Letnik
k.
četrtek 18, septembra Kili.
Štev« 211
I m m m
P Jm tšk pl®
|§iUli| |P
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘bO mesečno.
četrtletno K 16-50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list-- Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezni številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon 8t. 242.
0’ Annunzio in Garibaldi.
Poročali smo, da je d’ Annunzio s tisoč privrženci zavzel Reko. Nitti, ministrski predsednik, je, ko je slišal, udaril s pestjo po mizi ter zagrozil, da bo nastopil proti d’ Annunziu. Clemenceau, Lloyd George in Wilson pa morda navzlic temu Nittijevemu nastopu niso prav pomirjeni, če vsaj nekoliko poznajo zgodovino. Vsaj se morajo spomniti, da ima italijanska zgodovina že drug slaven pohod tisoča Garibaldincev, ki je s tem končal, da sta se Sicilija in Spodnja Italija proti volji in grožnjam Evrope združili s savojskim kraljestvom.
Leta 1860 je bila v Italiji tako-zvana akcijska stranka, kakor je danes stranka nacionalistov. Nacionalisti so danes nezadovoljni z rešitvijo Jadranskega vprašanja po receptu pariške konference; leta 1860 je bila akcijska stranka nezadovoljna z mirom, sklenjenim v Villa franci, po katerem je
morala Avstrija po porazu pri Sol-ferinu odstopiti Lombardijo Savojski. Akcijska stranka pa je bila s tem nezadovoljna. Zahtevala je Beneško, Srednjo Italijo, Spodnjo Italijo in Sicilijo. Stranka je prisilila Cavourja, da je nastopil v I Toskani, Modeni in Parmi. Ko je bil • uspeh gotov in so savojske čete zasedle te tri province, je Napoleon iztisnil zmagovitemu Piemontu Savojsko i in Nizzo kot kompenzacijo.
Cavour je imel svoj državljanski uspeh, kakor imata tudi Nitti in Orlando svoje uspehe v Parizu. Toda akcijska stranka je mešala mreže savojskih diplomatov. Mesca maja 1860 se je vkrcal Garibaldi z 1000 rdečesrajčnikov v Genovi ter priplul 11. maja v si-ciliarfsko pristanišče Maršala. Cavour je bil ves zmešan in v smrtni zadregi. Za Garibaldijem je izdal tiralico ter poslal v Pariz, London in Dunaj slavnostno zagotovilo, da nima nobene zveze s sicilianskim podjetjem in da bo zasledoval Garibaldija. Danes za-
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	•	(48)
Zdaj nisem niti za hip dvomila, da so moji zaključki pravilni, kajti odkrila sem nekaj važnega, kar sem mu hotela torej zaupati.
Zato sem pričela govoriti, predno je mogel on zopet pričeti navajati svoje dvome, ter rekla z vso vnemo:
»Naj vam še nekaj zaupam, gospod Gryce. Strežnica, ki streže gospodični Grey, je v bolnišnici obiskovala isti tečaj kakor jaz. Zelo dobri prijateljici sva. Na njo sem se drznila obrniti glede ene točke. Gospod Gryce« —, tu sem nehote tiše govorila — »v noči, ko se je vršil ples, je bilo poslano iz te bolniške sobe sporočijo, ki ga je bila v vsef-naglici napisala gospodična Grey, dočim ie bila strežnica v sosedni sobi. Sel je bil komorni sluga gospoda Greya, in njegov cilj hiša, v kateri se je nahajal njen oče kot ugleden gost. Ona trdi, da • je bil zanj namenjen, toda jaz sem si dovolila meniti, da bo sluga stvar drugače pojasnil. Moja prijateljica ni videla, kaj je napisala bolnica. Trdi pa, da bi bilo, če je mogla bolnica napisati več nego dve besedi, pisanie le nečitljivo čačkanie. Bila je namreč preslaba,*da bi mogla držati svinčnik. Razentega so pa njene oči tako slabe, da ni mogla pri tem ničesar videti«. .
Zdaj je bil pa gospod Gryce začuden.
Prvič med tem pogovorom me je pazno premotril.
»Policija je domnevala«, je rekel, »da ie sporočilo napisala v temi razburjena oseba. ]az sem se pridružil temu mnenju, toda ...«
Ničesar nisem rekla; nekončani stavek mi je povedal dovolj.
