajo denar drugam, kjer je obrestna mera večja. Papirji takih naših zavodov se lahko oddajo v inozemstvo. Fluktuacija je pa vendar velika. Denar se hitro počen ju je in podražuje. V takem slučaju lahko dobe ljudje drugod višje obresti, zato potem v masah prodajajo zopet papirje. Češka banka si je morala sama ustvariti kurz. Ta banka, ki ima do pol milijarde zadolžnic, je morala svoj čas naenkrat sama kupiti za 30 milijonov svojih lastnih papirjev. Na take slučaje bi se morala tudi naša banka ozirati, sicer je katastrofa tudi takoj tu. O tem ni nobene določbe v statutu. Za vsak zavod je mogoče, da se naredi nanj kak run. Ali vzemimo slučaj, da nastane vojska. Papirji padejo, recimo za 30%, ali se napravi run nanjo, naj padejo papirji za kakih 20%. Lahko bi se morda počakalo, a je določba, da je vsak dolžnik dež. banke opravičen brez odpovedi ob vsakem hipu poplačati 6voj dolg takoj, ako ga plača z obligacijami deželne banke. To je silno neverno za slučaj, če začenjajo padati kurzi, zlasti če padejo zelo nizko. Isti čas bodo dolžniki, če ne sami, pa po drugih skušali izrabljati padle kurze in n. pr. pri 20odstotnemu padcu plačati 200 K dolga z obligacijami za 160 K. Statut je nesprejemljiv tudi z druge strani. Čisto gotovo je, da pride dežela v plačila, ne glede na to, da je naravnost čudno, ustanavljati take stvari, ko še niti ne vemo, kak je deželni proračun. Uprava banke kaže jasno, da bodi zavod klerikalni strankarski zavod. Oprostite, da rabim izraz, zdi se mi otročje, da hočete za večne čase pokazati, kako moč je imela svoj čas vaša večina. Povsod velja, da v takih zavodih sodelujejo vse stranke, posebno že zato, da je kontrola in varnost tem večja. Ze z ozirom na pamet bi vam bilo moralo biti všeč, ako imate kontrolo, posebno ko ne spravljate tu denarja svojega žepa. Ce to ni otročje stališče, potem s tem le kažete, da hočete banko izrabljati v svoje strankarske namene! (Burno odobravanje narodno - naprednih poslancev). Drugega ne bodete dosegli, kakor očitanje, da hočete tu ustvariti zopet novo korito za svoje stran-karje. Prijatelj iz svete dežele dr. Lampe me je opomnil na poročilo, ki pravi, da bo večina sama vodila strogo kontrolo. Seveda dokler živi pravični dr. Lampe, se bo godilo to, a kaj bo potem, ko ta umre, kdo garantira, da bo potem vse v redu! (Smeh!) Mi nočemo živeti od vaše dobre volje, mi hočemo svojo pravico po zakonu, ki kur i jam določa zastopstvo v vseh takih zavodih. Če nam pa nočete dati te pravice, potem to ni zopet nič drugega, kakor zopetno davljenje, kakor smo ga doživeli od dež. glavarja in od drugod, a v tem slučaju poživljam predsednika naše molčeče deželne vlade, na to, da smatra tako postopanje za kršenje deželnega reda in da se mora sklep, da bodi uprava taka, kakor je v statutu nasvetovana, sprejeti le s kvalificirano veČino. (Dolgotrajno burno odobravanje). Za njim govori dr. Krek, ki pravi da se takemu zavodu ne smejo staviti preozke meje. Pravi, da zaoe-va kontrole stvar zaupanja. Manjšina ima pravico zahtevati kontrolo, ali večina mora imeti zaupanje vase, sicer da bi bila ustanovitev- takega zavoda nemogoča. Vprašanje zaupanja se ne more rešiti z nasprotnikom. Sploh se bodo pa ta vprašanja rešila pozneje, ko bo stvar že ustanovljena. Ali se bodo dvomi dr. Tavčarjevi uresničili, se bo tudi pokazalo pozneje. Sicer pa ima dež. odbor in nad njim deželni zbor vedno vpogled v bančno poslovanje. Tu pa ima manjšina tudi svoje zastopnike. Zdi se mu smešno, da bi volili člane manjšino v bančni kuratorij. Za večino bi bilo to naravnost samomorilno in podpirali bi s tem le še frakarijo. (Dr. Novak protestira proti temu izrazu). Ne taji rizika, ali izogniti se mu je lahko. Prišlo bo do tega, da bo hipoteč-ni kredit ves združen v takih hipotečnih zavodih. Vprašanje časa je le, kdaj se združijo vsi taki avstrijski zavodi združeni v zvezi. (Dr. Trii-. 1 e r: Da, hipotečnih bank!) To zvezo bo moralo državno zakonodajstvo urediti. Popolne gotovosti v denarnem poslovanju sploh ni, manjši ri-ziko pa bo imela deželna banka, kot vsak drug enak zavod. Da se izpod-bije sum, da klerikalci hočejo tesa-riti korita za svojo stranko, naznani, da bo stavil tozadevne predlogr. Predlagal bo tudi, da se da statistika o hipotečnih posojilih javnosti na razpolago. (Dalje prihodnjič.) Kriza. Dunaj, 14. oktobra. Pričakovati je, da bo krona eventuelne demisije čeških ministrov odklonila. Češki listi pišejo, da bo odločitev glede jezikovnih naredb padla že v prihodnjem min. svetu, torej bi drž. zbor ob svoji otvoritvi stal pred izvršenim dejstvom sankcije teh zakonov. Od drugih strani pa se čuje, da vprašanje sankcijoniranja jezikovnih zakonov v prihodnjem min. svetu še ne pride na razgovor. — Čehi naznanjajo obstrukcijo že za prve seje drž, zbora. Poljski klub bo pred otvoritvijo drž. zbora situacijo temeljito premo-trival ter bo zavzel stališče napram jezikovnim naredbam dež. zborov. Morda bodo v prihodnjem zasedanju Poljaki hodili skupno s Slovansko Enoto. Poljski minister krajan svojima češkima tovarišema najbrže ne bo sledil v demisiji. V nemških parlamentarnih krogih se izraža želja, naj vlada po dr. Žačku sploh ne pokliče v kabinet češkega ministra krajana. Dr. Brafa itak nadomesti lahko s kakim NemA cem, brez češkega ministra krajana! se bo pa tudi dalo izhajati, več kot obstruirati Čehi ne morejo. Sličen slučaj je bil že pod Koerberjem po demisiji Rezkovi, ko je tudi ostalo mesto češkega ministra krajana nezasedeno. Nemške stranke bodo postopale popolnoma enotno in ne bodo popustile v zahtevi po sankciji nacijonal-nih deželnih zakonov. Odklonitev sankcije bi pomenila za Nemce casus belli. Praga, 14. oktobra. V Čeških parlamentarnih krogih smatrajo za neizogibno, da sedanje ministrstvo in sedanji sistem pade. Češki poslanci se ne morejo več spuščati v nobeno paktiranje. Slovanska Enota računa na pomoč Poljske ljudske stranke. Njen voditelj bo sedaj v dejanjih moral pokazati, da njegove besede niso bile prazne. S tem bi bila vladna večina razbita. Kar se tiče govoric, da bo Bienerth zopet sestavil novo koalicijsko ministrstvo, ja to popolnoma izključeno. Čisto nemogoče je, da bi češki poslanci še kdaj z Bienerthom sodelovali in zavzeli mesta v kakem novem Bie-nethovem kabinetu. Praga, 14. oktobra. Vsi češki listi se pečajo