Posamezna Številka 40 vinarjev. Stev. 123. »SLOVENEC« velja po pošti na vso strani Jugoslavije ln v Ljubljani: ia oalo leto naprej.. K 84-— sa pol lata ......42-- *a četrt leta M .. „ 21-— sa en mesec „ .. „ 7-— Za lnoiamatvo oeloletno K 95-— 5 Sobotna Izdala: =s Sa oelo lelo.....K 15 — ia lnosemstvo.....20 — V Liomiam, v ccinen, m 29. mala 1911 Lelo M, Enostolpna petltvrata (59 ma široka ln 3 mm visoka ali b]« proator) ia enkrat . . . po K 1*20 Pri naročlln nad 10 ob|av popust HaJmanJšl oglas SG/SmrnKI"—' ; Poslano: Enostolpua potltvrsta K 3-— Isbaja vsak dan Izvzemši po« nedeljek tn dan po praznika, ob 5. url zjntraj. Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Kol oplal se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Telefona štev. 50. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 ia naročnino In št. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero. 7563. mali narodič. Včeraj smo priobčili v izvlečku članek poluradnega francoskega lista »Tempsa«, ki je prežet želje, »ustvariti Avstriji novo bodočnost.« »To lahko dosežemo, ako pomagamo Avstrijcem, da rešijo svoj finančni problem, ki jih skoraj duši.« Poteza viteške širokodušnosti in znak visoke duševne kulture bi bilo, ko bi zmagovalec v prah poteptanemu sovražniku plemenito pomagal. Bilo bi to dragoceno znamenje, da se vzdiguje v mednarodni politiki novo, ljubezni polno pojmovanje dolžnosti, ki jih ima vsak narod pred svojo vestjo in pred zgodovino do drugih, bolj šibkih, bolj nesrečnih narodov sveta. Kdor pomisli in razume, da so vsi naredi in Vsa plemena organična celota, velika družina s skupnimi interesi in skupnimi končnimi cilji, ta ve, da je propadanic in osiromašenje enega dela propadanic in osiromašenje cele človeške družbe in njenih kulturnih vrednot. Blagor celokunnega človeštva, njegovi veliki interesi zahtevajo tedaj, da stopi Francija, dežela najčastnejših in najbolj lepih tradicij, na čelo gibanja, ki hoče Avstrijo okrepiti in poživeti. Ko bi bil zgornji predlog »Temps-a« Hokomumetacija novega mednarodnega duha, ki smo ga pričakovali morda kot najdragocenejšo pridobitev tega štiriletnega krvavega klanja, bi mi imenovano namero iskreno pozdravili. A za vsemi temi predlogi in človeko^ubnimi načrti ne stoji plemenit povzdig politične etike v Franc.iii, temveč gola skrb za ktmon. Francoski kapitalisti imajo v zasebnih in državnih podjetjih bivše Avstrije naloženega mnogo denarja. Če sc Nemška Avstrija upropasti in novonastale narodne države odklonijo odplačevanje državnih dolgov prejšne monarhije, pridejo francoski kapitalisti ob svoje obresti in sc morajo tako odreči obi-lim dohodkom. Da bi mogli tudi zananrej oarezovati kupone svojih vrednostnih papirjev, napenjajo vse svoje sile in pritiskajo na svoje državnike z vso težo svojih zvenečih argumentov. Kupon je važnejši od vsega drugega. Njemu žrtvujejo semoodlečbo avstrijskih Nemcev, vseh stirinajst točk \Vilso-novih, če je treba Koroško in vse dežele — drugih. Strah za kupon jih naganja, cla zasadijo nož v grlo Nemčije in se oblečejo obenem v nežno oblačno prijateljev Nemške Avstrije. V Nemčiji so njihovi obrazi temni kot noč, stregi kakor sodnji dan; na Dunaju dobrotno, skoro omamliujoče prijazni. Za kupon grsdo v ogeni. Zanj poženejo s stoičnim mirom v zrak svoje sveto latinsko pobralirnstvo z Italijani. Kupon porodi v njih najsmelše državniške načrte o Podonavski federaciji, o nevtralizaciji Av- strije in o stvareh, ki jih brezkuponski ljudje z vsem naporom zamisliti ne morejo. Kupon je pomoček za oplajenje in bogatenje njihove fantazije, jih dela gibke kakor srne, gladke kakor jegulje. Članek v »Te m psu« nam daje priliko, da spoznamo zopet od blizu značaj kapitalistične države. Država ni tu nič drugega kakor stroj, ki ga suče in vodi mala skupina ljudi v svoje zasebne, družinske namene. Takozvane velike demokracije zapada so lažnjivc demokracije. Kdor obrača s pobožnostjo svoje oči vanjo in upa od tiste skupine ljudi, ki tam vlada državni stroj, pravico in svobodo, je kratkoviden naivnež. Mi Slovcnci kot mal narodič smo prišli na mizo teh računarjev. Če vidimo, da sc med sabo skregajo, se silno obvesePmo. Prepričani smo, da se poteguje gotovo kdo za naše pravice. V naših listih se slišijo brez odlašanja glasovi, polni hvaležnosti, V resnici jih je pa spravil kupon navskriž. Tako smo mi, osvobojeni narodič, med samimi mlinskimi kameni in le slučaj je, če pridemo do tega, kar nam *rc. Samo ena je misel, ki je odrešilna: nrišla bo ura, ko bodo te skupine kapitalistov šle v zrak in bedo ljudstva delala politiko, čigar gonilna moč ni kupon, temveč razum in pravica. ffarisfe® prcAstau- PARLAMENTARNI POL O* A J. Beigrad, 25. rraja 1919. V sobotni seji »Nar. predstavništva« je prišlo zopet do ostrejših kontroverz med »Demokrati« in »Radikalci«. Povod je dalo vprašanje posl. Čoroviča na ministrskega predsednika, kako jc mogel dcpus'iti avdijenco iz vnjnc dobe znanega Šerif-Ar-natitoviča. Prolič jc odgovoril, da so in morajo biti vrata odprta kraljeve, odnosno regentove hiše vsakomur, ki je osebno pošten, pa naj vodi politiko kakoršnokoli. Pointiral pa je ostro svoj odgovor s tem, da je še pred kratkim časem g. Čorovie s svojimi prijatelji imel o Arnautoviču drugo mnenje. Do sedaj se je Protič vsaki ostrejši polemiki izognil. — Biankini je v obliki vprašanja po svoji stari parlamentarni navadi obravnaval barbarska dejanja Italijanov v Dalmaciji. — Glavne točke dnevnega reda