»Ali vam je povedala vaša prijateljica«, je vprašal detektiv nadalje, »da je pisala gospodična Grey s svinčnikom na majhen listič nečrtanega papirja?«
»Da, gospod Gryce, svinčnik je ležal na nočni omarici; listič ie bil iztrgan iz knjige, ležeče ravnotam. Lističa ni vtaknila v kuverto, marveč ga je dala odprtega slugi. Sluga je star mož, in je prišel v sobo, da sliši njena povelja«.
»To vse je videla strežnica? AU ima še knjigo ?«
»Ne, vzeli so jo drugi dan iz sobe, ko so jo pospravljali. Bila je brošura, kakor menim«.
Detektiv je nekaj časa pomišljeval, predno je zopet izpregovoril.
»Kako se imenuje strežnica?« je vprašal nadalje.
»Henrieta Pterson«.
»Ali ima iste dvome kakor vi?«
»Tega ne morem reči«.
»Ali ste jo večkrat obiskali ?«
»Ne, samo zdaj prvič«.
»Ali je tnolčljiua ?«
»Popolnoma. O tej zadevi bo popolnoma molčala, če je ne boste vi prisilili, da bo govorila«.
gotavlja Nitti pari§ko konferenco, da je pohod na Reko aventura nekaterih vročekrvnežev, ki jih bo dal aretirati.
Skrivoma pa je Cavour podpiral Garibaldijevo podjetje.	Garibaldi je
začetkoma avgusta'že	celo Sicilijo
zavzel. 20. avgusta se je mogel že s Sicilije v Spodnjo Italijo prepeljati. Dne 7. septembra je že vkorakal v Neapol. Zdaj je bil za Cavourja čas, da je koval železo. Ker je bil Garibaldi republikanec, je Cavour Napoleona s tem strašil, da ga je skušal preslepiti, da bi popolna zmaga	Garibaldijeva
pomenjala zmago republikanske ideje v Italiji ter omajala evropske prestole. Poraz Garibaldija bi pa zopet ojačil stališče bourbonskega kralja Franca II. in s tem legitimistična načela, ki se jih Napoleon ni nič manj bal nego republike, ker ga njegova	oba »brata«,
Viljem pruski in Aleksander ruski, zaradi revolucionarnega postanka njegovega cesarstva nista smatrala za enakovrednega. Tako je Napoleon privolil,
»In gospodična Grey?«
»]e še vedno bolna-, preveč bolna, da bi se smela nadlegovati z vprašanji, posebno v tako delikatni zadevi. Vendar pa se boljša njeno stanje. Bojazen njenega očeta, ki jo je pri oni spomina vredni priliki izrazil, je bila slabo utemeljena, gospod Gryce«.
Počasi je zmajal gospod Gryce s svojo sivo glavo. Zdaj me ni več pogledal, čeprav sem stala pred njim, tresoča se pričakovanja. Ali se ie morda v kakršnemkoli oziru pridružil mojemu naziraniu, ali je pa morda iskal najbolj priporočljivo pot, da- se otrese mene in moje grozne teorije? Nisem mogla brati raz njegov obraz njegovega namena. Vsled tega sem postala zelo slaba in malo-dušna, ko se je kar naenkrat zopet obrnil proti meni ter pripomnil:
»Dekle, ki je bilo tako bolno, kakor je bila po vaši izjavi gospodična Grey, je morala namerjati nekaj zelo nujnega, če je skušala v tako težkih okoliščinah napisati sporočilo ter ga poslati na njegov cilj. Po vašem mnenju je nekako slutila namene -svojega očeta in je hotela pred tem svariti -gospo Fairbrother. Toda, ali uvidite, da je tako postopanje pri ljudeh iz krogov, iz kakršnih je ona, brezmiselno, da, izključeno? Mi si moramo drugače razlagati to navidezno tajinst-veno obnašanje gospodične Grey. In jaz moram zločinca drugje iskati nego v osebi enrga izmed najbolj znanih angleških državnikov«.
(Dalje prib)
da so prišle piemonteške čete od severa sem Garibaldiju na pomoč. 1 urbonska armada je morala kapitulirati in Piemont je postal gospodar c le Italije izvzemši cerkveno državo.
•Garibaldi je odkorakal v boj kot človek, ki ga oficielna politika* ni priznavala, marveč preganjala. Toda v t ■:'» hipu je bila hitra združitev Italije r. figovo delo. Danes grozi italijanska v da d’ Annunziu in njegovemu tisoču z ■ ojaškim kazenskim zakonom. Italijan-s i nacionalisti pa ga bodo slavili kot p - vega narodnega junaka. In morda sc bo zgodilo kakor 1. 1860. Nittijevo obnašanje je precej podobno Cavourjev e mu.