s krizo. Edini so si v tem, da morata dr. Braf in dr. Za-ček demisijonirati in da bo ta demisija vzrok demisije celega kabineta-»Den« piše: »Danes je misel koalicije z Bienerthom popolnoma pokopana, kajti ni niti ene češke stranke, ki bi se hotela in mogla koaliirati z bar. Bienerthom, dr. Weiskirchner-jem, grofom Sturgkhom, o dr~ Schreinerju niti ne govorimo. Da> moklejev meč, ki visi nad glavo bar. Bienerth a od prve rekonstrukcije njegovega kabineta, pade na njo na vsak način že v prihodnjih dnehi« »Venkov« piše: »Ne naznanjena demisija dveh ministrov, dr. Brafa hi dr. Začka, temveč čisto druge stvari so pravi vzrok padca sedanje vlade! Bar. Bienerth se je ravno v zadnjih dnevih prepričal, da solidarnosti slovanskega bloka ne premaga. On je vedel, da se jedro Slovanske Enote* h kateri je svojo priglasitev naznani* la poljska skupina Stapinskega iti Rusinov, ne da z nobeno stvarjo odvrniti od začrtanega pota. Sam predsednik poljskega kluba dr. Glabinski je moral bar. Bienerthu priznati, da za teb spremenjenih, novih razmer ne more več načelniku vlade obljubi« ti svoje podpore, Glabinski ae pač bo« ji silnega narodnega gibanja, repre-zent i ranega po skupini Stapinskega, zapušča zato Bienertha in temu »vodji vseh Nemcev« ne preostaja nič druzega, ko da ubeži pred mogočno slovansko opozicijo.« »Nar. listv« pišejo: »Bar. Bie-iierth se danes ne more več zanašati niti na pomoč Poljakov, temveč mora računati z možnostjo, da mu Poljska ljudska stranka odpove službo. Kakor hitro pa ne more več računati na pomoč celega Poljskega kola, ae spravi skupaj nobene zanesljive vladne večine proti naši opoziciji in Slovanski Enoti. Nima je danes in ne ho je imela jutri po izvršitvi nesramnega napada na češko vejo na Dolenjem Avstrijskem in v c. kr. glavnem mestu države.« Wahrmund. Praga, 14. oktobra. Na črni deski nemške pravniške fakultete je sledeče naznanilo: »Začnem s svojimi predavanji o sistemu cerkvenega prava v ponedeljek 18. oktobra t. 1. — Wahrmund.« S tem je torej — vsaj za nekaj časa — AVahrmundova afera rešena. Hrvaško. Zagreb, 14. oktobra. V zadnjem času se je vršilo več shodov, katere so sklicali poslanci hrvaško-srbske koalicije; iz teh shodov so se odposlale brzojavke na kralja, naj skliče v kratkem hrvaški sabor. Kabinetna pisarna je te brzojavke poslala brez vsake oj.x>mbe nazaj hrvaški deželni vladi z naročilom, da jih vrne dotičnim poslancem, ki so jih bili odposlali. Ferrer. P i m , 14. oktobra. Usmrtitev Ferrerja je po celi Italiji izzvala burne protikloriknlne demonstracije. S hiš, kjer imajo socijalisti svoje sedeže, vise žalne zastave. Listi obsojajo v ogorčenih besedah usmrtitev Ferrerja. V mnogih mestih so bili ljudski shodi in stavke. Pred španskimi konzulati so množice uprizorile velike demonstracije. Rimski občinski svet je sklenil prekrstiti Trg sv. Ignacija v Trg Franca Ferrerja. P a ris. 14. oktobra. V okolici španskega poslaništva so bile velike demonstracije. Policija je množico potiskala nazaj: pri tem je bil en policist ustreljen in policijski prefekt ranjen. Demonstracije so imele jako resen značaj. Španski senator Ottega je izjavil, da bo usmrtitev Ferrerja imela jako resne nasledke. Na Španskem se pripravljajo važne stvari, katere bo usmrtitev Ferrerja le še pospešila. Revolucija ne bo političnega, temveč socijalnega značaja. Vsa krivda zadene klerikalce. Včeraj je prišel španski poslanik k min. predsedniku Briandu in ga je prosil, naj vpliva, da francoski listi ne bodo pisali tako v-tro proti Španiji. Ta prošnja je bila sprejeta jako hladno. M a d r i d . 14. oktobra. Slučaj Ferrer je potisnil maroško vprašanje j olnoma v ozadje. Združenje 1 i belcev in republikancev se bo najbrže izvršilo kot posledica Ferrerje-ve usmrtitve. V Barceloni je ljudstvo razburjeno in prav lahko je mogoče, da bo tam zopet izbruhnila ustaja. Somišljeniki! Naprednjaki! Vas na narošiio-naprešne stranke ki bode v nedeljo, dne 17. t. m. o!) 3. uri popoldne v imshril Mela, Jriolaf e Bledu. Dnevni red: 1. ) Poročilo o političnem položaju. Poroča deželni poslanec dr. Janko Vilfan is Radovljice, 2. ) Organizacija narodno - napredne stranke. Govori dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane. Somišljeniki, naprednjaki, pridite vsi 1o zadnjega na ta važen shod! Izvrš. odbor nar.-napredne stranke. Dnevne vesti. -f- Jugoslovanski podpredsednik drž. zbora. Klerikalci so utihotapili »y »Neue Fr. Presse« notico, s katero delajo štimungo, naj bi bil izvoljen Pogačnik za podpredsednika drž-zbora kot zastopnik Jugoslovanov. Svoj čas, ko sta bila oba jugoslovanska kluba združena v skupno organizacijo, je bil sklenjen dogovor, da bo vzet podpredsednik enkrat iz enega, drugikrat iz drugega teh klubov. V smislu tega dogovora je bil najprej izvoljen Pogačnik in ko je bila drugič volitev, dr. Laginja. Ce bi ie obstajala zveza omenjenih dveh klubov, potem bi sedaj bil pač na vrsti zopet Pogačnik ali kak drugi klerikalec. Toda te zveze ni več. Narodna zveza ne eksistira več in po nečuvenih lopovstvih, ki so jih storili klerikalci v kranjskem dež. zboru, je tudi popolnoma izključeno, da bi se obnovila« Klerikalci so se v dež. zboru izkazali kot politični zločinci in ker se je vrb tega tudi pokazalo, da zasledujejo v politiki zgolj umazane osebne in strankarske namene, zato so se Hrvatje in slovenski napredni poslanci ločili od njih, hodijo svojo pot in odklanjajo vsako zvezo s klerikalci. Protestiramo torej z vso odločnostjo proti temu, da bi veljal Pogačnik kot kandidat vseh Jugoslovanov za mesto podpredsednika poslanske zbornice; Pogačnik je lahko kandidat klerikalcev, a ne vseh Jugoslovanov in če bo parlament tako kratkoviden, da bo vzel podpredsednika iz vrste klerikalnih obstrukcijonistov bo imel v predsedstvu zastopnika slovenskih klerikalcev, ne pa zastopnika Jugoslovanov. + Učitelja proti — učiteljstvu! Zgodil se je škandal, ki mu ga menda ni para! V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega je posl. E. G a n g 1 v sijajnem govoru poldrugo uro razpravljal o razmerah kranjskega učiteljstva ter je razvil naravnost pretresujočo sliko bede, ki razjeda in uričuje naš učiteljski stan. Govoril je tudi o drugih vprašanjih, ki so tesne^ zvezana z regulacijo učiteljskih plač ter kazal z nepobitnim i dokazi na potrebo nujne rešitve