70. številka.
V Ljubljani, dne 11. marca 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1 vO. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo le:o 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Ali naj se preosno?m Samskega zavarovanja odloži!
2e večkrat smo pisali v tein listu o preosnovi delavskega zavarovanja, katerega vprašanje se vleče že celo večnost. Sedaj je prišel zavarovalni odsek v ministrstvu do tega, da se delavsko zavarovanje radi vojnih dogodkov odloži, da se bo o tem razpravljalo šele po vojni, ko se vrnejo redne razmere.
Naše mnenje je, da se mora reforma delavskega zavarovanja in vpostavitev zavarovanja invalidov izvršiti še med vojno, ako nočemo, da se to že pred 11 leti z muko priborjeno zagotovljcnje od strani vlade ne zavleče v nedogleden čas Ponavljamo, da se je prav to vprašanje v prestolnem govoru označilo za neodložljivo, kojega potrebo so odobrile vse politične stranke.
In ravno vojna bo pokazala neob-hodno potrebo te izvršitve. Upajmo, da ne financielni, ne industrialni momenti ne bodo imeli vzroka v zapreke. Gotovo ne bo nikogar, ki bi stremil za nadaljno zapostavljanje in pahnitev v milost in nemilost vojakov-delavcev, ko se bodo- nekateri vrnili z vojne vsled naporov in slabosti. Nadejamo se tudi, da ne bo pri vladi izgovorov, da ni sredstev za dovoljno preskrbo teh njenih boriteljev, prispevkov, ki so v primeri z vojnimi izdatki prava malenkost, temveč da se zavzame za človeka vredno preskrbo. Absolutnih ovir v tem pogledu od strani vlade, kakor od strank, se nam torej ni bati, bojimo pa se, da se bodo pojavljali izgovori z »najnujnejšimi razlogi« in to je ono, kar bi znalo reformo odložiti!
Skrb za vojne invalide se bo morala osnuti taka, da bo tudi izdatna, in za to mora poskrbeti v svojem interesu tudi država! Ta zahteva se bo z odinretjem stopoma od leta do leta manjšala; potreba državne podpore za invalidno zavarovanje pa bo sprva malenkostna, ki pa bo stopnjevala. Če se pa zadeva financielno
| uredi, se bode morda dobila formula, ki i bo državi zagotovila potrebni vir v te i svrhe. *
Vzroki za kar najhitrejšo rešitev te | reforme ieže tudi v zvezi z nujnostjo pre-osnove bolniškega zavarovanja. Pri konferenci bolniško-blagajniškrh komisij se je ob navzočnosti zastopnikov ministerstev nepobitno doznalo, kakšne posledice bodo nastale vsled vojne pri teh blagajnah. Ako-ravno bi bile telesne poškodbe občutne, vendar ne bi bolniškim blagajnam povzročili večjih stroškov, kakor jih bodo vsled pomanjkljivosti v prehrani in prenapor-nosti med vojno, kamoli še grozeča brezposelnost po vojni! Pretežni večini takih blagajn, ki slone na slabi podlagi vsled nepravilnih odnošajev glede bolniškega zavarovanja, že zdaj prete zapreke, ker ne bodo v stanu radi' omenjenega stališča vršiti svoje delovanje. Da se prepreči razpoka v tem pogledu, bi bilo na mestu, da se male bolniške blagajne razpuste in strnejo v zveze, v celotna teritorijalna društva.
Kakor tu, je opravičena nujnost tega vprašanja, tako tudi iz stališča pospeše-nosti naraščaja in porodnosti, ker bo človeštvo vsled dolgotrajnosti vojne itak občutno zadeto. Podpore se bodo morale zvišati in draginjskirn razmeram vzpore-diti, istotako tudi invalidne in starostne rente.
Ni odobravati, da nameravajo merodajni krogi izvršitev reforme bolniškega zavarovanja kot nujnost, invalidno zavarovanje pa rešiti šele potom parlamenta. Ako se že tvori na preosnovi bolniškega zavarovanja, je gotovo potrebno tudi invalidno. V času, ko stopajo vsak dan nove postave za celokupnost državljanov, ki jim nalagajo »svete dolžnosti«, je gotovo upravičena upoštevanja tudi njih lastna potreba. Ako vrše delavski sloji svojo dolžnost, naj tudi država napram njim vrši svojo. S tem bo tudi končno enkrat izpolnila svojo že pred desetletjem' obljubljeno obljubo! Ureditev potreb prebivalstva, je obenem ureditev države same!
Hraf©«ke sfcadnlce Sn	rente.
Že večkrat smo se morali baviti z vprašanjem glede naknadnih zahtevkov bratovskih bolniških blagajn napram rudarski nezgodni zavarovalnici. Stvar je namreč naslednja.
Nezgodna zavarovalnica izplača ponesrečencu rento za zdravljenje kakor hitro njegova bolezen traja več kakor štiri tedne v znesku 60 odstotkov od letnega zaslužka. S tem pa bolniška blagajna napram ponesrečencu ni odvezana njenih dolžnosti. Blagajna mora dajati obolelemu članu podporo skozi 20 tednov, če ni bolnik preje ozdravel.
Istočasna pravica obeh reflektantov pa je vsled nekega drugega bolniškega zavarovalnega zakona pogojno omejena. § 65. b. b. z. z. pravi; Če se je dajala podpora za gotovo dobo od strani bolniške blagajne ali delodajalca v slučaju, ko je imel ponesrečenec pravico do postavnih zahtevkov napram zavarovalnici, tedaj preide pravica do takih zahtevkov na bolniško blagajno, oziroma na podjetnika. Edino ta dva smeta v smislu zgoraj navedene točke uveljaviti pravice do teh zahtevkov. To se pravi, da nadomestni zahtevek. obstoja le v toliko, v kolikor dajatve bolniške blagajne niso prekoračile zavarovalniške rente za zdravljenje. Če je pa renta, ki jo ima ponesrečenec od zavarovalnice višja, kakor za podporo bolniške blagajne, tedaj ima presežek dobiti ponesrečenec. Take presežke bi morale pravzaprav bolniške blagajne redno izplačevati ponesrečencu na podlagi dogovorov med blagajnami in zavarovalnico.
Tu pa je glavna ovira. Vodstva bratovskih skladnic, predvsem centralna bratovska skladnica v Mostecu, so zelo hitro prišla na to, da se pri interpretaciji besede »podpora« da doseči lepe prihranke bolniškim blagajnam bratovskih skladnic. Pripomnimo, da so te blagajne od ustanovitve rudarske zavarovalnice »prihranile« lepe tisočake, kajti malo je rudarjev.
LISTEK.
TOVARIŠA.
V	Draždanih sem dobil družbo. Seznanil sem se z nekim Ogrom čudnega priimka: Knopfom. Bil je — če ni! še — i»d, sicer pa blaga, res dobra duša.
Domenila sva se, da zapustiva naslednji dan mesto in jo mahneva v domovino.
Domovina, mili kraj! ... Malce nama je drhtelo srce ob spominu nanjo.
Dobila sva pa privesek:
»Na vsak način, jaz grem tudi z varna!« je dejal Berolinčan, širokega obraza in kaj enostavno adjustiran.
Ker nisva imela povoda ga odkloniti, cesta je namreč tudi v Nemčiji dovolj široka, sva ga vzela v sredo.
Bili srno še nekaj petični, zato smo si privoščili vožnjo za par postaj, in sicer z ladijo.
