Leto XXIV., St. 26 Upravnjirro i Liubipna, fnocmiieva alia 9. Telefon k. 51-22. 31-23 91.24 Inseraten oddelek : Ljubljana, Puccini jeva aH» ca 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izkliuioo ostopseve a oglase ct Italije io inozemstvo: UPI S. A.. MELANO_ Računi : za Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnetn zavodu St. 17.749, ta ostale kraje Italije Servizio Conti. Co«. Post. No 11-3118 L]uftQaiia, sreda ž. febroaija 1944 — Cena L- L likili fiik d«o omo pom*4 e i • NitoéoUi znala «neseteo Ut vključno , »PooedeliskiiB I» Ut 36.5a (Jtedaiitrvi Ljubljana. Pocciniiera olia tev. hev. 31-22. 31-23. 31-24. 9. Im Januar 28 feindliche Zerstörer nnd 4 U-Boote versenkt Andauern der schweren Kämpfe im Osten — Zunahme der Kampfe an Heftigkeit in Süditalien — 806 britisch-nordamerikanische Flugzeuge über den besetzten Westge bieten und dem Reichsgebiet im Januar abgeschossen Aus. dem Führehauptquartier. 1. Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Brückenkopf von Nikopol und südwestlich Dnjepropetrowsk scheiterten starke Durchbruchsangriffe der Sowjets. 81 feindliche Panzer wurden abgeschossen. Nordwestlieh Kirowograd wurden auch gestern alle feindlichen Angriffe zerschlagen. Durch einen erneuten Vorstoss unserer Panzerverbände hatten die Bolschewismen wiederum hohe Verluste. Südwestlich Tseherkassy und südöstlich Bela.ja, Zerkow wehrten unsere Trappen häufig im Gegenangriff zahlreiche Angriffe der Sowjets ab. Südlch Pcgrebischtsche wurden bei der Säuberung des in den Vortagen gewonnenen Geländes zahlreiche Gefangene eingebracht und eine Anzahl feindlicher Pan-7a r abgeschossen. Südwestlich und westlich Nowograd-Wolynsk sind heftige Kämpfe mit stärkeren feindlichen Kräften im Gange, die in e rügen Abschnitten Beden gewinnen konnten. Während südlich des Pripjet Verstösse deutscher Verbände trotz zähen feindliehen Widerstandes und ausserordentlicher Geländeschvrierigkelten tief in den Feind führten, blieben zwischen Pripjet und Belina bdi Nachlassen der Kampftätigkeit schwächere sowjetische Angriffe ohne Erfolg. Nordwestlich Witebsk und nördlich Newel griff der Feind von Panzern und .Sehlachtfliegern unterstützt, wiederhol"', ■ber vergeblich an. In den weiter andauernden schweren Vbwehrkämpfen zwischen Timensee und '•■"innischem Meerbusen drangen öle Sowjets in verschiedenen Abschnitten weiter vor. Unsere Kampfgruppen leisten erbitterten Widerstand und fügen den Bclschew'sten immer wieder, besonders •>ei ertrehen Gegenstössen, hohe Verluste m. Das zweite Bataillon des Grenadier-regnnents 132 unter Führung des Haupt- Mogočen odmev Führerjevega govora Nemška zmaga bo obvarovala Evropo pred boljševiško nevarnostjo manns Neubert hat sich in diesen Kämpfen besonders bewährt. In SüditaFen nahmen die Kämpfe durch den von beiden Seiten erfolgten Einsatz j neuer Kräfte an Heftigkeit zu. g Bei Nettuno setzte der Feind seine starken Angriffe nach Norden und Nordosten fort. Seine Durchbruchsversuche brachen in schweren Kämpfen blutig zusammen. An der Südfront im Kaum von Mintur-no- C as tel f orte beschränkte tfeh der Feind infolge seiner hohen Verluste gestern auf örtliche Angriffe. Während der Monte Juga nach hartem Kampf erneut verloren ging, wurden bei Cassino starke Angriffe abgeschlagen und westlich San Elia mehrere Höhen im Gegenangriff zurückerobert. An der Adriatischen Küste brach ein von Panzern unterstützter Vorstoss >*es Feindes im zusammengefassten Ab -ehr-feuer zusammen. In den Morgenstiinden des 81. Tannar versenkten deutsche Schnellboote an der englischen Küste aus einem st2rk gesicherten Geledtzug 2 Schiffe mit 550C BRT und einen Bewacher. Im Kampf gegen die britisch-nordame-rikanische Nachschubflotte versenkte« Kriegsmarine und Luftwaffe im Monat Januar 31 Handelsschiffe mit 178.000 BRT. 51 weitere Schiffe mit 249.000 BRT wurden durch Bomben- und Torpedotreffer so schwer beschädigt, dass mit dem Untergang vieler dieser Schaffe gerechnet werden kann. An feindlichen Kriegsschiffen wurden 28 Zerstörer, 4 Unterseeboote, 2 Bewacher und 10 Landungsfahrzeuge versenkt. 3 Kreuzer. 6 Zerstörer und 25 Lan-dungsfahrzeuge wurden so schwer beschädigt, dass auch mit dem Verlust eines Te les dieser Schiffe zu rechnen ist. Über den besetzten Westgebieten und dem Reichsgebiet wurden im letzten Monat 806 britisch-nordamerikanische Flugzeuge abgeschossen, davon 6(55 Fhisrzeuse me'st viermotorige Bomber bei Terroran-griffen auf das Reichsgebiet. V Bolgariji Sofija, 31. jan. Ponedeijski listi prinašajo Führerjev govor in podčrtujejo odločnost, s katero je govoril Führer. Opozarjajo^ da je Führer označil angleško imperialistično politiko kot krivca te vojne in da je odločilni problem te vojne spor med Nemčijo in boljševizmom. Na Danskem Kodenj, 31. jan. Tukajšnji listi so z velikimi naslovi prinesli Führerjev govor. »Berlinske Ti-dende« pravi v svojem podnaslovu: »Ako bi se zrušil nemški Reich, se ne bi mogla nobena država več v Evropi uspešno upirati novemu vdoru Hunov.« »National T'dende« poudarja v podnaslovu Hitlerjevo prepričanje o nemški zmagi. Na Madžarskem Budimpešta, 31. jan. Vladni list »Magyar Orszag« se ob Führerjevem govoru bavi z vzroki in cilji te vojne, ki so jih ob pričetku vojne navajali Angloamericani, in prihaja zaradi brutaliziranja bojevanja, posebno zaradi angloamerških terorističnih napadov do zaključka. da so ti danes brezpredmetni »Karkoli tudi iščejo«, paše list, »vendar ne preostaja nič drugega kakor Hitlerjeve besede, da je glavni cilj in pravi smise! sedanje vojne borba boljševizma proti Evropi, kak drugi cilj in kak drugi smisel pa se ne da nikakor ugotoviti.« Na Slovaškem Bratislava. 31. jan Ob obletnici prevzema oblasti narodnega socializma je bilo v Presovi veliko zborovanje. Govoril je min predsednik Aleksander Mach. Med drugim je izjavil, da je naiodnosocialističoa Nemčija danes edini trdni steber, ki se ga danes oprijemajo evrop-narodi, da jih ne bi boljševizem pomedel. Slovaški narod in njegova vlada sta trdno odločena, da se ne bosta zgolj oklepala evropskih idealov, temveč bosta dala vse svoje moči v borbo, ki jo vodi Evropa pod vodstvom Adolfa Hitlerja proti sovražnikom. Slovaški narod ne bo sovražnikova agitacija nikoli zapeljala. V Hrvatski Zagreb, 31. jan. Tak posveča svoje uvodnike zadnjemu Führerjevemu govoru. »Hrvatski narod« piše: »V Hrvatski ni danes nikogar, ki ne bi ume! ceniti veličine dela Adolfa Hit'er-ja. Izkušnja, ki su' jo je hrvatski narod prid bil v zadnjih dveh letih in pol. ko je bü v lastni ( državi napaden od boljše viških tolp, je še utr- j dila njegovo evropsko orientacijo in njegovo • prepričanje o zmagi evropske stvar1, katere ! uspešen prvi borec je Führer velikonemškega Reicha. Hrvatski naroči sc je postavil na stran Nemčije, ker je !e-ta edina v položaju, da reši evropske narode« V Riammisi Bukarešta, 31. jan. Führerjev govor obvladuje naslovne strani tukajšnjega tiöka. »Ecoul« izjavlja: »Vse pretekle boje na-rodno-socl listične stranke prekaša današnji 0gromni politični in vojaški boj, od čigar konca ni odvisna le useda Nemö'jc, temveč vse Evrope « »Viatza« ugotavlja, da je dane^ bodočnost evropskih narodov odvisna od obrambne moči nemške vojske. Danes je treba ošibiti nave le vzhoda z vojaško silo in ne z diplomatskimi intervencijami. To pa lahko stori le nemška voj- Hudi fesji na vzhodnem kolišča Južno od Pogrebišča odrezane boljše viške sile — Izjalovljeni sovražnikovi poizkusi prodora med Pripjetom in Berezino rašllcev in 4 podmornice še vedno težki boji ssa vzhodu — Bsji v fužiti Italiji vedno bolj siloviti — S26 asfiglaainsriškJli letal sestreljenih v jaEuai ju tssü zasedenimi zapaümmi ozemlji in ozemljem Reicha Führerjev glavni stan, 1. febr. DNB. Vrvno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na predmostju Nikopol ja in južnozapad-no od Dnjepropetrovska so se izjalovili nočni sovjetski probojni napadi. 81 sovraž-■ikovih oklopnikov je bilo sestreljenih. Severnozapadno od Kirovgrada so bili tudi včeraj razbiti vsi sovražnikovi napadi. • ponovnim sunkom naših oklopnih oddel-:ov so imeli boljševiki znova težke izgube. Južnozapadno od čerkasov in južnovzhod-no od Bele cerkve so naše čete cesto v . rotinapadu odbile številne sovjetske napade. Južno od Pogrebišča so bili pri čiščenju prejšnjih dneh osvojenega ozemlja dove-ni številni ujetniki, večje število sovražnikovih oklopnikov pa je bilo sestreljeno. Južnozapadno in zapadno od Novograda-Volinska so v teku siloviti boji z močnej-imi sovražnikovimi silami, ki so utegnile v nekaterih odsekih osvojiti ozemlje. Medtem ko so južno od Pripjeta sunki nemških oddelkov navzlic žilavemu sovražnikovemu odporu in izrednim ozemeljskim težavam dovedli globoko v sovražnikovo ozemlje, so ostali med Pripjetom in Berezino pri popuščanju bojev slabotne jši sovjetski napadi brez uspeha. Severnozapadno od Vitebska in severno od Nevelja je sovražnik, podprt od oklopnikov in bojnih letal ponovno, toda brezuspešno napadel. V še vedno trajajočih težkih obrambnih bojih med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so sovjetske čete še nadalje prodrle v raznih odsekih. Naše bojne skupine so se ogorčeno upirale in prizadele boljše-vikom vedno znova, posebno pri krajevnih protisunkih. velike izgube. Drugi bataljon 132. grenadirskega polka pod poveljstvom stotnika Neuberta se je posebno odlikoval v teh bojih. V južni Italiji pridobivajo boji na silovitosti zaradi uporabe novih sil na obeh straneh. Pri Nettunu je nadaljeval sovražnik svoje težke napade proti severu in severovzhodu. Njegovi poizkusi proboja so v težkih bojih krvavo propadli. Na južnem bojišču na področju Mintur-no-Castelforte se je včeraj sovražnik zaradi velikih izgub omejil na krajevne napade. Dočim smo po hudi borbi ponovno izgubili Monte Jugo, so bili pri Cassinu odbiti močni napadi in zapadno od San Elije smo zopet osvojili v protinapadu več višin. Ob jadranski obali je v strnjenem obrambnem ognju propadel sovražnikov sunek s podporo oklopnikov. V jutranjih urah 31. januarja so potopili nemški brzi čolni ob angleški obali v močno zavarovanem konvoju dve ladji s 5500 brt in eno stražno ladjo. V borbi proti angloameriški oskrbovalni mornarici sta potopili vojna mornarica in letalstvo v januarju 31 trgovskih ladij s 178.000 brt., 51 nadaljnjih ladij z 249.000 brt je bilo z bombnimi in torpednimi po-godki tako težko poškodovanih, da utegnemo računati s potopitvijo mnogih teh ladij. Izmed sovražnikovih bojnih ladij je bilo potopljenih 28 rušilcev, 4 podmornice, 2 stražni ladji in 10 izkrcevalnih vozil. 3 kri žarke, 6 rušilcev in 25 izkrcevalnih ladij je bilo tako težko poškodovanih, da lahko računamo z izgubo dela teh ladij. Nad zasedenimi zapadnimi ozem'ji in ozemljem Reicha je bilo v zadnjem mesecu sestreljenih 803 angloameriških letal, od tega 665 letal, po večini štirimotornih bombnikov, pri terorističnih napadih na ozemlje Reicha. Napredovala v nemški vojski . Führerjev glavni stan. 31 jan. DNB. Führer je dne 30. januarja odredil naslednja napredovanja v nemški vojski: Generalni polkovniki so postali tile generali: šc-f generalnega štaba vojske pehotni general Zeitzler, vrhovni poveljnik armade pionirski general Janecke. vrhovni poveljnik armade pehotni general Weiss in šef vojaškega vcditelj-skega štaba topniški general Jodl. Finsko vojno poročilo Helsinki, 1. febr. DNB. Vojno poročilo z dne 1. februarja se glasi: »Na bojiščih mestoma spopadi rned iz-vidaiškimi oldellci. V severnem delu ožine Maaselkae je prodrl večji sovražnikov napadalni zbor do nekega našega oporišča, vendar je bil s takojšnjim protisunkom razbit«. Berlin, 31. jan. DNB. Navzlic odjugi, ki je zaradi novoz3 padlega snega in deževja še bolj izpremenila prostrana področja vzhrdnega bojšča v močv:rje, niso 29. januarja prav nič popustil: boji. Njihova žarišči so bila na jugu med čerkasi in Pogreb ščem, v srednjem odseku med Pripletom in Berezino in na severu na izbočenem frontnem loku med Finskm zalivom n izvirom reke Luga. Boji pri Ker-ču. zapadno od Polcnega in severno od Nevelja so bili s'eer taKlsto hudi, vendar pa so imeli zgolj omejen pomen. Največje napore je podvzem'1 sovražnik na severu vzhodnega bojišča. Severnozapadno od Umenskega jezera je t'pal dalje proti zapadu v smeri Luge, južno- od Leningrada pa je pritisTi 1 s področja Gači-ne najprej proti jugozapadu. pozneje pa proti -apadu v smeri na Jamburg in odsek severnozapadno od tam. Vzhodno od Jamburga je boni skupina neke pehotne divizije preprečila poizkuse prodora sovražnikovih oklopnih brigad n pri tem že v četrtek uničila vse razen sedem napada-i jočih oklopnikov. V petek je uničila nn-j daljnjlh 40 oklepnikov in je tako v dveh I dneh sestrelila skupno 83 sovražnikovih : oklopnikov. Med Pr pjetom in Berezino so sovjetske čete obnovile svoj pritisk predvsem na južnem krilu, da bi razširile tamošnji vdor. Namera je izpodletela, ker je neki grenadirski polk v trdovratnih protinapadih iztrgal sovražniku že 'zgubljeno vas in s tem omogoč i postavitev nove obrambne fronte. Dalje proti severu so napadli boljševiki brezuspešno štirikrat v moči bataljona. Vdrle sile so bile v boju iz bli-žne z golim orožjem vržene nazaj. šest dni trajajoči nemški napadi južnozapadno in južne vzhodno od Pogrebišča so sedaj dovedli do cdrezanja močnh bolj-ševiških sil. Deli devetih sovjetskih divizij so b li odrezani od ozadja in stisnjeni v dveh kotlih. Razbremenilni napadi s severa so se izjalovili, pri čemer je bil sovražnikov napadalni klin 44 oklepnikov s sestrelitvijo 35 oklopn kov razb t. Ena iz- 11 V Berlin, 31. jan. DNB. O bojih na predmostju pri Nettunu poročajo, da so se tež;šča angloameriških napadov osredotočila na prostor pri April'ji in pri Cisterni. V težkih in izredno krvavih bojih se je posrečilo nemškim četam povsod odbiti po zku-se predorov proti severu. Na področju južno od Ardea so napadalci vrgli v boj do 70 oklepnikov, ne da bi mogli doseči najmanjši prodor. V prostoru Àprilije so napadli prvikrat močnejši oddelki oklepnih sil v moči približno ene brigade. Tudi ta poizkus prodora za vsako ceno je propadel. Nemšk protimanever je ustavil i oklopne in pehotne sile na črti, skrajšani za nekol ko km. daleč južno od roba Albanskih gora. Na področju pri Costerni so nastopili močni ameriški oddelki proti nemškim sprednj m postojankam na 12 kilometrov širokem pasu pod zaščito jutranje megle. S pedporo težkega topništva so prodrli sprednji oddelki sovražnika začasno do Cisterne. Odločna, deloma z boka izvedena nemška piotiakcjja pa je odrezala ameriške prednje napadajoče oddelke od njihovih zvez z zaledjem. Pri tem je bilo ujetih 699 mož. Z nemškim protisunkom je bila nato popolnoma vzpostavljena prejšnja bojna .črta. Najtežje iz-i gube sta utrpeli včeraj ameriška 3. pe-! hotna divizija in ameriška 82. pada^ka divizija. V celoti je b lo včeraj na predmostju ujetih 921 Britancev in Američanov, uničenih ali zaplenjenih pa 11 oklopnikov. Na morju pred Nettunom in Anzijem so potopile nemške letalske sile ladjo za protiletalsko obrambo in tri polno natovor- jene oklopne čelne invazijskih čet. Dve večji oskrbovalni ladij sta bili zadeti z bombami in sta zgoreli. Tudi v odseku ob tirenski obali je prišlo včeraj do težk h bojev. Vzhodno od Castelforta ie bila neka višina blizu Monte Juga z nemšk:m protisunkom zepet zasedena. Tu se je pcedalo 64 Američanov, ki iih je nemški topniški ogenj popolnoma spravil cb pogum. Poleg tega je bilo našteth 146 padlih Američanov. Ne manj srd ti so bili boji severno cd Casina 'n severnozahodno od San Elia, kjer je ameriška 5. armada ponovila poizkuse prodora v povečanem obsegu. Neznatno pridobitev na ozemlje je plačal sovražnik, ki je samo na tem mestu izgubil 8 oklopnikov, z največjimi žrtvami. Na jadranski strani so bili opaženi veliki premiki v odseku britanske 8. armade. Neko britansko zbirališče tankov je bilo z havbicami obstreljevano. Pri tem je bilo uničenih šest bojnih vozil. Dva napada vojakov britanskega 'mperija na obalni cesti sta bila navzlic močnemu sovražnemu topniškemu ognju že pred nemškimi črtami ìazbita. Teroristični napadi na benečanska mesta Rim, 1. febr. Mesta Bolognia, Verona in Udine ter več krajev na Beneškem so v ponedeljek napadli težki ang'oameriSki bombniki. Veliko število civilnih stanovanj je büo upepeljenih. V zadetih stanovanjskih okrajih so izbruhnili veliki požari. Število človeških žrtev je veOiko. med obkoljenih skupin je poizkušala izpad preti vzhodu, nemški oklopniki pa so jo zgi abili z boka in uničili. Boj za popolno un čenje obkoljenega sovražnika in očiščenje osvojenega ozemlja so v teku. Med Belo cerkvijo in Kirovgradom so boljševiki penovno napadli na ist h mestih kakor doslej in sicer z velikimi silami. Južnozapadno od Cerka^ov se je posrečilo sovražn ku s koncentracijo močnih pehotnih, konjeniSk h in cklopnih sil napredovati. Nato je poizkušal razširiti vdor proti jugu, tukaj pa je bil v še trajajočih težkih bojih prertrežen. Nemške čete so sestrelile 15 oklopn kov, s protinapadi vrgle sovražnika z nekega v smeri glavnega napada ležečega kraja >n preprečile nameravani prodor. Severnozapadno od Kirovgrada je bilo izmed 25 napadajočih cklopn kov uničenih v ognju nemškega težkega orožja 22 oklopnikov. Tudi istočasno proti nemšk fiontni izboklini zapadno od srednjega Dnjepra s severa s področja Bele cerkye pročeti sovražnikovi sunki so dovedli do ogorčenih obrambnih bojev. Njihov izid je še popolnoma nejasen. Razen na teh tež'ščih zimske bitke je pr šlo tudi do nadaljnjih spopadov predvsem z2paclno od Po'cnega n severno od Nevelja. Na teh mestih so hotele nemške čete unič ti predn'sti. ki si jih je sovražni priboril z velikimi izgubami. Zapadno od Polonega so nemške čete z napadi zopet osvej le več krajev, dočim so severno od Nevelja z neoviranim izog-njenjem na skrajšano bojno črto odvzele sovražnikovim sunkom njihovo udarno moč. Pri tem so se umaknile iz železniškega križ šča Novo-sokolnik'-, ki je bi:o že več tednov kot 'zpostavljsno opor šče v pravem bojnem pasu in je zaradi obstreljevanja in miniranja postalo ena sama razvalina. Sovjetske čete so novo glavno bojno črto otipavale v krajevnih akcijah, napadalne čete pa so bile že daleč pred črto prestrežene in so se morale vrniti. Močne nemške letalske sile so predvsem na žariščih na jugu vzhodnega bo-j šča uč nkovito napadale sovražnika. Nemške napade južno od Pogrebišča so stalno podpirale in razbremenile nemške med Kirovgradom in Cerkasi se boreče oddelke z 'bombardiranjem sovražnikovih postojank, oklopn ških klinov in rezerv. Tudi pri Kerču, kjer so krajevn' boljše-vški sunki že pred nemškimi postojankami pronadli v strnjenem ognju, so nemška letala napedala sovražnikove izhodiščne pesto^anke. Pri tem so z dobrimi pogodki prizadela sovjetskm četam občutne izgube ljudi in vojnih potrebščin. Berlin. 