vseh teh vprašanj. Prav tako je tudi posl. dr. Triller z energično besedo pozival večino deželnega zbora, naj ne zavlačuje rešitve tega vprašanja, v imenu Nemcev pa je posl. grof M a r g h e r i poudarjal, da moramo ob vsaki priliki kazati na nujnost rešitve učiteljskih zadev! Toda vse — bob ob steno! Vstal je dr. Šušte r š i č — propovednik numerira nja učiteljskih kosti! — ter krat-komalo zavrnil nujnost Ganglovih predlogov! Pride glasovanje. Zdaj bi si človek mislil, da bosta za te predloge, katerih sprejetje bi bilo kranjskemu učiteljstvu v največjo korist, glasovala vsaj oba klerikalna poslanca-učitelja, Ravnikar in Jaklič. A zgodil se je škandal: tudi oba učitelja sta bila proti koristim učiteljstva! Škandal vseh škandalov! Poslanci S. L. S., seveda tudi oba učitelja - poslanca te čedne stranke, so bili celo proti predlogu dr. Trillerja, da naj se prizna dra-ginjska doklada vsemu učiteljstvu. — Kranjsko učiteljstvo je ostalo zopet praznih rok; staro trpljenje je njegov delež. Za to se naj učiteljstvo zahvali prijateljici učiteljstva — S. L. S. — zahvali pa se naj tudi svojima vrlima tovarišema, učitelju Ravnikarju in Jakliču! Sramota takim ljudem! -f- V našem včerajšnjem poročilu o zasedanju deželnega zbora je popolniti pod zaglavjem Podpore šolam sledeče: Oglasi se posl. V i šn i-k a r, ki pravi, jja je bilo pri šolskih zgradbah mnogo zastankov, da se je dovoljevala svoj čas 10% podpora, naj bi ostalo tudi sedaj pri tem. Naj se zviša kredit za podporo za šolske stavbe na 48.000 1\ in naj sc da šolam dvojna podpora, seveda samo tistim, ki niso dobile podpore v 10% znesku stroškov. Posl. Koš a k prosi izdatne podpore za šolo na Polici. Poročevalec se protivi Višni karjeve-mu predlogu. — Sprejme se odsekov predlog. -f- Sincšnice iz »Slovenca«. V si-nočnjeni »Slovencu« beremo med drugimi čenčami tudi sledeče: »Ravno pod vodstvom pleni. Šu k ljeta zboruje kranjski dež. zbor tako mirno in redno, kakor malokdaj poprej«. — »V enem dnevu je bila zlomljena ob-strukcija samo s postavnimi sredstvi in na i>odlagi poslovnika«. — »Liberalni poslanci se bridko kesajo svoje revolte, s katero so si položaj tako v zbornici, kakor med ljudstvom še bolj poslabšali, kot je že«. — Ali ni to imenitno? Ali ni to še veliko bolje kot vsi dovtipi humorističnih listov? Človeka smeh kar lomi, ko bere te urnobesne budalosti. + Dežel nozborske volitve na Goriškem. V nedeljo 17. t. m. se bo vršila na Krasu ožja volitev med dvema klerikalcema, Zlobcem in dr. Stepančičem. Na Krasu se je izdala parola, naj se voli Zlobca. Stepančič je sicer Kraševec, ali je vendarle ta-korekoč tujec v deželi, ker je bival dolgo časa izven nje. Grdo so farbali klerikalci, ko so trdili, da je Stepančič napreden mož. ter da ga radi tega treba voliti. Marsikateri volilec je sedel na ta lim. V resnici pa je dr. Stepančič star klerikalec. Služboval je na Kranjskem poprej ter se je v Ilirski Bistrici prav očitno bratil s klerikalci ter bil dober prijatelj takrat slovecega kaplana Rudolfa. V Buzetu v Istri seveda ni imel prilike, kazati svojega katol. prepričanja, ali komaj je prišel v Gorico, ga vidimo v klerikalnem taboru. To naj vpoštevajo kraški volilei v nedeljo na dan ožje volitve, zlasti oni, ki so volili prvič Stepančiča prevarjeni, da glasujejo za naprednega moža, katerega le priporoča klerikalna stranka. — Trgi in mesta volijo v četrtek 21. t. m. Na slovenski strani volijo enega poslanca, na laški pa 4. Laški liberalci nimajo sedaj še nobenega poslanca, dobijo pa iz te skupine vse štiri, potem iz veleposestva gotovo 3 in iz trgovsko-obrtne zbornice 2 pa so tam, kakor lani. Imeli bodo 9 poslancev, laški klerikalci pa 6. Gotovo je, da ostanejo laški liberalci pri svoji zahtevi, da hočejo imeti deželnega glavarja in dva deželna odbornika; ker pa laški klerikalci tudi ne bodo odnehali od svoje zahteve po enem odborniku, preti že tu obstrukcija, ki napravi deželni zbor nesposoben za delo. Še bolj razpoloženi za obstrukcijo bodo laški liberalci, če pride v deželnem zboru do klerikalnega bloka. Slovenskih klerikalnih poslancev bo 9; zraven 6 laških, je 15, torej večina. V takem slučaju pa bi morda ne prišli laški liberalci do glavarja in najbrže tudi ne do dveh odbornikov. Sicer še vedno trdno drži zveza Gregorčiča s Pa-jerjem, toda če bo hotel nadškof skupnost klerikalcev, kaj se zgodi I Ali se mu morda zoperstavi Gregorčič? Kaže se že naprej negotovost in prevladuje mnenje, da deželni zbor goriški najbrže ne bo mogel delovati. — Od klerikalne slovenske strani kandidira v trgih sodni svetnik v Kanalu g. Fabjan, ki je bil dosedaj tako-le skrit klerikalec, katerega pa hvalijo niinci, ki so imeli kdaj ž njim opravila. Izvoljen je klerikalni sodni svetnik Fon, na Krasu je v ožji vol it v i sodni svetnik Stepančič, v trgih hoče kandidirati pa sodni svetnik Fabjan. Kar trije! Fonov vzgled, kako se da komodno živeti, vleče, kajti izvolitvi v deželni zbor sledi lahko čez čas druga v državni. Pa bi se držal Gregorčič, če bi ko-mandiral v goriškem deželnem zboru kar 3 sodne svetnike! — Velepose-stvo voli 3 poslance dne 30. t. m. -j- Izvrševalni odbor vseslovan-skega kongresa v Petrogradu je te dni izdal z ozirom na rusko-fToljsko vprašanje to-le resolucijo: »Presodi vši vprašanja, tičoča se rusko-polj-skih odnošajev smatra izvrševalni odbor vseslovanskega kongresa v Petrogradu, da se rusko-poljski sporazum v Rusiji in izven nje more doseči le potom brezpogojne vporabe načel praškega kongresa to je priznanja polne ravnopravnosti obeh narodov, ki ne dopušča nobenih izjemnih zakonov, in s priznanjem za vsak narod pravice do rodnega jezika, šol in naprav, ki zagotavljajo njega narodni razvoj na njegovi rodni zemlji.