I imte Begouen o Jugoslo-vanib pred 32 leti.
Ravnokar je izšla knjiga, katere naslov se gl si:	Comte Begouen: Chez les Yugoslavea
i! y a trentedeux ans. Lettres au Journal des Debats 1887—1888. (Med Jugoslovani pred 32 t ti. ',’isiuo Journal;) dts Debats 1887—1888.) E o ns Bossard, 43, Rue Madame, Pariš 1919.
Pisatelj je znani Comte Begouen, stari pri-ja‘olj Jugoslovanov, ki je s slovitim journalistom C avain v pariškem listu „Journal des Debats" posebno med mirovno konferenco neumorno in pogumno zagovarjal pravice Jugoslovanov. V tt	knjižici je pisatelj zbral pisma, ki jih je
p d 32 leti s svojega potovanja po jugoslo-
V	-iškem ozemlju pisal v domovino in ki jih je p vil tedaj „Journal des Debats." Pisma so p Ina dragocenih zgodovinskih reminiscenc.
O	. bni doživljaji naravnost proroškega značaja dajejo tem pismom baš v sedanjem času po-:>Hpno raikavost.
Noben Jugoslovan ne bode brez ginjenosti čb 1 teh pisem, v katerih Begouen direktno javnosti, ali sVoji ljubljeni mami, ali svojemu bi atu hoče obrazložiti, kaj so Jugoslovani, k i r.šiia je njih kultura, kakšno je njihovo politično stremljenje itd. Da bi mi bili imeli več t kih mož kakor je Begouen, med Francozi, Angleži in Ame.ikanci, bi stala naša stvar povsem drugače posebno francoski, angleški in urnorikauski svet nas doslej ni prav nič poznal in to je bilo deloma pač naša lastna krivda.
Po svetu.
Slaba kupčija s kronami. Dalmatinski t.govec Bjelovučič je v Sarajevu prodajal srebrne krone po eno za pet papirnatih. Oblast je pravočasno izvedela za to kupčijo it zaplenila Bjeiovučiču 20.000 srebrnih kron.
Dober lov obmejne policije. Policija v Koprivnici je te dni zasačila 65 tihotapcev in ji odvzela za 110.000 kron blaga. Razentega je prijela sedem tihotapcev, ki so se vračali z Ogrske in imeli s seboj 23.118 kron ne-žigosanih bankovcev.
Osemkratni morilec. Sodišče v Skoplju j obsodilo na smrt Petka Popoviča, ki je ubil osem ljudi.
Eksplozija v Zemunu. 13. septembra je
n;- kolodvoru v Zemunu eksplodiral en vagon r pdozivnih snovi. Bile so tri velike raz-
I	tve, ki so se v Beogradu dobro slišale. M kega izvoščka, ki je bil slučajno v bližini, je dvignilo v zrak, obenem pa tudi dve arugi osebi.
Begouen konstatira v teh pismih že pred 32 leti, da je Trst enklave v slovenskem ozem lju (stran 15) in da ga je prvi korak iz mesta prvi del v popolnoma slovenski miljeu (stran 9).
O Jugoslovanih navede dve simpatični potezi : njihovo izredno gostoljubnost (stran 25), s katero so ga naravnost obsuli v Ljubljani, Zagrebu in Djakovu in njihov goreče narodno čustovanje. Begouen, ki je pomal iz domovine samo državno misel, je še'e med Jugoslovani razumel silno moč narodne ideje. Zelo prijetno je bil pisatelj iznenaden, da je našel v tistih časih med Jugoslovani globoko vkoreninjene simpatije do Francozov.
Z bistrim očesom spozna mladi Francoz že tedaj vso pogubonosno pogrešnost avstro-mad-žarske politike
Kako resnično nam zveni njegova sodba o Madžarih na strani 49:	„Njihova politika se
mi ne zdi dalekovidna, sila še nikdar ni ustvarila kaj trajnega", posebno danes, ko se je ves madžarski sistem zrušil v prah in pepel! Klasično so pa Hrvatje v Zagrebu izsilili svoja takratna čustva napram Madžarom v epopejne besede:	„Bolje	je	umreti	nego	umirati",
stran 49.