31. jan. DNB. Ve!'ka zimska bitka na vzhodnem bojišču stoji še vedno pod vplivom hudih bojev na zunanjih krilih, čeprav so bo'j 3eviki razvili tudi v srednjem odseku živahno delovanje in so zjutraj 31 januarja po daljšem odmoru prerili v napad tudi severno-zaradno od Vitebska. Iz južnega odseka so že prispela prva številčna poročila o nemški napadalni bitki na področju pri Pogrebišču. kjer je bilo razbitih v enem tednu 12 sovjetskih strelskih divizij in več oklopn'h zborov, privedenih nad 6300 ujetnkov, uničenih ali zaplenjenih pa nad 700 oklopnikov in udarnih topov, 213 težkih havbic, 468 protiletalski topov. 300 motornih vozil in ot?romne množine drugega vojnega materiala. Bojne jate nemškega letalstva so"de!ovale predvsem v južnem odseku Bombardale so pri Bjeli cerkvi in Kirovgradu sovjetske napadalne kline ter so razrušile 18 oklopnikov. Močna krdela težkih bojnih letal so napadala predvsem premike čet v bližnjem zaledju, medtem ko so skupine rušilnih leta! podnevi in ponoči zasipavala z bombami ceste in železnice zveze. Nemški lovci 9o sestrelili 22 sovjetskih strojev Dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče. fljca. »apitalac ugotavlja, da bi nemška znisga pomenila ohranitev Evrope, do&m mora zmaga sovjetske Rusije prinesti zlom vsega kontinenta. Bukarešta, 31. jan. »K sreči za Evropo je narodnosocialistična Nemčija postala resničnost«, izjavlja »Porunca Vrermiii« k Führerjevemu govoru in p'še: >V Reichu uresničena socialna pravičnost ščiti nemški narod pred slehernim notranjim raz5cro;em. Njegova edinost je nadaljnji element moči Helcha, dočim mu silna nemška vojska daje moč, da z uspehom vodi borbo, v kateri gre za usodo celine.« Na Japonskem Tokio, 30. jan. Ob 11. obletnici prevzema oblasti je imel japonski radio posebno oddajo, v kateri je govoril predsednik ja-ponsko-nemškega kulturnega združenja. Mèd drugim je izjavil, da vlada med japonskim narodom veliko ogorčenje in zgražanje nad barbarskimi terorističnimi napadi Angležev in Američanov proti Berlinu in tolikim nemškim mestom, največjega občudovanja vredno pa je, da ves nemški narod hladnokrvno in neustrašeno stoji okoli svojega vodje Adolfa Hitlerja v nezlomljivi bojni skupnosti, da doseže končno zmago. Fithrerfev opomin Ob 11. obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu je imel Führer nemškemu narodu po radiu govor, v katerem je z izklesanimi besedami napravil prerez trenutnega vojnega, političnega in diplomatskega položaja. Njegov govor so to pot Se s prav posebno pozornostjo poslušali zlasti vsi evropski narodi, ki so jim ta leta vojne razvila pravi čut za smisel, vzroke in cilje sedanjega velikega svetovnega dogajanja. Führerjeva analiza je bUa dejansko namenjena tudi njim, kajti alternativa, o kateri je govoril, ne zadeva samo nemškega naroda: »Zmaga Nemčije pcmeni ohranitev Evropo, zmaga Sovjetske Rusijo bi pomenila njeno uničenje.« To svojo temeljno misel, ki jo je zaključil z izrazom neomajne vere Nemčije v zmago, je Hitler podkrepil s prepričujo-čimi ugotovitvami. Jasno je prikazal smise! sedanje borbe: »Danes ni ve« vprašanje, ali bo v sedanji vojni ohranjeno aH obnovljeno staro ravnotežje sil, temveč edino vprašanje je, kdo bo imei ob koncu tega boja'v Evropi glavno besedo, ali evropska družina narodov, ki jo predstavlja njena najmočnejša država, ali pa boljše-viški kolos.« V tej zvezi je obračunal tudi z zahrbtnim židovskim zavajanjem evropskega javnega mnenja, češ da bi mogla tudi Anglija tvoriti jez proti naskoku boljševizma na Evropo. Povsem jasna je njegova ugotovitev: »Za Anglijo in Zedinjene države sploh ni več vprašanja, ali naj, odnosno ali bodo lahko po tej vojni same napadle boljševizem, temveč le še vprašanje, ali se bodo lahko v lastnih državah ubranile boljševizma.« Nekateri najnovejši primeri zelo udarno podkrepljujejo te Führerjeve ugotovitve. Vzemimo samo primer Poljske, pa tudi vseh drugih srednjih in manjših evropskih držav, ki se prav sedaj — bolj ko kdaj prej _ tako jasno zavedajo, da se bodo rešile boljševiške nevarnosti le s popolno notranjo strnjenostjo in odločno borbo proti tej kugi, ki se v najrazličnejših oblikah hoče razlesti po Evropi, in to ob popolni pasivnosti Anglosasov, Id so poprej vprav te države obsipali z vsemi možnimi jamstvi za njih popolno narodno in državno neodvisnost. »Anglež?.« pravi Führer, »niso niti v stanju, da bi nastopili proti svoji lastni, z boHševizmom okuženi opoziciji z drusro politiko, kaj šele. da bi le-to lahko uspešno izvedli.« Povsem logičen je zato tudi Führerjev zaključek: »Mnenje, da bi le še utegnilo priti do mirnega sožitja ali celo do Izravnave lastnih interesov s snovatelji tega razkroja narodov, ni nič drugega kakor upanje, da je človeško telo zmožno trajno asimilirati tudi kužne bacile.« Problem zajezitve boljševiške nevarnosti, ki preti tako vsej Evropi in ostalemu svetu kakor vsakemu posameznemu narodu v tej borbi, je s tem realistično pre-nešen iz mednarodnega in vojnega območja na ožje notranje-politično, odnosno narodno območje, torej na teren, na katerem je vsak narod posebej dolžan storiti vse, da si z odstranitvijo bol jševiških bacilov zavaruje svoje lastno narodno življenje in se ohrani tndi po tej vojni. Kar velia na splošno za vse evropske narode, velja seveda v enaki meri tudi za slovenski narod, Iti je točnost Führer jevih ugotovitev o komunistični kugi spoznal že na lastni koži. Prav zato se je prostovoljno odločil, da zagrabi boljševiško nevarnost konkretno, to se pravi na svojem lastnem ozemlju in se je v svojem interesu in v interesu vse kulturne Evrope predvsem sam otrese. V tem smislu je vsak evropski narod danes sam svoje sreče kovač. Od njegovih zdravih narodnih f«. ki se hočejo zonerstaviti slehernemu rušenju njegove edinosti, bo odvisno. aH ho konec te volne dočakal tot zdrav ln čvrst aH i»a kot notranje zlomljen in okužen organizem. Zgodovina bo nekoč zabeležila, da je tudi mali slovenski narod še ob pravem času spoznal nevarnost, na katero je tako jasno pokazal Führer v svojem poslednjem govoru, pa je itako tndi sam doprinesel svoj delež k ozdravljeni» vse E v r o n e. To spoznani«» se je vte'csi'o pri nas v domobranski mt«=H kot nsiholi naravnem. zdravem In nč'nkov?tem odnoru vseh resnično narodnih sil proti vsem raz-kralaiočlm elementom, nredvsem pa proti k<-borimo samo za osvoboditev ljudatva. Zato tud: vam nočemo n česar hudega, naredili bi samo radi iz vas dobro komunistko. Povejte n:m samo, kaj veste o naš h nasprotnikih«. Tuia sedaj jim nisem mogla povedat' n česar. V naslednjih nočeh pa se je spet vrsnla grožnja za grožn o. Ko sem naposled spoznala med ljudmi, ki so me zasliševali, dva nekdanja komun stični agitatorja z beograjske univerze, sem prišla dio prepr ča-nja, da ne morem računat na n kako usrnì ljenje, ker sem takrat ravno tako odklanjal" vsake zveze s komunisti kakor sedaj. V duhu sem obračunala s svo'im ž:v-ljen'em in samo še molila k Bogu«. Nekega dne pa je bila študentka vendarle zpuščena iz zapora. Prepričana je bil:., da jo je uslišal Bog, h kateremu se je b la zatekala v svojem obupava,nju. šele kasneje je Izvedela da so se odločno za njo zavzeli bolniki in ranjenci, lei jim ie bila prej stregla v bohfšn ci z vso požrtvovalnostjo in ljubezn'vestjo- T so s svojim pritiskom na »narodno-owcbo Iflnj odbor« dosegli ne le to, d je bila izpuščena, temveč tud to. da se je spet smela uiejstvo-vati v bolnici. Toda najhujše jo je šele čakalo. Ko to par dni po njenem zpustu začele nemške čete čistiti dotično pokrajino, so člani »osvobodilnega odbora« in dimg komunisti hitro pobegu'li. poprej pa so še na zverinski način pomorili veliko število prebivalcev, one. k: so jih drž ili v zaporih, in se druge. Ko so po pr hodu Nemcev domačini začeli iskati pogrešane svojce, so odkrili grozne stvari. V šupah, mlakuža.h in jamah. pa v zaporih samih so našli žrtve, pomor ene o3 komun ste-v v noči pred nji-hov'm pobegom. Skoro vsa trupla so bila zverinsko izmaličena. Tudi Duš ca je našla mrtvi svoji dve najboljši prijatelj; ci .n sošolki Desno 'n Volko. Komaj ju je še siooznala, tako sta b li obe razrezani z noži. »še dolgo se ne bom mogla ubranit' soiz, kadar se bom spomnila na Desno in Volko in na vso nesrečo, ki so jo Titovi tolovaj? v štiridesetih dneh svoje strahovlade nri-klicali na nas« — je zaključila mlada čr-nogorka s solznimi očmi svoje poročilo. iskali bolj zgovoren dokaz preti delovanju tako zvane »osvobodilne vojsxe« komunističnih telovajev na Primo skem kf kor je ta edinstven primer, da se celo eden izmed voditeljev početja cdv.ne ol njega, ko je na Lastne oči videl, kako brezumno je in kako prinaša ljudstvu samo nelzmer- , no nesrečo. 1 Prihodnja Številka „Jutra" bc 'zšia v četrtek zvečer. Zimska pomsč tz pisarne odibora za »Zimsko pomoč« amo prejeli: Tvrdka Jelinčič Isidor z R keka je darovala Z mski pomoči 1 v"on drv- Ker so potrebe velike in je mnogo cuužin brez Kuriva, nujno vabimo tua druge trgovce, da darujejo kurivo. Dvakrat da — kdor hitro da! Nujno potrebujemo še dva večja lokala za prostore Zimske pomoči. Ponudbe pošlj.-te odboru Zimske pomoč — Puccimjev uilica 9-1. Literarno-glasbeni večer v Drami je pr.-nesel Zimski pomoči 50.000.— lir čistega dobička. Za nfoimacije glede s Zimske pomoč:« kličite: '47-71 (iot. 44)' Prostori »Zmwe pomoči« so v Puccini evi ul'ci 9-1. 'evo. Denarne prispevke poš ljajte po čekova h položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.ab0* Uspehi ncmjklis strelcev pri Vitebsku Berlin, 31. jan. DNi>. V uù. pri Vitebsku so imeli boljševiki izredne izgube. Strelci in lovci oklopnikov ter napaualni topn-ča.rj; so od sreae decembra umčJi nad 1200 sovjetskih tkl.pnikov, toda tudi število oklopnikov, uničen, h od g _n.Ltiir- v ....._ ^jjj u. .y.iZJie, je v-so.U). «-itrr-vc - Wopnikcv je bil podočnik Ernst, ki je od 19. le.embia sam sestrelil s svojim težkim pr -tio,:lop-nim topom 46 sovjetskih okV pnlkov. Tu i nemški »Tigri« so dosegli v.s.ko š-e.ilo sestrelitev. Neka edlnica »Tig ov«, ki je bila od 5- julija 1943 v b rbi ni srednji fronti, je uničila 446 sovražnikov h oklopnikov, od tega 89 oklopnikov in 55 topov v desetih dneh pri Vietbšku. P.emoč tež leih nemških oklopnikov se je pokaaala med drugim v borbi nekega »T gra«. č ga strelec je loživel ognjeni krst. O-cm b lj-ševiških oklopnikov je prodrlo v me 1 »T iger« pa je naotopll p oti njim. P. vi trije streli so zgrešili ci j, to a tetri je zadel v polno. S petim je uničil st elee drugega »T 34«, in po eno npo-'u.-ni bo.bi je Lilo uničenih vseh osem rov jet si.ih oklopnikov. Navzlic ogromnim izgubam oklepnikov so boljševki neprestano nadaljevali mno-ž čne n pade. Pri tem so ponovno zašli nemški oùdelk; v nevarnost, da bodo obkoljeni !n uničeni. Tako sta bi'a na pr. s sovjetskim napadom v moči 2300 mož nehote in 25 oklepni kov ločena od svoje divizie 2 nemška lc.vska bataljona in b-kolicna Kot edini izhod je še preoeta'al^ ozka cesta ob zamočvrjenem obrežju nekega jezera. Ko pa je bojna skup na v nočnem pohodu hotela uporabiti to pot da bi se zc.pet priključ la glavni bojni črt:, je nenadem- zašla v bočno zasedo številnih strojnic. Ne da bi čakal povelja, se je prebil v šji desetnik Reichmrn na neko ugodno točko in zasul s svojo strojnico besno streliaoče sovražnikove strojn ce. S tem je sicer pritegnil ves sovražnikov ogenj nase, toda ni popustil in je tako do^go obstreljeval sovražnikova gnezd • strojn c, dokler nista oba bataljona prešla nevarni kraj. Kot poslednji mož se je potlej pr dru-žil svoji bojni skupni- ki je zaradi samostojne odločitve v šjega desetnika ohranil polno bojno moč in utegnila vzet' s seboj vse ran'ence in težko orožje ter izvesti pozneje po združitvi s svojo divizijo odločilne prot napade za stabil zac jo celotne obrambne fronte. Za obnovo naših porušenih krajev je pstrebno tudi železo. - Poiščite detna vse Rovinaste predmete, ki jih ne rabite! Dsmfte Jih za obnovo demo vin e ! Naloge nove italijanske republikanske vejske Km, 31. jan. Italijanski vojni minister maršal Graziani je sklical vse generale nove iitalij nske republikanske armade da b: jim obširno poročal o izgradnji ital jan-sike vojske. Nato je maršala Graziani'a 'n ostale generale sprejel Duce v svojem glavnem stanu. Ob tej priliki je :mel Duce govor, v katerem je izr *zil svoje veselje ker je videl toliko starih veJnh tovarišev v novi italijanski vojski. Musisolini je omenil Badogü-jevo "'zi:ajo, ki ni le sramota napram 7.a-vezniku, temveč postaja vsled svoj h posledic tudi vedno bolj grozotno zloč nstvo v zgodovini Italije. Duce je poudaril zasluge marš la Graziani'a za ponovno ustanovitev :tal'janske vojske in italijanske domovine. Opozoril je na prisego, ki v svoji novi formulaciji ne pomeni le podredi t-v e republ'k, temveč je oberem izraz nove moralne norme. Kdor priseže to prisego, je poudaril Mussolini z velikim poudarkom ta podre za seboj vse mestove. Naloge nove vojske, *'e izvajal Duce- rh-vlaouje k tegorični imperat v, nr četi končno zone t boi ob strani nemških zaveznikov. Z" vsakega pravega vojaka mora hi'•j najhujša duševna muka ako je v b~ju z* ital jansko domovno le navaden g'edaì-ìc. Mussolini -e zaklju&H svoja izvajanja s proslavo naporov nemških vojakov v brju za Evropo ter je postavil mladi itali j ■ n-kl vojski nemško vojsko kot najlepš zgled, za katerim mora stremeti. Kot dan, na katerega bo armada prisegla je določil Duce 9. febmar, ki je kot spomin n- 9 februar 1 1849 proslava naj-večih mož italijanskega r'sorgimene a, italijanskega narodnega pokreta v 19. stoletju. Rim, 31. jan. Po sprejemu maršala Gra-ziamja in it"h'janskih vojaških poveljnikov pri Duceju je b;la svečana zapr sega italijanskega vojaškega vodstva. Dva častnika sta drž Ja novo italijansko vojno zastavo. pred katero so se postavili šef italijanskega generalnega štaba general Gam-bara, poiitajnik z: mornarico in za letalstvo ter armadni generali nove italijanske vojske. Maršal Graziand je opozoril na pomen ponovitve zaprisege po novem besedilu ter je zaključil svoja izvaVjtija z bojnim vzklikom nove italijanske vojske: »Italija!