« -f- Za narodno edinstvo Čehov in Poljakov. V zadnjih letih so se odnošaji med Čehi in Poljaki, ki so bili preje često precej napeti, dokaj zboljšali. Odkar pa so poljski odlič-njaki posetili Prago, češki pa Varšavo, je postalo razmerje med obema narodoma ne samo prijateljsko, nego naravnost bratsko. Za ta političen preokret v od noša jih med obema bratskima narodoma je značilno dejstvo, da so vstali sredi Poljakov in Čehov rodoljubi, ki oznanjajo idejo, da so Čehi in Poljaki eden narod z dvema narečjema, z dvema književnima jezikoma in z dvojno ločeno zgodovino. Med Čehi propagira to idejo list »Zvesti«, ki piše med drugim: »Poljaki in Čehi se morajo prepričati, da so en edini narod z dvema narečjema, z dvema književnima jezikoma in z dvojno ločeno zgodovino. Tudi Nemci Bavarci, Saksonci so imeli svojo ločeno zgodovino, toda Bismarck se ni oziral na okolnosti, marveč jih je spojil v celoto s krvjo in železom. Pri Slovanih ni treba za duševno spojenje krvi in železa, nego samo dobre volje in smisla, za lastni prospeh. Napravimo torej mogočni korak, ki ne zahteva krvi, a bi docela zbližal in duševno zedinil 30 milijonov Slovanov: zbližite poljsko-češki način pisanja in pravopis.« — V istem smislu deluje med Poljaki profesor Bogoslaw-ski. Ako se ta prizadevanja, da se Poljaki in Čehi združijo v pravopisu posreči, bo to za slovansko stvar neprecenljivega pomena. -f Dve sestrici. »Deutsche Wacht« in Benkovičeva »Straža« prideta zopet pred porotnike. Nedavno je bil urednik »Deutsche Wacht«, Šidlo obsojen radi razžaljenja dr. Kukovca na tri dni zapora. Še hujša obsodba bi bila zadela katoliškega urednika katoliške »Straže«, Viktorja Čenčiča, če bi ne bil o pravem času pobegnil pred avstriskimi paragrafi. Ko se je porotno zasedanje končalo, se je mož vrnil. Sedaj pa »D. W.« in katoliška »Straža« zopet, na najostudnejši katoliški način blatita vodjo Narodne stranke na Štajerskem, dr. Kukovca, da je moral ta zopet vložiti tožbo proti imenovanima listoma. Nemški urednik bo obsojen, slovenski urednik bo pa po stari klerikalni navadi — bežal! -f Staroslovensko bogoslužje. V »Hrvatski Rieči« je neki duhovnik opisaj zgodovino novejših odlokov, ki jih je izdal Vatikan glede staro-slovenskega bogoslužja. Duhovnik opisuje, kako so se na papežev poziv zbrali 23. maja 1903 vsi hrvatski škofje v Rimu, da se končno reši vprašanje o glagolici. Sestavil se je takrat natančen zapisnik. Na podlagi tega zapisnika bi imel izdati papež končno odredbo o rabi glagolice. Na to odredbo so čakali hrvatski škofje poldrago leto. Slednjič je prišla, toda taka, da so hrvatski škofje izjavili: Za nas je nesprejemljiva. Pri tej odredbi se ni papež čisto nič oziral na zapisnik, sestavljen dne 23. maja 1905. Škof Nakič, pooblaščenec vseh hrvatskih škofov pa ni miroval; na vsak način je hotel imeti rešitev na imenovani zapisnik. Sedaj so mu povedali, da je zapisnik — izginil. Ukradel ga je najbrže kak zagrizen laški kardinal! + Nemška nesramnost. Najstru-penejšemu bojnemu društvu Nemcev zoper Slovence, »Siidmarki«, je dovoljena loterija. Društvo razpošilja zdaj srečke vsepovsodi in tudi v naše slovenske kraje. Ostudna nesramnost je, da jih pošilja tudi Slovencem in sicer takim, ki so znani kot narodnjaki. Pošilja jih tudi slovenskim denarnim zavodom. Pričakujemo, da bo vsakdo, ki dobi take srečke, jih vrnil s tako pripombo, da se bodo nemški nacijonalci grizli od jeze. -f- Imenovanje. Računski podčastnik Ignacij R u s v Pulju je imenovan za kancelista pri okrajnem glavarstvu v Poreču. -h Iz šolske službe. Bivša su-plentka Roza Svetlič je imenovana za provizorično učiteljico na Jezici. Mesto na dopustu nahajajočega se učitelja Frana M a r i n č ka pride v Št. Vid nad Ljubljano suplentka Roza J o v a n. — Slovensko deželno gledališče. Jutri v soboto se vprizori kot noviteta prvikrat Jose Eehegaraveva tragedija »G a 1 e o 11 o«. Zelo zanimiva tendenčna drama obsega tri velike vloge, ki so v rokah ge. Borštnikove, g, V e r o v š k a in g. Nučiča. —■ V nedeljo zvečer se igra drugič francoska veseloigra Flersa in Caillaveta »Ljubezen b d i«. — Slovensko gledališče. Snočna tretja uprizoritev »Dolarskih princes« je uspela zopet prav častno. Ta ljubka opereta je našla med našim občinstvom takoj vsestranske simpatije, kar ni čudno vspričo vsekozi izvrstnih interpretov. Gledališče je bilo polno. — Predavanje. Slovensko trgovsko društvo v Ljubljani je pričelo snoči z rednim predavanjem. Predaval je gosp. Melhijor Tome o temi: »Amerika in gospodarski razvoj svetovni«. Gospod predavatelj, ki je znan že izza prejšnjih let kot izvrsten predavatelj, je v enournem govoru očrtal gospodarski in trgovski pomen Južne in Severne Amerike, opisal v pikantnih potezah razmere in odnosa je v najvažnejših državah ameriških in z izredno točnostjo podal oznako vseh znameni-tejših tržišč. Predočil je številnemu poslušateljstvu značaj Amerikancev, njih življenje, njih življenske nazore, njih samozavest in ponos ter njih spoštovanje do dobrega in vestnega dela. Izredno srečno je zbral v svojem predavanjn vse ono, kar omogoča sodbo Amerike in Amerikancev. Gospodu predavatelju se je zahvalil v imenu poslušateljev in v imenu društva g. dr. Windischer, proseč gosp. Tomca, da ob priliki nadaljuje svoje predavanje, ki se opira na praktične izkusi:je, in niso le posnetki knjig. Gosp. Tome prijavi svoje predavanje v »Trgovskem Vestniku«. — »Matica Slovenska« izda za 1. 1909 sedmero knjig, in sicer: 1. Bleiweisov Zbornik (študije o literarni in politični naši zgodovini Bleiweisovih in Levstikovih časov), 2. Zabavna knjižnica; 3. Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom); 4. »Onjegin«, pesnitev Rusa Puškina, prevedel dr. Ivan Prijatelj; 5. »Koroška« L, zemljepisni del (s slikami in z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, napisal dr. M. Potočnik); 6. Stanko Vraz (obsežna študija, napisal dr. Branko Dreeksler); 7. Štrekelj, Narodne pesmi. — Knjige so malone natisnjene in* se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čim-preje pošlje članarino (4 K), kdor želi dobiti letošnje knjige. — Zemljevid »Matice Slovenske«. »Matica Slovenska« daje na znanje, da se na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati. — Pouk v laščini. P. i. člani društva »Merkur« se vabijo k udeležbi tečaja za laščino, ki bode brezplačen ter se otvori prihodnji ponedeljek ob 9. uri zvečer. V prostorih slov. trgovskega društva »Merkur«, »Narodni dom«, pritličje (levo). Učne ure bodo dvakrat na teden ob 9. zvečer. Glede na dejstvo, da je znanje laščine za našega trgovca vele-važno ter mu brezdvomno v materi-jelnem oziru mnogo koristi pri konkurenčni tekmi za obstanek, je želeti, da se naši p. i. člani ugodne prilike, očvrstiti si svoje bodoče stanovsko stališče, v njih lastno dobrobit % prav mnogobrojnim obsegu poslužit jo. Tečaj vodi član našega društva g. dr. Eržen. Prijave pri tajništvu. Ustanovni občni zbor »Sokola« v Litiji. V nedeljo, dne 10. t. m., ob 4. popoldne vršil se je ustanovni občni zbor telovadnega druetva »So-kol-Litija-Šmartno« ob velikanski vdeležbi pristopivših članov. Že opoldan pripeljali so se s poštnim vlakom »Sokoli« iz Zagorja korporativno v kroju, katere je na kolodvoru sprejel pripravljalni odbor, pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega korporativno ts zastavo ter mnogo naprednega občinstva. Najbolj so počastile došle »Sokole« vrle narod-njakinje iz Litije in Šmartnega, ki so jih obsule s cvetjem v znak radosti, da so prišli k njim, da prisostu-jejo pri porodu novega bratskega društva. Zastopana je bila tudi sokolska župa »Ljubljana L«, »Sokol I.