Zabrlizgala je piščal, vijak se je zavrtel in rezali smo ponižne valčke še dokaj velike reke Labe.
Bila je nedelja. Pasažirjev je bilo še precej in tudi precej vsestransko živahno razpoloženje.
Seveda je bilo naše vožnje kmalu konec; treba je bilo stopiti zopet na suho in peš nadaljevati — pot za ciljem.
Bila je krasna’ poletna nedelja meseca avgusta, vendar pa ne prehuda vročina. Ker smo bili tudi spočiti, smo bili torej naravno dobre volje. Ogledali srno si površno in le medpotoma kraj, ki pa je bil radi počivajočih obratov in trgovin za naše oči nekam prazen in dolgočasen — seveda, ker smo pravkar prišli iz velikega in modernega mesta.
Berolinčan je potožil, da ima apetit. Razumel sem ga: stali smo namreč ravno pred izložbenim oknom slaščičarja; no, nate stvari je bil, milo rečeno, volk. Pa tudi meni in Ogru se je zbudila želja po
sladkariji. Stopili smo notri in si potolažili željo. A bilo je treba misliti na nadaljevanje svojega »romanja«, kajti dan se je nagibal k noči.
In tako je preteklo par tednov naše nove družbe v popolnem sporazumevanju.—
*
Tam pri Pirni nekje ob desni strani ceste zazrem znamenje:
»Tu počivajo ... avstrijski in ... nemški —.«
Ne znam se izraziti, kaj sem občutil prvi hip. No, torej... Priprosto znamenje, ki kaže polje časti in slave.
Nekaj kilometrov še in stali smo pred obličjem resnega nemškega stražarja — žandarja ob meji. Ker smo imeli svoje »papirje« v redu, se nismo bali nikakih zadržkov.
Ko prestopimo mejo, smo izvlekli zopet one papirje in z nemim »dovoljenjem« avstrijske straže šli dalje ob strugi, v koji
da bi v slučaju nezgode za svojo, po navadi višje odmerjeno rento, prejeli več kot navadno bolniščino.
Nezgodna zavarovalnica za rudarje je pričela poslovati 21. januarja 1915. Od tedaj je zavarovalnica dolžna vsakemu ponesrečencu, katerega bolezen traja več kakor štiri tedne, izplačati celo rento, katero, kakor že omenjeno, nakaže pristojni bolnjški blagajni. Dotične bratovske sklad-nice sprejmejo nakazane, oziroma v dobro vpisane rente ter smatrajo zadevo za končano. Če pa slučajno kak ponesrečenec opozori upravo bratovske skladnice, da je bila njegova renta višja kot pa pripo-znana bolniščina, tedaj navadno dobi odgovor, da se mu presežek rente ne more izplačati, ker se je dotični znesek porabil za razne ločilne stroške. Renta sc je porabila, več pa ponesrečencu ni treba vedeti. Tako mislijo namreč uprave bratovskih skladnic.
Centralna bratovska skladnica v Mostecu je prva vpeljala to, kar so si posamezne bratovske skladnice želele, namreč sistem in smer. Prvi način je sicer izpadel precej nerodno; odmerila je bolniško podporo 4 K 49 vin. na dan, to je za bolniščino, zdravila in zdravniško pomoč. Temu nasproti se pa more na podlagi najvišjega letnega zaslužka, če se ta deli na 365 dni, odmeriti renta za zdravljenje le na 3 K 94 vin. Pri takem načinu proračuna se seveda takoj opazi, da bi tudi pri najvišjem letnem zaslužku renta ne mogla presegati dnevne podpore bolniške blagajne. Tak račun seveda ni mogel držati.
Nato je centralna bratovska skladnica sklenila, da se zdravniška pomoč in drugo računa na polovico od izplačane dnevne bolniščine. To se pravi: Ponesrečenec dobi dnevne bolniščine 2 K 16 vin., k tej svoti se prišteje še 1 K 8 vin., tako da se strošek blagajne zviša na 3 K 24 vin. na dan. Ta znesek odgovarja letnemu zaslužku 1971 kron. V tem slučaju pa more ponesrečenec računati poleg bolniščine na izplačilo presežka rente le takrat, kadar njegov letni zaslužek prekorači zgoraj navedeno vsoto.
Proti takemu postopanju so se rudarji pritožili pri nezgodni zavarovalnici na Dunaju. Zavarovalnica je odgovorila, opozarjajoč na § 6. b. b. z. z.: Na ta način bi bil zahtevek bolniške blagajne za povračilo bolniščine, kakor tudi drugih izdatkov (zdra,vnik, zdravila, bolnica itd.) od zneska, ponesrečencu priznane rente od 29. dne dalje, težko pokrit. Vsekakor pa bi bile blagajne, za na vsak p os a m e z -ni dan odpadle zdravniške in lečilne stroške upravičene uveljaviti svoje zahtevke, ne pa za skupne dajatve.
(Dalje prih.)
je žuborela naša stara znanka iz nemškega cesarstva.
Ni mi prišlo takoj na misel, a Oger me je spomnil s tem, da se je molče in hitro oddaljil — aha: trafika!
Ne dolgo zatem ga vidim samozavestno stopajočega, s cigareto v ustih. Ona znana cigaretka! Opozoril sem ga, da pri nas doma imenujemo ono kvaliteto »črvičke«. Pogledal me je m vzel svalčico iz ust z gesto, da me jc posilil smeh. Je že tako: za vinar je malo muzike. No, danes je za en vinar sploh ni več... Z enako bažo se je previdel kajpada tudi Berolinčan — ime mu je bilo Peter Gras-maj — človek ne velikih, a pogostih zahtev, to je najbolj občutil naš judek ali Henrih Knopf, mož sicer majhne, a krepke postave, ki ni hodil hitro, ai zdržal bi v svojem tempu, če bi bilo treba, tudi tri dni. Seveda se udobnega počitka od časa
Kdm t*c- seieiieianle.
Mirno pokojni časi, ko je prepuščal | delavski razred uravnanje svoje usode drugim, so že davno minuli. Ze pred desetletji je krenilo delavstvo na svoja pota,
! vzelo v roke novo orodje, da si izkleše življenske razmere po svoji volji. Ta čin delavstva, s katerim se je otreslo varilstva posedujočih razredov, se seveda ni izvršil brez odpora tistih, ki so »ščitili« stoletja ljudstvo pred spoznavanjem svojega položaja. Ta odpor ni izginil še do danes in tudi še ne izgine tako kmalu. Odpor proti samosvojem nastopanju delavstva pa ne prihaja le od ostalih razredov človeške družbe, temveč je »vgnezden tudi v vrstah delavskega razreda samega. »Deli in vladaj« je prastaro načelo posedujočih razredov pri vseh narodih, zato je umljiv njihov odpor proti osvobojevalne-mu delu delavstva. Delavci pa, ki so tako zaslepljeni, da nasprotujejo stremljenju svojih razrednih tovarišev, pljujejo v lastno skledo. Da ima delavsko gibanje nasprotnike tudi v lastnih vrstah, izvira pač od tod, ker je zapostavljeno delavstvo prav tako kakor v materialni blaginji tudi v duševni za drugimi razredi. Nekaj razredov ljudske šole — dostikrat niti' tega , ne — to je vse, kar daje današnja kapitalistična družba delavcu za popotnico v trdi živi jenski boj. V boju za obstanek pa pozablja večina delavstva, da je treba dajati tudi razumu in duši tečne hrane in neprestano izpopolnjevati enkrat pridobljeno znanje. Ne čitajo ničesar, temveč rajši zapravljajo dragoceni čas v zatohlih beznicah, ne razmišljajo o ničemur, ampak rajše preklinjajo svojo usodo. Brezbrižnost, otopelost — to je tista strašna bolezen delavskega razreda, ki ovira njegovo dviganje v lepše, bolj brezskrbno življenje. Delati mora delavski razred ne le.za svoje delodajalce, ampak tudi zase. Tega pa marsikdo noče in noče spoznati. »Saj vse skupaj nič ne pomaga, samo da zaslužim za hrano«, to je oni vedno se ponavljajoči izgovor nekaterih, kadar jih vabimo na delo za njihov lastni blagor. Ko bi bili oni prvi pogumni delavci, ki so ustvarili delavsko gibanjfj, verjeli v ta izrek, potem bi bil še dandanes delavec v pravem pomenu besede suženj vsakega delodajalca, še danes bi garal po osemnajst ur na dan, še danes bi ga napodil lehko njegov gospodar iz službe vsako minuto. Prvi apostoli delavskega gibanja so pokazali delavstvu, kje jc njegova moč in kako naj jo izrablja in niso poznali ne malodušnosti, ne obupavanja, kakor dandanes še marsikdo. Moč delavstva je v njegovem številu in izrablja jo lehko, če strne to število v eno samo številko v organizacijo.