«, ki 90 ga vsi prisotni navdušeno ponovili. Nato je maršal Graziami izgovoril besedilo zaprisege ter je poljubil vojno zastavo. N'egovemu zgledu so sledili šef generalnega štaba m ostali pr šotni genera11 Proces proti badoglijevskfni generalom in admiralom MUan, 29. jan. Pre i posebn'm sodiščem za zašč to države je bil" dvignjena obtožba prot' generalu Robo tt" ju, V er cel' tau Caracciolo Rosu, Vecchiavellu, poveljniko.n v črni gori, Grški in Aibaniji se nahaja-jočim armadam, ia generalu Mo zu. visokemu kemsarju v Ljub'j an i. Pred istim sodiščem je bil: dvignjena obt:žba proti admiralom Campioniju, Zanoniju, M-;scherpu. Pavesu in Leonardi ju. Generali Garbala. Roso, Vecch avell' in Caracciolo ter admirali Campioni Moscherpa in Zanetti so are-tir ni in so v neki ječ v severa: Italiji. Obtoženo se bodo morali zagovarjati, ker so odložili orožje, ne da bi bili napaieni od sovražnika. Rim, 30. jan. Italijanski general Robottl, proti kateremu je sodišče za zaščito države uvedlo skupno s šestimi generali in petimi admirali obtožbo zaradi sodelovanja pri Badoglijevem izdajstvu je bil v noči na nedeljo aretiran v Rapallu. Milan, 31. jan. K obtožnici, na perjem proti sedmim generalom in petim adm ra-1 r m kuicrim bo sodio posebno sodšl? za zaščito uižave, javljajo še naslednje po-drebnesti: Gen cai Gar'bol'fd je b:l vrhovni o«velj-n'k italijanskih čet na severnoafriškem bo'šču. General Robotti je poveljeval ita-ljarsk 2. armadi v Sloveniji in Dalmaciji. General Vercellino je bi poveljn k ita-1 jan tke grmade v Franciji. Obtoženemu admliralu Campioniju očitajo, da je ki ub vsem možnostim za obrambo prepustil brez boja sovražn ku otok Rodos. Enako je obtežen admiral Mascherpa zaradi preci 'le otoka Lerosa, admiral Caverei pa zaradi obrambe otoka Pantellerie v Sicil-skem prelivu. Admiral Leonardo ni branil luke Auguste ter je s tem odprl sovražn -kom vrata za vpad v Italijo. Izmed obtoženih sedmih generalov je uspelo aret rati štiri, izmed obtoženih petih admiralov p tri. Ostali obtoženi generali in admirali so se z begom rešili aretacije. Novo Stal'novs slepilo Berlin, 31. jan. Vest o nameravani preosnovi sovjetske zunanje politične službe po zgledu britanske Commonwealth je zbudila v berlinskih političnih krogih zanimanje. Po tej vesti bi dobile večje republike Sovjetske zveze svoje lastno diplomatsko zastopstvo v določenih državah S tem bi bilo močno vplivano tudi na rusko-poljska nesoglasja, poudarjajo v neki Reuterjevi vestì. V Berlinu pa poudarjajo, da gre v bistvu samo za novo Stalinovo slepilo, za igro z zamenjanim' vlogami, ker bi taki diplomatski zastopniki prejemali navodila izključno z Moskve Zammanje pa. ki ga je ta načrt zbudil v zvezi & poljöko-sovjetskim sporom, kaže. da vidi Anglija v tej ureditvi možnost znebiti se svojih skrbi «lede na deistvo. da se Pol ;ak: 4'1'cujejo na Atlantsko Pstino in da gradi Stalin za rešitev poljskega vpralenja most, ki si ga žele. Gospodarstvo Šfednja s krompirjem v Nemčiji Vremenske prilike so v teku lanskega leta v Nemčiji omogočile nadpovprečno letino žita, ebenem pa le podpovprečni pr delek krompirja. Zato jc nemški vodja kmetov Back odredil, da je treba omej ti potrošnjo krompirja predvsem izven področja človeške prehrane. V prihodnjem letu morajo kmetje povečati s krompirjem posejano površino, že sedaj pa mero jo šted ti z zalogami krompira. Predvsem se mora bistveno omej ti potrošnja krompirja za pitanje sv nj, pri čemer se da znaten del potebnega krmilnega kromn rja nadomestiti s peso vseh vrst in podobnimi pridelki. Za krmljenje se sme uporabljati le krmilni kromp r. Krompir, ki je sposoben za človeško prehrano, se v nobenem pr meru ne sme pok'adati živini. Proizvajalci. ki jim po kritju lastne petrebe j za prehrano ort a ja tak krompir, eo ga j dolžni oddati, tud če so že oddali predpi- j sane kol;čine. Le krompir, k: ni sposoben za človeško prehrano, se lahko pokrm . Zlasti je treba omejiti potrošnjo krompirja za krmljenje mal;h živali, ki kromp-'r zelo slabo izkoristijo. Nemška gospodinjstva so prejela navodilo, da morajo kuhati le neclupljen kromp:r, ker se pr tem načinu kuhanja krompir najbolj izkoristi. V kratkem je pričakovat', da bo z enotnimi prednisi v vsej Nemčiii urejena potrošnja krompirja za è'ovcsko prehrano, štajerska gospodarska skup na za gost n-sko obrt v štaierski gospodarsk' zbornici je dotlej odredila, da se uved-ta v gostinskih obrst'h dva brezkrompirna dneva. Ob ponedeljkih m četrtk'h ne smei'o v gostinskih obratih nud:t iedl s krompirjem. Namesto kromnrja lfhko ti obrati postrežejo z jedili iz moke. GOSPODARSKE VESTI = Od°britcv prodajnih cen Za vse vrste blaga, ki ga uvažajo trgovci, gostilničarji td. na katerikoli način v Liubiian.sko pokrajino, se mora predno se st vi Dl«go v promet, prositi za odobritev proda nih cen pri šefu pokrajinske uprave, oddeleK Vin. Vsaka kršitev tega predp sa se ho na strožie kaznovala, blago pa bo zaplenjeno. = Stroge kazni za kršitev predpisov o ccnah na Gorenjskem. Radovlj' ški okrajn glavar je kaznoval blejskega 1 sstnika no-tela Ivana Troho z globo 1500 mark in z zaporo obrata, ker je pri prodaji vina v steklenicah zahteval previsoke cene, pri čemer je dosegel dobičke, ki n: re ltno-ge-firodarsko uso opravičljivi. Vrhu tega mora plačati 8500 mark, ki jih je preveč zaslužil, in nositi vse stroške postopanja. Nadalje je okrajn: glavar kaznoval trgovca z deželnimi pridelki Franca žm tka v Böhm ski B'strici z globo 10 000 mark in ga obsodil na plač lo stroškov postopanja, ker ie pri prodaji suhih gob in zdravilnih zelišč z hteval pretirane cene. — Zanimiv razpis nagrade v Nemčiji. Nemika delovnr snupnost za pospoševa-n'e znanosti in tehnike je razp:saia nagrado 10.000 mark za ugotovitev postopka pri mletju žita, ki bi omogočil, da b imela bc-ia moka večjo vsebino vitamina B. Z-T -no je- da ima kruh iz enotne moke večjo nraniino vrednost kakor kruh iz bele moke, preovsem tudi zarad tega, ker vse nuje enotna ir.:xa več vitamina B. Naloga, ki le di na strokovnjakom, obstoja v tem. da ugotove, v katerih delih 2'tnegi zrra se nahaja največ vitamina B in kak.! en naj bo nač n mletja fine moke, da b vsen^-a-la več tega vitamina. Nagrada Je razrezana do 31. decembra 1S45. — Rastoči življenjski stroški v Zcd" njeni h državah. Po uradnih podatkih so se stroški v Zelinjen h državah od januarja 1941 povečali že za 43.5«/«». = Nove dein'ske družbe v Srb"ji. Po uradnih podatkih je bilo v teku leta 1943 v Srb ji ustanovljenih 20 novih delniških družb. Otvorjenih je blo 50 nov'h tver-nic ln 1500 obrtnih obratov, medtem ko je zaradi vojn;h ukreoov prenehalo delovati 3C0 obrtnih obratov. = Dofcroimetja Mav!ja t„ da je tika pridobiva na obsegu, da se ri Pravkar sem bral stat:stiko za lansko leto -"tevilke so me vznemirile. Lani je umrlo v •bljani okrog 19"™« ljud: za tuberkulozo. "' mislite — leta 1940 jih je umrlo f-amo 7 %oo. ;na. razmere in nesreče, ki so zadele naše rdi, se tudi tu zelo poznajo.« Tot e i se pozna tudi pri Vašem delu to nati ščen je? »Seveda! Pa še kako! Treba je zbrati vso 'jo. da zmagamo! To je naše načelo. Seveda r: potrebna podpora vseh in pričakujemo, da ndo ljudje razumeli potrebo.« Kako to mislite? »Pomagati nam morajo z GScbno zdravstve-• disc:plino. Danes ni več časa, da bi odašali preiskavo, če začutimo najmanjše sumljive ice Laže je telo varovati, kakor zelo os'ab--nega in napadenega zdraviti. Tudi stre ki so mnogo manjši. In danes je treba na vse misliti.« Šef dispanzerja naju je nato povabi s seboj * kabino z röntgen kim aparatom, kjer je ob stikalni nrzi že čakal mlad medicinec, ki v dispanzerju pomaga. Ali ste imeli mnogo preiska\> v preteklem letu? »Vprašujete! Če se spominjam prav, smo imeli lansko leto vsega skupaj 22.130 preiskav, od teli 13 130 röntgenskih. To se z drugimi besedami pravi, da smo delali v tej kabin ci izpostavljeni nevarnim rentgenskim žarkom vsak dan vsaj eno uro.« Ali so röntgenski žarki res tako nevarni? »Zo bolnika ne, ker jim je izpostavljen le male časa. teda za nas predstavlja ura izpo- stavljanja tem nevidnim žarkom, ki so na drugi strani storili že toliko dobrega in brez katerih si težko mislimo efekmo diagnostično delo pri nas, resno nevarnost. Sicer se varujemo, kolikor je mogoče, toda pri delu je pogosto nemogoče misliti na vse to. Vsakdo, ki se temu delu posveti, mora računati z nevarnostjo, ki se ji izpojtavlja Seveda bi morali prstojni krogi in ljudje upoštevati ta dejstva in nas in naša stremljenja do konca razumeti.« Pravite, da se jetika močno širi. Kje so vzroki? »Vzrokov je nešteto. Seveda je med glavnim: splošna oslabelost človekovega organizma v teh časih. Zato so tud; prizadet/ po večini ljudje v na.,boljših letih, ki so izpostavljen: povprečno največjim naporom v vsakdanjem življenju m skrbeh Lansko leto smo na novo ugotovili 83 odprtih tuberkuloz. Verjemite mi, da je to visoka številka « Vrsta ljudi, ki so prišli k preiskavi, se je medtem izmenjala. V ordinaci.lski sob' je zdravnik začel aplicirati pneumotorakse in opravljal drugo zdravljenje Kako to. da toliko Hudi dobiva zrak? »Čudite se' Skušnje so doslej pokazale, da je zdravljenje s pneumoteraksom pri odprti jeriki na pljučih pravi blagoslov. Seveda smo veseli, če se ta metoda dà uporabiti in če niso potrebne predhodne kirurške intervencije Z zrakom stisnemo pljučno krilo, ki je bolno, jn prisilimo pljučno tkivo, da nrruje in da se v tem mirovanju rana, ki je tam nastala, zarašča. Vsekakor je ta metoda zdravljenja od vseh najboljša in pravo suvereno sredstvo v zdravljenju odprte jetike.« Ali vsakemu, ki je bolan na pljučih, dajete zrak? »Vsakemu seveda ne, ker so forme obolenja različne. Toda povsod tam. kjer najdemo na pljučih rano, kavemo. in povsod tam. kjer sumimo, da bi lahko obolelo in okuženo tk vo razpadlo v rano. dajemo brezpogojno takoj zrak in vztrajamo potem pn tem zdravljenju včasih tudi po več let. Bolniki se tako privadijo. da nekateri čut:jo potrebo po pneumo-t o rak su. Posebno v današnjih dneh smo zelo previdni, preden opusrimo dajanje zraka.« Poslovil sem se od prijaznih delavcev v proti-tuberkuloznem d:spanzerju. Ko sva s prijateljem odhajala po dolgem hcdmku na ulico, se nisem mogel dovolj načuditi nezlomljivi volji teh ljudi, ki se vztrajno bore z eno najbolj za-vratnih in nevarni) bolezni. M. L. govo pobudo Je bilo namreč ustanovljeno društvo »Šolski dom«, ki je imelo v svojem programu skrb za slovenske šole v Gorici. In v razmeroma kratkem času so vzniknila štiri lepa, visoka, higienično urejena šolska poslopja »šolski dom«, »Novi dom» »Mali dom« in »Simon Gregorčičev dom«. Pod streho teh lepih šolskih stavb so se zatekli slovenski šolski vrtci, ljudske šole, deške in dekliške pripravljalnice za srednje šole, nadalje deške in dekliške obrtne šole, razen tega kuhinjska šola in v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno tudi slovensko moško učiteljišče z va nico. Nad 1000 šolskih otrok je posečalo vsako let" tli slovenske otroške vrtce, tri 6-, oziroma 5 razredne dekliške in deške ljudske šole, enorazredno pripravnico za srednje šole. dvorazredno dekliško pripravnico, triraz-! redno deško in trirazredno dekliško obrtno Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le za naš socialni čut, temveč tudi za našo nam redno zavest. Vsak naf zato prispeva, kolikor si more utrgati! ............................ šolo itd. K temu je treba prišteti še občinsko slovensko ljudsko šolo Pod Tur-nom. V novih prlikah gojijo gor Ski Slovenci rpar.je, da bo tudi to vprasaa e rešeno v prid jn korist slovenskemu delu goriškega ljudstva ter šoloobvezne mladine slovenskega pokolenja. Psglavls o milili zimah Iz Goric© Gorica, konec januarja. Tam ob modrozeleni Soči, ki je o njej dejal pisatelj Machar, da je lepa kakor mal silit, divna kakor pravljica, in d»: n menda na svetu krasnejše reke od nje; tam na livadi, ki nam je bila že pred prvo svetovno vojno tako pri srcu, pa pri šent Mauru in drugod se pr^raja pri: oda k novemu življenju. Rast se prebuja, v ozračju čutiš pomladni dih. Lepe sončne dneve smo imeli v obeh najizrazitejših zimskih, mesecih. navzlic zimskemu koledarskemu času, ki se pa zanj Goričani mnogo ne zmenimo. Februar — znanilec pomladnega pre-ro.ienja — je na pragu. Goriška dekleta te tedaj že pojavljajo na promenadi v Prat-kih uogavicah, dečki pa veseli in bosi letajo po mestnih ulicah. In p i etne feb u-arske nedelje običajno že vabijo goriške ineščane v divno goriško okolico. Šempeter. štandrež, Solkan, Kronberg in druge okoliške postojanke kličejo sprehajalce in ljubitelje prirode. Vsak dan prihajajo okoličani v Gorico po tržnih in kupčijskih poslih. Največ jih je v četrtkih, ko preplavljajo zlasti Rastel. In prinašajo vsakovrstne novice iz Brd, Gor in drugod. Danes se slovenska heseia in pesei-i "opet oglašata po goriškui cerkvah, v javnih lokalih in na goriških ulicah. V vseh štirih goriških župnijah je posvečena poglobljena skrb slovenskim vernikom, tudi mladini. Množijo se slovenske pridige, ki so bile uvedene tudi na prijazni Kostanjevici. Po gostilnah, kavarnah, trgovinah in obratovalnicah ti postrežejo v vljudni slovenščini. Tudi na Goriškem je vzbudila veselje novica, da ima tržaška radijska postaja redne vsakodnevne slovenske oddaje. S pozornostjo sledimo poročilom, predavanjem in glasbenim sporedom. Slovenska pesem milo doni ter nas vzpodbuja. Iz mestnega središča prideš po Raštelu, mimo ftol.?ice sv. Hilarija in po občlnsri ulici do goriškega rotovža. Ob pogledu na to zgodovinsko poslopje nam sega misel v njegovo povestnico, ki je zelo zanimiva. Goriška mestna palača je bila zgrajena po načrtih arhitekta Nikolaja Pacassla, Id je napravil načrt tudi za znamenito palačo grofov Attems, kjer je danes nameščen pokrajinski muzej s številnimi zgodovinskimi znamenitostmi. Tukaj je imelo svoj-čas goriško plemstvo svojo kazino; tukaj so imeli svoj sedež oblastniki generala Murata v 45 dneh francoske okupacije leta 1797. Pa tudi gostje raznih avstrijskih nadvojvod in cesarjev so se zbirali v tej palači, ki jo krasi starinska, umetniška stebriščna lopa, krasno stopnišče in vzorno urejen park, ki je tvoril svojčas udoben skrajšan prehod h Kapucinski ulici ter ulici Rabatta. Zadnja leta prehod nI bil dostopen občinstvu. Omeniti pa je še slo-večo »belo dvorano« s slikami Italica Eras-sa, ki je bil po rodu Gorlčan, Edvarda del Neri ter drugih goriških umetnikov. Poleg Obnovitvena delo slovenske domovine petrebuje železa! Poiščite vsak h?s, ki ga ste potrebujete — ln ga izročite skupnosti. omenjene dvorane slovi v umetnostnem pogledu tudi starinska županova soba. Usodo in upravo goriške občine vodijo novi možje, ki uživajo zaupanje vseh slojev, vseh stanov goriškega prebivalstva. Goriški rotovž je danes sedež vsom goriškim meščanom pravičnega vodstva, želeti bi bilo še tega aH onega, vendar smo prepričani, da bo ustreženo vsem upravičenim pričakovanjem slovenskega dela goriškega prebivalstva. V ospredju našega zanimanja je predvsem šolstvo, saj ima slovensko šolstvo v Gorici svojo svetlo tradicijo. Najtesneje je povezano s spominom na zaslužnega voditelja goriških Slovencev dr. Antona Gregorčiča, ki je dosegel najlepše uspehe svojega delovanja ravno na šolskem področju. Na njegovo pobudo je bil otvorjen leta 1882. v skromnih razmerah v ulici sv. Klare prvi slovenski otroški vrtec, istega leta pivi razred zasebne slovenske ljudske šole v Gorici. Zatem se je slovensko šolstvo v Gorici po dr. Gregorčičevem prizadevanju vzorno izpopolnjevalo. Na nje- že stare kron ke poročajo o z mah, k so malone sličile pomladi. Približno takšno zimo imamo tudi leios. že takoj v začetku decembra lanskega leta je kazalo, da se letošnja zima začenja v nenavadnih okoliščinah, to je z maio snegom in bolj toplim vremenom. Ker smo srečno prebil* decembrsko n januarsko vreme, smemo pač upati, da nas tudi februar ne bo prehudo razmrazil, čeprav ljudje cbčajno menijo, da zima ravno mesaca fèbruarja zadnjič pokaže škripajoče zobe. V starih kronikah čitamo o zimah, ko se je vreme naravnost postavilo na glavo. Vendar so mile z me razmeroma redke ln njih temperature se zde večkrat naravnost zredne, da jih ne moremo zapopasti. Včas'h so takšni nastopi milih zim celo v opreki z vremenskimi napovedmi, kar ni nič čudnega, če pom slimo, da je vre-men'slovje še razmeroma mlada veda, zlastf kar se t>če natančnih be'ežk. k' dado sklepati na zanesljivo preračunavanje vremen* v bodočnosti. Nešteto starih zapiskov govori o čestih milih zmah v starem in srednjem veku. Tako n. pr. poročajo med drug"m o 28 čudovitih z mah, ki se v pogledu temperaturnih razl'k ne dajo meriti z nrrma'nlmi zimskimi časi. Neko snoroč'lo 'z 1. 1230. n. pr. pripoveduje, kako so vaška dekleta na d?n sv. Treh kraliev, to je 6 ianuaria, trgale v'-joHce in sp'etale 'z ni'h venčke. L. 1420. pravijo poročila, da ja b'lo proti koncu mare tako tonlo- vreme, da so v tistem času zorele češnje. Tudi v nasledniem mesecu je bilo zelo toplo in ponckočLje začelo zoreti grozdie, nakar so ra potrsrall. L. 1538. so mnoga drevesa cvela meseca Naš obceva'ni jezik je ves prepleten s stalnimi rekli in beeedami, ki jih pr.'tevamo že kar k našemu duševnemu orodju Neke m's! i, ki So vzete iz vsakdanjega ž:vljcnja. se vedno znova vračajo in so pogosto že v davnih časih na določen način in neredko z uporabo stalno ponavljajoče se podobe dobile svoj izraz. Tako se dogaja, da uporabljamo v mnogli primerih še danes stoletja s'are jezikovne vrednote, medtem ko smo na izvor teh rekel že davno pozabili. Zato bo zanimivo pojasniti postanek nekoliko teh podob in besed. Že marsikdo se je bržkone čudil, da priporočamo nekomu, naj si to in to stvar posebno dobro zapomni s tem. da mu pravimo, naj si jc »zapiše za uho«. Ta beseda je v zver z nekim pravim ob;5a-jem v srednjem veku. po katerem so pri sklepanju važnih pcs'ovnih pogodb ali drug'h važnih priložnostih (n. pr. pri razmejitvah) pritegovali tudi dečke za priče, da bi v poznejš'h letih po potrebi imeli še žive dokaze za te priložnosti. Otroku so pri tem dali pogosto za-ušnvco. da bi si dogodek tembolj gotovo vtisnil v spomin. Iz stare pravne prakse izvira sploh zelo mnogo rečcnic. na primer: »zlomiti palico nad nekomC.ovtk, saj imate note vendar naiobe obrnjene pred seboj!« »Hotel sem samo pove lati ...« je deja. profesor ves poten. »Ničesar nimate hoteti! V:ša naloga Je samo ta, da bi igrali na pavke, razumete? Tu nismo kakšna veteranska godba! Kje ste se v ostalem učili igre na pavke, kje ste že sodesovaii, da ste se diznili prijaviti na naš og-las?« »Igre na pavke? Te sc nisem nikoli učil!« »Nikoli ? Kako da se potegujete potem za to mesto?« »Prav nič se ne potegujem za to mesto! Prišel sem iz drugega razloga. Jaz sem predsednik diuStva za Cisti pravopis V svojem oglasu ste besedo pavklst nap «ali z »u«, torej »paukist«. Hotel sem vem samo pove lati, da je to grda pravopisna napaka!