« iz Ljubljane in »Sokol« iz Trbovelj (korporativno v kroju). — Predsednik pripravljalnega odbora br. R o g 1 i č otvoril je po 4. uri zborovanje, pozdravil vsa došla društva in njih zastopnike, bratom članom se je pa zahvalil za tako obilno vde-ležbo. V imenu pripravljalnega odbora je poročal, da je isti v teku treh tednov pripravil vse potrebno za današnje zborovanje. Do danes je pristopilo k društvu 13 ustanovni-kov, 57 izvršujočih in 92 podpornih članov, skupno torej 162 članov, ki so danes skoraj vsi navzoči. Odbor je tudi sprejel od nečlanov znatno vsoto darov v znesku K 31832 in je društvo že v svojem začetku v gmotnen oziru za silo preskrbljeno. Predno se je prešlo k dnevnem redu, prevzel je besedo br. starosta sokolske župe »Ljubljana I.« Petrin, ki je pozdravil zborovalce ter jim želel najlepšega vspeha. Omenil je med drugim tudi, da je danes ustanovljeno telovadno društvo po teritorijalnih razmerah njihovi župi najbližje ter da bode ista vedno pripravljena v vsakem oziru pomagati mlademu društvu. Na to se je prešlo na dnevni red. Pravila so bila soglasno odobrena, Članarina določila se je za ustanovnike K 100, za izvršujoče člane 40 vin. mesečno, za podporne člane pa enkratna vstopnina K 1 in mesečna članarina 40 vin. Volilo se je s vsklikom in so bili soglasno izvoljeni v odbor sledeči bratje: starosta br. dr. Premru, podstarosta br. Ferdo Tomažin, načelnik brat Fincinger; odborniki: bratje Slane, Roglič, Modic, Pogačnik ml., Makso Lajovic, Knaflič st., Razboršek in Karel Vozelj; namestnik br. Robavs; preglednika računov br. Andolšek in Knaflič ml. — Ker se k slučajnostim ni nihče olgasil, zaključil je br. starosta zborovanje ter v lepem zaključnem govoru navduševal brate Sokole k vstrajnemu delu na sokol-skem polju. Takoj po zborovanju se je razvila neprisiljena prosta zabava, pri kateri je neumorno in z vso preciznostjo izvajal lepe točke Zagorski tamburaški zbor. — H koncu naj omenim še redko resnico, da je bilo pri zborovanju navzočih mnogo narodnih dam in gospodičen, ki sc večinoma pristopile kot članice; slišal sem od njih veliko zanimanje za ženski telovadni odsek, katerega hočejo takoj ustanoviti ter se vežbati y redovnih vajah, dokler ne dobe svojega telovadnega orodja. Le brez strahu naprej in kmalu bodemo videli uspehe! Narodno ženstvo posnemaj naše Sokoliće v Litiji in Šmart-nem! Novoustanovljenemu društvu pa kličemo: Orodje v desni, v levi meč, Svoj dom gradimo, se boreč, Napadnik mora pasti, Naš sveti dom pa vzrasti! Nazdar! Z. »Slovenčeva« žalost. »Slovenec« od sobote je zelo žalosten, ker agiti-rajo za »Sokola« v Kostanjevici »celo ljudje, ki se sicer ne prištevajo k liberalcem«. To je pač nezaslišano dejanje, ki ga rahla čukarska duša ne prenese. Česar ne sme slovenski naprednjak? (Po nemškem nauku: »Was ein Deutschnationaler nieht darf«.) »Zaničljivo govoriti o časopisju svoje stranke, dasi tega časopisja ne naroča, niti stalno, niti ga pazno čita; nasprotno časopisje za vsako cene povzdigovati, ker delajo tako mnogi drugi ljudje brezmiselno; biti preveč udoben ali boječ, da bi v kavarni zahteval narodne časopise; za vsakim nedolžnim kupcijskim oglasom svojega časopisa vohati najhujšo korupcijo; v klerikalnih, demokraškik in nemših časopisih vsako še tako javno korupcijo velikodušno prezreti in odpustiti; od svojega časopisja zahtevati vsako žrtev, sam pa ničesar žrtvovati; svojemu časopisju takoj groziti z odpovedjo vsakega prijateljstva, ker je bilo primorano mu odreči neznatne osebne želje; naročnino dolžan ostati, d očim mora redno plačevati gospodarju, krojaču itd.« Našim veleposestnikom ali kapi« ta listom v premislek« Piše se nam: V Trnovem ali Bistrici M se gotovo izplačalo napraviti vzoren hlev z okoli 30 kravami za produciranje zdravrliščnega ali tudi otroškega mleka. Krave bi morale biti popolnoma zdrave, tuberkuliniziraue in pod živinozdravniškim nadzor-stvom.Za prodajo take vrste mleka bi bilo treba v Opatiji odpreti lično prodajalno, kjer bi bilo mogoče mleko tudi piti. Mleko bi se prodajalo samo v steklenicah. Mleko take vrste se prodaja na Dunaju v mlekarni kneza Schwarzenberga po 80 v liter. V Opatiji ga Manser po isti ceni prodaja, dasi njegovo mleko ne odgovarja zdravstvenim zahteva m,radi česar se ne bode mogel dolgo časa držati. Za produciranje gori navedenih vrst mleka hi bila Bistrica, po mojem prepričanju najbolj pripravna, ker je tam izvrstna voda, dovelj dobrega sena in prostora za tak zavod. Razna tega je železniška zveza z Reko in Opatijo zelo pripravna. V teku dveh in pol ur po molžnji bi v Opatiji in Reki mleko že lahko pili. Odbor sveze slov. posojilnic v Celju (tiskarna in trgovina s papirjem i se je v seji 11. t. m. sledeče sestavil: Predsednik dr. V. K u kove c, predsednika namestnik dr. Žerjav, blagajnik dr. B ož i č , tajnik dr. Koder ma n . nadzorstvo tiskarne dr. Božič in Robert Diehl, nadzorstvo trgovine dr. K a 1 a n in Rudolf IS t e r m e c k i. Vsa mesta so častna in brezplačna. Med klerikalci je v tem oziru mnogo boljše. Dr. Korošcu »nese« »Slov. Gospodar« mesečno 300 krone. Klerikalne hujskarije rode sad. V Pedsredi na Štajerskem so grozili od popov nahujskani ljudje, da bodo ponoči pobili in postrelili vse naprednjake. Proti ljudem, ki na tak način delujejo za »katoliško« cerkev, se je vložila ovadba. Dvorni kaplan barona Morseva, neki Wichert, ki je kot katehet med poukom zlorabil učenke, je bil le zaradi prestopka proti moralnosti, obsojen v Gtedenski zapor. Ta duhovu«k je zaradi enakih zločinov presedel 1 1 L>letno ječo preden ga je baron Morsev sprejel