Najdragocenejši so spomini na nepozabnega Strossmayerja, s katerim je pisatelj zelo zaupno občeval. Begouen ga slika kot kjicarja in prvo-boritelja jugoslovanske ideje I Kako proroško nam zvene sedaj besede velikega vladike, ki jih je govoril tedaj mlademu Francozu (stran 125): „Si morete li misliti, da je logično in vsled tega sklep Božje Previdnosti da naj bodo Slovenci, Hrvatje, Dalmatinci, Bosanci, Črnogorci itd. razdeljeni na različne države, ko so vendar istega slovanskega plemena ! . . . Dosti so napredovali, da lahko sami sebe vladajo 1 ... Jaz imam vero v bodočnost našega naroda in prišel bo dan, ko bodo padle one* barijere, ki so jih ljudje umetno postavili, kajti dogodki, silnejši od teh ljudi, jih bodo podrli."
O Strossmayerju pravi Begouen (str. 9S): Dve veliki ideji ste ga vodili: „Moralni in intelektualni preporod Jugoslovanov in združenje pravoslavne in katoliške cerkve. Njemu je bila pred očmi velika zgodovinska naloga Slovanstva, ki naj obstoja v tem, da zdravo Slovanstvo pretvori in presnovi celo zahodno Evropo, a to se mu je zdelo le mogoče, ako bo Slovanstvo zedinjeno in razkol odpravljen. Upal je, da se nekega dne njegov ideal uresniči in dejal je Be-g menu: Takrat ne bom več med živimi, a imel bom tolažbo, da sem vsaj deloval za ta cilj."
Verižna kupčija s tobakom. Čudne reči ve povedati »Agramer Tagblatt« o verižni kupčiji s tobakom med Slovenijo in Hrvatsko. Predvsem pravi list, da je mogoče v Sloveniji v vsaki trafiki dobiti tobaka, kolikor ga kdo hoče. Naši žalostni tobakarji bodo nad to veselo vestjo debelo pogledali, ampak iz na-dalinega pa le sledi, da je Slovenija vsaj za gotove ljudi obljubljena dežela, kjer se kupuje tobak kar na klobuk, kakor v dobrih starih časih češplje. Tako-le pripoveduje: Ženske, ki se pečajo s tobačno kupčijo, se oblečejo v moško obleko in se odpravijo na Štajersko ali Kranjsko. Tam kupi vsaka po 30—40 zavojčkov tobaka, ki ga spravi v hlačnico spodnjih hlač ter se vrne z njim v Zagreb. Tu ga potem s primerno lepim dobičkom proda. To je zanimivo in bi bilo prav, da bi si to reč kak podjeten, za tobačni vžitek opeharjeni tobakar pobliže ogledal in potem poročal trpečim sobratom, kako je mogoče v Sloveniji priti do tobačnih nebes, ki so ve-rižnikom vedno odprta.
Opozarjamo vso jugoslovansko javnost na to knjižico in jo priporočamo, pisatelju pa hodimo hvaležni, da tako dosledno invstrajno goji vezi med nami in Francozi. Pisatelj izpolnjuje važno misijo za nas med Francozi, ker jih seznanja z našimi zadevami, njegova beseda pa je tem vplivnejša, ker poteka iz osebnih izkušenj.
				
v t M	•	Političen	pregled,	-■s M k. A
Položaj v Beogradu. Beograd, 16. septembra. Včeraj dopoldne je bil sprejet pred-sedsednik Narodnega predstavništva dr. Draže Pavlovič pri prestolonasledniku, in je od njega prejel zaenkrat še aeoficijalni mandat za sestavo novega kabineta. Namera dr. Pavloviča -je, sestaviti koncentracijsko ministrstvo. V to svrho se bo dr. Pavlovič danes razgovarja! s predsedniki posameznih političnih, skupin. Kakor znano, se je* izrekla za koncentracijsko ministrstvo Demokratska zafednica, istotako tudi socijalni demokrati, odločno Črnogorci, nadalje Ribarčeva skupina in radikalni disident^ baje tudi Jugoslovanski klub. Narodni kiub ni izpre-meni! svojega že javljenega stališča, namreč da je proti koncentracijskemu kabinetu in za strankarski kabinet pod radikalcem Stojanom Protičem. Radikalci sami še vedno upajo, da upropastijo kombinacijo Pavlovičevo in da dosežejo, da spravijo v ospredje svojega Protiča.