« živela tudi med Rimljan5 in sn!o"no znano je. kako je hote! Pilat v cbnvravi proti Jezusu na ta način zvaliti vso odgovornost za njegovo "mrt s svoj h ramen. Kaj pa tedaj, če pravimo, da hočemo nekomu »dati majhen spominek«:? To je v zvezi s starim^ cerkvenimi praiktikami. V jezutskih šc'ah so dajali učencem, ki so kaj zakrivili, kot zunanji znak posvarila listek, na katerem je bila zaprana njihova pregreha. Ta listek jc moral pokvar jenec nositi vedno & seboj Dil je pravimo še danes, če je nekdo deb il še posebno hud ukor. da so mu »brali levite«. Sveto pismo, zlasti levit'kus* to je tretja Mojzesova knjiga vsebuje predpise za duhovnike. Na duhovnikih zborovanjih, po-'cbno pri zborovanjih sto'n'h kanitljev. so imeli o teh predpisih predavania, k: so j:m sledile diskusije, pouk jn posvarila. Tudi rečenica. da so s' nekoga »izpcpodili po tekf-tu« ima isti izvor. Od kod bc"cda »h o k u s p o k u s«, ki jo uporabljamo, če hočemo povedati, da nekdo no'crwa s svojim veden'em »za nos vleče», vara? Ta besedi je nekakšno skoraj latinska tvorbi nffcòani'h potujočih so'-rev ki so na svnj:h pc+oh po'eg drugega uganjal1 tudi čarovn:je in s-> ;me!: za te namene med drugim čarovno formulo: »Hax, pa-c max. Deus adi-max!«-Nekateri scer mcn:jo. da 'zvira ta čudna tvorba ;z ouhaj:!nc formule (hoc est corpus m e usi. a to gotovo ne bo točno, kajti nekdanji čarodeji, ki ^o svo:e živlienie količkaj spoštovali. bi gotovo ne tvegali nevarnosti, ki b: jm rret la. če bi ta sveti obrazec oskrunili na takšen način. »C o p a t a r« je. k^kor znano, mož, o katerem pravijo, da »itoj' rod copata S tem men:mo da ie domače žezlo v nežn:h. ne na v njegovih rekah. Pa znkri stoji vrirav »pod cop"to«? Zato. ker je bi' nekoč nb čai, dn sta sn mož in žena ne-nesredno po poroki prVadeva'a, da bi drug drugemu »stcv'a na prste«, to je na nogo, ka'ti sta-' so VH prepričani, da bo tisti, kj mu erca že »d ata t k $ a r I c o«? K jo i? hod' »voljen, da se fc hi zgodilo samo po rvfiiT,in pa v na^i doiSi kajti v sredn'em »fin h- io huje skupi! Takrat so ime'« df-klcta i.ain -v navado, da » nezaželenim -Turbc-m Ir' sn prihajali vasovat t»od njihov« Tkna spuvi*?» dol pravo konaro. toda s tako slabim dnom. da «a ie nesrečni človek nekje med nebom in zemlio s svojo težo brez-rwojno predrl in treščil žalostno na fa. Za fante, ki so pm Iv'.i všeč. so imela deldeta pri m?-ah seveda trdneiše košare. Vendar bi skoraj trd II-', da je bil oni primer v splošnem redek, kaif zastopncim lepega spoli ie bilo pač tudi tedaj mnogo do tega. da bi prišle »pod a v b o«. Avba je bila namreč zunanji znak poročene žene medtem ko so dekleta nosila vence. Za zak!;učck tega kratkega poglavja, ki bi lahko naraslo na debelo knjigo al: celo na knjižnico debelih knjig, naj še povemo, zakaj nekomu »•' t ji o v posvetimo«, kadar g« pravimo v beg. Stvar je ta, da » meli gostitelji v starih ča«h. ko ni bile cestne razsvetljave. ponoč; do'žnosf. da «o svojim gostom do doma dali na razpolago spremstvo, ki ie nos:lo p'amen?ce Iz tega. vljudnega dej«nja se je sčasoma i?c;mi!a rečenica. ki nima z vijiid-no<4jo no^>en«V3 opravka. januarja. Podobna mila zima je bila leta 1572. Trnajst let pozneje, 1. 1585., se je zima prav tako zataj la. že o Veliki noči tega leta je šlo žito v klasje. Nadaljnje topJe zime so bde v 1. 1617., 1659. in 1722. O zimi leta 1290. poročajo zapiski, da so ptiči gnezdili n valili mladiče že tja po božčmh praznikih. Skoro po vseh uave-den'h zimah pa so kronisti zabeležili tudi nenavadne vremenske reakcije. Nenadoma se je topla zima -zprevrgla ne v strupen mraz, vendar pa v hudo pozebo. Sadno drevje je večkrat pomrznilo, potem, ko se je vreme zopet obrnilo pa je nekajkrat tudi nanovo vzcvetelo in letina je bila takrat nadvse obilna. Zadnje nenavadne mile zime v novejšem času so bile 1. 1748. 'n 1806. Tega leta je bilo zimsko vreme neki tako toplo, da so že o božiču trgali zrele jagode. Mncge rastl ne in živali nam s!už?jo kot napiovedova!ci vremena ter kažejo že v naprej, kakšno bo bližnje zimsko vreme. Vse čebulčnee. mačehe, kukavice in podobne vrste orhidej poženejo svoje korenine, oziroma gomolje tem globlje v zemljo, čim hladnejša zima se obeta. Ti pojavi so skoro popolnoma zanesljivi in jih poznajo posebno rastlnoslovci. Jesenski prid'esek je za vreme tako občutljiv, da znaša raz^ka njegovih koren n v zemlji v dobi mrzlih z>m do 55 cm. medtem ko požene v mili zimi naiveč 25 cm globoko. Pri pticah se razodeva inst'nkt o na^ve-dtvanju vremena na ta način, da nastop1-jo pot proti jusru 'firele ali pozneje. Prav tako se pi/ce tudi vračajo po ob?utku, kdaj se bo z:ma končala ter bo nastopilo toplejše vreme. V zadniih de^etWjih smo imeli najml-Ie"'šo zimo 1. 1927. Toplo vreme te zime pa je imelo pozneje jako neliube posledice za kmet jstvo in gospodarstvo. Ko so vrti!i francoski f:lm iz plezal'icepa življenja »Prenrer de cordce« (Prv; v navezi), se je poleg igranih padcev in ne^cod prretilo to1:Vo pravih nezgod da s» ie filmska družba odločila sestaviti iz tega dna g film. k: bo — kakor prav'io udeleženci — enako zan'rriv kakor bralni film. Kot prvi je imel smo;o mla-dostn; jun°k. ki je nadel v deset metrov globok prepad. Neki drug igralec ie dobil skalo v g'avo in ie nezavesten obležali. Sledil mu je pomožni režiseT. nato mož ob kameri, neki no?ač in nazadnie celo neki gorski vodnik, ki so- dob:li vsi kakšno porkodbo Med resničnimi ponesrečenci je b:lo tedaj šest oseb kj so sodelovale pri tem filmu. L&šltve v Ze£lrie®ih državah V ameriškem »ločitvenem raju« Renu v državi Nevadä so izrekli lansko leto nič manj ko 5846 loč:tev. To število predstavila rekord ;n ie dvakrat večje kakor v zadnjem letu pred vojno. VfÄikl val pizfsri Tz New Torka poročajo, da je letošnja zrna ena npitopleišlh zim v vzhodnih pre-del;h amer'šk;h Zedinienih držav. V ne-koterih mestih, med drug"m v New Torku in Pha'adelphiji. ie mogoče govoriti celo o posebnih »vročinskih valih« v sedanjem letnem času. En zdravnik na 4599 prsKvalcev V Kairu in Aleksandriji nameravajo osnovati dve novi medicinski fakulteti, kakor je sporočilo egiptsko ministrstvo za narodno zdravje. Ta ukrep so utemeljili z vd kim pomanjkanjem zdravnikov. V celem Egiptu je ta čas samo 35 000 zdravnikov, tako da odpade po en zdravnik na vsakih 4500 prebivalcev. Hišni starešine, preglejte zaklonišča! Hišno zaklonišče naj bo prvenstveno v kletnih prostorih in v onem delu pos'opja, kjer je nad njim največ nadstropij. Kjer ni kleti, uredite kak proster v pritličju, lahko tudi veže in prebi.de, kjer pa ni voznega prehoda. Odstranite železne rešetke na kletnih in pritličnih oknih ali jib vsaj tako preuredite, da se bodo lahko bitro odstranile. Lastniki hiš, uredite podstrešja : Tla pod. strešja. če so lesena, je treba pokriti s tri-cetimetrsko plastjo peska ali z zelo finim gruščem. V kotih pa morajo biti nakuplčenl kupi peska in pripravljena voda v primer, nih posodah. NAROČITE SE NA ROMANE DOBkL KNJIGE ••"ii**: i-"**.„ « Zbiranje starih kovin in železa za obnovo pokrajine V Ljubljani bo zbiranje v četrtek, petek in soboto Za obnovo pokrajine, namreč za obnovo p ožganih in razrušenih kmečkih domov in gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsa dela, ki naj dajo našemu narodu zopet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega gradbenega materiala. V sedanjem vojnem gospodarstvu bo mogoče ta material naročiti samo za zamenjavo starega materiala. V ta namen bo prirejeno v Ljubljanski pokrajini zbiranje starih kovin in starega železa. Zbiranje bo izvršila šolska mladina po hišah. V poštev pridejo vse vrste kovinskih odpadkov in predmetov, ki so doslužili ali niso imetniku potrebni, posebno pa predmeti iz bakra, brona ali litega železa. Taki dosluženi predmeti, ki v mali količini in za poedinca ne predstavljajo nobene vrednosti, se najdejo v vsakem gospodinjstvu in vsakem podjetju. Zbiranje v Ljubljani bo v dneh 3., 4. in 5. februarja t. L, v drugih krajih pokrajine pa po navodilih in v dneh, ki jih bodo določila odnosna glavarstva. Pozivam vse zavedne Slovenke in Slovence, da sprejmejo mlade glasilce obnove domovine prijazno, da jim po možnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno nalogo in da darujejo za navedeno svrho njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezident: divizijski general RUPNIK, m. p. Kronika * DeSet sinov na bojišču. Družina Mel-cJiuot v Turingiji je lahko ponosna na svoje sinove. Oče in mati imata deset sinov, ki so od najstarejšega, do najmlajšega vsi na fronti. Eden izmed sinov je padel "u-naške smrti v borb: na podrcč u Orla, drugega sina pa pogrešajo izza bitke pri Sta-längradu. štirje sinovi so bili že večkrat ranjeni. Oče ima zd:«j 65 let ter je zaposlen v oboroževalni 'ndustriJL * Novi nemški spalni vagoni za vojake, ki se peljejo na dopust, so preprosto urejeni, vendar so se izkazali za zelo udobne. Navadni tovorni vagoni imajo ležišča v nadstropjih, na hodn ku pa so umivalniki z ogledalom. Vagone kurijo s pečicami, lahko pa tudi s paro. Vojaki, ki so morali prejšnje čase na dolgih vožnjah s fronte v domovino ali obratno prespati cele noči na trdih klopeh, imajo zdaj udobna ležišča in so v polni meri zadovoljni z novimi spalnimi vagoni. * Nove odredbe o prodaji vina v videm-ski pokrajini. Prefekt videmske pokrajine je izdal v sporazumu z nemškim svetovalcem nove odredbe glede prodaje vina. Proizvajalec, odnosno veletrgovec sme prodati zasebnemu potrošniku t®fez dovoljenja občine največ 50 litrov vina. Tudi sicer je dovoljeno točenje vina samo od 11 do 14 ter od 18 do policijske ure. Vse te določbe so bile uveljavljene 1. februarja. * Devet smrtnfh obsodb zn umor v Bo-JOgni. V Bologni je bil pred časom na barbarski način umorjen izredni komisar fašistične republikanske zveze Eugenio Fa-clini. Zarad: sodelovanja pri umoru je bilo obtoženih več oseb, od katerih so bili nekateri obsojeni na 30 let ječe, devet obtožencev pa je bilo obsojenih na smrtno kazen. * Roparski napad. 52 letni trgovec Riccardo Comisso iz okolice Vidma je bil na cesti napaden od dveh neznancev, ki sta ga zvezala, ga nabunkala ter mu naposled ugrabila 10.000 lir. 1% LmMjane Novi grobovi. V visoki starosti 81 let je v Dobrunjah preminula gospa Helena Lipahova, po rodu židanova. Za njo žalujejo hčerki Mici in Ivanka, sinova Franc in Joško ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajno spremili na Svečnico popoldne na domače pokopališče. — V ponedeljek je umrl trgovski poslovodja g. Jurij S c h a f f e r. Bil je dolga leta zvest sodelavec tvrdke Skaberne. Zapušča sestro Malči in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 14.30 iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgem in mučnem trpljenju je preminul stud. tehn. g. Oskar Kovači č. Pogreb bo v sredo ob 15 iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce višji policijski stražnik v pokoju g. Jožef Kocjan č i č. Pogreb bo na praznik ob 15 izpred viške cerkve na župnijsko pokopališče. — V častitljivi starosti 92 let je umrl sodni nadoficijal v pokoju g. Ivan Vidmar. Za njim žalujeta rodbini Vid-marjeva in Tkačeva. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v sredo ob 16 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Preselitev anagrafskega urada. Z naredbo šefa pokrajinske uprave št. 8 z dne 26. januarja 1944 preide mestni ana-grafski urad v sestav uprave policije v Ljubljani. Zaradi preselitve urad ne bo posloval od 3. do 5. februarja. Dne 7. februarja prične ta urad poslovati na upravi policije, kjer ima svoje prostore v dvoriščni zgradbi. u— Zdravniki in zdravnice, ki so za rajonsko dežurno službo ob alarmih od uprave policije dobili pismeno dodelitev, so vabljeni, naj se od 3. do 5. februarja med uradnimi urami od 9 do 12 in od 15 do 17 javijo pri upravi policije, oddelku za protiletalsko zaščito, v sobi št. 25 v pritličju levo v palači pokrajinske uprave z dohodom z Gregorčičeve ulice. S seboj naj pri-neso svoje osebne izkaznice. u— prodaja vstopnic v gledališču. Uprava Državnega gledališča v Ljubljani javlja: Na številne pritožbe občinstva, d- s° vstopne e za posamezne predstave, zlasti za nedel ske, tako hitro razprodane, sporoča vodstvo gledališča: Opera ima skupno 544 sedežev (ložnih, parternih b lkon-skh in galerijskih) in 180 stojišč. Drama 416 sedežev in 210 stoj šč. Abonentske predstave so že po abonentih domala povsem zasedene, pri predstavah izven abonmaja pa je neko število sedežev in lož službenih, ki so stalno na razpolago oblastem. Razen tega mora biti vedno rezervirano željeno število sedežev za vojaštvo. Preostalo število sedežev je zaradi majhnega obsega gledališč v razmerju z velikim številom interesentov zelo ma'hno, z?to nl mogoče ustreči vsem, ki žele dobiti vstop-n ce. Ker je na blagajne posebno za nedeljske predstave ogromen naval, blaga m? vstopnic ne rezervrajo in smejo posamezniku izročiti po največ 4 vstopnice. Uprava prosi občinstvo, da z razumev-njem vzame to na znanje in da pri blagajnah ne dela nerazpoloženja nasproti vodstvu gledališč in neopravičenih očitkov nasproti bi gajničarkam. u— Založba »plug«, Ljubljana, Miklošičeva 30, je izdala: »Sreča ns črep njahe »Beli kit«, »Sadovi jeze« (dva dela», »Gozdovi in vode vabijo«. Naročniki popust' Zahtevajte prospekt! u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) prično v četrtek 3. februarja. Največja moderna strojepisnica. Desetprstna metoda. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Pojasnila, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gr:pi in boleznih prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. Nimam, pravijo, pri tem pa mislijo, kako bodo po vojni gradili palače! Kako se včasih ljudje motijo... Kdor si je denar nepošteno pridobil — ta bo še pošteno plačal za Zimsko pomoč... u— Knjiga »Beli kit« je dosegla najvišjo stopnjo tako v vsebinak vrednosti, kakor tudi v kakovosti zunanje opreme. Založba »Plug«, Miklošičeva 30. Zahtevajte prospekt! u— Hreščanje ln motnje v radijskem aparatu povzroča zaprašenost. Hitro m temeljito Vam očisti radio aparat ter izvrši potrebna popravila po zelo ugodni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. u— Spominske narodne razglednice »Premrli ptički« so izšle v Učiteljski tiskarni. Dobile se bodo povsod. u— Dijake, dijakinje, ki nimajo rednega pouka, opozarjamo na instrukcije vseh predmetov, ki so jamstvo za uspešno do-vršitev razreda. Tečaji nemščine, italijanščine, francoščine, angleščine. Najmodernejši način pouka — skupine po razredih — posebne uč lnice. Specijalne =>trokovne instrukcije, Kongresni trg 2/II. Vpisovanje dnevno. u— Žikin laboratorij izdeluje fosfatno moko za otroke. Po preizkusih v Dečjem domu je ta moka izvrstnega okusa, lahke prebavljivosti in visoke hranilne vrednosti. Prenašajo jo še prav mali dojenčki od drugega meseca dalje. Ker vsebuje mnogo kalcija in fosforja, ki imata dober učinek na razvoj okostja in zobovja, se fosfatna moka lahko s pridom uporablja tudi pri umetno hranjenih in rahitičnih dojenčkih. u_ staršem dijakov-lnj m visokcgolcev-lk priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke ;n sinove in j:h prravijo v strojepisni t»»-čaj, ki prične 3. februarja. Praktično znanje, koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno Informe ci je in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Za vsa fotografska dela se priporoča foto Mavec Lojze, Ljubljana, šmar-tinska 4- tel. št 3443. u— važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje stroepsja. Novi tečaji prično 3. februarja. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji ob:skovalcev Zahtevajte prospekt: »Christofov učni zav°d« Domobranska 15. u— Pihalne stroje hi radioaparate kupuje n plača po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA OBLEK Živic Lovro, Dolenjska c. 14 prosi svoje cenjene stranke, naj dv:gnejo svoje oddane obleke najkasneje do 1. marca 1944. — po tem času ne odgovarjam za oddane obleke. Z Gorenjskega »Koroška morala se ne da UonHM«. V nedeljo popoldne je bilo v celovškem gledališču veliko zborovanje vo.ilnih mo.; Stranke, države in vojake, pa tudi ostalega prebivalstva. Oder je bii s a.n_.s n_-mu, inevu primemo okrašen. Po izbranem glasbenem uvodu je spregovor-l gauledier dr. Rainer, ki je zlasti naglašal: »Nemškega vojaka ni mogoče premagati, to je dejstvo. Tako je bilo pač treba najti s.ed-stvo. ki naj bi zdrobilo moralo domov ne. Sovražniki mislijo, da bodo štrli u^v-r. jalno silo nemškega naroda, ga ločili o". Führerja in spravili na kolena. Dosezujo pa nasprotno. Essen, Köln, Hambu-g, Berlin in naposled tudi Celovec so odgovorili. Sovražniki lahko ubijajo neobo-ožane, rušijo stanovanjske hiše in napravljajo škodo na raznih napravah, vendar nemške borbene volje in nemške volje do zmage n so zlomili. Sovražnika bo z delo maščevanje. Nekoč pa bodo vendarle uth-nili kanom. In takrat bo nemšk na. od ve-ino izneva z največjimi črslmi p.aznoval dan, ko mu je napočila svoboàa. V brezkončni ljubezni in zvestobi bo stal ob možu, ki ga je iz največje bede in skozi najsilnejšo borbo povedel k svobodi in sreči: ob Adolfu Hitlerju.