do časa tudi ni branil. Moja malenkost si jc pa privoščila viržinko.
Pa smo prišli v raj. Toliko in tako krasnega sadnega drevja nisem še moj živ dan videl! O presrečna gornja Češka! Kamorkoli je pohitelo oko, vseokrog sadno, žlahtno drevje.
Naš nemški tovariš se je kaj pogosto delal veščaka tozadevno, kajti — saj so takorekoč ponujale veje svoj sad — je trgal zdaj tu, zdaj tam in držal »predavanje o kvaliteti«. Moral sem konštatirati, da možakar ne boleha na želodcu ... Pač pa čez nekaj dni »skladišče«.
Polagoma smo pa dospeli v središče češkega kraljestva, in kmalu nato so nas ločili cilji.
*
Zakaj se mi vzbuja ta spomin? Spomin je to na nekdanje srečne dni. A to ni
Organizacija je bila ono čarobno zdravilo, ki je ozdravilo delavstvo najhujše bede, najkrutejšega zatiranja: Organizacija nasproti' sebičnim delavcem, organizacija nasproti političnemu zapostavljanju delavstva v državi, organizacija nasproti privatnemu trgovskemu kapitalu. Spoznavanje in razumevanje te zadnje organizacije hočemo zlasti gojiti v »Zadružnem vestniku«. Sejati hočemo med slovenskim proletariatom spoznanje, kje je najbližja pot, da se iznebi privatno kapitalističnega izmozgavanja in kako doseže najboljše sredstvo za ves svoj nadaljni boj. Konsumnc zadruge naj postanejo med nami še vse močnejše in gibkejše kakor so doslej. Vsak od nas bodi vnet agitator za zadružno gibanje, ker le močne organizacije lehko ustvarjajo velika dela trajne vrednosti. Konsumne zadruge so le temelj, na katerem lehko zgradimo še važnejše organizacije* namreč produktivne zadruge. Delavski razred je tako močan, da osnuje in vzdržuje lehko tudi' podjetja, ki izdelujejo potrebščine vsakdanjega življenja. Samo zavednosti in volje je treba! Sirimo vsepovsod misel o pomenu zadružnega gibanja, potem bomo tudi v doglednem času želi plodove tega dela.
Svetovna voina.
V italijanski zbornici se je položaj zelo poslabšal. Salandrovo ministrstvo prehaja v krizo. Socialistični poslanci so sklenili stopiti v odločno opozicijo proti vladi. Sa-landra dobro čuti, da socialisti niso zadovoljni z vlado. Nervoznost se ga je polotila in to nervoznost je pokazal posebno ob interpelaciji glede podpore družitiarn vpoklicanih vojakov, kjer je zagrozil, da bo zbornico razpustil, ako socialisti ne odnehajo. Vse kaže, da Salandra ne more več vzdržati zbornice. Tudi v senatu vlada velika nezadovoljnost z vlado' Skupina senatorjev zahteva v interpelaciji brezpogojno podatkov v zunanji politiki.
Na bojišču je položaj neizpremenjen. Posebnih dogodkov ni. Italijani mirujejo. Ob prejšnjem zasedanju parlamenta so napenjali vse svoje sile, da bi dosegli kak uspeh. Ali sedaj ne poskušajo nikakega podjetja večjega obsega. To je znak, da je vodstvo italijanske armade izgubilo vsako upanje na možnost vsakega najmanjšega uspeha.
Na Balkanu nobenih posebnih dogodkov. O zavzetju Drača objavljajo razni italijanski listi neznane podrobnosti, katere lahko verjamejo njih bralci, a mi ne. *
V Riuminiji se širijo razne govorice o nekem preobratu. Čim bolj se bližnje pomlad, tem nemirnejša postaja situacija. Čc-tverozveza se očividno pripravlja na vc-
povod. Ze davno jc tega, in že davno mi je prešlo v dobi borenja za vsakdanji kruh, za obstanek.
In vendar! Se li tudi onadva spominjata svojega nekdanjega! tovariša, s katerim sta skupno marsikatero »razdrla«? Morda. In če ne, nič za to! Morda sta poročena in imata družinico ...
*
Zavihrala je vojna in zažvenketalo ic orožje. Vojna, kakršne ne pozna zgodovina, vojna, ki kliče pod orožje skoro brez izjeme.
Vojna, ta mi je zbudila, spomin. Kje sta prijatelja, tovariša? Stojita li morda tudi vidva v bojnih vrstah? — morda celo z ramo ob rami? ali morda vaju že krije hladna zemlja...
Kdo ve? ...
liko ofenzivo, ki naj iztrga sovražniku osvojene dežele. Kakšno stališče zavzame Rumunska? Ali bo ostala nevtralna? Vse kaže, da ne. Vojaške priprave so preobsežne in tudii politično ozračje je tako nemirno, da je smatrati, da sc nahajamo na predvečeru velikih dogodkov. Finančni trg nam jasno dokazuje resnost položaja. Navzlic dejstvu, da je v deželi zelo mnogo denarja, padajo kurzi in državna renta stoji tako nizko, da naznanja vihar. Prepričani smo, da se Rumunija pripravlja na aktivno udeležbo pri bodočih odločilnih bojih. — »Popolo d’ Italia« javlja, da Rusija ponuja Rumuniji Besarabijo. Zato pa se bo oškodovala v Galiciji, Armeniji, Mali Aziji in Perziji.
*
Med grško in bulgarsko vlado se vršijo pogajanja, katerih smoter je določiti v južni Albaniji mejo grške interesne sfere, ki jo hočejo Bulgari pri svojih eventualnih operacijah respektirati. Atenski list »Nea Politos« poroča, da so centralne države dale Grški razumeti, da nimajo nič proti temu, če zasedejo Grki oni del južne Albanije, ki ga že od nekdaj reklamirajo zase. — Atenski poslaniki četverozvezc so imeli konferenco, na kateri so sklenili izročiti grški vladi naslednje nove zahteve: 1. ententa prevzame makedonsko železnico izključno v svojo upravo; 2. v okolici Florine in Kavale se nahajajoče grške čete naj se umaknejo v notranjost dežele; 3. ententa sme kontrolirati eksport in irn-port v Korint ter postaviti tam svojo posebno brezžično postajo. — Grška vlada je dobila zaupno obvestilo, da je sklenila četverozveza, zasesti vse grške otoke. Ta vest je izzvala v grških krogih veliko razburjenje.