V	političnih krogih so danes tudi govori, da so radikalci poklicali Pašiča iz Pariza in da je baje že na potu. Govori se tudi, da pride s Pašičem tudi Trumbič. Seveda je cisto izključeno, da bi prišel Pašič v poštev s sestavo kabineta. Ali more novi kabinet podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo, ali ne, se bo v slučaju Pavlovičevega ministrstva odločilo na ta način, da stopi ministrstvo s tem vprašanjem pred Narodno pred . tavništvo in apelira na njegovo odločitev. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, ni baš mnogo izgleda za to, da bi se Pavlovičeva misija posrečila, ker bi Narodni klub stavil zopet svoje stare pogoje, ki jih ni mogoče sprejeti. V slučaju koncentracijske vlade bi pripadlo bloku Demokratske zajeduice in socijalnih demokratov 9 resorov, radikalcem 5, Narodnemu klubu 2 in Jugoslovanskemu klubu 1. V slučaju Pavlovičevega ministrstva je ministrstvo zunanjih zadev prevzel njegov ožji somišljenik Kosta Stojanovič, član pariške delegacije, mož izredne inteligence in simpatičnega političnega mišljenja, izgledi Pavlovičeve akcije so se v petek zvečer smatrali za ugodnejši, nego doslej.
 Dnevne novice.
Kaj si domišljujejo v Avstriji; Včeraj smo pisali, kako zelo je padel kurz avstrijske krone v Curihu. K tej vesti prinaša »IViener Sonn- und Montags-Zeitung« poročilo iz Curiha,ki pravi: V tukajšnjih finančnih krogih izvejo, da so v zadnjih tednih,- posebno neposredno pred podpisom mirovne pogodbe v St. Germainu, od neke strani vrgli velike množine nemškoavstrijskih kron na trg, od strani, ki je notorično v zvezi z zastopniki narodnostnih držav bivše monarhije. Svoto, ki so jo samo v zadnjih dveh tednih vpo-rabili v te svrhe, cenijo na okroglo 140 milijonov. Z zadevo se bavi švicarska vlada v veliki meri, ker so od izgube izvanredno prizadeti tudi interesi švicarskega kapitala. Kakor govore, bodo uvedli preiskavo manipulacij, da dobe eventuelno podlago za uradno postopanje. — Mi tega skoro ne verjamemo. Vemo pa le toliko, da se iz naše države prav pridno izvaža zlato in srebro v okrepitev avstrijske valute.
Nemški časopisi za Jugoslavijo. Iz Beograda poročajo, da je časopisom iz Nemčije dovoljen uvoz ozirom vstop v Jugoslavijo. Naredba v tem zmislu izide te dni-Istotako izide kmalu naredba o uvozu nemškega časopisja iz Avstrije v našo državo.
Nemške intrige v Parizu. Radgono smo izgubili vsled laških in nemških intrig. Včerajšnji »Slovenec« ima dopis iz Pariza, 9
tttriuoi, sta« 18. septembra 19 P VI
#i*rl Vu***&$
Sinu 8.
katerem pravi, da je entenia napram Nemški Avstriji v radgonskem vprašanju popustila radi osebne občutljivosti dr. Rennerja. Ta je baje uveljavljal kot razlog, da se mora prisoditi Radgono “Nemški Avstriji, tudi to, da je Radgona njegov volilni okraj in z njo izgubi on svoj mandat. Ako je to res in »Slovenčevo« poročilo ni časniška raca, je mirovna konferenca, grdo nasedla dr. Ren-nerjevi laži. Njegov volilni okraj namreč ni Radgona, ampak 42. volilni okraj na Nižjem Avstrijskem:	Neunkirchen	— Pitten — Puch-
berg—Gloggnitz.
Imenovanja na pošti. Poštni kontrolor Fran Čuš je premeščen iz Ljubljane 2 v Maribor 2.	— Poštni oficijal Jernej Vidmar iz
Badna pri Dunaju ie nameščen pri poštnem uradu Maribor 2. — Poštna aspirantka Rikarda Grelman je imenovana za poštno odpravnico pri Sv. Barbari v Halozah.
Podpore za dijake višjih in srednjih kmetijskih šol. Iz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateljem višjih in srednjih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneuburg), ki jih žele v svrho svojih študij. Podpore bodo podeljene v taki višini, da omogočijo študij tudi v inozemstvu Nekolkovanim prošnjam je predložiti študijska spričevala, krstni in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej mvesti, ali prosilec uživa že kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. 1. in jih nasloviti na Sioyensko kmetijsko družbo v Ljubljani.
Nov list. Državno oddelenje za zaščito dece začne s 1. oktobrom t. I. izdajati službeni list za zaščito dece, ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Izdajatelji lista žele, da izčrpajo celi problem in vse njegove panoge posebej ter za dete, družbo od jutri, zainteresirajo vse kraljestvo, družbo od danes.