so biH interpelacije in odgovori na nje. Dr. Korošec je obsežno in izčrpno odgovarjal na interpelacijo poslanca Baniča o prehrani. Pedal nam je pregled o potrebah naših pokrajin, posebej šc Dalmacije ter navedel, koliko se jc storilo. Opazilo se je, cla so poslanci brez razlike strank pri- poznali, da je naravnost kaotične in izredne razmere vsaj v toliko uredil, kolikor zadeva njegov urad. Izzvenelo pa je iz poročila, da druga uprava, posebej še železnice, pošta, monopolna uprava za sol, sladkor in petrolej daleko ne funkcijonirajo tako, kakor bi bilo potrebno, in kakor bi bilo deloma tudi mogoče. Zbornica je z odobravanjem in pritrjevanjem vzela na znanje dr. Korošcev odgovor. — Socijalist Čobal je utemeljeval svojo interpelacijo o zvišanju penzijskih in bolniških zneskov iz bralovske skladnice. Minister za šume in rude mu je odgovoril, da mora dobiti v tej zadevi predlog od oddelka za socijalno skrbstvo v Ljubljani. — Končno se jc obravnavala interpelacija socijalnega demokrata KneZevtča o cenzuri. Gotovo ni cenzura rikjer tako nedosledna, kakor ra\no tukaj doli. Ni čuda, ako so se vse stranke obračala proti njej, posebej še tudi srbijan-ski poslanci. TORKOVA SF.TA. LDU. Beigrad, 23. maja. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16.20. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez 'z-premembe. Finančni mini-ter predloži zakonsko predlogo o idemniteti za mesece junij, juh; in avgust. Prečita sc nekoliko interpelacij. Tajnik naznani, da je poslanec Ivan. Meštrovič odložil svoj mandat. Wilsonova zahvala. Predsednik prebere poročilo ministra za zunanje stvari, da naš poslanik v Parizu sporoča predsedniku narodnega predstavništva toplo zahvalo predsednika Wil-sona za brzojavko, ki jo je poslalo svoje-časno predsodništvo narodnega predstavništva. (Burno odobravanja, klici: »Živijo WiIsonl«) Interpelacije. Poslanec Miljutin Dragovič (radikalec) stavi vprašanje na ministra za notranje stvari, zakaj ni odgovoril na pismeno vprašanje glede pomoči polrebnim v vranj-skem okrožju. Min-«ter Pribičevič odgovarja, da se je zgodii nesporazum, ker sc je to vprašanje smatralo kot interpelacija, medtem ko je bilo to pismeno vprašanje, na katero se je zahteval pismen odgovor. Poslanec Velja Vukičevič (radikalec) stavi na vojnega ministra vprašanje o projektu zn rešitev odnošajev rezervnih častnikov, ki niso ukazni uradniki, in o pomoči vojakom in častnikom pri odhodu iz vojske. Vojni minister odgovarja, cla oclvisi to vprašanje od finančnih razmer. Prvi inajnik. Zbornica preide na dnevni red: Odgovor ministra za notranje stvari Svetoza- ra Pribičeviča na interpelacijo poslanca Vitomira Korača zaradi prepovedi pro-t slave 1. maja. Poslanec Vitomir Korač naglasa v svo-ji interpelaciji, da je ministrski svet brez upravičenih razlogov prepovedal tik pred 1. majem proslavo tega dne. Če se bo naša država razvijala v nedemokratski smeri, potem je upravičena legalna borba in v nasprotnem primeru mora nastati jaka reakcija. Nadeja se, da se bo tudi pri nas razvijala demokracija v smislu socijalističnih zahtev. Pred majsko proslavo se je čitalo, da se pripravlja v Bosni državni preobrat in da se hoče vpostaviti diktaturo proletarijata. Navajale so se podrobnosti o so-cijalistični agitaciji v Bosni, ki so pričale, da hočejo socijalisti porušiti sedanji režim in da je vojska na strani clclavcev itd. To je delo bosenskega črnorumenega političnega režima, ki je žc izvežban v potvarja-r.ju dejstev. Navajalo se je, da so prišli v Delavski dom časini! i. ki so govorili, da so na strani delavcev. Oni so v Ljubljani popisali nekoliko svojih drtigov, ki so člani rovjeta, kateri poživijo vo::ko na upor. Dalje omenja, cla sc v početku ni dosti strogo postopalo proti elementom, ki so v resnici le agitatorji za boljševizem. Protestira proti temu, ker se jp v Belgradu re-krutiralo srcijalistični vodji Filipoviča in dr. To-nloviča, ki so ju ooslali v Albanijo. Izjavila končno, da vlada nt ime'a pravico za tako odredbo. Vprašuje nadalje, ali je došlo v preiskavi do kakega rezultata. On bi rad. da manjšina ministra za notranje stvari dokaže, da v resnici obstoja zarota proti državi. Odgovor vlade, Ministrski predsednik Protič odgovarja med drugim: Mi nismo dopustili proslave 1. maja, ker smo imeii posebne razloge za to. Mi smo sedaj v nenormalnih razmerah in sc nahajamo v poluvojnem stanju. Poleg drugih razlogov prepoved; je bil tudi ta, da je v Madžarski nastal boljševiški prevrat. Iz tega prevrata so sc pojavili nekateri znaki, ki kažejo, da se jc hotel ta prevrat prenesti tudi na našo zemljo. Vlada je dobila podatke o tem, da se pripravljajo manifestacije, ki nasprotujejo vsem določilom dobrega reda v deželi. Vlada je vprašala, ali se morejo povodom sprevodov odreči takim vzklikom, ki jih nočemo in ne smemo dopustiti. Oni nam te garancije nico mogli dati. Vlada je morala na sebe sprejeti odgovornost, da se zameri napram poslancu Koraču in njegovim so-drugom, ali pa da bi pripustila riziko, da bi v teh dneh mogli naši sovražniki porabiti nerede proti nam. So ljudje med našim delavstvom, ki niso pravi socijalisti, temveč boljševiki. Ti elementi so morebiti v :■■-.