Rusko- bojišče. Pri Karbilovki so pregnali oddelki’ avstrijske armade general-obersta nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika iz nekega okopa, v katerem so se ustavile. Severo-zapadno Tarnopola je pregnal avstro-ogrski lovski oddelek Ruse iz nekega 1000 m dolgega jarka. Sovražno pozicijo smo zasuli. Tako v tem okolišu, kakor tudi ob Dnjestru in na besarabski meji, je bilo delovanje obojestranske artiljerije živahnejše. — Rusi so pričeli klicati pod orožje letnike 1908—1916 v vseh ruskih ozemljih, izvzemši kavka-ške in amurske province. — Rusko vojno-vodstvo napoveduje novo ofenzivo v Besarabiji na željo Francije, da se ji zlajša položaj na vzhodnem bojišču.
Francosko bojišče. Položaj pred Verdunom stoji sedaj v znamenju pričakovanja silnega francoskega protisunka. Tak sunek mora priti in bo prišel. Kje se bo to zgodilo, je težko povedati; vsekakor bo našel Nemce pripravljene, kajti povsod so nemški poskusi, približati se Verdunu, uspešni, iz česar se da sklepati, da sta for-ta Vaux in Damloup tudii že začela izgub-lati svojo odporno silo.
V	Parizu so že upali, da bo sedaj pri Verdunu nastopila daljša pavza. »Temps« pa je to upanje razdrl z noto Gallienija, ki svari pred takimi nevarnimi iluzijami ter pravi, da bi bilo nespametno-, misliti, da bi ostal tako velikopotezno zasnovani nemški sunek proti' Verdunu omejene samo na to pokrajino. Splošni položaj je zelo resen. Zlasti v bližini Vauxa in Damloupa je pričakovati novih silnih sunkov. O Verdunu samem pravi nota, da streljajo Nemci najmanj s štirih točk v mesto samo. Iznova se poroča iz Pariza, da skušajo Nemci zlasti iz Woevra prijeti trdnjavo in da z vso-trdovratnostjo nadaljujejo svoje naskoke.
Turško bojišče. Kavkaška fronta. Boji, ki so se bili tu razvidi, so izgubili zadnje dni na sili. V pokrajini ob obali vlada navidezno mir. — Dardanelska fronta. Proti-ogenj naše artil jerije je obrezuspešil de-
monstrativni- ogenj sovražnih vojnih ladij s pomočjo izvidnih letalcev na obali pri Dardanelski morski ožini. Dve sovražni križarki sta bili pri tem zadeti. Delovanje naših letalcev je oviralo poskušeno poizvedovanje sovražnih letalcev nad morsko ožino. Sovražni letalci so zbežali, ne da bi.se spustili v boj, ko so videli, da se približujejo naša bojna letala.
Rusko poročilo: Naše čete potiskajo sovražnika v smeri na Bitliis nazaj. Turki so poskusili pri Masri, 23 vrst južno o-d Bitlisa, napasti, bili pa so odbiti. V tej pokrajini se nadaljuje boj pod posebno težavnimi razmerami. Pota so silno slaba, mraz je in sneg ležii visoko. Ravnokar prihajajo poročila, da so naše čete to noč v naskoku zavzele mesto- Bitlis. Vplenile so 6 topov. Med turškimi ujetniki se nahaja 17 častnikov, med njimi en polkovnii poveljnik.
Zadruini vestnik.
Konsumno društvo za Ljubljano in
okolico- r. z. z o-, z. s sedežem v Ljubljani je naše največje društvo. Njegovi občni zbori so pomembni za razvoj zadružne misli pri nas — na njih se zbero bodisi kot delegatje bodisi kot gostje vsi oni, ki jim je na srcu razvoj delavskega zadružništva. O občnem zboru za leto 1914/15 smo sprejeli poročilo, ki ga spodaj podajamo.
Redni občni zbor Konsumnega društva za Ljubljano in okolico za sedmo poslovno leto se je vršil dne 12. decembra 1915. Delegatje so odobrili predloženo jim računsko poročilo ^za leto 1914/15. V debati se je splošno z zadovoljstvom kon-štatiralo, da je društvo v hudem vojnem letu častno obstalo in izborno- izvrševalo prevzeto nalogo: preskrbljevati svoje člane z življenskimi potrebščinami. Seveda bi se dalo še mnogo več koristnega za Člane izvršiti, ako- bi društvo ob početku vojne razpolagalo z obilnejšimi d e -narnimi sredstvi. Iz blagajniškega prometa, ki' se zrcali v znesku 3,393.721 K 21 vin., se vidi, da je moralo društveno vodstvo kar najsp-retnejše urejevati zadružne denarne in blagovne posle. — Poročilo- o računih za leto 1914/15 je občni zbor po sporočilu nadzorstva, da je kontrola vedno- vse v redu našla, odobril in izrekel načelstvu zahvalo za trudapolno delo v I. 1914/15. Poročilo o izvršeni reviziji po revizorju g. Hcskem iz Gradca je zbor vzel na znanje.
V načelstvo so bili izvoljeni sledeči zadružniki: Ivan Klemenčič (zopet), Rudolf Viljem, Anton Zemljič in Josip Zupan (na novo). Volitev poslednjih treh je bila potrebna, ker je za društvo zelo zaslužni član načelstva. Anton Vadnal umrl, sodr. Josip Buda in Štefan Dražil pa sta v vojni.
V nadzorstvo je občni zbor poklical: zadr. Josipa Bukovnika (Tržič) zopet, Antona Komeca, Ivana Filipa (oba iz Šiške), Josipa Beliča (z Viča) in Ignacija Gasperiča (iz Ljubljane, Sodna ulica) n a novo.
Prebitek se je na predlog nadzorstva razdelil tako-le:
10% rez. zakladu	K	3048:48
1% penz. zakl. uslužb.	K	304:84
bolniškemu zakladu	K	6000:—
3% povrnitev članom	K	21.131:51
K 30.484:83
Ako cd K 21.131-51 kaj preostane, ako namreč ne bo toliko dividendnih kuponov oddanih, naj ostanek pripade dispo-zicijskemu skladu. Dispozicijski sklad naj bo odslej izobraževalni sklad, iz kojega se naj podpirajo stremljenja društvenih uslužbencev in članov po izobrazbi.
Pravila so se izpremenila, in sicer § 6., 32., 46. in 48. Izpremembe so bile potrebne deloma vsled odredb c. kr. davčne oblasti, deloma vsled notranje uredbe. Vsled odredbe c. kr. davčne oblasti je bilo potrebno- izpremeniti § 32., odst. 8, ki se naj glasi odslej tako-le: »Nalaganje razpoložljivih blagajniških ostankov v zavodih in podjetjih, ki so podrejeni javni kontroli1« in § 46., odst. 11 se glasi odslej: »Nalaganje razpoložljivih blagajniških ostankov v zavodih in podjetjih, ki so- podrejeni javni kontroli za vse svoje uredbe v dosego namena, ki je v § I. označen.