za dušnega -pastirja. Nemško priznanje. »Nemški« učenjak vseučiliščni profesor v Frei-burgu dr. Primož Lessiak (Lesjak), čigar oče je vaški učitelj v slovenska Kostanja?! na Koroškem, je imel ne-davno v Gradcu predavanje o jezikovnem razmejil med planinskimi Nemci in Slovenci. Predavatelj je priznal zgodovinsko dejstvo, da stoji Gradec na tleh, ki jih je vzela !Slo-vencem nemška moč in kultura (!). Nadalje je priznal, da so v 6. stoletju bivali Slovenci na Gor. Avstrijskem, Solnograškem. po celem Štajerskem in celo v Tirolih. Pokristjanjeni slovenski plemiči so si nadeli nemška imena, a sledovi Slovencev so še ostali v raznih besedah planinskih Nemr-ev. Take besede so pri Nemcih n. pr. groje (za ograja) Tsenizen (se-nica = zemljišče ob gozdnem robu), Junz (junec), Patschele (rezana svinja od slov. pačiti). Tschmoaka (cmok) itd. Ne vemo prav čemu pri- luje dr. Lessiak, da koroški slo- venski kmet občuje s i som in konjem skoraj izključno nemško. To bo pač na ljubo komisiji za ljudsko štetje, da more marsikje tudi posameznega Nemca a* slov. občini navesti za nemški občevalni jezik. Nemška hvaležnost. V Starem dvoru na Koroškem je služil za čevljarskega pomočnika neki Iv. Šne-dic, pristojen v Dvor na Gorenjskem. Sodeloval je nesebično pri vseh nemških društvih, posebno pri požarni hrambi. Nemci so mu bili za to tako hvaležni, da so pri neki »knajpi« psovali kranjske, posebno Ijubljan-ske Slovence z bakažo in »Gesindel«. Šnedic, ki je bil že precej vinjen, se je potegoval za čast svojih rojakov, nakar so še o j etra opsovali. V svoji onemoglosti in pijanosti se je hotel n aščevati s požigom, a so ga poprej prijeli. Obsojen je bil na 8 let ječe. 2fauk: Slovenec, ki te je zanesla usoda med take tujce, ne druži se ž njimi! Krščanska ljubezen. Dne 13. t. m. je povozil v Golici neki izvošček, ki je imel i:a vozu dva duhovnika, majhnega dečka. Ljudje so prestrašeni priskočili malemu na pomoč, duhovnika pa sta jo naglo — odkurila, ne zmeneč se za malega reveža. Orožnik ustrelil cigana. L. 1874. v Kronbergu rojeni cigan Ciril Ma -jer je bil zasledovan radi umora. Te dni sta cigan in orožnik pri Roči nju skupaj zadela. Cigan jo je ubral proti Soči, orožnik pa za njim. Ker se cigan na orožnikov poziv ni hotel ustaviti, je le-ta ustrelil. Cigan se je zgrudil v Sočo, ki ga je odnesla. Truplo niso mogli dobiti. Slavlje hrvatske kazafištne umjetnosti. Ogledna zagrebška tvrdka Petar N i k o 1 i ć , ki si je z Izdajanjem umetniških reprodukcij znamenitih slovanskih slik pridobila velike zasluge, je ravnokar izdala novo tako podobo, predstavljajočo »slavlje hrvatske kaza listne umjetnosti«. Original tega umotvora je naslikal odlični hrvatski umetnik Ivan T i -šov. Slika predstavlja doslej naj- lepšo epoho kulturnoga delovanja Hrvatov. Zbrani so na njej vsi sodobni zlasti dramatični pisatelji hrvatski in glasbeniki ter najodličnejši umetniki ali v narodni nošnji ali v kostumih njih najboljših vlog. Ta slika je nekak pendant znameniti sliki Vlaha Bukovca »Preporod«, ki je izšla pred nekaj leti v založbi firme Nikolič. Kakor je Bukovec združil dubrovniške in ilirske književnike na Parnasu okrog Gunduliča ter tako ovekovečil preteklost, tako je Tišov zbral pesnike, pisatelje in umetnike nove dobe okrog pokojnega intendanta Miletiča. Slika je 63 cm visoka in 95 cm široka. Okvir, ki je temnopozlačen, je jako lep. Slika velja, če se plača v mesečnih obrokih, 50 K. pri takojšnjem plačilu cele svote pa 45 K. II. občni zbor »Narodne delavske organizacije« v Trstu. V nedeljo predpoldne se je vršil v Trstu v tamošnjem »Narodnem domu« II. občni zbor N. D. O., katerega je otvoril predsednik g. dr. Josip Mandič, ki je v svojem nagovoru omenil, da se ima organizacija boriti na razne fronte in proti raznim korporaeijam. Govornik upa, da postane N. D. O. vziic temu mogočna strokovna organizacija za vso Jugoslavijo, ki*bo zastopnica delavske in narodne koristi. Gospod Jaklič videč, da je vdeležba na zborovanju pičla, niti četrtina plačujo-čih članov, smatra v smislu § 17 društvenih pravil zbor nesklepčnim in predlaga odložitev istega. Predsednik Mandič -- sklicujoč se na isti § — prekine zborovanje za četrt ure in ga otvori potem z nova, — ker se neon reč v smislu pravil lahko vrši zborovanje ob vsakem številu — in poda besedo glavnemu tajniku gosp. Knglmannu, ki je natanko poročal o gibanju organizacije tekom preteklega lotn. — Izrečena mu je bila zahvala. Sledilo je blagajnikovo poročilo in ono pregledovalcev računov. Tudi tem je bila izrečena od strani občnega zbora topla zahvala. Nato je bil sprejet od dr. Mandića predlagani reorganizaeijski statut in izvoljeni so bili po njem predlagani člani v tiskovni, zadružni in pravo-varstveni odsek. Predsednik je omenil, da se volitev odbora ne moro vršiti, ker se ni doseglo sporazumijenje glede vseh odbornikov, posebno ne glede predsednika. Navzoče delavstvo se je na te besede enoglasno izjavilo za Mandića, kar pa poslednji odločno odklanja. Zborovalec Mihajlo vi e je izjavil, da je delavstvo za dr. Mandića, ali le-ta noče sprejeti predsedniškega mesta, ker da se ga je od gotove strani napadalo (??), ker snuje kensumna društva. Predsednik da mora biti Mandič ali pa tak, ki bi za delavstvo res delal. Dr. Mandič je izjavil, da on ne odstopa radi kakili napadov, pač pa vzroka ne more lakoj povedati, temveč ga bo povedal in razjasnil na shodu zaupnikov. V soboto večer se bo vršil izvanredni občni zbor, na katerem bo tudi volitev novega odbora in predsednika. Ko je govoril še gosp. Lacko Križ iz Pulja v imenu puljske podružnice, ki je poživljal zboroval -ce na slogo in skupno delo, ako hočejo imeti uspehov, je predsednik Mandič zaključil zborovanje. Dosta-vek. Od raznih strani se je nas obvestilo, da jo nastalo med vodstvom političnega društva »Edinost« in onim N. J). O. v Trstu neko nesporazum -1 jen je. Nam je N. D. O. zelo simpatična korporacija, kateri so za razna poročila in objave predali našega li-sia vsaki dan radovoljno odprti, dokler bo hodila po začrtanem potu. — Izjavljamo pa, da smatramo — pa naj prihaja od Petra ali Pavla — vsa1: poskus razdora skupnosti tržaških narodnih vrst — katerim se divi 'Vmes vsa Slovenija — za atentat na tržaško Slovenstvo in za neizmerno škodo slovenski stvari ob A dri ji. Blagoslovljeno naj