--------"M., i LISTEK, »» f s (Spisal Avgust Strindberg. — K nocojšnji predstavi v dramskem gledališču.) Strindberg je literarno polarna osebnost lbsenu. Začel je v boju zoper Ibse-liove ideje o enakopravnosti žene z možem in o možu, ki razdira zakonsko srečo. Strindberg je razmerje obrnil; sedanja žena je po njegovem mnenju mora, ki duši vsako pošteno razmerje med zakonci. Dočim je Ibsenovim zakonskim mož;em žena samo igračka, da si ž njo preganjajo dolgčas, igračka, ki služi le moževemu sanio-ljubju, egoizmu in animalski strasti, nam odkriva Strindberg drugo stran, razmerja med možem in ženo v sedanji družbi. Žena je šibkejše, naravno odvisno bitje in ves njen boj za enakopravnost je lažnjiva borba za nadvladje. Ker jc šibkejša in naravno odvisna, ne more do oblasti s silo, temuč z zvijačo in lažjo, s hinavstvom in zahrbtnostjo. Tako bije z možem boj za življenje in smrt ter sebi in svoji lepoti, svejim tajnim nakanam in strastem, ki si jih je priučila v sedanji družbi, na ljubo izrablja spolno odvisnost moževo v svojfl korist. In vsa ta vzgoja, vaja in spretnost se podeduje od roda do roda, dejani in uničeni družini, ki jo je razbila nezvesta, lažnjiva in oblasti željna mati, Strindberg nam odkriva lažnjivost in neupravičenost otroške ljubezni do matere, ki jc svoje otroke zastrupljala z vsakdanjimi lažmi, se ni brigala za njihovo vzgojo nc za telesni razvoj, hlepela po užitku, kradla in pritrgovala družini in možu, varala moža s svojim bodočim zetom ter ga s svojim življenjem tirala v prezgodnji grob. Vse to ravnanje odseva iz malenkostnih vsakdanjih, v naši sedanji družbi čisto navadnih dogodkov. Zunanjega dejanja jc malo, razvoj je globoko v duši. V podzavestnih besedah in gestah se vrši obračun otrok z materjo, s »pelikanom«, ki ni dajal mladičem srčne krvi, temveč posneto, modrikasto mleko v steklcnici z mosljo. Vrši se po smrti očetovi; vse v hiši je še zapečateno, ker se mora po žalovanju sestaviti zapuščinski inventar. V stanovanje se selita zet Axel in hči Gerda. Dve stvari najbolj vznemirjata vdovo: ali je kje testament in kaj prihrankov. Sin Friderik, kandidat pred izpiti, hodi ves premrl od mraza, nevoljen iz sobe v sobo, vedno lačen »kakor bi jedel začinjen zrak«, brani očeta pred polzakritimi strupenimi napadi matere, ki izkuša odvaliti na pokojnika očitek zapravljivosti in nerednosti. Mati je še vedno v stari moči in veljavi, samo zibalni stol ,v salonu H ie zoprn in ji budi spomine na pokojnika. Zet in hči se predčasno vrneta z ženitovanjskega potovanja, V Gerdi se jc vzbudilo ljubosumje in počasi se ji začne svitati, da jo mož in mati goljufata, v podzavestni slutnji uvideva, da je bila očetu krivična hči. V hipu ko stikata mož in mati v tajnih predalih za oporoko in najdeta veliko pismo na Friderika, potrka Gerda na vrata. Njena ljubosumnost je potrjena. V pismu pa obtožuje pokojnik ženo, da je ona kriva njegove zakonske nesreče. V naglici pismo raztrgala in ga vržeta v peč. V prepiru zet potrdi obtožbo pisma in zahteva od tašče, da mu pomaga nositi bremena gospodinjstva, češ, da ga je oslepa-rila z namigavanjem na doto in zapuščino. Prvi dan, ko sta z Gerdo doma, odide zvečer razdražen svoja pota, češ, da gre k seji. Mati zasluti, da se bliža konec njenemu vladovanju, razkrinkanjc in obračun, stol zibalnik na katerem je sedel in umrl pokojnik, se ziblje v sobi. V drugem dejanju si stojita iz oči v oči sin in hči. Sin je mnogo videl in trpel z očetom, dočim ga je hči gledala z očmi svoje matere; zdi se ji, da hodi v spanju in sanja, toda sc nc mara zbuditi, da bi sc nc zavedla vse običajne zlobe, ki zastruplja z lažmi otroke. Največja nesreča je spoznati ničevost največje sreče. Oba sta vsled zanemarjene nege, slabe vzgoje in ničle hrane zaostala v rasti, dasi Ne dolži me, potem r.očcm dolžiti svojih starišev, ki bi spet dolžiii svoje in \ko naprcjl« manjšini, toda energični in agilni. On se je sam prepričal, kako se vsi oni, ki se hočejo legalno boriti za svoje socijalistič-ne ideje, nazivljajo izdajalcem socijalizma. Govoril je nato še nadalje o boljševizmu. Pribičevič odgovarja socijalistom. Ob 11.45 se je seja nadaljevala. Minister za notranje stvari Pribičevič povdarja v svojem govoru, da se iz govora predsednika vlade razvidevajo razlogi, ki so vlado napotili na ta korak. Zavrača izjavo poslanca Korača, da se je vlada osmešila pred vso Evropo, ker je tako delal ves svet. Češka vlada, v kateri sede tudi soci-jalisti, je prepovedala v vojnem pasu Slovaške proslavo 1 .maja. Istotako je prepovedala proslavo tudi grška vlada, ki je aretirala odbor socijalistične stranke v Atenah. Francoska vlada je prepovedala proslavo 1. maja v Parizu. Navaja službeni komunike o prepovedi in pravi, da so se med socijaliste vrinili komunistični agenti, razni inozemski agitatorji in boljševiški pm^ agatorji, ki žele zanesti nered v našo deželo. Vse odredbe o omejitvi svobodnega političnega življenja pa bodo ukinjene, ko se reši vprašanje naših meja. Poleg tega so vplivali na prepoved tudi važni vojaški razlogi, ki se morajo uvaževati, ker smo na mejah ogroženi od sovražnikov. Očitanje poslanca g. Korača, da se hoče zadržati socijalistično delavsko gibanje, ne drži, čemur je dokaz, da je imel sam Korač vhod v Mitrovici in da se je vršil o Veliki noči v Belgradu kongres socijali-stov, na katerem so bili tudi taki elementi, ki niso sociialisti in ki so hoteli socialistično stranko izrabiti proti državi. Bo-senski zastopniki na kongresu so slikali položaj v Bosni lako, kakor da so boljševiki prevzeli vso oblast, da je vsa oborožena sila v njihovih rokah in da se bo vse to pokazalo dne 1. maja. Delegati so po povratku iz Belgrada vse to pravili med delavstvom v Bosni v različnih mestih. Končno