Ta izprememba popolnuje ono iz lanskega občnega zbora. L. 1914. se je § 3., odst. 3 moral izpreminiti, in sicer se je iz-premenil tako-le:
§ 3. Članstvo preneha:
a) vsled izključitve. Načelstvo ima dolžnost sporazumno z nadzorstvom izključiti člana, če ta ne izpolnuje dolžno-stij, utemeljenih v pravilih. Pravico- pa ima načelstvo sporazumno z nadzorstvom izključiti člana, če
a) zadrugi škoduje ali dela proti njenim interesom;
b) ne odjemlje dalje kot eno leto nobenega blaga.
Izključenec se lahko pritoži na občni zbor. Članstvo izključenea preneha z dnem, ko se je izvršila izključitev.
Prostovoljno izstopivši ali izključeni člani kakor tudi pravni nasledniki umrlih članov nimajo- nikake pravice do- premoženja ali rezervnega sklada zadruge, kakor tudi ne do kake povrnitve (dividende) v letu, v katerem so naznanili svoj izstop ali bili izključeni. Isto velja tudi za izključene člane. Deleže izključenih članov, ako se ne vzdignejo dve leti po izključitvi iz društvene blagajne, zapadejo v prid rezervnemu skladu.
S temi izpremembami pravil tako leta 1914. ko-t leta 1915. je ugodeno c. kr. davčni oblasti in zadrugi je sedaj davčna ugodnost zagotovljena. Kakor je članom znano, je najvišja davčna oblast društvu razveljavila že pridobljene davčne ugodnosti. Na priziv društva pa so se dogovorno morala izpremeniti pravila kot je navedeno.
Izprememba § 48., odstavek prvi — je pa utemeljena s praktičnim življenjem. Občni zbori zadrug naj se vrše pred Božičem, dividenda naj se razdeli ob Božiču. Ako- je društvo- veliko, je mogoče letne račune in vse drugo do Božiča izvršiti le, če je dovolj časa na razpolago. Najugodnejša doba je zato junij, ko je najdaljši dan in v društvenih zalogah najmanj blaga.
§ 48. se glasi- odslej: Poslovno leto- se prične 1. julija enega leta in konča
3	0. junija drugega let a.
Člani naj si to zapomnijo! —
Velike važnosti je izprememba § 6., prvi odstavek. Ta določa odslej:
»Zadružni delež vsakega č 1 a n a z n a š a 4 0 k r o n. Č 1 a n i- s i 1 a-h k o nabavijo največ dva d e -1 e ž a.«
Debata je bila obširna ali stvarna! Načelstvo je pojasnilo občnemu zboru/ da je treba zri trgovino oziroma za nabavo blaga: denarja in zopet denarja — da le tedaj lahko izrabljaš trgovske konjunkture, če imaš dovolj lastnega denarja. Zgledi drugih društev (Johnsdorf, Idrija, Zagorje, Bruck itd.) kažejo, da naj bo delež kolikor mogoče velik.
Sprejel se je dalje dodatni predlog, da je od 1. julija 1916 obrestovati polne deleže po 5%. — Od dividende leta 1913/14 se odtegne po Veliki noči leta 1916 toliko, da bo delež 40 K; kdor pa ne bo ob zaključku I. 1915/16 — tedaj 30. junija 1916 imel še celega deleža, se mu toliko odtegne od dividende za leto 1915/16.
Sedaj je uveljavljeno, da znaša društveni deiež 40 K.
O	predlogu gorenjskih delegatov bo občni zbor razpravljal prihodnjič. Občni' zbor je predlog odkazal načelstvu in nadzorstvu, da o njem na prihodnjem občnem zboru poročata. Sprejel se je predlog, da se sme v 1. 1915/16 izplačati revnim in v resnici potrebnim članom po največ 20 K podpore, in sicer v skupni vsoti 1000 K.
S tem je občni zbor določil za hipno podporo potrebnih članov 1000 K. Ako je član zašel v skrajno neugodne gospodarske razmere, naj se obrne s prošnjo na društvo, da se mu podeli' izredna podpora. Načelstvo mora vsako tako prošnjo predložiti v pretres delegatom okraja, v katerem kupuje prosilec. O predlogu delega-cijske seje odloča skupna seja načelstva in nadzorstva.
Na predlog zadr. Mlakarja je izrekel občni zbor zahvalo društvenim nameščencem osobito ravnatelju Ant. Kristanu za požrtvovalno delo v prospeh zadružnikov.
Zadružna internacionala. Na kongresu angleških konsumnih zadrug je izrekel Aneurin Williams upanje, da se obnove po vojni zopet prijateljski odnošaji med zadrugami' vseh dežel in da zopet začno s svojo veliko mirovno nalogo. K temu govoru pripominja glavni tajnik osrednje zveze nemških konsumnih zadrug Henrik Kaufmanu, da zadružna internacionala sploh ni razpadla, temveč da obstoja mednarodna zadružna zveza prav tako kakor prej. Predsedstvo mednarodne zadružne zveze, v katerem so delegatje različnih dežel, se med vojno sicer še ni sešlo, vendar pa je zborovalo večkrat tajništvo te zveze, ki ima sedež na Angleškem. Izostali so seveda tudi prispevki iz dežel, s katerimi je Anglija v vojni. Mednarodni zadružni vestnik, čigar nemška izdaja je prenehala ob izbruhu vojne, izhaja zopet tudi v nemškem jeziku, in sicer ga izdaja osrednja zveza nemških konsumnih društev na svojo odgovornost, nevarnost in svoj račun. Pred vojno je izhajala nemška izdaja tega vestnika v 487 izvodih, od katerih je šlo 178 izvodov v Avstrijo, Švico, Skandinavijo itd. Sedaj pa izhaja vestnik v 1401 izvodih. Ti podatki kažejo, da je ostal mednarodni duh v zadružnem gibanju tudii živ med vojno, kar je vsekakor velikega pomena.
V	e 1 e n a k u p n e družbe so imele v letu 1914 sledeči promet:
Manschester	. . 712,180.585 mark za		11-3 »/o	ve« kakor 1. 1013	
Glasgow . .	. . 102,277.831	r, „	51 »/0	rt rt	i. .
Hamburg	. . 157,524.040	„ ,	2-3 »/0	rt rt	1. r
Kodanj . .	. . 70,750.858	» rt	12'1 »/«	rt rt	1. „
Bazilija . ■	. . 87,291.200	rt rt	21»%	r,	1. .
Budimpešta	. . 25,500.000	*> »1	0-4 »/0	rt rt	1. „
Dunaj . . .	. . 20,007.020	rt y	3 »/o	v tt	1. .
Hclsingfora .	. . 20,008.501	rt w	7-1 »/o	rt rt	1. .
KriBljanija .	. . 3,440.602	T> tt	23-1 »/0	rt w	1. »
Praga . . .		n »1	3-5 »/0	n v	1. ■
Kljub vojni izkazujejo vse tukaj					nave-
dene velenakupne družbe povišanje prometa, zlasti skandinavske so se zelo povzpele.
Domači pregled.
Zadružni vestnik. Pod tem naslovom bomo upeljali v »Delavcu« posebno rubriko, v kateri bomo od časa do časa obravnavali važne, zadružništva se tičoče zadeve. Z današnjim dnem pričenjamo. Prosimo vse zadrugarje, da nam vse poročajo, o čemur so mnenja, da je potreba, dascobjaviin obrazloži članom. Svoje člane pa naj opozorijo na naš list.