« Smrt zdravnika. V Velikovcu je umrl ondotni zdravnik dr Peter Stern g, znan daleč naokoli ne le kot čober človek, ampak tudi kot človekoljuben zdiwnk. ki j. vsakomur rad pomagal v bolezni. Pokojnik zapušča vdovo in tri nepreskrbljen otroke Dva otroka zgorela. V Sv. Juri u pri Beljaku sta dva otroka iz lahkom»šljencst zakuril: ogenj, ki je upepelil gospe dars ko poslopje, pri čemer sta nesrečneža našla smrt pr živem telesu. Nesreča v predoru. Progovni mojster Miha Schleicher s kolodvora Jesenice— Sava je bil na službenem obhodu skozi karavanški pred:r, kjer ga je zgrabil m podrl prihajajoči vlak. Lokomotiva je ranila nesrečn ka na glavi ter so ga morali odpeljati v boln šn co. Četrti simfonični koncert Četrtemu simfoničnemu koncertu, ki je bil v ponedeljek ob številni udeležbi občinstva v veliki unicnski dvorani, je vtisnila pregnamten značaj Beethovn°va četrta simfonija v b-duru. štir: stavke obsegajoča skladba resda ne dosez: višine vrhunskih stvaritev, ki je z njimi veliki mojster s fctansko silo razmaknil glasbeno obzorje in odkril strmečim pogledom novo deželo, vendar je po svoji zgradbi in instru-memtaoiji, kakor tudi po melodično lepih mot.Arih, ki se prepletajo skozi vse scavke, prav učinkovito dalo. Veliki radijski orkester g,a je izvajal pod taktirko dirigenta dr- Danila Š v a r e s skrbno pozornostjo, ter s tist m zanosom, kakor ga zmeraj čutimo pri delih- ki sama potegnejo za -*e-boj in v katerih je namesto težke problc-mat ke sama jasnost in izrazne čistost. Drugi del koncerta je obsegal dve češle skladbi. Vitezslava N°vaka »Slovaško sui-to« smo slišali lani na koncertu, ki ga je vodil zdaj že pokojni štritof. Novàk, eden izmed modemih nadaljevalcev Smetanove linije, je v teh petih glasbenih arabeskah stkal na rahle, komaj zaznavne niti folklornega melosa umetniško krasno izdelane podobe, ki nas zagrabijo zdi: j s svojo veselostjo, zdaj z rahlimi orisi razpoloženj ter s prijetnimi kontrasti, ki jih poudarja glasba na pr. med resnobnim motivom »V cerkvi*, v katerem se godala strnejo v orgelski spev, med nežno, vseskoz čustveno glasbeno lih jto »Zaljubljencev« ali med razposajeno radostjo podobe »Na plesu« Zlasti ob veselih podobah, kakor sta »Med otroci« in »Na plesu«, nam prihajajo v spomin barviti slovaški motivi J. Uprke; tako nße skladba s svojimi zvočnimi impulzi zavaja k doživljanju barvnih lepot in njih prelivov. — Druga skladba iz bogate češke glasbene literature je bil Dvofakuv »Karneval«, kompozicija, ki je — prav Kakor njegova »Humoreska« in še ta ali ona — nastala pod navdihom življenjske radosti, ki si išče duška v razigranem, bučnem poskoku glasbenih podob, sp sanih v silno razgibanem ritmu, pri čemer se pravi karnevalski fortissimo mahoma in z vedro lahkoto prelije v ljubko kramljanje godal, slikajoč radost zaljubl ene dvojice, k se je trenutno oddaljila hrupnemu raj mju. Delo je po svoji instrumentac ji dekaj zahtevno in se zlasti prilega sklepu koncerta il-gar značaj je vendarle predvsem popularen. Izvajano je bilo z vel kim uspehom, ki bi bil seveda oč tnejši, če bi ne vpliv la na občinstvo nervoza zaradi ure, kar ie opazen moment, odkar se začenjajo concerti ob 18 Za četrti simfonični koncert je bilo značilno glasbeno vodstvo iz Opere in z orkestralnih koncertov v preteklosti dobro znanega dirigenta dr. D nila Svare, ki je naši.udiral in vodil izvajani program z velikim znan em in z očitnim smislom za irv.-no izgrajenost podrobnosti in učinkovitost celote. Bil je deležen toplega priznanja, ki je veljalo tudi orkestru in njegovim vodilnim instrumentalistom. katerih zavzeto delo in umetniška pomembnost dajeta simfoničnim koncertom značaj, o katerem lahko mirne vesti zapišemo, da prav ugodno reprezentira glasbeno kulturo Ljubljane. Zapiski Nov zvezek »Nagega roda«. Pravkar iz- išla 5. številka mladinskega mesečnika »Naš rod« prinaša nadaljevanje »Jadralcev« iz peresa Sama Jenka, pesem Gustava Strniše »Dež«, Lojza Zupanca »Pripovedko o predgra skem gradu«, Davorina Ravljena pesmi »Mladi mornar« in »Naša fara«, G. R. »Legendo o denarju«. Marijana Cizerla stihe »Lučke in zemljevid« 'n »Vprašanja«, Antona Debeljaka pesem »Evici v spominsko knjigo«, Cvetka Golar- ja pesem »Ko bi riba bila ptič«, Gustava Strniše črtico »Bunkec« Sr. K. verze »Zima«, L. Z. članek »Gozdovi — narodno bogastvo«, Viktorja Pirnata prispevek »Nenavadne šole« in sestavek »Nekaj o bombažu«. »Naš rod« izhaja pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Drama z nibelunškšmi motivi. Znan. nemški alpski dramatik Max Meli ^e 3p> s 1 dramo »Der Nibelung Not«, ki je imela te dni krstno predstavo v dunajskem Burgtheatru. Dunajska kritika hval aje-govo aelo- češ da je Max Meli pi ekos i z njim vsako pričakovanje. Novo dramo šte jejo med najpomembne.še nemške drama« sKe novitete. T mmermansov »Breughel« na od.u. Tudi v slovenščino je preveden roman flamake-ga pripovednika Feliksa Timmen ma. s j »Peter Brenghel« To de.o, Iti — k.lwx znano — prilcazuje osebnost in dobo enega najoiigiiialnejših flamskih aLkarjjev, je bilo prirejeno za oder in je izšlo v Sr^xel. lesu v flamsko-nemški izdaji. Sedaj sc ga sprejela v izvajanj nekatera nemška gledališča, med njimi krakovsko. Mafalda Favero, ki je lani gostovala tudi v ljubljanski Operi, je te dni dosegla vel k uspeh v tržaškem Teatro Verdi Kot Manon v enako imenovani Massenetovi operi Jakov GOtovac. Zagrebška Državna opera je nedavno postavila na oder v koreo-grafski obdelavi Margarete Fromonove balet »Orači«, prirejen po znani simfonični pesnitvi Jakoba Gotovca, skladatelja priljubljene opere »Ero z onega sveta« Predstava, ki sta jo priredila Fromanova in Gotovac z zanimivim sodelovanjem skladatelja in koreografke, je bila tem bolj zanimiva, ker je moral balet prikazati mučno življenje kmetov in tako dati z ritmičnimi sredstvi podobo trlega vsakdanjega dela Predstava je vzbudila *-eliko pozornost in poročajo o nji s priznanjem tudi listi izven Hrvatske. S štajerskega Za poveljnika vojnega okrožja XVIII. v Gradcu je bil postavljen pešadijsk' generai Franc Böhme, ki je štajerski rojak, rojen 1885 v Zeltwegu. Izkazal se je že v prvi svetovni vojni, v sedanji pa je sodeloval pri pohodu na Poljsko, na zap d, v Grčijo in Srbijo ter na vzhodni in na Sever-n! fronti. Bil je večkrat odlikovan. Leta 1941 e v Srbif- spet ustvaril m r Apel okrožnega vodstva Maribor-podeže-lje je dal krajevnim voditeljem celo vrsto novih navodil. O zadevah tiska je poročal Norbert Jeglitsch. S številkami je orisal organizacijsko delo na Spodnjem štajerskem in njegov odmev v ostalem nemškem časopisju. O socialnem skrbstvu je poročal referent Gillming, ki je naglašal, da je bilo lani zbranih v vsej Nemčiji poldrugo milijardo mark za zimsko pomoč. Doslej je v Nemčiji 30.000 otroških vrtcev. Mladinski vodja Schilcher je govoril o vzgojnih nalogah med spodnještajersko mladino. Naposled je okrožni vodja Do-boezky razpravljal o nalogah, ki jih bo treba zmagati v novem letu. Na koncu se je zahvalil krajevnim voditeljem za dosedanje delo ln jih je pozval, naj še nadalje nemoteno stopajo po začrtam poti. Odlikovani Sp<>dnješta jerci. Z železnim križcem 2. razreda so bii o iikovani naslednji Spo Inještajerci : Franc Seček, Janez Keček in Rudolf Ozmec iz okolice Ptuja ter Ignacij Topolovec, takisto iz ptujskega okrožja. Simfonični koncert v Ptuju. V dvorani Društvenega doma v Ptuju bodo imeli v četrtek 3. februarja s mfonični koncert, pri katerem bodo sodelovali godbemkl mariborskega gledal'šča. Dirigira! bo šef mariborskega eledal^šča Richard Dieti. Koncert v Hrastniku. V nedelio 23. januarja so pi'red li v Hrastniku koncert, katerega izkupičeh je bil namenjen Zimski pomoč1 I Trai ie salonski orkester pod vodstvom Bruna Dirmayerja. Nesreča pri odskoku iz avtobusa. 58-letna učiteljica glasbe Karolina Jaerova je v Mariboru tako nerodno odskočila :z avtobusa, da s1 je zlomila levo nogo ter so jo morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Iz Gorice Avtobusna zveza med Gorico in Vidmom. Ker je bil v prometu med V-dmom n Gerico ukinjen vlak. k; je priha'al v Gorico ob 8 27. bo s 1. februarjem uvedena na tej prosi avtobusna zveza. Avtobus bo vozil iz Gorice proti Vidmu ob 730 i J se bo vračal ob 8.15. Nova p°lici ?ska ura. Goriški prefekt ie razglasi, da stopa v veljavo z, mesto Gorico in okolico nova polic i^ka ura. V Gorici je policijska ura od 22. zvečer do 6. zjutraj, za "oriško okolico pa velja od-re'iba. da traj-> p:.l:cr'jska ura od 20. zvečer do 6 zutraj. Za nekatere kraje na furlanskem ozemlju traja poic'jska ura od 23. zvečer do 6 zjutraj. V Gor'ci se zapirajo lavni lok 11 zvečer ob 21.30 Smrtna nesreča na goriški postaji. Na osrednji goriški železniški postaji je postala žrtev usodne železniške nesreče 42 letna Alojzija Sirk-Sedmak. po rodu iz Sv. Križa pri Trstu. Smrtna nesreča se je pripetila, ko je hotela stopiti na vlak. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegla poškodbam. Izstrelek je eksplodiral pri grablienju listja. Neka 231etna kmefca iz Cerovega pri Gorci je grabila listje zadela pri tem z orrd em ob 'z^trelek. ki je eksplodiral in io težko ranil. Kmetico so morali prepeljat v bohršTiico. Pri'etes tihotapec. V Trbižu so varnostni organi prijeli nekega 291etnega mo-š"-r«rn. ori k-terem po na§li večje množine rac'on'ran'h ž'vil. Ker mošk ni mogei po-iaTrt*. kje je dobi racionirana živila, so mu slednja z «plenili. Pri aretirancu so naši" tudi 16 000 l r gotovinb. kar priča, da se je mož pečal s tihotapskima posli. Iz Trsta Prisega zvestobe Na dan enajste obletnice prevzema oblasti po narodnoscc ali-stičnj stranki so se tržaški Nemci zbrali, da obnovijo prisego zvestobe svoji državi in njenemu Führerju. N poziv vodje Rog-gal-kega so se zbrali poleg civilistov tud' pripada ki oborožene sile. Prostori Nemškega doma so bili nabito polm. Med navzočimi je bil tuclS poveljnik varnostne po-iic je Globotschnigg, pomorski poveljnik ter nemški svetovalec tržaških oblasti 'ir. Hinteregger. Najprej je povzel besedo konzul dr. Pausch, ki je poudaril nezlomljivo voljo Nemcev do zmage, nak r je Emil Mossmann govoril o borbi narodnega soc a_ lizma. Svečanost se je zaključila s pozdravom Führer u in nemško himno. Avtobus »L« zopet v obratu. Uprava tržaškega cestnega omrežja sporoča, da obratuje avtobus proge »L« zopet normalno od ponedeljka 31. januarja dalje. Opozorilo ribičem. Pristaniška nadzorna oblast sporoča, da se morajo ribiči do nadaljnjega vsakokrat, preden odpotujejo z ladjo na ribolov, javiti z ribolovnim dovoljenjem pri pristaniškem poveljstvu (ribiški oddelek) na beneškem pomolu. To velja tudi za povratek ribičev z ribolova, V morajo Imenovanemu poveljstvu sporočiti količino ulovljenih rib. Racionirana prodaja vina. Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu sporoča, da bo v določenih vinarnah po seznamu od 27. januarja do 3. februarja racionirano razdeljevanje vina. ki ga bodo stranke lahko dobile z določenim odrfezkom na živilski nakaznici. Cena 14 lir za liter. Razdeljevanje novih tobačnih izdelkov, S 1. februarjem so- pričeli razdeljevati v Trstu nove tobačne nakaznice, ki jih bodo prejeli samo moški, starejši od 18 let. Smrtna kosa Dne 27. januarja so umrli v Trstu 75 letni Anton Ersehen, 66 letna Ana Fajt, 75 letna Marija Mohorčič vdova Burlo. 53 letna Marjeta Dari, 76 letni Ivan Zupan, 87 letna Ana Marasovič vdova Pui-sina, 45 letni Albin Cuder, 69 letni Franc Benevol, 89 letna Santa Zago vdova Kata-rinič in 19 letni Ivan Gregorič. Starček v morju. 64 letnj Viktor Milano-polo iz ulice Pordares v Trstu se je šel po večerji v tržaški vojni kuhTnji sprehajat k pristanišču. Ker se je že zvečerilo, je zgreši pot in padel v morje Na nJegove Klice na pomoč so se pognali v morje nekateri mladeniči in ga rešili Starčka so prepeljal-" v tržaško bolnišnico. Avtokar v izložbo. V ulici 30. oktobra je neki avtokar ki je privozill Iz Machiavelli-eve ul'ce. za vozil v izložbo neke trgovine. Avtokar je poškodovan, prav teko tudfi izložba Človeških žrtev k sreči ni bilo Na poziv se ni ustavil. Pa troia republikanske narodne straže v Piranu je pozval« oni dan nekega moškega in žensko, da se ustavita. Ker nista obstala, je straža stre* ljal . 21 letni mornar Carmel Contento je obleži s poškodbami na levi nogi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Iz Srbije Srbski kmetje obiščejo Nemčijo. Orga- n zacija »Zemlja m delo« v Srbiji bo tudi letos poslala v Nemčijo večje število mladih kmetov, da se seznan jo z ondotnimi metodami modernega obdelovanja zemlje. Jugovzhodna Evropa v sliki. Leo Adler, slikar iz Linza. je bil pred časom od Todt-ove organiz cije določen za slikanje prizorov iz življenja na jugovzhodu Evrope. V ta namen se je muidctt delj časa v Srbiji, kjer je dovršil bogato zbirko grafičnih listov in akvarelov, prikazujoči prizore iz življenja srbskega ljudstva. Tudi letos bo Adler odpotoval v jugovzhodne dežele, kjer bo v okviru Todtove organizacije nadaljeval svoje započeto delo. Beie&nica KOLEDAR Sreda, 2. februarja: Svečnica. četrtek, 3. februarja: Blaž, Oskar. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Takrat.. K'no Sloga: Bilo jih je šest. Kino Union: Krambamboli. Kino Moste; Lažnjivi kljukec. DEŽURNE LEKARNE Sreda: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31 četrtek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko motar, Vč — Tržaška cesta. Praznično dežurno zdravniško službo ima od torka od 20 do četrtka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17.30 do 6. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 2. februarja, ob 16: Robinzon ne «me umreti. Izven. Cene od 24 lir navz. četrtek, 3. februarja, ob 16: Vera in nevera. Red A. Petek, 4. februarja: Zaprto. * Forster: »Robinzon ne sme umreti«. Delo je s svojo prisrčnostjo m vzgojno visoko vrednim jedrom osvojilo mlado in staro občinstvo. Igrali bodo: Gregorin, VL Skrbinšek, Drenovec, Rakarjeva, Levarjeva, B tene, Verdonik, Milčinski, Starič, Siardova, Gorinšek, Kraljeva, Nakerst, Nablocka, Kosič, Brezigar, Raztresen, Pfeifer i. dr. Dejanje se vrši v Londonu okrog 1. 1730. Delo je zrežiral prof. Šest. Leskovčeva igra »Vera in nevera« je delo, ki je vzbudilo zaradi svoje zanimive duhovne vsebine vel ko zanimanje. Problem resnične in samo nav dežne vernosti je obravnavan v tem delu na zelo udaren in učinkovit način, ki daje nosilcem vlog možnosti diferencirane igre v prikazovanju psih e našega človeka. OPERA Sreda, 2. februarja, ob 13.30: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Premiera. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ob 16.30: Mrtve oči. Izven. Cene od 36 Fr navzdol. Četrtek, 3. februarja, ob 16: Melodija srca. Red četrtek. Petek. 4. februarja, ot> 15: Princeska ln zmaj. Mladinska opereta. Cene od 28 lir navzdol. Gregorc-Golovin : »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta v treh dejanjih. Osebe: Oče — Marenk, mati — Koširjeva, Joško — Barbičeva, Anica, — Siardova, cigan — Panecki, kralj — Humer, kraljična — J. Boltarjeva, norček — M. Sancin, Tonček — Boštjanč č, 3 sojenice — Med-vedškova, Ponikvarjeva, Müllerjeva, Petelin — Besednikova, Zajec — Bernardo-va, Mačka — Škerjančeva, Lisica — Rem-škarjeva, Volk — Polik, Medved — Pov-še, ministri -— Jelnikar, Gregorin, Simon-čič, čarovnica — Urbaničeva. Dir gent: J. Gregore. Režiserka: M Slavčeva. Ko-reograf: P. Golo vin. Uprava Državnih gledališč v Ljubljani sporoča p. n. občinstvu, da od 1. februarja dalje začetek vseh dramskih predstav ob delavn kih ob 16. uri. Ob isti uri se bodo vršile tudi vse nedeljske predstave, kadar bo igrana samo ena predstava. Dddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 2. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 11.30—12.00: Slovenska ljulska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14 00: Koncert Malega orkestra Stenovic. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Popoldanski koncert. 17.30—18.00: Otroška ura. 19.00—19.30: Orgelski koncert v Sv. Petra cerkvi. Organist prof. Tome. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini, pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena mečL igra. 20.00—20.10 Poročila v nelščni. 20.10—21.00: Pisana zmes. 21.00—22.00: Iz opernega sveta, 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. ČETRTEK, S. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini 12.00—12.30; Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00—14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Narodnopisno predavanje 19.00—19.30: Slovenska narodna glasba Igra Radijski orkester,' vodi Dirigent D M. Šijanec 19.30—19.45 Porodila v slovenščini Pregled sporeda. 19 45 do 20.00: Mala glasbena medigra. 20 00 do 20.10- Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Slovenska ljudska oddaja 21.00—22.00: Ples skozj stoletja 22.00^22.10: Porodila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. Mornarica na Pacifiku Kratko preden so Američani sprožili svojo ofenzivo proti japonski zapori okoli Ve-Eke Azije, je imel ameriški državni podtajnk ja. mornarico Stephenson v Ch cagu govor, v katerem je med drugim poudaril, da bo ame-r -ka mornarica v najkra.šem času dosegla trikratno premoč svojega stanja pred izbruhom ameri'ko-japonske vojne Dejal je da bodo konec I 1943. uvrstili v službo na morju 14 po'novrednih nosilk letal, obenem pa m pohabi! povedati, da je Japonska še vedno zelo rnečna in odporna država Zavoljo tega čakajo Američane še najtežje bitke in na večje izgube. Sporočila Stephensona, ki so zatrjevala, da bo proti koncu 1. 