se je tudi opažalo, da so se z ozirom na 1. mai v več mestih dogodile velike tatvine eksplozivnega materijala. Državne oblasti, ki so bile obveščene o teh dogodkih, so morale ukreniti potrebne korake. V Sarajevu je bilo aretiranih 500 ljudi in je sedaj zaprtih še 50, od katerih bodo nekateri izročeni vojnemu sodišču. Preiskava bo dokazala, ali je istina ono, kar se je opazilo od vseh strani. Minister odgovarja nadalje na izvajanja poslanca Korača glede uničenja delavskih organizacij. Socijalistična organizacija je bila raz-puščena samo v Bosni, ker je bila prežeta z neprijateljskimi elementi. Preiskava bo prinesla luč v zadevo in dokazala resnico, ki se bo objavila. Socljalist Bukšek. Poslanec Bukšek (socijalist) je nato "govoril o prepovedi 1. maja v Bosni, kriti-koval vporabo vojaštva, aretacije in bati-nanje na uprav zverinski način. Prepoved 1. maja kritikujeta za njim tudi poslanca Anton Kristan in Tušanovič. Po kratkem odgovoru ministra Pribičeviča predlaga poslanec Korač, naj narodno predstavništvo pozove vlado, naj takoj ukine vse omejitve politične svobode in naj izpusti aretirane delavce in uvede postopanje proti provo-katorjem. Poslanec čorovič izjavlja, da sc zadovoljuje z odgovorom vlade in predlaga, naj zbornica preide na dnevni red. Njegov predlog je bil sprejet od večine, nakar je predsednik zaključil sejo in odredil prihodnjo za danes ob 16. z dnevnim redom: zakonska predloga o idemniteti za mesece junij, julij in avgust. V »Pelikanu« ni niti pravega zunanjega dramatičnega zapletka, kakor smo ga vajeni drugje, v njem se gradi vsa drama občutij in za znanj na spominih. Misli se bore z mislimi, da se še bolj otrese individualnega značaja ter posploši v obtožbo lažnjive sedanjosti, ki sama sebe slepa-ri in si zatiska oči, da ne vidi svoje podlosti, je igra zavita v glasbo. Friderik in Gerda sta živa obtožnica vsem samoljub-nim, za užitkom hlepečim, brezbrižnim materam in oblasti željnim ženam. Toda lepota drame ne tiči v njeni pri-digarski vsebini, temveč v načinu misli in razvoja. Vsa širna preteklost, vse trpljenje družine, vsa brezobzirna oblast žene, vse je stisnjeno v ozek okvir, kjer zida in podira vsaka gesta, vsaka najmanjša beseda. Lepota je v tajnem pogovoru duš, ki ga beseda samo naznači, v podzavestnem razumevanju in ugibanju slutenj in misli. V bolj grobih potezah se take zgodbe gode v neštetih enačicah, toda tu se trgajo žilice v srcih in misli v možganih, in slednjič pride spoznanje, da mora v mrazu sedanje srčne kulture vse staro, vse staro zlo, grdo in ostudno zgoreti in zgoreti tudi rod, ki ga je ta kultura obletela. Ker ni imel smisla za pravega pelikana, ki v nesebičnosti napaja svoje mladiče s srčno krvjo, temveč gledal in strmel v drugega, ki je to bajko obrnil sebi in svoji oblasti v prid. Narte Velikani«. Dr. A. Gosar: Gozdno uprašanfe. Dočim smo v ostalih načelnih točkah agrarne reforme vsaj teoretično — praktično itak, kakor vse kaže, ne smemo veliko upati — še precej edini, se glede gozdnega vprašanja mnenja zelo križajo. Edini nismo niti strokovnjaki v tem vprašanju, še manj seveda razni člankarji, ki pišejo mnogokrat svoje vrste s posebnega, ne povsem nepristranskega vidika. Pač pa se zdi, da se da iz člankov, ki so izšli v listih o tem vprašanju in zlasti še iz poročila »o stališču, ki ga je zavzelo Gozdarsko društvo napram agrarni reformi«, razbrati nekaj zdravih misli, ki bi lahko služile kot podlaga za pravo rešitev gozdnega vprašanja. Poskusil bom podati nekaj teh misli. Razmere v posameznih delih države so z ozirom na gozdno vprašanje zelo različne. Zato jc enotna rešitev nemogoča. Niti delitev gozdov, niti velegozdovi v državni, zasebni ali zadružni lasti, niti socializacija gozdov ne morejo veljati kot splošno načelo. Vsaka izmed teh oblik ima svoje prednosti, ki so po krajevnih, gospodarskih in kulturnih razmerah spreminjajo, rastejo in padajo. Zato ne sme agrarna reforma nobene izmed teh možnosti izključiti in nobeni načelno prisoditi prednosti. Praktično pa je mogoče to uresničiti edino tedaj, če se — kot predlaga Gozdarsko društvo — napravi za vso državo le okvirni zakon, ki se prepusti deželnim vladam, oziroma zastopstvom, da določijo vse podrobnosti. Glede podrobne razdelitve gozdov prevladuje popolnoma splošno mnenje, da se mora omejiti na najnujnejše potrebe prebivalstva. Kjer razmere to dopuščajo, naj ima sicer kolikor mogoče vsak posestnik del gozda, kjer dobiva drva in stavbeni les vsaj za tekoče potrebščine, vendar pa razdelitev gozdov ne sme ovirati ali celo preprečiti racionelnega gospodarstva. Pri dosedanjih predlogih pa pogrešam k tej točki zahtevo, da se določi enako kot za ostale vrste zemljišča maksimalna meja, do katere smejo gozdna posestva v zasebnih rokah nanovo nastati. Brez take določbe bi razdelitev gozdov posestnikom le malo koristila, ker bi — kot povdarja tudi Gozdarsko društvo — mnogi izmed njih svoje gozdove zopet prodali, tako da bi imeli kmalu zopet gozdna veleposestva poleg obubožanih kajžarjev in bajtarjev, ki bi morali celo drva drago kupovati. Gozdovi naj se torej razdelijo nadrobno le kolikor je to z narodnogospodarskega stališča dopustljivo in nujno potrebno. Ostali gozdovi naj bi se po predlogu Gozdarskega društva povsod, kjer razmere to dopuščajo, razdelili »na večje gozdne komplekse po gospodarskih enotah, katere bi prevzelo večje število posestnikov, n. pr. prebivalci ene ali več vasi, korporacije, kot skupno