Uredništvo.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je že izplačalo 210 K podpore v zmislu sklepa občnega zbora. 250 K pa je izročilo kot temeljno vsoto strankinemu
podpornemu skladu, da počasti spomin prerano umrlega člana načelstva, sodruga Ivana Klemenčiča.
Kruh. Kakor javljajo, nastajajo pritožbe glede kruha; tako se trdi, da ne odgovarjajo hlebčki predpisani teži, morda tudi ne kvaliteti, ker so za £0 odstot. koruzne mešanice res lepo rumenil, vsaj najbrž enotna moka to ni.
Karte tudi za sladkor. Ker so cene sladkorju na Ogrskem poskočile in je naš napram onemu cenejši, je nastala možnost, da se naše zaloge vsled izvoza tja preob-čutno zmanjšajo, kar bi imelo za posledico znatne poskočitve cen tudi pri nas, se je vlada odločila za karte. Stvar še nii povsem jasna. Nedolgo tega se je trdilo, da so sladkorne zaloge pri nas še ogromne, k tem je produkt tega narastel celo v preteklem letu. Kaj porečejo oni, ki so predlagali, naj se ljudstvo poslužuje v svrho nadomestitve masti in drugih »dobrot« sladkorja, ker ima tudi mnogo redilnih snovi? Ne ve se, v koliko so se ljudje oprijeli tega recepta, ker je tudi sladkor postajal čedalje bolj »slan«, a vsekakor nekaj je le bilo, kar je sploh bilo še dostopno. No, da bi nas le res obvarovale te karte pred ponovnim zvišanjem cen, pa bo že, dasiravno bo za naše gospodinje ena skrb več. — Sladkorne karte upeljejo’ s 15. marcem. Na osebo bo prišlo R/2 kg sladkorja na mesec. Kdor bo imel v zalogi več kot 2V2 kg sladkorja za osebo, ne dobi nakaznice. Za sedaj je deželna vlada odredila, da se sme posameznim strankam oddajati le XA kg sladkorja na dan. To velja toliko časa, da bodo vpeljane sladkorne nakaznice.
Kdo je kriv zadrege z moko? Glasilo ministrstva zunanjih del, dunajski »Frem-denblatt«, piše glede razmer na Dunaju: »2e več dni manjka kruha in moke, dasi je gotova stvar, da je zadosti moke na razpolaganje. Ne manjka moke, ampak le spoznanja, kako je treba moko razdeljevati. Kar je žita in moke v zalogah, to zadostuje popolnoma, ne glede na to, da smemo računati s pošiljatvami iz Rumun-ske. Zahtevati smemo torej, da se nedo-statki pri razdeljevanju hitro popravijo.«
— Morda se bo zdaj oglasil osrednji žitni urad na Dunaju.
Kava se je podražila skoro za 100 odstotkov. Kaj je temu vzrok?
Pomanjkanje mleka postaja Vedno bolj kritično: V Ljubljani so stranke, ki ne dobijo mleka niti za denar, medtem, ko ga drugi' prejema, da dela iz njega smetano. Če hočeš dobiti pol litra mleka, moraš ob-letati celo mesto, navsezadnje pa prideš domov brez njega, ker v mlekarnah se daje mleko navadno kar »pod roko« — če si znan ga dobiš, če ne, pa pojdi! Ali' ni proti temu odpomoči?
Josip Stritar. V ponedeljek 6. marca je praznoval Josip Stritar osemdeseti rojstni dan. Stritarjevo ime se blišči častno tudi v razvoju slovenskega javnega življenja. V oni žalostni dobi slovenske politične zgodovine, ko' še ni bilo izrazitega strankarskega boja v naših krajih, ker so se ga bali takozvani liberalni politiki' — klerikalci so hodili vedno brezobzirno in načelno svojo pot — takrat je nastopil Stritar kot pogumen politični pesnik za svobodomiselstvo in napredek. V letili sedemdesetih je bila doba, ko so pretakali voditelji slovenskega naroda potoke solza za »milo« domovino — a storili niso zanjo nič. Mladi, nadarjeni slovenski inteligentje
— Levstik, Levec, Šuklje — so zahtevali z vso vnemo ločitev duhov v slovenskem političnem življenju, ker so spoznali na podlagi svojega širokega obzorja, da mora priti tudi na Slovenskem do načelnega boja, ker le na ta način se dvigne lehko slovensko ljudstvo v krog naprednih, I
kulturnih narodov. Pobijali so vsako slo-gaško politiko z nazadnjaškimi elementi. Takrat je nastopil mladi Stritar. V letih 1870 in 1873 je izdal »Dunajske sonete«, ki so izzvali v domovini1 — Stritar je živel in še živi na Dunaju — med vsemi resnično naprednimi elementi največje odobravanje. Ostre pušice so letele iz sonetov na hinavščino, nazadnjaštvo in rov-tarstvo slovenskih »voditeljev«, neusmiljeno je razkrinkal v njih vso breznačelno politiko, ki so jo uganjali ti' voditelji doma in na Dunaju. Takratne razmere je ožigosal takole:
»Ko vrže vlada kako jim »koncesijo«, huj! zbirajo okolo nje se kavke, ter tiho v lepi' složnosti dele si jo.
In ljudstvo! kake imaš ti opravke?
Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo; ti vpiješ: Slava! — ter plačuješ davke.«
Zlasti zoprno je bilo Stritarju vsako koristolovstvo v političnem življenju, kar posebno krepko izraža v 44. sonetu. Njegovo načelo za politično delovanje je bilo: »Svet bodi sam, kdor sveti’ stvari služi«. To načelo seveda do danes še ni prodrlo v slovenskem političnem življenju ... Njegovi politični »Dunajski soneti« so mnogo pripomogli, da je prešla — prej le po imenu narodno-napredna stranka, sedaj tudi v dejanjih — v opozicijo proti slovensko klerikalni in nemško vladni zvezi. —.Ob pesnikovi osemdesetletnici se spominja slovensko delavstvo predvsem njegovega nastopa za svobodo in napredek ob času najmračnejše reakcije.
Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem se vrši v nedeljo 12. marca 1916 ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru, Frančevo 'nabrežje št. 7.
Svarilo; Prebivalstvo se svari pred nakupom trpentinovega olja pod imenom »Benzolin«, ki ga je vsled razširjene reklame prodajala tvrdka Elfer na Dunaju. Blago je skoraj brez vsake vrednosti. Imejitelja trgovine sta bila aretirana. Oškodovani lahko prijavijo svojo škodo policijskemu ravnateljstvu na Dunaju ali politični okrajni oblasti svojega bivališča.
Naslovi na vojne ujetnike v Rusiji naj se pišejo jasno in natančno! Veliko pisem se ne more dostaviti, ker so naslovi nepravilno in nečitljivo pisani. Zato pišite naslove jasno in natančno!
Stalna nastavljenost železničarjev v nevarnosti. Železniško ministrstvo se je med vojno lotilo reformiranja službenih pravic železničarjev. Že v konferenci ravnateljev koncem oktobra 1912. sc je razpravljalo o načrtih glede premembe določb o nastavljanju železničarjev in menda je posledica tega, da je železniško ministrstvo z ukazom z dne 29. decembra 1915 odredilo, da morajo provizorični nastavljene! podpisali izjavo, da bo njih stalno nastavljenje le pogojno, in da se tekom petih let lahko prekliče. Zastopniki železniške organizacije so po poslancu Tom-scheku napravili na železniško ministrstvo vlogo, v kateri posebno opozarjajo na § 4. službenega reda, ki določa, da se sme službeni red le premeniti, ne da bi se prikrajšale v njem zajamčene pravice. — To bi bil za železničarje hud udarec, ker s tem bi bila ogrožena njih eksistenca in prikrajšana ena najvažnejših njih pravic.