V	strokovnem delu se bodo objavljale bodisi razprave in obvestila načelnega značaja n. pr. : vrednost deteta ; zaščita dece in rodbine; vsa načelna vprašanja vzgoje in pouka itd. bodisi strokovne razprave in članki v poedinih speci-jalnih vprašanjih tega problema n. pr. pravna zaščita deteta, pojedine ustanove, razne šole, domača, inozemska in primerjevalna statistika, literatura (prigodne in instruktivne zadeve); poročila (državnih in privatnih ustanov) beležke iz naših in inozemskih listoy, navodila, bibliografija, javna vprašanja itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna oznanila, razpisi, adrese, oglasi (za deco in čuvarje) itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo in nad vse važno polje za delo vsem našim zdravnikom, pravnikom, pedagogom, literatom in sociologom, ki jim teče pero in jih ljubezen do dece ter pravi patrijotizem navdušuje za delo, ,,kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj obrne do dece.1' (Kant.)
Invalidi. Po razsulu Avstrije je morala samoumevno prevzeti skrb za invalide zadnje vojne nova država, to je Jugoslavija. Ker ni bilo drugih prostorov, je prejšnja vlada nastanila invalidnico v državni obrtni šoli, kjer je še sedaj. Na vsak način pa je treba, da se vse šoie po tolikih letih vojne vendar že izrofie svojemu namenu. Obrtno šojo je bilo torej treba že izprazniti s 1. avgusta t. 1. To se pa še do danes ni moglo izvršiti, ker v celi Sloveniji ni najti prostorov, ki bi bili sedaj na razpolago, da se v njih nastani invalidnico z vsemi pododdelki, ki bi odgovarjala svojemu namenu. Kljub največjemu trudu od strani poverjeništva za socijalno skrbstvo in komisije za preskrbo ''racajočih se vojnikov in vpoštevaje vse nasvete "Odisi od strani časopisja, bodisi od strani ob-'-"'stvi, je bil ves ta trud zaman. F reostajalo
se i i *°ra* dru£e8a' neS° invalidnico na novo , at> ali pa postaviti zanjo barake po naj modernejšem sistemu. Oboje je iz tehničnih in materijeinih ozjrov za se£jaj nemogoče. Zato je poverjeništvo za socijalno skrbstvo ukrenilo, da se z? prvo silo spravijo invalidi, ki so potrebni naknadnega zdravljenja, v Vojaški dom v Rogaško Slatino, tisti, ki čakajo na službe, pa se pošljejo deloma na Golnik pri Tržiču, deloma na Sangrad pri Cerkljah. (Golnik je kupila še
prejšnja Deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov, da postavi tamkaj moderno zdra vilišče za tuberkulozne. Sangrad pa je kupila sedanja komisija samo zato, da nastani vanj invalide.) Golnik je za sedaj za silo urejen za zdravljenje bolnih na dihalih, in se taki rekonvalescenti že nahajajo gori, jih je pa samo 12, tako, da je še vedno prostora za kakih 70 invalidov, ki ne potrebujejo zdravniške oskrbe.
V	Sangrad pa je prejšnja leta l-ubljanska mestna občina pošiljala otroke čez počitnice. Oba kraja sta toraj taka, da bi se pač malokdo branil v njih prebivati, zlasti še, če bi ga to nič ne stalo. Popolnoma drugačnega mnenja, pa so invalidi. Ne vsi, pač pa vsi delomržniki in hujskači. Tem nikakor ne zadostuje, da jih država brezplačno oskrbuje, temveč zahtevajo povrhu še vse udobnosti, ki jih nudita mesto in masten zaslužek. V petek 12. t. m. je bila {»slana večja partija na Golnik, vsa ta partija pa se je isti večer samovoljno vrnila v mesto in noče nikamor iz mesta, ker je bivanje tukaj v marsi-kakem oziru dobičkanosno in prijetno. Ker so zastran oskrbe invalidov in ravnanja z njimi' razširjene od hujskačev najneverjetnejše vesti, • je potreba, da se občinstvu pojasni, da pokii- j cani organi invalidov nikakor ne morejo ugono-; biti, temveč jim gredo na roke na vse načine,; kolikor je le to mogoče v danih razmerah. Za sedaj ne kaže druzega, kakor porazdeliti invalide na gorjnavedene kraje, v Ljubljani pa ostanejo sarao tisti, ki že obiskujejo kakšno šolo ali tečaj, ali se redno uče obrti pri mojstrih. Ker nikakor ne gre da bi si ljudje, ki vživajo javno oskrbo, ki obstoji iz dobrega stanovanja in izborne hrane, še mogoče izbirali kraj in način te oskrbe zahtevali morda še kakih udobnosti, ki si jih ne more privoščiti niti kak bolje plačani uradnik, naj se občinstvo nikar ne čudi in ne zgraža, ako bodo poklicani faktorji vedeli dati volji zakona in odredbam glede preskrbe invalidov potrebnega energičnega povdarka. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo.