1944 america mornarica alno ojačena v primeri s predvojno dobo, so bila pač namen iena naivnim poslušalcem Američa-n: so najbrže vsaj toliko pametni, da vedo. da njih država ne more do konca 1. 1944 postavit v službo nad 50 modemih bojnih ladij. O priliki vstona v tretje vojno leto je japon-i'avni s*an objavil sumaričen pregled izgub amcri'ke in japonske mornarice in na pod'agi tega pregleda so mogoče nove, popolnoma kvarne ocene sedanjega po'oéaja Severni Američani so imoli. ko so etepili v vojno z Japon-ko. 15 modernih bojnih ladij, poleg tesa je bilo v gradnji še 6 edinic s tonažo 35 do 45 t:soč tcn. Poleg tega je obstojal načrt za zgraditev pet:h še večjih ladij, ki pa je b:! opuščen -amo zaradi tega, da so že v delu nahajajoče se ladje lahko hitreje dovršili. Dve izmed novih bojnih lad:j po 35 000 ton so medtem uvrstili v službo, takisto tudi štiri nadaljnje ladje te kategorije. O šestih bojnih ladjah po 45.000 ton je znano samo toliko, da sta b:li dve izmed njih uvrščeni v ameriško bojno mornarico, o ostalih se pa nič ne ve. Svoj čas so Američani zatrjevali, da gradijo Japonci ladje z mnogo večjo tonažo. kakor je bilo dotlej običajno, in to dejstvo je baje prisililo tudi Ameriko, da je segla po enakih ukrepih. Vprašanje je seveda, če so Američani govorili resnico, ko so poročali te stvari o Japoncih. Če prištejemo k 15 bojnim ladjam, s katerimi je razpolagala Amerika ob izbruhu vojne, š? osem novih ooj-n h ladij, dobimo skupne šetvilo 23 bojnih a-dij. Toda poročila japonskega glavnega stana navajajo, da so Japonci Amerčanom potopili 18 bojnih iadij v dosedanj;h spopadih. kar pomeni po drugi stran\ da razpolagajo Zedinjene države trenutno same še z osmim- bojnimi ladjami Seveda pa so tudi Japonci v tem času ogradili gotovo tudi nove pomorske kolose za borbo. Seveda pa imajo popravljene bojne adje zelo zmanjšane bojno vrednost Poles tega ne smemo pozabiti, da so -meh Američani še druge izgube, da omenimo samo eno potopitev ameriške oklopnice no italijanskem kapitanu Grossiju. Iz poročil o bitkah v vodah južnozapadnega Pacifika je jasno razvidno, da sta si obe vrst novih amerisk-'h nosilk letal zelo podobni Američani so v pomorskih b'tkah na Picifiku imeli velike izgube Z>rad: tega so na~rav:li načrte za zgraditev 12 novih nosilk letal po 20 do 26 000 ton. Sredi 1 1942. je b:!a prva ladja te kategorije nosilk letal z imenom »Essex« ;z- ročena prometu. Ta ladja vozi & seboj 60 letal in 23 rezervnih strojev. Po ameriškem porazu pri Pearl Harbourju je ameriška vlada dovolila zgraditi 20 nadaljnjih nosilk letal po 25.000 ton. Zaenkrat pa so te ladje samo še na papirju. Poleg teh ofenzivnh nosilk letal razpolaga Amerika še z nekim številom defenzivnih ladij te vrste Velike izgube v trgovski mornarici so pospešile gradnjo teh ladij in povzrol-ile, da so celo nekatere tovorne ladje in tankovske ladje preuredili v defenzivne nosilke letal. V nekaj primerih se zd' skoraj gotovo, da raz-po'agajo ladje te vrste jedva s tonažo 16 do 17 tisoč ton. Slednjič so Američani perured li za nosiike letal najmanj rcst križark po 10.000 ton, k' pa zaenkrat še niso v celoti uvrščene v vojno mornarico Prva ladja te vrste je bila splovljena letos v začetku januarja. Japonska pcroci'a navaiajo da so utrpeli Aml ičani v sedanji vojni na morju velike izgube, med katerimi je tudi 27 nosilk letal Če vzamemo da je samo ena tretjina teh ladij bila namen :ena ofenzivnim namenom, bi jih ostalo od 14 katere je omenjal državni ped-tajnik Stephenson v svojem govoru, samo še pet. Ker so Japonci v vojni izgubili le tri nosilke letal, se jim pač ni treba bati amerišše »moči« na morju Po dveh letih vojne stoji io stvari tako, da Japonci prav lahko parirajo vse udarce, ki jim grozijo od Amerike, in prav to jim daje zavest, da lahko mirno zrejo v bodočnost in razvoj borbe, ki jih še čaka. ■A* JtoCliw., Čudno je, da so bila ba§ desetletja, ko go se prirodcslovne znanosti razmahnile kakor nikoli prej, doba. ko so se ljudje od-"u evali domačemu okolju in njegovim na-".'VTVTri vezem. Prav počasi, toda očitno rehajaano sedaj do nekega novega gledanja, precenjevanje mehančaega dogajava izginja in spet doumevamo, da živimo navzlic vsem strerjmim velik;mem in čudo-v tini zgradbam vendarle še vedno v prv-< rsti od žita, ki rase iz domačih tal, in da zomlja t'sta. ki nas hrani ter smo ji .f-Ižni svoje življenje. Vemo. da je navezanost nekega ljudstva -a domači življenjski prostor odločilnega nomena — a ta življenjski prostor ozna-"ij-Tjo in cblkujejo v prvi vrst' živali ter .vtiine, k: tu uspevajo. V prvih dobah -, reškega razvoja je bilo ljudem bistvene " žnosti. spoznavati vrednost in nevrednost «orst in škodljivost dom"čih rastlin Po-rte so ljudstva svoja spoznanja v tem pegledu izgubila, le kmetje in pastirji so tal} v zvezi z naravo, samo ti so čuvali adavna izročila '"n jih sporočali dalje. : c-meš (na s praznovernimi in legendarm-rr. i predstavami se je znanost o ziravilnih ■s'ìah mncg'h domačih rastlin ohranila v naš čas. Ko pa se je zdrav'lna veda v zad-nj'.h deset', t jih z uporabo vsega tehničnega in znanstvenega napredka dvignila do negatene vii ne, se je samozavestno osvobodila vsega, kar jo je še vezalo z ljudsko Tied cino, zlasti pa uporabe domačih zdra-'ilniih rastlin. Končno je le prišel čas, ko je mirnejša ' soja dognala veliko vrednost snovi ki ejo iz tal s pomočjo živih stan e. Danes mo, da so ž vljen'ske sile v zdravilnem ? 'išču n:vzlic velikim prednrstim, ki ti-: . o v kesmčnih proizvodih, živemu človeku organizmu vendarle bi ž je in da jih ae moremo popolnoma pogrešati. Ena izmed velik h nalog novodobne zdravilne zna-iest: je ta, da skrbno pre šie resnično /red .vst zdravilnih zeli in jih po njihovi vred-iost tudi izkoristi. Saj je lahko sprevi deda daje skupno okolje, ki ga ian:ta člo-'ck in rastlina na določenem prostoru, tu-iii določene skupne lastnosti. Ragline ki štorfdfa sreil ime Xad Xürnbergom so te dni opazili štorkljo, - : je letela čez mesto Pojav južnega ptiča v miki dobi jc izzval tem večje začudenje, ker e nad deset let v Ntimbergu niso opazili nobenega gnezda, v katerem bi čepele štorklje, 'daj ugibajo, ali se je štorklja prezgodaj vračala iz Afrike ali je mogoče pobegnila iz kakš-nesa živalskega vrta. i« W mmi korenini-"o v '"stih tleh, ki tudi nas preživljajo od pamt'veka, so nam bl'žje nego rastline tujih dežel in pasov ter primernejše za našo prehr no. Prav tako pa se bolje obnašajo tudi kot zdravila, ker učinkujejo na podlag-' naše skupne povezanosti z zemljo. S tem ni rečeno, da b! morali tuja zdravila odklanjati, tudi njihcveg» specifičnega učinka ne smemo oma-ovažg-vat!, toda da so domače snovi našim življenjskim zahtevam sorodnejše, ne moremo dvomiti. Značilno je tudi, da so čisti preparati iz dcimač:.h rasrtlin v svojih uč nkih vedno nekaj različni nego učinki rastlin samih. Iz tega so že sklepali, da so njihove zdravilne snovi učinkovitejše, če delujejo v zvezi z drugimi organskimi snovmi, k* so jim prilagojene. Pri tem sodelujejo nemaia še k kšne posebne, hormonom poicbne snovi, ki imajo že v najmanjših koli č nah vpliv na učinek. Vsekako nam dajejo baš ta spoznanja sklepati o povezanosti, ki obstoji med rastl nami, živalmi in ljudmi nekega življenjskega prostora. Naj si bodo vzroki, ki nas vodijo spet do domačih zdravil, do domačih zdravilnih ze-l:šč, te ali one vrste, dejstvo, da jih spet cenimo, je tehtnega pomena in je več nego samo revizija nekih naziranj. To dejstvo je simbol za neko preobrazbo v mišljenju. ki sega do dna. £8 Movi japonski zakon & protiletalski obrambi določa, da se mora izprazniti 15 okrajev To-a. nadaljnjih 8 okrajev pa na področju ;n-iustrijskega mesta Nagoye v približni površini 300.000 kvadratnih kilometrov. Izpraznitvene določbe se nanašajo izključno na stanovanjske predele v bližini postaj in raznih tvorniških objektov. Že na prvi balkanski postaji opazi pešak mali lepak, ki kaže v nadnaravni vel kosti nevarnega komarja — piše nemški vojni poročevalec Fritz Haas. A prv0 noč posluha v svojem stanu brenčanje ob zaščitni mreži, ko si žuželka išče svojo žrtev »Malarija« je beseda, ob kateri prisluhnejo vsi vojaki, ki so prišli prvič na jugovzhod. Marsikdo se zamisli v ure zgodovinskega pouka v šoli, iz katerih se temno spominja, da je ta kuga na Balkanu v srednjem veku, a tudi v novejšem času zdesetkala cele vojske in jih napravila s tem za borbo nesposobne Morda jim pripovedujejo tudi starejši tovariši o veliki nadlegi med prvo svetovno vojno, ko so se morali nemški vojaki seznaniti z osovraženim komarjem in boleznijo. Medtem je zdravniška veda napredovala. Vojak, ki prejme vsak dan k obedu majhno, rumeno tableto »atebrna«. je ne pozab; pcužiti in se potem ziblje v varnem občutku, da je postal napram nevarni mrzlici »imun«. Komarnica, žična gaza in tU... Ali je človek po vsakodnevnem uživanju male. grenke kroglice v rcsnici »imun«? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti brez nadaljnjega z da ali ne. in mars'kdo. ki je številne male zaščitne ukrepe z znanega lepaka preziral, je moral to zvedeti Nedvomno p&mcnijo vsakodnevne atebrinske tablete izdatno zaščito. S prvimi nemškim- vojaki so prispel^ na jugovzhod tudi znanstveniki, ki bi hoteli preprečiti. da bi se kužna mrzlica ne razš rila med bojevnike in bi komar naprav'] večjo :kod& Številna zaščitna pravila So postala vsakemu vojaku domača in le malokdo bo ostajal zve- njegovo delo. »Mabrijska karta« mu pove, kje ima komarjev» zalega svoja red šča in kje razsaja bolezen med domačim prebivalstvom. Tako predstavljajo izleti z učno četo na teren prav poučna poglavja. »Me^to malarije« Malo mesto v južnozapadnem vogalu Grčije je tako rekoč »centrala za malarijo«. Tudi nevešče oko bo našlo v tihih vodah ali v zatokih številna red:?ča komarjevih ličink A tudi v bližnjih gorah, kjer se deževnica zbira v majhne m'ake. in ob robu številnih majhnih potokov se razvaja komar. »Malarija« za domače prebivalstvo v tem kraju beseda, ki vzbuja grozo, in že otroci se tresejo pred njo Pregledi otrok so četnim zdravnikom pomagali do dragocenih namigov o izredni razširjenosti te bolezni. Do 90 odstotkov otrok je büo okuženh, medtem ko so postali odrasli v tem okrožju do neke mere »imuni«. Še danes so grški delavci z znano briz-ga'nico na hrbtu stalno na poti m brizgajo »schweinfurtsko zelenino« po zarodiščih. da uničijo ličinke. 2000 preiskav Učna četa pomaga zdravnikom tudi pri delu v laborÄoriju. in jim pokaže med drug m smotrno diagnosticiranje krvnih preparatov, ki jih odvzamejo vsakcmuT. če ga osumijo bolezni. O marljivem delu učne čete govori že dejstvo, da je v skopih st'rih tednih z ma hnimi pomožnimi silami izvedla nad 2000 krvnih pre-i&kav Kdor je že nekoliko mesecev kot vojak na jugovzhodu, pozna prav dobro vse tri vrste malarije in govori gladko o »tropski malariji« (ki je. m;mogrede povedano, najnevarnejša), o »terciani« in »kvartani«. Ve tudi, da so i povzroči te! ji pražival ce. ki jih imenujejo plaz-moide Kot paraz:ti žive v rdečih krvnih telescih. jih žrejo od znotraj in pri tem doraščajo. Ko dozore. se razdelijo ob razpadu krvnega telesca v celo število »merozoitov«, ki krožijo nekaj časa do krvi, dokler nt prodrejo v nova krvna telesca. Presnovni proizvodi zajedalcev. ki se pri tem sprostijo, n ostanki krvnih telesc učinkujejo strupeno ter povzročajo mrzlične napade Razpadanje krvi vodi do malokrvnosti in povečanja vranice. Zdravnik se v učni četi seznani z vsem povročitelji da bi lahko z uspehom nastopal proti kugi. Uspešna borba Pogled v statistike o razvoju bolezni med nemkimi vojaki na jugovzhodu dokazuje z veo jasnostjo uspešno borbo proti njej. Po ne-kol ko mesecih bivanja na jugovzhodu je ugotoviti le neznatno število malaričnih v razmerju z velikanskim številom čet. Korist od smotrne borbe proti nevarnemu komarju s strani četnih zdravnikov' ima tudi prebivalstvo. Nem-kemu vojaku na jugovzhodu, zlasti na Grškem, pa ni treba imet nikake bojazni pred kužno mrzlico. če upošteva pravila, ki si jih lahko vsak dan prebere na posebnem opozorilnem lißtu. Učna četa za borbo proti malariji kaže četnim zdravnikom pot. po kateri naj bi se obseg bolezni v »domovini malarije« omejil na najmanjšo mero. Zračita zaščita Večje število hišnih gospodarjev ali starešin še vedno ni naznan-'lo pomočnic za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih. Opozarjamo jih znova, da morajo te prijave napraviti takoj. Prijave sprejema mestni flzikat v II. nadstropju Mestnega doma. Orodje v zaklonišču naj bo stalno na istem, preglednem In pripravnem mesto. Priporoča se namesLitev v stojalih. Ob alarma zaprite centralne, plinske in vodovodne pipe. Pogasile og^nj v ognjišču in v centralni kurjavi ter ugasnite luči! čer s kratkimi hlačami na prostem ali pa 6e mudil ob zarodiščih nevarnih komarjev, to je ob tihih, mirnih vodah in mlakah. Noben vojak se tudi ne bo ustavljal ob malaričnih domačinih. kjer je prenašanje bolezni preko komarjev seveda najlažje Komamico. to je mrežo proti komarjem, žično gazo ali til ceni vsak vojak in se v kratkem času navadi z njimi rokovati ter si svoje bivališče pravilno zavaruje pred komarji. Naravno je, da ne more vsak četni zdravnik razpo'acati s spec"'a'mm znanjem, ker si v domovini ni mogel nabrati praktičnih izkušenj z malarijo. Zato pomaga vojaško vodstvo zdravnikom in san'tetnim vojakom, da bi se z uspehom borili proti nevarni kugi. Učenci ob zarodiščih ! »Človek mora imeti oko. da spozna zarodi-šča na prvi pogled«, pravj štabni zdravn k svojim učencem, samim četn m zdravnikom v Južni Grčiji, kc stoji z njimi pred neko mla- | ko blizu zapadne obale. Tu so plavale v velikanskih množinah črvom podobne ličinke komarjev. ki bi ncko';ko tednov pozneje začele nemara vršiti svoje zlečesto delo Učna četa opravlja celo delo: zdravniki se seznanijo z vsemi postajami malarije od ko-marjeve ličinke do prenašanja bolezni, cd dia-gnest e-ran^a do obravnave bohvkov. Saj naloga teh zdravnkov ni samo ta. da bi zdravili malaričnike. temveč bili naj bi tudi četnim vodjem kot svetovalci, kadar je treba povkati bivališča vojakom, kjer naj bi bili ti pred komarji najbo'je zavarovani. Preden se četa vseli v novi stan. mora četni zdravnik natančno proučiti ozemlje Že med pohodom tja se začne Prispevajte k zbkkl železa! S t%m m&nmt® mše dMvme! Pregiate shrsmbe, Mat'! Niti fccščefc starih kovin ne sme ostc&i pozabljen, ho ga cbr^va porušene dzmovme tak® zelo potrebuje! bm——11 ii ii i Za graški dnevnik »Tagespost« je napisal Vladimir Tolomenko. ki živi v Berlinu, naslednji članek o iivl'enju rdečepfl caria Jožefa Džu«ašvi1ija. ki se danes imenuje Stalin: Jožef Sta1:n se je pripravljal v Tiflisu za duhovnika. Ker je dal pozneje po6treliti svoje učitelje, ne vemo danes, ali je bil dober ali slab gojenec. Ko je prišla prva svetovna vojna, je že bil na glasu v kresih revolvconarjev. Po krstnem listu se imenuje Jožef Džugašvili. Pozneje je privzel ime Stalin Sam p-avi. da ga je do tesa imena pripravila nemška beseda »jeklo«. To se pravi, da hoče b'ti trd kakor jeklo. Ko je prišel v Moskvo, se je spri z večino revo'ucionarjev in Lenin bi ga bil zelo rad pregnal ali ustrelil, če bi bil imel za to dovolj poguma. Lenin je umrl in Stalin je napravil kariero kljub odporu vodstva stranke. Kot g'avni tajnik je imel veliko moč v rokah m jo je izkoriščal. Porinil je sodelavce ob etran in Se postavni na čc'o. Tisti čas je Len:nova vdova Krunskaja objavila korespondenco svojega po^ koinc-ga moža. Zakaj pa ne? Saj se vendar lahko objavi korespondenca komunisričnega vzorn'ka! Stalin na je bil drugega mnenja. Dal je Leninovi vdovi spcročrti, da nikakor ne želi take objave Nato so izšla tri Len nova pisma o Staünu. V enem pravi Lenin: ». odsvetujem, da bi postavili tovariša Stal'na na moje mesto, kadar me več ne bo. Je brezobziren, neprijazen, svojeglav, nestrpen, nelogičen in n'ma nobene druge misli, kakor da bi pri'el do moči.« Kr, je p:smo izšlo, je Stalin besnel. Potem je dal gospe j Krupski sporočiti, da mu mora dostaviti vso Leninovo korespondenco. Za to ji je dal 6 ur odloga. »Ako do rečene ure ne bom imel Leninovih p sem v rokah. — potem pol ure pozneje ne bo Leninove vdove več.