posest. Solastniki bi bili upravičeni do užitninskih pravic, v prvi vrsti do dohodkov, ki jih donaša les«. Take gozdove bi seveda moral upravljati strokovno izvežban gozdni oskrbnik dogovorno z »gospodarskim odsekom« kot voljenim zastopnikom vseh solastnikov gozda. Enako naj bi se tudi mala gozdna posest upravljala potom gozdnogospodarskih zadrug. Jasno je, da ste ti dve obliki gozdnega gospodarstva možni edino le v krajih, kjer so ljudje napredovali ter imajo toliko smisla za zadružno ali sploh skupno gospodarstvo, da se ga morejo dejanski udeleževati ter pri njem soodločevati. Kjer je ljudstvo še zaostalo, kjer še nima pravega smisla za skupne koristi, ter ni zmožno dejanski voditi skupno gospodarstvo, tam bi bile gozdne gospodarske zadruge le molzna krava za maloštevilne zasebnike in eventualno tudi njene uslužbence. Za kraje, kjer zadružno aH sploh skupno gozdno gospodarstvo ni možno, preostaneta torej predvsem le dve možnosti: državni ali pa zasebni velegozdi. Vsaka izmed teh dveh oblik ima svoje prednosti, pa tudi svoje slabe strani. Na splošno se čuje nasproti državnim velego-zdovom več ugovorov kot nasproti zasebnim. Vendar pa tu niti strokovnjaška mnenja ne soglašajo. Točen in zanesljiv rezultat je tu izključen, ker so v tem oziru vsi računi samo aproksimativni. V bivši Avstriji je izkazan v poročilih za 1. 1899. do 1903. čisti donos gozdov na hektar v znesku 5 K, sedaj r>a računijo na čisti dohodek v vi?ini 20 K. Jasno je, da je zaključek računov na stari podlagi popolnoma drugačen kot pri onih, ki se opirajo na novo cenitev čistega donosa. Pa tudi tu se izkaže znatni pri-mat>ikljaj, če sc odkupnin* za razlaščene tfozde ne nastavi ze'o nizko. Dr. J. Benkovič je v svojih člankih v »Slovencu« naračunil ta primanjkljaj pri 130.000 ha gozda in 600 K odkupnine za hektar na letnih 2,080.000 K. po računih Gozdarskega društva pa sledi za isfi ohscj* nodržav-Ijenja gozda pri odkupnini 1000 K (torej skoraj še enkrat toliko) za hektar le primanjkljaj letnih 2,600.000 K. Seveda računi dr. J. Benkovič na podlagi starega donosa, dočim je vzelo Gozdarsko društvo za podlago novi donos, kar je edino pravilno. Na tej podlagi se prične rentabili-teta državnih gozdov šele tedaj, če bi država plačala zanje manj kot 500 K odkupnine za hektar. Ali pa je to mogoče in ali bi bilo to prav? Brez dvoma! Če plača država dosedanjim lastnikom gozdov toliko odkupnine, kolikor znaša kapitaliziran donos dotičnega gozda, jih v tem ni oškodovala, vsaj znatno ne. Vpoštevati pa je treba, da so dosedanji lastniki gozdov plačevali doslej od svojih gozdov minimalni davek, ter so že pri tem pridobili visoke svote, ki bi se morate pri agrarni reformi nujno vpoštevati. Sicer se pa moramo zavedati, da taka agrarna reforma, ki dosedanjih pre-bogatih posestnikov ne bi nič oškodovala, tudi nič koristila ne bo. Če naj ostane vse po starem, potem tudi reforme ni treba! S te strani torej, kar se tiče rentabili-tete državnih gozdov, ni nobenega, res tehtnega razloga proti podržavljenju vsaj nekaterih gozdnih kompleksov. Omejiti pa bi bilo podržavljenje le na kraje, kjer razmere za zadružno ali sploh skupno gozdno gospodarstvo še niso zrele in kjer za smotreno izrabo gozdov ni treba preveč trgovsko ali tehnično riskiranih akcij. Gozdi, katere more le privatna podjetnost prav izrabiti, n. pr. vsled oddaljenosti od železnice, naj bi ostali zasebnikom, da s svojim kapitalom ustvarijo ugodne pogoje za gospodarski razvoj. S tem bi država podpirala industrijo, ki je z izrabo takih gozdov nujno v zvezi, obenem pa bi si lahko zagotovila zijatne davke. Pri podjetjih te vrste bi bilo treba misliti na socializacijo. Država naj si zasi-gura primeren delež na dobičku in upravi takih podjetij. Socializacijo bi bilo treba seveda raztegniti tudi na ostale gozdove, ki bi bili zadružna ali sploh skupna last večjih posestnikov, ki ne bi služila samo domači potrebi svojih lastnikov. Primeren del prebitka takih gozdov mora dobiti država. Kajti gozdna last ima, kot zemljišč-na last sploh, na sebi nekaj monopolu podobnega in zato gredo njene koristi skupnosti, ne pa zasebnikom. Glede servitutnih pravic sploh v gozdovih se soglasno zastopa stališče, da se morajo odklanjati in da zlasti nove ne smejo nastati. Kar se pa tiče paše, je Gozdarsko društvo mnenja, »da bi se od časa do časa dali dobiti primerni prostori, kjer paša gozdoreji ni škodljiva, posebno po gozdnatih planinah v Julijskih Alpah, ki bi se morale primerno melijorirati«. To so glavne misli, ki so se dosedaj sprožile glede gozdnega vprašanja. Iz njih sledi jasno, da enotna šablonska rešitev tega vprašanja ne bi zadovoljila nikogar. Jasno pa je tudi, da se da tudi to vprašanje prav rešiti, samo res dobre volje bi bilo treba. i Mirovni posvet. Izročitev pogodbe Avstriji. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — Svet četvorice je sklenil, da bo izročal nemško-avstrijski delegaciji poglavje za poglavjem mirovne pogodbe. Razprave med financijalnimi zastopniki entente in onimi avstrijske delegacije, so se včeraj nadaljevale in nanašale rta preskrbo z živili Avstrije, LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično,) — Prvi del mirovnih pogojev, dolečenih Nemški Avstriji, bo izročen njenim zastopnikom v St. Germainu koncem tega tedna. Svet četvorice. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — Načelniki amerikanske, angleške, italijanske in francoske vlade so se sestali v torek zjutraj in nadaljevali razpravo o vojaških, teritorijalnih in financijalnih pogojih, ki naj se določijo v mirovni pogodbi z Avstrijo. Popoldne so nadaljevali razpravo z ministri za zunanje stvari peterih velesil, Nemški protipredlogl LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — Poslanica z nemškimi protipredlogi, ki bo izročena aliirancem v sredo aH najkasneje v četrtek, je sestavljena v nemškem, francoskem in angleškem jeziku in obsega skupno približno 500 strani. Besedilo mirovnih preliminarijev, katere so izročili zavezniki 7. t. m. nemškim delegatom, je bilo sestavljeno v francoskem in angleškem jeziku in je obsegalo 410 strani. Nemški izvedenci končali svoje delo. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — Ugleden del nemškega delegacijskega osobja zapusti nocoj Versailles in se. povrne v Berlin. Med njimi bo večina tehničnih izvedencev, ki so svojo nalogo dovršili, strojepiscev ip nekateri časnikarji. Skupno odpotuje 50 do 60 oseb. Koliko državnega posojila so podpisali industrijalci, katerih podjetja so delovala vso vojno in jim donašala milijone? Razna poročila. Pogoji priznanja) Kolčakove vlade. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — »Temps« poroča, da se je po njegovih informacijah svet četvorice odločil odposlati admiralu Kolčaku skupno objavo, v kateri mu podrobno sporoča, s kakšnimi pogoji bi mogel oficijelno priznati vlado v Omsku. V tej objavi, pravi »Temps«, se sklicujejo zavezniške in združene države na dejstvo, da je bil njihov edini namen, pomagati ruskemu narodu, da se posveti zopet svojemu prostemu razvoju. Opozarjamo nadalje, da so boljševiki odklonili povabilo h konferencam na otokih Prinkipi in da bi odložili orožje. Končno izjavljajo, da so pripravljeni priznati vlado v Omsku s pogojem, ako jim ta sporoči, da bo čuvala svobodo ruskega naroda in da bo v najkrajšem času, čim bo mogoče, sklicala ustavodajno skupščino. Kakor hitro bo admiral Kolčak sprejel te pogoje, kar se lahko z gotovostjo pričakuje, bodo zavezniške in združene države oficijelno priznale njegovo vlado in ga povabile, da se udeleži mirovne konference. Paderewski 0 položaju Poljske. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) — Iz Varšave se poroča: V včerajšnji s'eji deželnega zbora je izjavil ministrski predsednik Paderewski, da so bile nemško-polj-ske meje v splošnem ugodno določene, z izjemo dveh poljskih okrajev, glede katerih bo poljska delegacija mirovne konference nadaljevala svoja prizadevanja. Glede tešinjskega vprašanja bo on po želji mirovne konference stopil v neposredne etike s predsednikom čehoslovaške republike, Masarykom, Z ozirom na zadnje dogodke je izjavil, da Poljska ni nikdar nameravala zapričeti osvojevalno vojno. Z njenimi ukrepi nikakor ne bo ogrožena neodvisnost Ukrajine ali Litvinske. Paderew-ski je nato sporočil, da so v bližini Pod« woloczyske in Huslatyna številne boljševiške čete vkorakale v Galicijo. Vsled tega bo Hallerjeva armada prisiljena, bojevati se na ukrajinski fronti, to pa ne proti Ukrajincem, pač pa proti boljševikom. Nemci ob 20. obletnici haaške konference. LDU. Lyon, 28. maja. (Brezžično.) Po« vodom 20. obletnice, odkar se je vršila ta-kozvana mirovna konferenca v Haagu, prinaša »Berliner Tageblatt« članek, kjer pravi med drugim: Povabilo ruskega carja so vzeli v Nemčiji uljudno na znanje. Toda mnogoteri znaki so kazali, da je nemška javnost vse prej kot soglašala z idejo mednarodnega razsodišča. Mornm-sen je dejal o naaški konferenci, da jo smatra za tiskovno pomoto zgodovine. Profesor Kahl se je izrazil, da ne bi bilo umestno odpraviti vojno, tudi ako bi bilo to mogoče. Profesor Stengel je govoril o miru kakor o kaki nevarnosti, češ, da vojna pospešuje napredek kirurgije. Toda najusodepolnejša napaka je bila tedaj, da so poverili vodstvo nemške delegacije pri konferenci grofu Miinstru, nemškemu poslaniku v Parizu, v čigar očeh je bila haa-ška konferenca nekaka otročarija in ki je smatral razsodišče kot nevarno za Nemčijo, ker bi bila Nemčija mogla hitreje mobilizirati kot vse druge države. V istem času, ko se je mirovna konferenca posvetovala v Haagu, je imel nemški cesar svoj znameniti govor v Wiesbadenu, v katerem je izrekel trditev, da je najboljši čuvar miru dobro nabrušen meč. Takoj ko je konferenca pričela poslovati, se je pojavil odpor od nemške strani. Nemčija je odklonila obveznost razsodbe, izrečene po mednarodnem razsodišču. Naposled je postalo obnašanje nemških delagatov tako neznosno, da je odličen član konference dne 15. junija 1899 dejal grofu Miinstru: »Svetniki, ki uživajo zaupanje nemškega cesarja, se nikoli ne bodo mogli odtegniti očitkom in sovražnosti vseh narodov, kakor hitro bo zvedela svetovna javnost, po čigavi krivdi je ostala konferenca brezuspešna. Vašega cesarja bodo smatrali splošno za sovražnika vseh civiliziranih narodov; mrzil in zaničeval ga bo ves svet.