Občni zbor društva »Dijaški dom v Mariboru" se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 18. uri zvečer v Narodnem domu. Za to, od sedaj naprej, zelo važno druš vo je silno potrebno, da se zanimajo zhn) vsi inteligentni, narodno zavedni sloji brez ozira na pogubno strankarstvo, ker ravno to društvo nam mora za bodočnost priskrbeti narodnega, inteligentnega in značajnega naraščaja s tem, da zbira po deželi in po mestih talentov ter jih vzgaja in vzreja v značajne može, stebre in voditelje naroda, če bo treba, tudi brezplačno. Odbor prosi vse narodnjake za mnogoštevilno udeležbo, ki naj bodo vsak pozamezno vestno pripravljeni na važne in težne nasvete in predloge.'Zborovanje se vrši po sledečem vsporedu: 1. poročila funkcijonarjev; 2. nasveti in predlogi; 3. volitev novega odbora.
Odbor.
Prof. Druzoviceva Pevska šola za otroke začne svojo drugo šolsko leto s 1 oktobrom. Šola ima namen, pripravljati naraščaj za godbeni pouk kakor tudi za zborovo petje. Vpisovanje vsak dan v stanovanju šolskega voditelja (KaiserstraBe 14, II. nadstropje) ter dne 1. oktobra od 15. do 16. ure v šoli (državno učiteljišče). Prospekti v trgovini gospoda Vilko Weixla na Glavnem trgu.
Veliko poneverjenje. Dr. Ludovik Glu-ščevič, bivši tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, je bil v Parizu aretiran. Pred desetimi dnevi je pobegnil iz Beograda s 370.000 dinarji, ki jih je poneveril neki tvrdki.
Šport.
B
Revanša „Aero“—»Maribor" 3:2 (1:1). To ni bila športna zabava, igra. Bilo je suvanje, pretep za žogo, divji izraz igralne strasti v fizični obliki. Take divje, surove tekme športno igrališče na Tezni gotovo še ni videlo Odsvetoval sem zadnjič letalcem njih surovo igro, a v nedeljskem klanju je bil dosežen rekord. Za to hipotezo pričajo številne rane in poškodbe. Eden boljših marib igralcev je moral vslid take poškodbe zapustiti igrišče v prvi polovici. Na njegovo mesto je vstopil mož iz rezerve.
Levo krilo »Maribora« je močno pešalo. Edin’ nar. Ferk je s svojo tehniko — hladnokrven kakor vedno — vodil igro, a prišel zato večkrat v dotik z zemljo na neljub način. Fizično slabejši Škrbar si je priboril s svojim nastopom pohvalno priznanje mnogih gledalcev. V prvem polčasu so si bili moštvi precej enaki. Izid: 1:1. Upal sem, da bo »Maribor« v drugem polčasu okreval. Dolgo se je odlašalo z začetkom druge polovice. Manjkala je žoga. Večina gledalcev se je nevoljna razšla. Na vsak način [e tako ravnanje neopravičljivo. Priprave na tekmo naj se vrše bolj vestno. Začelo se je šele z mrakom, in tedaj so imeli gledalci pred seboj igro, kakoršne še niso videli. Pač je dosegel »Maribor« svoj drugi gol, a koj nato je odgovoril »Aero« z enakim vspehom. Pred koncem je dosegel »Aero« svoj tretji gol in si na ta način priboril zmago. Kotov je bilo na strani letalcev 7, na drugi samo 3. Proti koncu je bila igra radi teme že neznosna. Gledalci so kričali, zmežali igralcem še ostalo pamet. Sodniku je manjkal energični nastop, ki je potreben, ako si hoče pridobiti nekaj ugleda. Njegovim ukazom se morata pokoriti moštvi obeh tekmujočih klubov. Gledalci naj se ne vtikajo v igralne razmere. S sodnikom pa se sploh nimajo prepirati. Rezultat tekme je bil 3:2 v prid letalcem. Imeli so par dobrih igralcev, predvsem braniteljev, ki pri prvi tekmi niso sodelovali. »Maribor« je igral deloma z rezervo. Zmaga letalcev je bazirala le na izrabljanju fizične premoči. Upam, da je bila igra te vrste prva in zadnja v Mariboru. — Z športnim pozdravom I	S.	L.
Zadnje vesti.