bo v imenu vse Slovenije skupno narodno delo na tržaškem ozemlju, a proklet naj bo razdor, pn naj prihaja od ko-garkoii! Napi-ali smo te besede z najboljšim namenom v resen me-mento onim, ki jih to tiče. Prvoletniški večer »Slovenije« se vrši 16. t. m. ob 7. v budjeviški pivnici, Alserstrasse 59. Svarilo. Dobili smo poročilo, da se po tu- in inozemstvu vabi k udeležbi na neko mednarodno razstavo (»Ksposizione Internationale d' Tgi-ene Arte, Produzioni, Industria- Torino 1909«). Od zanesljive strani se svari pred udeležbo na tej razstavi. Aretovan je bil dne 24. sušca v Moravčah rojeni ter v Dolsko pristojni samski dninar Martin Tekavc, ker je proganjan v policijski tiral-nici od okrajnega sodišča v Mokronogu zaradi nastopa neke kazni. Tudi Ivana Presetnika, roj. 1866 v Šmartnem pri Litiji ter pristojnega v Moste pri Ljubljani je policija sinoči vtaknila pod ključ, ker je bil zaloten pri beračevanju. Ko so mu natančnejši pregledali ob isti, so prišli nato, da ga ljubi. okr. sodišče zasleduje v lanskem policijskem listu zaradi suma tatvine. Le-ta je obsedel v Mariboru že desetletno ječo zaradi hudodelstva požiga. Oba so oddali pristojnemu sodišču. Prijeti tatici. 261etna Marija Lamprechtova iz Sela pri Grosupljem je bila pred kratkim prijeta po orožništvu zaradi tatvine in nato izpuščena na prosto. Lamprechtovo pa to še ni izpametovalo in je takoj vstopila k neki stranki v službo in zopet ukradla služkinji srebrno žepno uro z žimnato verižico. Predvčerajšnjem jo je policija izsledila in aretovala. Tudi brezposelna služkinja Frančiška S. iz Radeč je bila aretovana, ker je hotela vze^i v neki špeceriji na ime svojega prejšnjega gospodarja 5 kg kave, a ^jo je dobila le 1/4 kg. Obe so oddali sodišču. Kratko prostost je vžival 211et-ni prisiljenec Valentin Pirnat, rodom iz Šimnaca na Hrvatskem ter pristojen v Št. Mihael - Stopiče. Pobegnil je od dela v Gradišču, dne 11. t. m. dopoldre ter jo krenil proti domu. Prišel je pa šele do Zatične in že ga je dohitela roka pravice in Pirnat je moral zopet nazaj v hišo pokore. Tatvina. V Vodicah pri Kočevju je bila neki stranki dne 6. t. m. ukradena lOCf K vredna harmonika, 24 K vredna suknja, črne hlače in telovnik, za 32 K rjuh, niklasta ura z verižico in 00 K denarja. Tatu še zasledujejo. \ Naše! je prostak 27. pešpolka Friderik Kreisdorfer denarnico z manjšo svoto denarja. Soiiilienili! IHojaki! Književnost. — Zadnji rodovine Benalja, Zgodovinska povest. ;Spisal Fr. Remec. Založila »Narodna knjigarna«. Ta ljudski roman, izza rokovnjaških časov, ki je bil najprej natisnjen v listku »Slov. Naroda« in ki ga je tedaj občinstvo čitalo z največjim zanimanjem, je izšel zdaj v posebni knjigi. Cena 1 50 v, s pošto 20 v več. Telefonska in brzojavna poročila. ■ Preložen ministrski svet. Dunaj, 15. oktobra. Ministrski svet, ki bi se imel jutri vršiti, je preložen na ponedeljek popoldne. Demisija čekših ministrov. Dunaj, 15. oktobra. Češki minister - rojak dr. Začck se danes vrne iz Brna. Takoj po svojem prihodu bo podal svojo /demisijo. Njemu bo sledil tudi poljedeljski minister dr. IliiHPillČ Mi ki bi se imel vršiti v nodsijo, (Sne 17. G^tcbra oii 3. uri popd&ie vpnstufflj hoi8is,Kraar4 v &®g&tsn se vrši v egšoIJo, 24, okte&ra is-isinia in z istim čaevnim redom. JzirM oii! B3radnth22urefl2e strsute". hm stvari. * Dresura. Na nabrežju Lido pri Benetkah kaže -Lah dresirano opico, oblečeno v vojaško uniformo, avstrijsko jubilejno kolajno na junaških prsih. Na povelje Laha pokaže opica zobe, odtrga kolajno in jo trešči ob tla. — Kaj vse premore dresura! * Srbska zastava — prepovedana. V vladnih krogih se govori, da bo srbska zastava in sploh vsak srbski znak v Avstriji prepovedan. Srbi bi bili potem prvi avstrijski narod brez svojih narodnih znakov. Ko se poleže razburjenje med Srbi, pridejo lahko na vrsto slovenski in hrvatski znaki. Počasi se moramo pripraviti na Fan - Germani jo. * Dinamit v cerkvi. Nedavno se je pripetila v katoliški poljski cerkvi Sv. Antona v Jersev Citv, N. J., razstrelba dinamita. Pri tem so bili štirje otroci nai mestu ubiti, dočim je število ranjenih otrok mnogo večje. Takoj po razstrelbi je prišlo več ambulantnih vozov iz raznih bolnic na lice mesta. Kdo jc razstrel-bo provzročil, ni znano. * Bogatin lakote umr. V svoji samotni koči v Cincinnati, O., Amerika, je umrl 63 .let stari mizar Chri-stian Kiihn, in sicer, vsled lakote. Pokojnik je ostarvil 21.000 dol. in sicer je bil denar shranjen na prostoru, za katerega sta vedeli le njegova žena in njegova sestra. LTmrli se je v svojem življenju'vedno hvalil s tem, da nosi vsako obleko po štiri leta, kajti na modo se ni nikdar oziral. Braf. V političnih krogih sodijo z vso gotovostjo, da bo odstp čeških ministrov imel za posledico demisijo celokupnega ministrstva. * Zastraženo Špansko poslaništvo. Dunaj, 15. oktobra. Policijsko ravnateljstvo je dalo zastražiti špansko poslaništvo in španski konzulat, ker je poizvedelo, da nameravajo tudi na Dunaju prirediti demonstracije proti španski vladi. Poslanec dr. Kramar. Dunaj, 15. oktobra. Poslanec dr. Kramar zapusti jutri svoje letovišče na Krimu in se vrne na Dunaj v, torek. Cesar pri zrakoplovcih. Dunaj, 15. oktobra. Jutri se spustita s svojim zrakoplovom v zrak brata Renner iz Gradca. Uradno potrjujejo, da si bo polet zrakoplova ogledal tudi cesar. Pravosodni minister v Gradcu. Gradec, 15. oktobra. Semkaj je prispel pravosodni minister dr. Ho-c h e n b u r g e r. Še en »veleizdajniški« proces. Zagreb, 15. oktobra. Danes se je pričela tu razprava proti kmetu Paiču, obtoženemu zločina »veleizdaje«, ker je na trgu v Petrinji klical: »Živila Srbija, živio kralj Peter, složimo se bratje Srbi«. Paič je že 9 mesecev v preiskovalnem zaporu. Senatu predseduje zopet Taraboc-chia. Obravnava bo še danes končana. Splošno se sodi, da Paič ne bo obsojen radi veleizdaje. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 15. oktobra. V do-bropoučenih krogih zatrjujejo, da bo cesar poveril sestavo novega ministrstva bivšemu ministru Aleksandru Wlassitsu. To ministrstvo bo ostalo na krmilu samo tri mesece. \Vlassits je rodom prekomurski Slovenec. Pogreb Frančiška Ferrera. Madrid. 