« Zadržanje Nemčije na haaški kon-lerenci je bilo prvi povod te osamelosti nemškega naroda, ki je imela tako usode-polne posledice, ki je prikazovala nemški narod kot miru nevaren faktor in ki je končno privedla do katastrofe leta 1914. Polltitne novice. + »Dr. Korošec cinca«. K naši notici pod tem naslovom izvemo sledeče: Trgov, minister dr. Veljkovič je v zbornici izjavil, da kanadska vlada naši centralni vladi ni stavila nobene ponudbe, kakor je poročal »Trgovinski Glasnik«, pač pa so se nekemu agentu cedile sline po 3odstot-ni proviziji, ki bi znašala 15 milijonov dinarjev ali 45 milijonov kron. Trgovinski minister in dr. Korošec sta tako korupcij-eko ponudbo brez vsakega cincanja odklonila, ker se trgovske pogodbe med državami sklepajo direktno in ne po agen- tih. Dr. Korošec je to/ tem lažje storil, ker prehrana v danih težavnih razmerah funkcionira. Dr. Koroščevo poročilo o prehrani je zbornica brez debate in s splošnim odobravanjem vzela na znanje. Sam posl. Ribnikar je z medklicem pozval ministra dr. Korošca, da naj pri drugih resortih »pritiska«, da bodo tudi funkcionirali. Da bi pa prekupci z mastjo in ječmenom ob taki ponudbi prav nič ne cincali, prav radi verjamemo. + Priprave za kulturni boj. Glavni organ Demokratske stranke, belgrajska »Demokracija«, je prinesla v nedeljo, dne 25. t. m., Jovanovičev uvodni članek, ki zahteva civilno poroko in olajšanje raz-poroke ter se obrača proti pravoslavni in rimsko-katoliški. cerkvi, posebej še proti papežu. -(- Odločni italianissimi. »Tcmps« poroča, da je reški italijanski narodni svet poslal mirovni konferenci sledečo spomenico: »Narodni svet Reke smatra plebiscit od 30, oktobra 1918 kot zgodovinski in pravno neizpremnljiv akt, po katerem je ozemlje mesta Reke že resnično združeno z Italijo. Izjavlja, da ne dopusti, da bi se moglo razpravljati o usodi Reke brez odo-brenja prebivalstva in da ne bo nikdar pritrdil spremenitvi tega stanja, ki bi se izvršila potom sramotnega barantanja. Tisti', ki bodo hoteli spremniti lo stanje, bedo morali uveljaviti spremembo s silo! Prebivalstvo Reke je prepričano, da potek zgodovine, pisan z najboljšo italijansko krvjo, ne more biti prekinjen v Parizu in pričakuje zato z mirnostjo in odločnostjo nasilje, ki naj pride od koderkoli. Pokazalo bo prav izraz svojih čuvstev in prisililo vsakogar, da prevzame odgovornost, ki mu jo predpisuje zgodovina.« — Upajmo, da se jim bo kri še temeljito ohladila. -)- »Klerikalna najezda«, to je klerikalna invazija, je za Jugoslavijo zelo nevarna stvar. Kdor ne verjame, naj bere »Jugoslavenski list«, ki je posvetil temu vprašanju krasen uvodnik. Njegova krasota in filozofska jedrovitost se razodeva v stavku: »Da ni bilo mlade in liberalne slovenske inteligence, bi ta narod taval še danes v temi in nevednosti ter bi ne imel one žilave in odporne moči, ki jo je pokazal ob režimu bivše Avstrije.« Na tia nas je vrgel stavek: »Kdo se ne spominja kampanije škofa Jegliča proti Prešernovemu spomeniku, remek delu našega Rendiča.,.«? Tega nismo vedeli. Mi naivneži smo mislili, da je Prešernov spomenik napravil Zajec, Ivan Cankar se je vsled tega bridko motil, ko je mislil, da jc to »remek delo« ničvredno in sramotno za slovensko umetnost, O ne, ta uvodnik ni bil spisan brez haska in trajnega dobička! In v Gorici? ,,, »medtem ko so napredni krogi delali (v Gorici namreč) na to, da ustanove slovensko gledališče, so bili klerikalci proti temu iz enostavnega razloga, ker uprava gledališča ni bila voljna, da predstavlja vedno razne »Genovefe« in »Fabijole«. To je drugo, človeka v mozeg pretresujoče spoznanje, ki je brez dvoma tudi trajne dobičkanosnosti za historijo našega gledališča. Klerikalna budala so uprizarjala sicer v »Trgovskem domu« in »Centralu« neke »Divje lovce«, »Domne«, »Desete brate«, »Našo kri«, Meškovo »Mater« in slično robo, a te igre in »Fa-bijola« je isto. Iz teh resnic sledi plastičen dokaz: »Borba protiv klerikalizmu je borba ne samo za napredak naroda, več i za sam njegov opstanak.« Shod dekliški Slarijinlh družiš ra Brezfah. V teh dnevih, ko se odločuje usoda našega naroda, je treba uporabiti vsa naravna in nadnaravna sredstva, ki morejo pomagati k uresničenju naših želja. Zdi se, da kakor naravnih tako tudi nadnaravnih sredstev nismo uporabili v toliki meri, kakor velikanska resnost položaja zahteva. Zdi se, da mi ne znamo moliti kakor na primer francoski narod, kadar se mu gre za res. Storimo še, kolikor moremo, dokler ni prepozno! — V ta namen bo med drugim binkoštne praznike pri Mariji Pomočnici na Brezjah velik shod dekliških Marijinih družb, da bi prosile pomoči, sreče in blagoslova naši domovini. — Pričakuje sc, da pridejo pred vsem bližnje Marijine družbe z Gorenjskega, daljne pa tudi, kolikor jim prometne tež-koče dopuščajo. Družbe naj prihajajo na Brezje vsaka zase. Jedila naj si vzamejo udeleženke s seboj. Družbam, ki na Brezje ne morejo, se pa priporoča, da napravijo v kratkem v isti namen svoja posebna skupna romanja kje bolj v bližini. — Razpored siavnosti na Brezjah bo ta-le: Bin-koštno nedeljo ob 6. popoldne prva pridiga, binkoštni ponedeljek ob 7. zjutraj druga, ob 10. tretja, popoldne ob 3. četrta. Želi se, da vsi prejmejo sv. zakramente, a zaradi velikega navala je priporočati, da po možnobli spoved opravijo že doma. — Gg. voditelji so naprošeni, da vsak v svoji družbi uredi vse, kar je potrebno, da bo .vse ,v leDem redu. t— Vodstvo M. D« se je pričete, Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 28. maja ob 22. uri poluradno: V začetku tega meseca so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali naše maloštevilne posadke iz Slovenske Koroške ter prekora-Tili na ta način demarkacijsko čr'.o. Vsi naši poizkusi, da bi jih mirnim potom pripravili do tega, da zapuste našo očet-njavo, so ostali brezuspešni. Za časa pogajanj in tudi potem so Ncrnci obdelovali vsak dan naše predstraže z artilerijskim in strojniškim ognjsm in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti nc surovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slovenski