B
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Boljševiško gospodarstvo. — 30 miliard primanjklaja.
B e r o 1 i n, 15. septembra. Kakor poročajo uradno iz Moskve, znašajo dohodki sovjetske vlade 20.849,627.888 rubljev, izdatki pa 50.702,627 808 rubljev.
Tržaški Lahi za Reko.
Reka, 16. septembra. Tržaški list „L’Era nuova" širi živahno propagando med Tržačami, da naj se v velikem številu udeleže akcije na Reki.
Italijani v Zadru posnemajo d’Annunzia.
Š p 1 i t, 15. septembra. Kakor javljajo iz Karlobaga, so v Zadru ponoči od petka na soboto, okoli 4. ure zjutraj, začeli v vseh cerkvah zvoniti zvonovi. Obenem so korakale po mestu vse vojaške godbe, pa tudi domača občinska godba, za katerimi so se v kratkem nabrali sprevodi italijanašov, pobesnelih od navdušenja. Jugoslovani so se s strahom vpraševali, kaj more biti temu vzrok, ioda šele zjutraj so izvedeli, odkod ta radost Italijanov. Vojaška oblast je namreč prejela vest, da je d’Annunzio dospel s svojimi prostovoljci na Reko, zasedel mesto ter zajel antantne posadke. Na čelu enega izmed omenjenih ponočnih sprevodov je korakal admiral Millo v spremstvu župana Ziliotta in znanega Krekicha. Admiral Millo je imel govor, v katerem je dejal med drugim: „To je začetek naše nove zmage, ki se bo razširila tudi na vse ostalo zasedeno ozemlje." Ko se je potem zdarfilo, je bilo mesto že preplavljeno z oglasi, v katerih se pozivajo meščani letnika 1901, naj se takoj prijavijo v zadrsko prostovoljsko četo. Danes že patrulirajo po mestu oddelki teh prostovoljcev v civilni obleki in s puško na rami. beveda so začeli tudi že napadati |ugoslovane. Govori se, da jim bo okupacijska oblast izročita mesto in okolico. Ako se to uresniči, bo življenje in imetje zadrskih Jugoslovanov kar najresnejše ogroženo. Jugoslovani zato nujno prosijo pomoči in zaščite,
rv
MALA OZNANILA.
T 7w :ra».r.w r v m ■ jp ■
T<
se odda. Breg št. 26 (prej Ufer-3—2
radi pomanjkanja krme na prodaj. Mejna ulica (Grenz-2—2
Hrana in stanovanje
strasse št. 26).
8 mladih svinj
gasse) št. 32.
Kupi se eden pokrit in dva šta-
a ref,el{t'ra se samo na lahke *Utflj voze v dobrem stanju. Ponudbe naj se pošljejo na W o h 1 m u t, hotel »Meran« v
Mariboru.	2—1
Rogaška Slatina
-B88
»asa
.■m.
.M IS
-asa
Mariborska svetloiikama in ss apretacija zastorov =
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v S—8 dneh. Nizke cene, najboljša postrežba.
©t*®®®®®®®®®®!®®«®®®®®®®®®®
Kupujem
6—1
suhe gobe
in namizno ter kuhinjsko
mr sadje.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
Jos. Rohrmann, Ptuj.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh urst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
Kare! Kocijančič
US
I
1
kamnoseško podjetje Maribor, Schillerjeva ul. 25
priporoča
svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita.
Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
i
Kezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
 iste is inMiste Ha z o. i
MARIBOR.
Tempel vrelec.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
Stvria vrelec.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic in
sladkorni bolezni.
Donati vrelec.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaška Slatina
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-sallnlčnth rudnlnsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih
krajih mrzlice.
.■a
*«■
Rogaška Slatina
Je najboljSa namizna in zdravilna mineralna voda, kateri nima nikdar slabega okusa ali duha.
Agitirajte za naš list!
drvarjev in oglarjev.
L _ :
Plata in hrana po dogovoru.
12—6
DRAGO KOBI, lesna trgovina, Maribor.
fi
(>)
Mestna hranilnica ljubljanska
\ f MmHHffTMFmMMaTOr-"-*"—"'"1«   MlllUilllil
Ljubljana, PreSernova ulica St. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog.....................K	80,000.000
in rezervnega zaklada..............................«	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu ‘odplačevanju dolga.
M
i
<
|
r>
1
>1
><5
&
Mate Tiikaraa MM/Atnm-
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
TtaJcfMH«! ■■ Karl Rabit««* v M »rib«™,
Odgovor*! aredalk: Fr, Voglar.