« Dob'1 je p;sma in jih je umčil. Stalin je bil dvakrat cženjen. Najprej z delavko, ki mu je rodila tri otroke Bila je ze'o navezana nanj; ostala je pri njem. ko je bil zasledovan, in mu je dvakrat rešila žvljenje. Bila je pripravljena umreti za svojega moža. Ko pa je posta! glavni tajnik stranke, mu ni bila več po godu Brez besede je polož;l pri ločitvenem uradu pet rubljev in je dal svoji žen: sporočiti, da je zakon, ločen. Osem dni poznee se je oženil z Gruzinko Nadjo Alilu-jevo. Prva žena je prišla v Kremelj in je hotela s svojim možem še enkrat govoriti. Po telesni straži jo je da! odpraviti Stalin ne zaupa nobenemu človeku. Lastnega sina Jasjo je odpravil v Sibirijo — ne zaradi poroke z »meščanko«, kakor se je trdilo —, marveč, ker mu ni zaupal Stalinovo zasebno stanovanje v Kremlju nikakor ne obsega samo ene sebe in kabineta, kaker to radi oficielno trdijo, marveč enajst na državne stro:ke urejenih razkošnih soban. Večjidel se zadržuje v svoj: pisarni katero pa tudi večkrat menja. P. P. strica Vaitčifa Stric Vanči je starejši brat mojega očeta in starostni predstavnik naše rodbine, ki obstoja iz: mojega očeta in moje matere, njenih dveh sam k-h sestra (to je mojih tet), mojih štirih bratov in peterih sestra z njihovimi ženami ednosno možmi (mojih svakinj in svakov), njihov h otrok po troje na par kar da skupaj s «Gričem Vanč:jem. njegovo ženo in z menoj dva in petdeset komadov najožje žlahte. In kakor v drusih meščanskih rodbinah je tudi v na^-i vladala obvezna navada obdarovanja ob v^eh mogočih prilikah: roistnih dneh. godovih. Velik; noči. Miklavžu Božiču in Novem letu. da ne omenim =e ra7n'h obletnic porok in po-dobn:h neprijetnih spominskih dni Vsi smo se držali te prisrčne tradicije kajti kršitev tesa ob'čija se je kaznovala z dosmrtno zamero Življenje je teklo kar v redu. dokler se ni v bistri slavi strica Vanči ia porodila »ide;a«. katere realizacija ie g'obokp pretresla sccia'ne temelje in družabno etiko naše rodbinske zaiednice Namreč- donrslek strica Vanči ia je bil prirediti razstavo vseh v zad-nj:h let;h v rodbm darovanih predmetov Ko sem jaz za to zvedel me je obli! mrzel pot in nenadno sem »moral« pGslovno odpotovati Vrnil sem se ko je bila razstava že zaključena Poslei sem ime' vtis. da se me člani rodbme zo*»;baio: n'hče me ni več novaM na 6voj dom n:hče n- prijel k meni Potem pa •'m dobil poziv na razpravo pred rodbinskim razsodiščem, kot obdolženec seveda, in tedaj sem vedel, da je razkrit moj zločin Razprava je bila v stričevi veliki sobi. ki so jo priredili za razpravno dvorano. V razsodišču so bili trije stričevi prijatelji kot neprizadete osebe, navzoča' pa je b la vsa rodbina. V obtožnici. k; io je zakopala kot rodbinska tožilka teta Mina, so me obdolžili, da sem v poslednjih letih vsa darila, ki sem jih s-prejel v krogu rodbine, preoblikoval prebarval, izbrisa! in pretvoril napise ter jih nato podarjal drugim rodbinskim članom, s čimer da sem jih zavaja! v zmoto, da sprejema io nova .originalna darila. In to dos'edno in brezobzirno, kar vse da je razkrila razstava S tem da sem omadeževal skozi desetbtia obstoječo prisrčno navado in zagrešil prestopek omalovaževani lepe rodh/nske tradicije in prestopek zoper dostojno obnašanje Ves skrušen in potrt in v zavesti krivde sem na vprašanje predsednika razsodišča pri zna! inkriminirano dejanje Navzoča rodbina ie kot kolektivna priča mrmrajoče v- zboru p< T^'Ia orfv'lnort navedbe v btožnici Po^s-m se je predsednik še enkrat ibrnil name 'n stavil strogo formalno vprašanie »Priznavate * rei 'ud' erivdo?!« Že sem odprl usta ia bi sKesan, or'trdi! ko se je vmeša! mo» zagovornik zanètnec moje najstarejše nečakinje iurist in kandidat za vstop v našo rodbino, rekočr »Ne priznavamo. ne priznavamo krivde!« ■>Ne priznavamo krvde.« sem za vsak primer ponovil za njim 5e jaz dasi se mi n- niti sanialo kako in s čim naj se zigovariam »Kaj torej navajate v svoj zagovor?« je dostojanstveno povprašal predsedujoči, medtem k0 je z zobotrebcem vrta! po nosu »Račun!« je hitro in v presenetljivo visokem tonu zap'skal moj zagovornik »Račun!« sem ponovil samozavestno, zanašajoč se na zagovornikove juridične sposobnosti »R .čun?« se je začud i predsednik. »Račun o dohodkih in zdatkih.« je povzel branilec in nadaljeval: »Obdo'zenec je izvršil dejanje prisiljen po feti rodbinski zadrugi, ki ga tu obtožuje (V dvorani negodujoče mrmranje.) Obdolženec ima ena m petdeset sorodnikov, ki jih je po rodbini tradiciji bil dolžan obdarovati r, Božiču, rojstnemu dnevu-Vel ki noči. godu. Novem letu in Miklavžu, torej vsakosar šestkrat Če vzamemo da ie tretjina rodbinskih članov šc v otroški starostni dobi katerim se je moj klient ob vsakem obdarovalnem terminu lahko oddolžil s slabimi bonboni za deset lir. ie zneslo že to na leto tisoč dva'set lir (Rodbinska zadmga je poki ma'a.J Odraslim čHnnm.« je izvaial dalje zago-vorn k »ie po obira;ih moral podariti- ali bonbon iero al' '"opek rož. dozo za puder (iz siabr kovine) a bum (iz pnnareienesa usnia) ah kra vato (i? nre'e?ane svle) ovratno rute al: ko Ionsko vodo kos iz keramike stekleno vazo (iz stekla za kiantarice) ali pleteno košarico, da ne omenim niti koko'ke jajceno^ke. k; jo je za Bož č od njega zaman pričakovala teta-družinska tožilka (kajti te mu nihče n> daroval) ali stek'emco likerja ali. ali ali Pr nai^kromnejs- izbiri pa ie vsaka -zmed teh reč' sta'a novnrečno na'mani netde*et lir (mdb'na je vedno bolj vneto prikimavala v zboru), kar da letno deset risoč dve sto Hr. z izdatki za otroke tedaj enajst tisoč dve sto dvajset lir, to je mesečno devet sto pet in trideset lir.« Spričo teh številk so mojim ßodnikom začeli vstajati lasje na glavi (kolikor jih je še bilo na plešastih črepnjah) in sovražno razpoloženje rodbinske zadruge se je začelo spreminjati v pomilovanje, moj zasovomik pa je s povzd;gnjenim g'asom nadaljeval: »Mesečni dohodki tega reveža, ki ga sodite-znašaio tisoč lir; če bi izpolnjeval zahtevane navade, bi mu za stanovanie. hrano, cb'eko in žepni drobiž ostalo celih pet in sedemdeset lir. In v sili, da reši čast rodbinskih tradicij in Se ubrani zamere, se je zatekel k dejanju ki mu ga očitate Da je bil pri tem malo neroden in nespreten, kaže na njegovo nepokvarjenost kajti drugi so to delali spretne je!« Ob zadnjih besedah se je rodb;nska zadruga začela pogrezati v svojih stolih, nastala ie napeta tišina, ena mojih nečakinj je zajokala men: se je pa milo storilo. V tem je moj zagovornik spet prišel do sape, še je povišal glas svojemu tenorju in. hoteč zagrmeti. zacvilil: »Vprašam vse in vsakogar, na kak način s© drugi zadoščevali .prisrčnim navadam* kje so ostali dob vali denar za tristo-'estkratno letno obdarovanje. .« Ko je tako dalje predel v obtožbo preha-lajoč zagovor se je začela razpravna dvorana kar se dà h:tro prazniti; vsi so nenadoma morali za opravki, drug za drugim so zapuščal' sobano, otroc pa so jo popihali kar brez opravičevanja Nazadnje sn izmed poslušalcev ostale v dvorani samo še dve teti in petero mojih sestra... Ni mogoče reči. ali je hraber ali ne. Nikoli mu ni b'Ia dana prilika, da bi pokazal svoj pogum. Pred zastrupljcnjem se zelo skrbno varuje Nikoli ne jé jedil, k: mu jih prina'ajo ali ponujajo prijatelji. Tudi ne pije, kar mu ponudijo Jed dobi v kuh:nj: v Kremlju, in sicer mora biti pred niegovimi očmi zajeta iz skupnih loncev. Ta ukrep je pam°ten, kajti težko je reči. da bi se kuharji in kuh-rice sanv zastrupili iz ljubezni do častihlepnega moža. Zato morajo pred diktatorjem jes-ti vedno iz istih lonccv. Pijačo prav tako jemlje iz skupnih posod. Nemogoče je priti k Stalinu, če n;si povabljen. Lenin se je dal svoj čas zas'ra/:ti z dvema batal'onoma sijajno plačanih Kitajcev. Stalin je to telesno fardo odgnal in s^ vzel kozake. Po nekaj tedn:h tudi njim ni več zaupal in jih je nadomestil s Sibirci Pred desetimi !eti je tud S:birce odpusti! in sestavil telesno stražo iz 3000 preizkušenih Gruzincev. Ti liudie so dobro plačani, debro oblečeni in z njimi lepot ravnajo. V Stalnovo delovno sobo vcd:jo štiri.vrata. Med temi vrati so nadaljnja tri vrata, ki so pa tako nameščena, da iih !a!ik~ odpira samo tisti, kdor pozna njih skrivn«=t Ta vrata so iz jekla. Skozi »oficielna« vrata ne more nihče vstopiti, ker se ne dajo odpreti. Samo ena vrata so normalna: skozi ta priha;ajo tuji poslaniki, kadar se morajo pojaviti pred Stalinom. Ta vrata so pa od'i čno zaščitena. Prejšnje čase se je Stalin pogostokrat pokazal v javnosti. Vsakokrat ga je obdajala telesna garda 400 mož delno v uniformah, delno skrita v delavske obleke. Nihče se ni smel približati dktatorju. Osebno izročanje prorenj je bilo smrtno nevarno, kajti telesna garda je obračunala z vsakomur, ki si ie upal nepozvan približati. Nekajkrat je šel Stalin tudi v gledališče, vselei nenapovedan. V njegovi okol'ci vedo, da ga ne smejo ogovarjati." ker postine živčen. Pri njegovi svojeglavosti je pa živčnost nevarna Prav tako ne sme b:ti nihče pred d'ktatcrjcm pohvaljen. Ker se na noben način ne du vplivati in pozna le sebe. je zaman vsak nasvet. Dobro ve, da ni priljubljen, marveč celo osovražen. Vc, da mu mnogi ljudje pravijo »rdeči rabelj«. To ga ne moti. Tako živi rdeči diktator, ki hrepeni po oblasti nad svetom. Podružnica »Jsitra« v Nmem mestu poslnje v prostorih trgovine A. >Ddofer na Glavnem trgu 20. Podružnica sprejema naročnike za »J u t r o« in njegovo ponedeljsko izdajo »Slovenski narod«, za tednik »Domovino« in za mesečno knjižno zbirko »Dobro knjigo«. In razprava se je hitro končala z mojo oprostitvijo. * Pozneje se je zadeva do kraja razčistila. Drug za drugim so priznavali moji bratje, nečaki in svaki, kako So vzdrževali »prisrčno navado«: prodajali so v dar prejete reči, jih zamenjavali pri starinarjih in pri znancih in tovariših, sestre in svakinje pa so v svojih gospodinjstvih priškrtarile potrebnih devet sto pet in trideset lir in več tako, da so njih soprogi in otroci namesto jabolčnega zavitka, palačink in podobnih dobrot dan na dan otepali polento in fižol, fižol in polento. In ko je to slednje prišlo na dan. je ves ostali rod-b:nski kolektiv kakor prej po meni solidarno planil po gospodinjah in mene — povzročitelja odkritja vzrokov slabe prehrane — slavil kot rešitelja. Končno smo sklenili, da se doslej običajno obdarovanje odpravi; in od tistega časa je bilo rodbinsko življenje resnično prisrčno in prijetno, kajti nihče ni imel več tristošestkratnih letnih skrbi, kaj bi daroval in kako... « Ko sera se zahvalil zaročencu svoje nečakinje za srečne izpeljavo zamotane zadeve, ki jo je sprožil domislek strica Vančija 0 rodbinski razstavi, mi je zavra! da se doslej samo zaradi naših ljubezni vb obiCajev ni upal poročiti. ker bi z vst- pop v rodbino prevzel r :di te dolžnosti, k- jih njegov žep ni zmogel zdaj pa. da je sreče'- ker je poslednja o\ ira odpadla Seveda kot jurist takoj prpomnil, da se u^in-iuev obdarovani ne nanaša na poroke češ da n' posebej omenjeno in je izredno. - Teda i serr spoznal, da dobimo v re db no res dobrega jurista. SPORT Konec turmrfa v Bratislavi Madžarske zmage v vseh disciplinah O nadaljnjem poteku mednarodnega table-teniškega turnirja v slovaški prestolnici so nam dospele Se naslednje podrobne vesti: V moštvenem tekmovanju je moštvo Madžareke; v zadnjih kolih je zmagalo nemško moštvo nad moštvom Ru-munije z rezultatom 5:0; Madžari pa »o premagali z enakim izidom moštvo Hrvatske; Hrvatom se je posrečilo dobiti Ie dva seta. V finalni igri dam sich ekip sta se srecali ekipi Madžarske m Nemčije. Madžarska je zmagala s 3:0. Faikasova je premagala nemško prvakinjo Trude Pritzi z 2:1; Kolosvary pa Lotte Neumann 2:0; v igri parov pa je zmagal madžarski paT z 2:1. Stanje v moštvenem tekmovanju: Madžarska 8 točk. Slovaška 6:2. Hrvatska 4:4, Nemčija 2:6, Rumunija 0:8. V tekmovanju dam: Madžarska 6:0 točk, Nemčija 4:2, Slovaška 2:4 in Rumimi ja 0:6. V finalne igre turnirja v Bratislavi ao « zagotovili vstop le madžarski igralci (razen Dunaj čank e Trude Pritzi, ki je v finalni igri izgubila proti Madžarki ter si osvojila drugo mesto v tekmovanju dam). V tekmovanju mešanih parov sta prišla Dunajčanka Pritzi in nemŠci prvak Wunsch na tretje mesto; vsa ostala prva mesta pa so zasedli izvrstni Madžari. Posamezni prvaki: gospodje poedinci: Harangozo I (Madžarska); dame poedinke: G. Parkas (M.); gospodje v dvoje: brata Harangozo (M); mešani pari: Sido—Falkas (M.); dame v dvoje: Farkas—Kolosvary (M.). Rezultati finala: Gospodje poedinci: Harangozo I—Harangozo n (oba Madžarska) 3:0; gospodje v dvoje: brata Harangozoi—Til—Ro-fcza (oba Madžarska) 3:0 ; dame poedinke: Farkas (Madžarska)—Trude Pitzi (Nemčija) 3:0 (21:8, 21:15, 21:14). Gladka zmaga nove prvakinje nad lanskoletno prvakinjo. Dame v dvoje: Farkas—Kolosvary—Mednyansky—Ki-ralv (vse Madžarska) 3:0; mešani pari; Farkas—Sido—Kolosvary—Harangozo I 3:1. Vsi udeleženci bratislavskega turnirja so odpotovali v Tatre, kjer bo še velik mednarodni turnir v Lomnici in bodo skušali premaganci nuditi Madžaerom vsaj nekaj več odpora, kakor so ga mogli v prvih srečanjih. s— SK Ljubljana. Danes ob 15. trening za vse igralce I. moštva na domačem igrišču. Važno zaradi nedeljske povratne tekme z Mostami! Križanka št. 9 Besede pomenijo: Vodoravno : 1. bonbon, 7. Obrtnik, izdelovalec svežilne pijače, 15. evropska pre-stohrca, 17. nižine, ravnine v gorskem svetu, 18. skrajni dell celine, 20. dei voza, 21. dwojica, 23. toaletna potrebščina, 24 znak za kemično prvino, 25. prijeten diuh in okus 27. sub, droben, 29. ljudska pritrdilnios, 30. del glave, 31. kraj', naselbine, 32. evropska diržava, 34. daven, v letih, 35. grška boginja, 36. kratica za akademsiki naslov, 37. nacionrtoe, državne pesmi, 38. mesto v Italiji, 39. predlog, 40. brez njega ni dobrega kruha, 42. kakor (srbhrv.), 43. predplačila nadavki, 44. predlog, 45. del de-'an j a, dogajanja, 47. del daljše poti, 49. del maše, 50. točen, natančen, v redu opravljen. Navpično: 1. gorovje, po katerem je tekla meja bivše Jugoslavije, 2. egipčansko božanstvo, 3. najmanjši delci snovi, 4. ločna črta, 5. nekatere, 6. samo, 8- predlog, 9. domača hiša, 10. muslimansko moško ime, 11. gosposka hiša, 12. stara oblika vezn ka, 13 podredim veznik, 14. strog, zahteva natančno izpolnitev ali znanje, 16. duhovnik, dušebvižnik, 19. travn'k livada, 21. pridna gospodinja ga preganja vsak dan, 22. samec domače živsli, 24. dragi kamni, 26. nadležne žužeiHke, 27. tuja kratica za gospod, 28. alkoholna pijača, 30. Mali oglasi «a itiko L i-, tsnos m trn L —Jfc m •H ŠUt O L tr—. m dajan* te dopisovanja d platea a iM. te jntw. tel— l> J* L 10^-s Službe išče ŠIVILJA. kakršno koli zaposlitev, gre Usti na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 2415-1 POSTRE2NICA mlada ln poštena, išče zaposlitev sa vsak J ,n dopoldne. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna«. 2393-1 FOTO-POMOCNW za vsa dela, i56e stalne zaposlitve, ev. «prejme retešo i» dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Retušer«. 2434-1 V ESCO PERICO ki Bla toJi likati. išJem za 2 dni y tednu Gjud, Kongresni trg 6. 5420-la DOBRO FRIZERKO iščem proti meejčni plači 1000 lir. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2362-1a STROJNI MONTER samostojen mojster sestavljanju in rtìDQti-aniu poljedelskih m industrijskih strojev, t -ečletno prakso, dobi službo pri tukalšnii tovarni proti dobremu plačilu. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja vlož:ti DOd »Domača tovarna 2303« na oglasni oddelek Jutra. 2442-la boljšo, veščo v=.eh gosp. del sprejmem v dobro, stalno službo k 2 osebama., sr^di m-;, sta. Naslov v ogl. odd Jutra. 2385-7 KUHARICO samostojno, sprejmem k boljši tričlanski družini Plača in hram dobra, nastop s 15. februar, .alf 1. marcem. Ponudbe poslati na ogl. odd Jufc-n pod »DallSa sp tčcala« 2426-tn POSTREŽNICO vajeno gost. kuhe. sprejmem ra vp; lan Gostilna Gr-"raro. Kapiteljska 3. 3443-la KOTLAR. VAJENCA sprejme kotlarstvo Kr,-pelj Aljaževa 4. šška. 2351-44 Prodam VELIKO IZBIRO slik domačih umetnikov za-adi pomanjkanja pro štora po ugodni cen; razprodam. Tzvolite si iz prijaznosti ogled.iti v ZbaS-nikovi ulici 6 pri goep Berčič, podoritličje. Ko-Iezija - Trnovo. 2427-S KOVAŠKI MEH. velik, rabljen, prodam. Poljanska c. 55. 2119-6 GRAMOFONSKE PLOŠČE rabljene, prodala od 10 lir dalje tvrdka Eversst. Prešernova 44. J-346 6 M DVA FOKSTERIERJA prodam. Ogled Krakovska 29 od ». do 3 ure. pop. 241S-9 ŠKORNJE fin boks, št. 40—42, lepo volneno moško obleko, za večjo postavo, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra VELIK ALBUM pokrajinskih fotografij, pro. dam. Naslov v ogl odd. Jutra 2406-6 DOBRO SENO ca 700 kg, prolam. Moste. Predovifeva 17. 2400-6 KUH. POHIŠTVO ugodno prodam. Sodanska 6. 2368-6 OTROŠKI VOZIČEK bel. avtomodel. nred vojno blago, prodam. Ogled iz iri-mnnsti Oblak. Hrenova 1(2. dvoriSčp 3^381-6 STROJ za krtoìenje late ln Zim», prodom. Naslov v ogl. odi. Jutra ?T61-« MOŠKE ŠKORNJE št. 42-43 v zelo dobrem stanju Drcdr.m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24>VC ZIMSKA SUKNJA in pom'adan ;ki t>lašč ssa dečka od 31 do 15 'et, predvojno blago, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 2404-6 BERKLL-TEHTNICO avtomatično, novo. prodam. Naslov v oglasnem Odd. Jutra. 2455-6 PODGAN (devet ai dvajset) Je pokončala ena sana Ing. Prezljeva »MIKUOTAN pasta. Nešteto zaliyalnih in priznainih izj^v. Za pripravo ob,čajne kohči- ELEKTROMOTOR 2«/. Ks. Siemens, malo rabljen, prodam. Florijanska 30-1. 2+46-6 MISI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, k: ea dobite v dtnogeiij. KANC. Židovska ul. 1 3410-6 SUKNJA-KOŽUH moška, ovratnik Op©-sun. podloga nu tri j et, skorai nerabljena. Ogled Resljeva cesta 28-1. od 1. dio 2. popoldan. 2417-6 OTROŠKIH ČEVLJEV več parov, dobro ohranjenih, za dekli/» od 7 in 10 let, prodam, — Naslov: Mancini. Tržaka resta 83. I. nadstr.. vrata 5. 2392-6 RADI OPUSTITVE kuncereje prodam krasno čistokrvno ovna-Snfo zt pleme. Miklošičeva 22a. IH. nad., vrata 31. 2313-6 NOVE VOVNFNE nogavice s hlačkam' in jopice. verkosti od 1—5 leta v roza svetlomodr in bdi barvi gnrniturico ali posamezni ko-mnd?. nr-viam Naslov v rji. oddelek »Jutra«. 2395 6 FLANELO belo. roza in sveti omo-dro nekaj met-ov belega pike j a, nogavice — damske in moške volne-I ne za pumparice. damske hlačke in bele pike bluze, (p-odam. Naslov v ogl. odd Jutra. 