Nabrežina. Nekateri tukajšnji železničarji so čudnih nazorov. Član organizacije je, pa nima pojma, ali pa noče vedeti, kaj pomeni organizacija. Pri vsaki priliki po-vdarja, da je organiziran železničar in da to tudi ostane. Ko pa je treba plačati članski prispevek, pa se izgovarja na vse načine in je že v dvomu ali bi plačal ali ne. Vsakemu organiziranemu železničarju je dobro znano, koliko koristi je že imel od svoje organizacije, posebno zadnji čas.
I Obžalovanja je vreden tisti, ki tega ne
uvidi. Tako ne sme več dalje! Skupnost v organizaciji je edina pot do cilja. Meščanske stranke so že itak proglasile socialno demokratično stranko za mrtvo, ker je slučajno zbudila vojna neka na-sprotstva, katera pa so se že poravnala. Da so se pojavila tudi med posameznimi socialno demokratičnimi strankami nespo-razumljenja, je to le vpliv svetovne vojne. Ne pustimo meščanskim strankam tega veselja, ampak še bolj se strnimo in delajmo z vsemi močmi za svojo organizacijo, ker v skupnosti je moč!
Dunajska borza zopet otvorjena. Kakor znano je dunajska borza od izbruha vojne zaprta. Sedaj bo zopet odprta, toda promet bo dovoljen le v ozkih mejah, takp da bo vsaka špekulacija izključena.
Truplo nekega vojaka so potegnili iz Drave pri Ptuju. Identiteta še ni dognana. Domneva se, da je vojak utonil v Mariboru.
Železniška nesreča v Mariboru. Tani, koder gre proga na koroško stran, je zapazil strojevodja nekega vlaka v nedeljo popoldne ob pol 2. pred seboj na istem tiru stati drug vlak. Da prepreči nevarnost, je zavrl. Ker pa zadnjih dvanajst vozov ni imelo zavor, se je ustavil le prvi del vlaka, dočim sc je zaletelo zadnjih dvanajst voz v zadnji voz z zavoro. Pri tem je bilo 12 voz deloma poškodovanih, ali pa razbitih. Vrli vsega je padel prvi voz brez zavore tako nesrečno na pred-stoječi', da je odtrgalo na le tem sedečemu zaviraču obe nogi. Na lice-mesta je prihitelo več delavskih oddelkov in pomožni železniški tren. Progo so očistili) in popravili šele pozno v noč.
Obsojen župan. Pri vojaškem sodišču v Beljaku je bil župan, krčmar in trgovec Valentin Falle iz Lipja pri Vrbi na Koroškem zaradi hudodelstva motenja javnega miru obsojen na dve leti težke ječe. ker je na svojega godu dan povabil ruske vojne ujetnike v krčmo, jih gostil z vinom, čajem itd. in pustil, da so ga Rusi dvignili' na rame in mu klicali hura.
Vredno, da se zabeleži. Oženjeni lekarniški sotrudnik v Brnu in oče treh otrok z zaslužkom 2400 K letno, je dal v bolnišnico zbolelega otroka; moravski deželni odbor je zahteval poravnanje nastalih stroškov od gornjeavstrijskega deželnega odbora, kamor je namreč pristojen omenjeni sotrudnik. Ta deželni odbor pa se brani plačati, češ. naj moravski deželni odbor dotičnega rubi. kar pa odklanja moravski deželni odbor z razlogom, da mož. ki ima družino in zasluži samo 2400 K letno, je revež, od kakršnega se ne more zahtev ati poravnanja bolniških stroškov, kar je razsodilo tudi državno sodišče in priznalo. da je človek, oženjen in s tako plačo — revež, ki ne more plačati. Plačati mora torej gornjeavstrijski deželni odbor in povrh še 200 K sodnih stroškov. — Stvar je navidez vsakdanja, enostavna, logična — to se tudi mora priznati, — govori pa vendar cele knjige: Kaj pa oni.-ki imajo še manjšo plačo? ...
Res potrebno. Poleg mnogih drugih skrbi dela merodajnim krogom precej preglavice - spolna bolezen. Ugibajo in odločajo se vsakovrstni ukrepi. No, želimo obilo uspeha! — Kakor poroča nek ugleden nemški list, namerava dunajska občinska blagajna ustanoviti neke posebne vrste inštitutov po vzoru mesta Hamburga in Berolina. In sicer se bodo za 10 let nazaj v bolniških knjigah zapisane osebe kolikor jih je pač še živih — pozvale k pregledovanju njih zdravstvenega stanja glede svoječasne spolne obolelosti v to določene prostore, kjer jih preišče tačasni blagajniški zdravnik in jim da potrebna navodila; direktno zdravilo se tamkaj ne bo. Tej kontroli.bodo podvrženi tudi obo-
leli iz fronte. Baje obeta biti ta naprava zelo ugodna za one, ki se vsled takih obolenj sramujejo pred domačimi itd.
Gii-ardi v filmu — v Kino Central v deželnem gledališču. V soboto dne 11. t. m. bo proizvajal „Kino Central" v deželnem gledališča velikanski film -Girardi v filmu . V tem filmu nastopi Girardi v 54 svojih najboljših vlogah. Film spremlja orkester po vložkah iz operet, v katerih vidimo Girardija pred seboj. Ta velika zanimivost se more predstavljati samo v soboto in se ne more ponavljati.
Zanimiva nedelja bo nedelja 12. marca v „Kino Central" v deželnem gledališču. Ob pol 11. uri dopoldne priredi „Kino Central" veliki predstavi za otroke: „Mravljice za naše malčke11. Kdor hoče oirokom napraviti nekaj veselja, naj jih pripelje k tem predstavam. Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer pa pride na vrsto drugi film slavnega režiserja Oswalda velika detektivska drama „Dama s tančico*1. Ta film stoji na višku dosedanjih Oswal-dovih filmov! — V torek: Erna Morena v drami „Sled prvega44.
Razburjenja, tuga, žalostni spomini in skrbi povzročajo večkrat hud glavobol. Priporočamo, da v takem slučaju na lahko otirate celo in senca s Fellerjevim blagodišečim, bolečine hladečim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko „Elzafluid“. Vpliva izredno ugodno in poživljajoče. 12 steklenic franko za le 6 kron pošlje lekarnar E. V Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Priporoča ga mnogo zdravnikov. Mnogo nad stotisoč zahvalnih pisem. Vedno naj bi bilo pri- hiši. Obenem se lahko naroče mehko odvajajoče rabarbarne kroglice z znamko „Elzakro-glice“. 6 škatljic. franko za le 4 K 40 h.	(fu)
Iz rudarskih zadrug.
Krajevni delavski odbor rudarske zadruge v Idriji je dobil na zadnjo prošnjo delavcev sledeči odgovor.
Idrija, dne 21. svečana 1916.
Lokalnemu delavskemu odboru v Idriji.
Na vlogo lokalnega delavskega odbora z dne 13. svečana 1916, štev. 12, vročeno dne 16. t. m. odgovarja ravnateljstvo.
Ad I. Aprovizacije delavcev.