15. oktobra. Mrtvo truplo Ferrerjevo so včeraj zjutraj popolnoma na tihem pokopali na občinskem pokopališču. Pariška občina spominu Ferrera. Pariz, 15. oktobra. Mestni občinski svet je sklenil imenovati eno najlepših pariških ulic po Frančišku Ferreru. Nadalje je sklenil, da bo dal na svoje stroške vzgojiti dva v Parizu živeča Ferrerova vnuka. Zopetne demonstracije radi Ferrera. Pariz, 15. oktobra. Snoči je prišlo ponovno do velikih protišpan-skih demonstracij v kvartiru Latin. Udeležilo se jih je več tisoč ljudi. Rim, 15. oktobra. Demonstracije radi justifikacije Ferrera so se ponovile tudi snoči. Mir je nastal šele po polnoči. Budimpešta, 15. oktobra. Delavstvo priredi danes zvečer velik protestni shod preti justifikaciji Ferrera. Policijska oblast je poskrbela za obsežne varnostne odredbe. Najdene bombe. Pariz, 15. oktobra. Iz Barcelone javljajo, da sta se na trgu razpočili dve bombi. Obe ste bili iste prove-nienee. na ki bode i wM% 17. oktobra oi) 3. v prostorih g. Majcena pri „Stari pošti" v Mokronogu. Dnevni redi 1. ) Porodilo o političnem poloiajn. Poroča deželni poslanec dr. Ivan Oraien. 2. ) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori prof. Anton Jujr, Shod bo v slučaju ugodnega vremena pod milim nebom. Somiftlieniki, porabite ugodno priliko in pridite vsi na shod, da se poučite o razmerah v deželnem zborni M. cfflior narodno-napređne stranke". Gospodarstvo. — Oddaja dobav na Turškem. C. kr. trgovsko ministrstvo je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani poročilo lista »Osmani-scher Lloyd« o napredku, ki se kaže na Turškem v zadnjem času glede na javno submisijo. Poročilo je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Kupčijske razmere v Kon-stancl. Tvrdke, ki imajo v Konstanci na Rumunskem kupčijske zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važna zaupna poročila o tamošnjih kupčijskih razmerah. — C in kr. intedanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani jzvod razglasa o temeljnih cenah za ponudbe producentov glede dobave pšenice, rži in ovsa, potem naznanila glede natančnejše potrebščine teh predmetov za režijske namene c. in kr. vojne za leto 1910. Ta razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Razglas glede zagotovitve hrane v vojaških bolnicah. C. in kr. intedanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas glede zagotovitve hrane v vojaških bolnicah v Zagrebu, na Reki in v Petrovaradinu. Ponudbene razprave se bodo vršile ob 10. uri dopoldne in sicer v Zagrebu 20. oktobra, na Peki 18. oktobra in v Petrovaradinu 19. oktobra t. 1. Ponudbe je poslati najkasneje do 10. ure dopoldne gori navedenih dni dotičnim bolnicam. Razglas ki obsega razne podrobnosti in pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupni razglas. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nakupni aviso zaradi zagotovljenja sena in slame za vojno upravo. Zadevne zagotovit-vene razprave se bodo vršile v Mariboru dne 22., v Beljaku dne 25. in v Celovcu dne 26. oktobra t. 1. pri c. in kr. vojaških oskrbovalnih skladiščih. Pismene ponudbe je poslati do 9. ure dopoldne gori navedenih dni dotičnim oskrbovalnim skladiščem. Nakupni aviso je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ustna voda u Specijalite za 3*::aci.2i?l«x?o« 4813 Glavna zaloga lekarna Uš. pl. ?rflkoezy v Ljubljani. „• Kraj veselja peslaue kraj muke, n B ako v koncertni dvorani in v gledali-H šču kar noče pojenjati, kašljanje, ki- ■ H hanje, stokanje in odkašijevanje. Kdor m*m je prehlajen, naj torej vedno jemlje » seboj in uživa sodenske mineralne pa- ■ B stilje namesto bonbonov, ki samo dra- ■ ■ vrat- Faveve pristne sodenice hitro B odpravijo vsako draženje, dobro dc- * đ nejo sleznicam in tudi izborno vplivajo m^m na želodčne živce, razkrajajo in ne ^ dajo, da nastane Katar. Dobivajo se B O škatijica po K 1'25 v vseh lekarnrcah, * drogerijah, in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro-Ocjrsko: W. Ta. Gimtzeri, Dunai IV, i. Grcsse Inpne il u ti si 1386 rir»d?*a arzeno - i el«saata *»Kta. Mjerio »rzeiii*OYO. UspeSno pomaga pri liEvnili, kOzotli, žer^sKi?! boleEu*li, m;»;itrij. in mrzlici Zdrava, priporočeno. Za ilumiiie pitno zdravljenje za dobiva povsod, li a p «. f n i> in zračno letovišče Ivoucescao (Jui. Tirolsko) 535 in, zdraviliški dom. Graud litt'ell. vrste, park 150.000 iel.) 7*03 zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul žel., Gorico, drf. lel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. O*2O dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroiico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. ih40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drl žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec "32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Radolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S-2. popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul. lel., Gorico, dri. žel., Trat, c. kr. dri. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 6)"23 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. 7'AO z v oder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Radolfovo, Strmža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, jui. žel., (čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin. Sa42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drf. žel., Trst, c. kr. drž. Sol., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odkod Is LJubljane (drtavns ielaznlce) i 7*98 zjutraj s Osebni vlak v Kamnik. S*06 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7MO zveOer: Osebni vlak v Kamnik. sU anms*$jst £Š$£9S9. 10*00 ponoč-l: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Plina d v LJubljano dnine ieleznlce 7*!2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic* Gorice, Trata, Tržiča. 8*92 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Gro3Uplja. lt'23 dopoldno: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žcL, Jesenic, Tržiča. 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4aIB popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6'40 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro^ žico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drl. žel., Jesenic, Tržiča. 9-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Il"03 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri, žel., Gorice, drž. žel., Jesenic. PrUtod v LJubljano (državne železnice) 8a4