2394-6 LEPA SPALN'CA pleskana orehova koren:- ne je prinesti 5 dkg ma- ; na se ugodno o-oda N sti (lahko delno pokvarjene). Inž. Preseli, pooblaščeni agrODQ.TV, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog). Ljubljana. Wolfova ulica 3-X-Uradne ure: S—12 2448 6 radio 4-cevni I mrl >n, v dobrem stanju, ugo ino prodam eli zamenjam. Prwiiamska 53-11. 2428-6 MODERNO PS-IIO prodam za 1501 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Li. pa«. 24:6-6 RADIO GRAMOFON s 50 ploščami, dv: zvočnika po ugodni ceni prodam. Resljeva cest1 16 (trsrov;na). 2453-6 KRZNO Boen-Breitschwanz •tatico rjave ba. vo. prod m. Rimski trg 3-1., levo 2421-6 OTROŠKO STAJICO lepo in stolček z- uè-rre hoje. prodam. Juvan, Bleiwei-sovfl 6-1 (TyrSeva) 2413-6 PECI. HAtpsRCKK. rasne štedilnike in drug« pre'mete. ugodno jroda »Mi* tal'a*. Oosposv^tska '6 — no-scroti Delavskega doma. 2334-^ t FPO PP-PROT,0 volneno. 24''x'C!'i in zarfore. u «rodno pro 'am Naslov v nn, ugodno prodam. Opekarska c. 33. i 2450-6 gojzerje 5t. 43, dobre ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd. Jn. tra. 2440-6 otroški voziček športni hi gugalnega konja, prodam. Gr.-go-inova 12-1. 2436-6 2 triokla 7% 500 kg in 200 kg. ugodno p-odam. Ambrož I/eopold, m r harr'K. Ciril-Metodova — prej Punnjska 71. 2Ö5-6 damsko kolo skoraj novo, športno in več moških koles, proda mrlianik Ambrož LeopoH. C:ril-Meto. dova 71, prei Dnna:ska. 2433-6 krznen plašč kcn:8. prodam Gregorinnva 12-1. 2137-6 oevuarski stroj »Cilinder Jax Kla«tič« in dru ge čevljarske potrebščine — òrodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2429-6 NGSILNICE ra zaklonišča, zelo praktii-ne, iz cevi, šc nekaj komadov, prodam. Ogled v galeriji Obcrsnel, Gosr^svct-ska 3. 2241-6 s;Kupim PISALNE SXKOJE m radio aparate, kupuje n plača po n.-. J višji dnevni ceni tv:dka Everest. Prešernova 44. J-347-7 M PRIMARFLEX-1MAGON zamenjam za Tropiau a]i Tessar Ponudbe pod »L-nag-jn« na oglas oddelek »Jutra«. 1963-7 VSE SLOVENSKI: m novejše nemške Knjigc-ter revije Umetnost, Naš rod, Slovan in druge kupuje knjigarna žužek v •vehodu Nebotičnika. 2238-7 OTROŠKI VOZIČEK športni, prelvojni materijal. kupim. Ponudbe na ogl. o'd. Jutra pod »Dobro olranitn STEKLENICE taefa rat ia pletinke, stalno kupuje ia plača najboljše »Metaliac, Gosposveteka M — luKproti Delavakeg» doma. •J333-7 SLAMOREZNICO dobro ohranjen > kupim. Ponudbe na Ogl. Odd. Jutra pod »Slamoreznica«. 2364-7 kupimo biciklje. motorna kolesa ter gtune za biciklje m motorna koiesa. Merkur, Puhirjeva C. 2456-7 KLAVIR, PREPROGO pisalni stroj, .adio. <»p fimo za s&msico sobo ln pisarno kupim pioti zel:« dobremu plačilu. Nasiov v ogl. oddeiku Jutra. * 132-7 KUPIMO stara moto.ua kolesa in avtomobile ter gume za motorna kolesa in avtomobile Merkur, Puhar-Jeva 6. 2458 7 KUPIM staro, rabljeno pohištvo, orna.rè. postelje, žimnrce, posteljnino, porcelan in vse druge starodavne predmete Marija Golob, LJubljana. Gallusovo nabrežje 29. 2449-7 METER KONSERV. LEXIKON kupim, tudi posame^jie zvezke, če so dobro ohranjeni. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 2419-7 STRI2ENO VOLNO krojaške, šivilske odrezke kupuje vsako množino »Jugovolna«. Ty ševa cesta 41, nasproti S etega Krištofa. 2407-7 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, kup. n. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lep in močan«. 2390-7 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno ali novo, kujiim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23SV7 STEKLENICE razne v-ste. kupujemo. Dobro plačamo! Na Vašo željo Jih prevzemamo na domu B C-uštin, Vodnikov trg št 2 7 31 fi-M PRAZNE STEKLENICE od konjaka. V'rm>uthft. likerja in zelene litr.-ke in po-kerja in zrt-ne liuske in pol-litrske. kupimo or najvišiib dnevnih cenah. »Alko«, Kn-lizej. 23S7-7 HARMONIKO diatoniöno s fioltoni. kupim. Ponu'ib» na opl. > dd. Jutra pot »Ha-monika« 2*30-7 PIANINO ali KLAVIR vzamnn pa posodo prof mesečni odškodnini. Sodarfka 6. 2369-1"» 5-80BN0 STANOVANJE ▼ SiSki, «menjam za a-sobno za Bežigradom ali v Vodmatu Celovška 42. 2439-21 Stanovanja KDO ODSTOPI ^-sobno, kompletno oprimlje. no stanovanje boljši, mlajši dami. uiHTii strank:, sigL-m plačnici, naj sporoči na ogl. odd. Jutra pod »Ojstoniai«. 4261-21* SAMOSTOJNA DAMA išče kompletno oriremljeno lepo stanovanje m. takojšnjo vselitev, ev^nt. m pozne;». Srranka zelo dobra in mirna. Ponndbe na ogl. odd. Jutra 2460-21a 2457-7 poj »Kompletno«. opremljeno sobo s posebnim vhodom in možnost kuhanja, od.<•, " -n PAPCETI •" ni cerkve sv Jakob1 *-'' i. za R1 — -oda Nrkt t-Tcei n~ 'eka po so non R 5ni n li Brdu Kešitev križanke št. 8 Vodoravno: 1. divfeija, 6. silobran, 12. mi, 13. udarim, 16. ko. 17. bi, 18. ara, 20. ded, 22. lo, 23. ako, 25. mag, 26. vila, 28. obla, 30. vede, 31. aj, 32. ki. 33. Aziati, 34. ti, 35. or, 36. Aco, 39. od, 41. dan, 44. iva, 46. na, 47. lak, 50. ogled, 51. go, 52. no, 53. oboki, 55. premija, 56. sirarna. Navpično: 1. Drava, 2. Idrija, 3. zid, 4. Jud, 5. ad, 6. si, 7. ima. 8. oko, 9. bo, 10. Abadon, 11. Niger, 14. Al'oion. 15. ro-lada, 19. Al(uminij), 21. ep, 24. Kw, 25. me, 27. ako. 28. oz, 29. at. 30. vid. 37. cole. 38. Iv.(an), 40. da, 42. Amor, 43. pop, 44. idi, 45. aga, 47. los. 48. kor, 49. Mia, 54. Ba(rij). V nemškem jeziku! V glavnih vlogah. Michèle Alfa, Pierre Fresnay, Suzy Delalr Predstave ob delavnik h: ob 15. in 17.; ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri SOBO po možnosti s pospbn:m vhodom in kopalnico, išče gospod. Središče in cena ni važna, nastopi takoj. Ponud be na ogl. ' odd. Jutra pod »412«. 3412-238 SOBO s posebnim vhodom. Sče so. liden gospod. Ponudb,- na otri. odd. Jutra pol »Vrtača. M:rje. 2414-J3a OPREMLJENO SOBO po možnosti s uporabo knhi-nje, išče zakonski I ur b-.a otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna <. 23S2-23a SOBO z d venia postelj m v sred šču mesta, dd možnosti z vederlo, iéeta dva b-ata. Pismene ponudba na oglasni oddelek Jutra pod »Go enj-ca«. 2421-23a SOBO opremljeno ali pr.-zno išče gorpod v bližini re-ni'ze cest. že'eznice, Koseze ali Zg. šška Cen* Co 300 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p-d »Pn ontar«. 2401-23-1 KINO UNION Telefon i'i-l\ Film vLsoke umetniške stopnje KRAMBAMBULI Pretresljiva zgodba zvestega loškega psa — Igra dunajska filharmonija V glavnih vlogah poleg drugih: Viktoria Ballasko, Sepp Rist, Krambambuli Predstave ob delavnikih: ob 15 30 ln 17.30 uri KINO MATICA Telefon ti-41 Toliko zaželjeni in do sedaj še ne videni film najvišje umetniške vrednosti TAKRAT... iNajnovejài film Žarah Leandrove! — Severnonemško mesto, klinika v Švici, kabaret v L:saboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenje i.eke žene Ostali so gralci: Hans Stüwe, Rossano Brazzi, Juta v. Alpen i. t. d. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 Trav " p-. Zae Arvrc, Tr.včaricva u!. 10. 232S-70 PA^Cr-LO z |Tič>-to stavbo podklet'e ir-; diiaiio pri L». SI. v Polju, j '"ilrm. Naslov v 03). odd. j Jutra. 241130 VEC STAVBIŠC krasnih, v crn'ru, sta novanj k ob ekt. eno-d-užinsko vilo dvosti-aovanjsko h-šo m več drur; h obi«*rtov ugodno proda »Globus«. Petrir-cova ul. 26. 243- 23 PRODAMO del hlže z lepim donosom hišo 7 'epim vrt^m večstmovanj-ki objekt pnr cele v mestu >n na per fpri.l in industrijski kc'r'r'lr'ks — »R"a' 't"-1 Prešernova ul:ca 541. B232mS3Q KINO MOSTE Velefilm v barvah LAŽNJIVI KLJUKEC Predstave: delavnik ob 17. uri; na Svečnico ob 10.. 14.30 in 17. uri 3G00 LIR nag ade dobi. kdor zamenja dvosobno stanovanje s kopalnico (v bi i žin: Ilirije) z cn k:m ali večjim na oerferiji mesta (rudi za blokom proti Ježici). — Naslov v oglas oddelku Jut a. 2357-21 DVOSOBNO lepo stanovjnje za Bežigradom zamenjam za trisobno v mestu Selitev plačam. Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra« pod »/.ameni a va -.'4« V.li ROKAVICE ili usnjene čevije vse usnjene lzde'ke b,i va- | mo n ,em š čevlje či- | st mo po n Jn žl oem < Dzemal Ha ml Mestn- i t g 11. J-310 M-37 KLAVIRJE snokovnjaSko popravila in "?!ašu-e Wart»rek Rudolf, rrivoz 10. teleton 33-40. 184S-37 Pozor* .:navstven.k psiholog — Modei — se nahaja v Ljub j ni Tr-stenjakova ul ca št 11, levo - poleg kavarne ; M iren lz p save vam pov»- zn.ičaj n p thol-njost Razloži varr. astrološka in hirom.ntska vp-.šanja - Pišite mu, al' pa se osebno lav te dnevno od 14 do 17. ure. ob nečeijan tudi od 10 do 12 u e U .-336-37 brlzgalne za protieta^ko zaščito, dobite pr Iieršič R mska 13 1950 37 g. BRIVCI POZOR! Posertove brivske rrtve. Tenis Dovo, Veaso ter razne štoserice št 28. p vovrstne. ima na za-i log' m p-odaja Popit 2433-?0 1 Viktor, frizer. C nkarje-vo nabrežje št 3 1692 37 o posojilih na h-še in posestva d>-bite infcrmac je v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 15/11. levo — pri Jugo-Kedit. 2057-37 i-OVS.-vi PES »Pt čar«, se ;e za-ekel v Tav čarjevo C. Lnstnik noi se zght-i istotim. 34A2-37 NAGRADA Dne ?J. dee. je neki deček iz Št-[anie ki stalno prosjači fcü>üi. ukradel mojega lovskega [m ptiča-ja. Kdor mi vrne ali izsl di psa dobi nasrrado. Tavča.-jeva 6. 2461-37 h romantinja popularna, Marija, Vam 2 sobno STANOVAN JE 1 toino označi Važo živ- s_k0(BlniZau<'. , ulica l-II., S3dnja viata. n^va«. 2383-21 1 levo. 2454 37 IŠČEM LOKAL na prometnem prostoru, primeren za galanterijsko trgovino. Dopise pod éntro »Galanterija 1944« na ogl oddelek »Jutra« 2389-37 DELAVNICE Iščejo se primeni prostori za lahko doma' o industrijo. Dopise pod šif.ro »Suho in sončno« na oglasni oddelek Jutra 2388-37 KROJNI TEČAJ za vso damsko garderobo. priredi Jožica Rus-Kurr.elJ. Pričetsk tečajev 3. februarja. Informacije v Pucmijevi ulici 4'n — levo. 2396-37 KDO VE kaj o usodj orožnika Franoa Pož-nela. ki je služil I.-ta 3943 v Novem m^tu? informacije sprejema oel. odd. Ju. I" 24-35-37 G.čni JERICKOVI lz Beicbenburga n>J n oglasita v Sižki čimprej. 2403-37 ZASTOPSTVA prevzame zas-opnik na trža. »kern trgu za živilske konzerve, kavine nadomestke, pe. eilne praške in slično. Do-jiisovanje slovensko. P lite: Cassetta 11062 Z Unioni Pubblicità l.aliana Trieste. J-287-1 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selen ha rgova nI. 4 tel. št. 2109 Naznanjamo, da je naš dolgoletni, zvesti sodelavec, gospod Jurij §cha££er dne 31. januarja umrl. Zaslužnemu pokojniku bomo ohranili svetal spomin. V Ljubljani, 1. februarja 1944. A. & E. Skabeme f Vsem, ki ste ga poznali in radi imeli, sporočamo, da nas je zapustil po dolgem, mučnem trpljenju naš dragi STUD. TEHN. Pogreb bo v sredo, dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 1. februarja 1944. Družina KOVAČIČ f V visoki starosti 92 let je umrl naš nepozabni mož, oče, dedek in tast, gospod m Ip4 fei: Ir sodni nadoficijal v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 2. februarja 1944 ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, 31. januarja 1944. Žalujoči rodbini: VIDMAR — TKA ČE V Umrla nam je v 81. letu starosti previdena s tolažili sv, vere naša predraga mati, stara mati, teta, sestra, gospa HELENA LIPAH poj. ŽIDM Pokopali jo bomo na Svečnico popoldan. Dobrunje, 31. januarja 1944. Mici, Franc, Ivanka, Joško, h&eri in sinova; Franci, Mar ja, Mirko, vmiki in ostalo sorodstvo. 'Vii' , •" „.-•♦ '-i? .-1 i Harry Hoff: 20 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Tropeiro je ostal pri Barretu.. »še nekaj važnega, cavalhehiro — se pravi — nemara da je kaj važnega. Neto Indijanec je našel mrliča.« »Kje?« je naglo vprašal Barreto. »Pri srebrnem studencu, to je, kake tri trre odtod.« »Kdo je bil mriič? Kakšen je bil na pogled?« »Natančnejšega nismo mogli ugotoviti. Ležal je ob robu močvirja, in rdečekožec pra.vi, da je umrl od kačjega ugriza. Belec je bil.« »Belec?« »Da. To je vse, kar vem.« Barreto je zamišljeno vrtil cigareto med prati.- »Stvar je vendarle čudna,« je delal, »treba jo bo preiskati. Vobče mi morate ge povedati, Devillos- kako je bilo, ko ste našli voliovslko t elego/' Devllos je jel pripovedovati. »Nekaj Indijancev je bilo že tam —« Živahno je opisal ves dogodek. »Tedaj smo se postavili pod varstvo Indijancev, s katerimi im'te dogovor za take primere.« »Da, da. To je bilo zelo pametno. Kdo ve, ali mi prišla kakšna druga sodega in rešila Salvadorjev. Saj veste, k:ko zločm-äki življi spet in spet skušajo, da bi pro-dilli semkaj. — Drugače se vam ni pripetilo spotoma nič posebnega?« »Ne. Razen mrtveca, ki sem vsm p2av-kar pravil o njem. ni bilo ničesar. A tu ni več varno, kakor slišim. Ali je res, da »o vam umorili brata ser.hor Barreto?« »Da. In včera.j je eden izmed naših ljudi opazil, da so mu ukradli vse zlato ketr ga je imel. Zdaj skuša neki kriminalni komisar razjasniti vso stv:r. Takoj po umoru mojega brata sem zahteval iz Cuyabe policijskega uradnika.« Tropeiro si je zija j tudi prižgal cigareto. »Hm,« je dejal, »ta pa ne bo imel lahkega posla. Upam, da zna svojo reč.« »Nadejam se Menda je že nsšel nekakšno sled.« »Ali ima koga na sumu?« »Najbrže. Sicer je pa v tem pogledu močno zapet — vsaj pioti meni. Vseka ko je videti, da si je docela v svesti uspeh-i.« »Tudi to je nekaj vredno, če ima zaupanje vase.« »Jutri na vse zgodaj mu morate poročati o mrliču, škoda, da niste mogla ugotoviti, kdo je bil.« »Indijanec je rekel, da truplo že razpada. To seveda ne pomeni bogvekaj in zlasti ne, da bi ležal mrlič že več dni. Kajti v tej strašai vročini —« . »Seveda. Tega mi ni treba praviti, De- villos. — A kaj ste vse naložili? železno blagajno imate s seboj?« >.Da. Bog nebeški — ta vam je težka, cavalheiro! Voz, ki smo jo naložili nanj, nam je trikrat obtičal v močvirju.« »Nu. da je le tu. Prav za prav sem jo hotel postaviti pri sebi. A zdaj jo prepu-st!m bankiru. Saj si lahko naročim drugo.« »Bankir je zdaj tufri tu?« »Di, senhor Lobato. Mislim, da ga poznate iz Cuyabe?« »Seveda. Kdo v Cuyabi ga pa ne pozna! A še bolj všeč kakor on mi je njegova hčerka.« Barreto je potegnil Dev Uosa za poncho. »K/j? Poznate jo?« »Nekoč sem moral pri senhorju Lobatu nekaj oddati. Gospodična mi je potrdila prejem. Veste — večina deklet iz teh krogov je tako udržana ali vsaj spakljiva, ta pa se je vedla proti meni povsem naravno — nu — in njen obrazek je bi prava p? S a očem. Senhor Barreto — to bi bila nevesta za vas!« Barreto je vrgel ogorek cigarete na tla in ga pohodil. »Mhm. Res mislite? Tudi ona je aiaj tu. A zdi se, da je zame pri nji že prepozno.« »Prepozno? Kako to? Mar ima koga drugega —?« Barreto se je odihrknil in vzdignil ramena. »Skoraj prepričan sem, da je tako'« Poslovil se je od tropeira in krenil v hišo. Brrun je ležal na postelji, ki jo je bila Eliza z ljubeznijo in skrbjo pripravla zanj, in s široko razprtimi očmi strmel v strop. Od časa do časa je potegnil na uho. V sosednem prostoru sta hrčala Lob tova usluž benca. Zunaj je slišal odmerjene kicrake. Čuvaja sta nenehoma korakala okrog hiše. Komisar je še enkrat preudarjal vse, kar je bi doživel in izkusil v zadnjih urah. Ce-pr-v so ga zasebne stvari v notranjosti najmočneje vznemirjale, jih je vendar hitro o "pravil. Kd ga je Eliza spremila v bančne p-.x>store, sta se bila odfkrito pogovorila. Toda — ?!i sta vobče kaj govorila? Kar iznenada sta ležala drug drugemu v objemu jn vse njuno bitje se je zlilo v prvi poljub. Tf ko je bila torej vsa stvar kar najlepše urejena. Pred očeta je hotel stopiti šele, ko opravi svojo tukajšnjo nalogo. Tako se je bil namenil in pri tem je moralo ostati. Zato mu je bil poklicni uspeh ta mah najvažnejši cilj. Nič drugega mu ni bilo bolj nujno na misli kakor to, da z dejanjem dokaže Elizi svojo sposobnost. V duhu je računal in tehtal na vse strani. Kdaj so bili odpravili brata Salvadorja iz Serre Ouro ? Koliko časa je potrebovala odprava do kraja, kjer se je bil dogodil napad ? Ali sta mogla biti brata, č? sta se res obrnila nazaj, predsnočnjim že tu? Posamezni podatki So bili komisarju že znani. Pot je bil primerjal po zemljevidu, örsovni račun za posamezne dnevne pohode so delali tu, kakor je vedel, zmerom le za karavane, ki so se razmeroma počasi pomikale naprej. Dva posamezna človeka sta lahko potovala znatno h treje. To je bilo treba uvaževati. In če si se oziral na to nisi mogel zanikati, da sta bila Salvadorja nemara predsnočnjim že tu. Bratov Salvadorjev torej pri poizvedbah za Efm liovim morilcem ni smel puščati v nem ar. Kaj Je govorilo za to, da bi utegnila biti ta dva — ali vsaj eden izmed njiju — storilca? Prvič: bila sta izgnana m sta se morda hotela mašče-vati. Drugič: do Emilda, ki ju je bil (po pričevanju Marije Odowaldove) nekoč osebno vrgel iz bara, sta morala čutiti posebno mržnjo. Tretjič: nepričakovana vrnitev jima je ponujala možnost, da prideta z drznim posegom naglo in brez težave do zlata, (óe sta bila res storilca, je bilo treba po vsej verjetnosti tudi tatvino pri Peixotu postaviti njima na račun). Četrtič: pobeg iz zaprtega voza bi bil nesmiseln, ako se ne bi bila hotela vrniti v Serro Ouro, kajti telega ju je vozila po edini možni poti nazaj v omikani svet. Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravtjen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlas - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant. — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« ala Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ttekaraarja: Fran Jeran. — Für dea Inseratenteil verantwortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljuborair Volčič