Rudniško ravnateljstvo je neprestano delalo na to, da dobi potrebno' množino moke, da zamore izdajati1 normirano količino. to je 300 gramov na dan za delavca in 200 gramov na dan za družinske svojce. Zadnje mesece so delavci tudi v resnici dobivali normirane množine moke. Vrhu j tega pa so delavci' v resnici po potrebi in zahtevi prejemali tudi fižol in zelje, in sicer 3 kg fižola in 2—6 kg zelja na osebo.
Dobava jedilnega in semenskega krompirja za bližnjo bodočnost pa se je potom deželne vlade zagotovila, in sicer
4	vagone zdravega semenskega krompirja. Preskrbo prebivalstva mesta Idrije z mesom, mastjo, rižem itd. pa se mora prepustiti občini, oziroma mesarjem in trgovcem, kateri obrtnim potom to izvršujejo.
Ad 2. Prošnjo delavcev.
a) Poraba delavcev v službenoredni dobi po točki V. plačilnega pravilnika, se določa po potrebi obrata. Rudniško ravnateljstvo ni opravičeno dovoljevati skrajšanje dnin, kateri ne vplivajo škodljivo na zdravje delavca in so se dosedaj po službenem redu v lOumi dnini izvrševala.
b) Oddaja drv rudniškim delavcem se vrši v toliko, kolikor dopušča po obratu prosta zaloga. Delavstvu je znano, da rudniško ravnateljstvo napenja vse moči, da bi dobilo potrebno kurivo za že skrajno omejeni obrat. Ko nastopijo zopet normalne razmere, tedaj bo mogoče delavce zopet preskrbovati s kurivom. Sedaj pa ni drugega izhoda, kakor da si delavci sami drva pripravijo in dovažajo.
Za izkazanje drv po gozdnem oskrb-| ništvu se je takoj po izbruhu vojne po-i trebno ukrenilo, kar se je lokalnemu de-
1	lavskemu odboru z dne 29. grudna 1915 sporočilo.
Rudniško ravnateljstvo pokaže gleefe dobave drv na obstoječe razmere pri drugih rudnikih, pri katerih si morajo delavci drva sami pripravljati in velikokrat od daleč dovažati.
Iz navedenih razlogov in ker v sedanjih težkih časih vsak državljan požrtvovalno nosi gospodarska in fizična bremena, bo tudi idrijski delavec dobil toliko časa, da si' bo za svojo domačo rabo potrebna drva pripravil in dovozil.
c)	Kot dosedaj, bodo delavci tudi v prihodnje njim odkazane majhne vrtove zamogli obdelavati s svojimi družinskimi svojci. V to periodično potrebni kratki čas, ne more biti merodajen za skrajšanje službenoredne šihtne dobe.
Vodni1 jarek za električno napravo pri žgalnici, se mora izkopati. V sedanjem času pa se ta dela do ureditve obrata, ko nastopijo glede dovažanja kuriva zopet normalne razmere, smatrajo le kot mimoidoča zasilna dela.
Normalne šihtne dnine in dovoljene draginjske doklade je c. kr. ministrstvo odmerilo enako visoko za vse državne rudnike in tudi v prihodnje ne bo dosegljivo kako enakostransko upoštevanje v tej smeri1.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji.
Predstojnik:
Billek m. p., c. kr. dvorni svetnik.
BOLEČINE, KI PROROKUJEJO VREME.
niso nič redkega. Poznamo polno ljudi, ki natančno vedo naprej, ako bo v nekaj urah dež. Bližajoča se sprememba vremena se pokaže v bolečinah v udih, trganju ali bodenju in na tem trpeči bi bil gotovo vesel, ako bi se tega preroškega daru mogel iznebiti. To je pa prav lahko mogoče. Masirajmo boleča mesta s Fellerjevim fluidom z znamko »Elzafluid« in boleči napadi bodo kmalu minuli. Mnogi zdravniki priporočajo »Elzafluid« za take bolečine tolažeče masaže in ga pač danes ni drugega vteralnega sredstva, ki bi uživalo enako upravičeno priljubljenost. »El-zafluida« za bolečine tolažeče vteranje tudi ni moči nadomestiti z ničemer drugim. Pri tem pa je med vsemi vteralnimi sredstvi najcenejši, ker 12 steklenic stane franko samo 6 kron. Naroči se edino pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica. Elzatrg št. 334 (Hrvatsko). Takisto priljubljeno domače zdravilo so Fellerjeve voljno odvajajoče domače rabarbarske kroglice z znamko »Elzakroglice«, katerih stane 6 škatlic satno 4 K 40 viti. franko, in Fellcrjeva močna stogla proti migreni z znamko »Elza«. Karton 1 K. Fellerjev tu-ristovski obliž z znamko »Elza« v kartonih po 1 in 2 kroni provzroči hitro izgi-njenje kurjih očes.	(c).
slifiad.
VIII. izkaz.
Dr. Karl Triller, odvetnik v Ljubljani, 50 K; Ivan Sicherl. špediter v Logatcu. 20 K; Rihard Mihelčič, Zagorje ob Savi. 10 K; Zugwi(tz Anton, Sava, 2 K; Rudolf Kokalj, trgovec v Ljubljani, 10 K; skupaj 92 K, prej izkazanih 972 K 69 vin., skupaj torej 1064 K 69 vin.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Š t e b i, Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani.
Ljubljana, Prešernova ulica St. 3.
NaMa slovenska hranilnica 1
Koncem leta 1915 le imela vlog .... K 48,500.000 —
Rezervnega zaklada...........................  1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in .jih obrestuje po
II 0 2 0
4
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne wlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zomljišča in poslopja na kranjskem proti 57*7o izven kranjske pa proti 5 V2 °/°, obrestim in proti najmanj "!*°io odplačevanju na dolg.
Šartlfeva moka
§PHP brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina sartljeva moka, znamka i^-
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — 1 zavitek stane samo
Po pošti se pošilja samo po povzetju^ in najmanj 3 zavitke. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. — Naročite obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke znamka „HASIN“.
IVAN UREK, Ljubljana
Mestni trg št. 13.	Pod	trančo.
(prej v Borovljah na Koroškem.)
m
K 180.
regislrovana zadruga s o«iejeno zaveio.
Tiskovine sa šole, županstva En urade. Najmodernejše pBakate in	za
shode in veselice.
Letne zaključke
Naimodernsjšs uredba za tiskanje Ešstov, knjig, brošur, musikalij itd.
Stereotipila. ^ Litografija.
SES
I Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 1T —-----------
priporoča svojo bogato saSogo
šili suit
In stroje za pletenje (Sttttnlen) r»ia rodbino in obrt.
Vozna ko9esa. PiSSlUi StlOji Miti.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
((
Reklamacije za „Delavca pošiljajte v Ljubljano, Še-lenburgova ulica št 6.
				
m				HttN
Okrajna bolniška blagalsia w Uubilani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4-, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne
Ordinira
dopol.! popol.l
Stanovanje
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
l/2ll—'/2l
Dr. Breskvar Viktor ij 1.—8. pop.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Oock Emil
očesne in ušesne bot j
„10—12
2—3
‘I
Dr. Kraigher Alojzij j 1.-8 p«p.
Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako sobolo, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj ik> 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
mimmmmmmmmmmm
o va »v
za častnike in moštvo
se dolig v vsaki mnsžini v zalogi tovarne
Ljubljana,
Breg žtev. 20. ■HIHEBiBMBral