Koroški, Iz teh razlogov smo lili primorani, osvobodi'! naše brate z oboroženo si!o in pregnati mrzkega sovražnika z rase svete zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes za-rano, da napadejo sovražnika. Ta napad se razvija uspešno v vnsh smereh h na mno-ffih mestih ss Nemci v neredu umika'o, mečejo proč orožje in prepuščajo našim topove in ujetnike. — Telefon, številko 328 naj pokliče odslej vsakdo, ki hoče govoriti z upravo časopisov »Slovenca«, »Domoljuba« in »Več, lista« — ali pa z Jugoslovansko tiskarno. — Z današnjim dnem smo namreč dobili nazaj telefonsko zvezo, ki so nam jo odvzeli pod avstrijsko upravo kmalu po začetku svetovne vojske. Telefon št. 50 služi odslej izključno samo za pogovore z uredništvom naših listov. — Visokošolski transport. Oni visoko-šolci, ki žele v začetku junija potovati na Čeho-slovaško, naj se v svrho sestave transporta blagovolijo pismeno javiti do 2. junija na naslov: Janežič Pavel, cand. med. Ljubljana, Dolenjska cesta 20./I. Odhod transporta se naznani pozneje v časopisih. — Cerkvena pobožnost koroških du-hovnikov-beguncev. K o k a r j e v Savinski dolini. Dne 26. maja so priredili duhovn;ki-begunci, ki stanujejo v Nazarjah in Mozirju, v romarski cerkvi v Kokarjah prelepo in ginljivo cerkveno pobožnost. V prekrasnem govoru se je spominjal profesor bogoslovja, č. g, dr. Gregor Rozman, v zadnjih bojih na Koroškem padlih junakov, katerim dolgujemo hvaležnost s tem, da jih priporočujemo Božjemu usmiljenju. V drugem delu svojega govora se je spominjal zapuščenega koroškega ljudstva, ki je sedaj brez voditeljev, brez dušnih pastirjev. Priporočimo to dobro ljudstvo ko-karski Materi božji, da bi v kratkem bili rešeni barbarskega nemškega jarma. Vse sv. maše so se darovale za padle vojake in za skorajšen pravičen mir. — Ježica. Tukajšnji Orel uprizori na praznik Vnebohoda, t. j. 29. t. m. ob treh popoldne ljudsko igro »Krivoprisežnik«, Vstopnice se prodajajo v trgovini gospodične Smerke v Stožicah, na dan predstave pa v »Društvenem domu« na Ježici. — Preplačila vstopnine se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen šo-larski knjižnici. — Prireditev se je prete-čeno nedeljo že enkrat izvršila in se zdaj na občo željo ponovi. — Razpis natečaja. Pri taboriščni upravi v Strnišču v Ptuju se odda mesto oskrbnika in eventuelno mesto kmetijskega nadzornika. Plača po dogovoru. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in z dokazili o svojem dosedanjem službovanju v osmih dneh pri »Predstojništvu taboriščne uprave« v Strnišču pri Ptuju. — Imenovaflje. Dr. VI. Pertot je imenovan za inšpektorja pri generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva. — Poštnemu ravnateljstvu. Lekarnar Trnkoczy ima iz Srbije naročila, da pošlje zdravila po poštnem povzetju, toda naša pošta jih ne sprejme. Poštno ravnateljstvo prosimo tozadevnega pojasnila. — Povišanje v armadi. Iz Belgrada poročajo, da je vojni minister izdelal naredbo, s katero bo povišanih več podpol-nikov v polkovnike. Naredba bo v kratkem objavljena. — Olajšave visokošolcem. Iz Belgrada poročajo: Ministrstvo prosvete izdeluje v zvezi z akademskim senatom zakonski načrt, po katerem bi se olajšal študij dijakom, ki so med vojsko izgubili mnogo let. Poviša se tudi plača vseučiliškim docentom. — Državno posojilo. Podružnica Jadranske banke v Ljubljani je podpisala 2 (dva) milijona kron državnega posojila. — Zakaj to? Uradni list št. XCVIII priobčuje tarifne znižbe pri blagovnem prometu na progah južne železnice Dunaj —Ljubljana itd. V opombah je pa rečeno, da se mora v zagotovitev, da se izpolni pogoj, da se bode oddalo najmanj 100 ton blaga v dobi, za katero se je dovolil popust, položiti na račun južne železnice pri c. kr. priv. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju 50.000 K kavcije, pristojbine za shrambo in upravo kavcije plačujejo stranke. Kako to? Zakaj naj bi Jugoslovani hodili na Dunaj rediti svoje sovražnike, sploh Dunaju in Avstriji se poklanjati kot nadvladarju? V Ljubljani je dosti bank, ki so najmanje toliko sigurne kakor imenovana nemška banka. — Izjava. K včerajšnjemu članku »Nerednosti pri komisijah za klasifikacijo konj« izjavljamo na prošnjo narednika pri voj. dop. pov. Andreja J. Šturina, da on ni identičen z narednikom Šturmom v omenjenem članku. — Služba okrožnega in hiralničnega zdravnika v Vojniku. Deželna vlada za Slovenijo razpisuje v »Uradnem listu« štc. XCVIII. z dne 26. maja t. 1. službo okrožnega zdravnika v Vojniku pri Celju, s katero jc obenem združena zdravniška služba na tamošnji hiralnici. Okrožni zdravnik dobiva letno plačo 1200 K in ima pravico do šest petletnic po 100 K. K temu je do preklica dovoljena draginjska do-klada v izmeri 1C0 odstotkov vseh službenih prejemkov. Za zdravniško službo na hiralnici pa je določena letna remunera-cija 1200 K. — izarememba voznega reda na Bohinjski železnici. S 1. junijem t. 1. se ustavita na progi Jesenice-Bistrica-Boh. jezero dosedanja osebna vlaka št. 13 in 84 ter se mesto njih uvedejo na progi Jesenice-Bistrica Boh. jezero dnevno redno osebni vlaki št. 11 in 15, odhod iz Jesenic ob 10. oziroma 15.10, prihod v Bistrico-Boh. jezero ob 10.53, in 16.05; na progi Bistrica-Boh. jezero-Jesenice osebna vlaka št. 14 in 16, odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 4.00 oziroma 17.00, prihod v Jesenice ob 5.02 in 18.03, — Na progi Planica-Jesenice se z istim dnem ustavi vlak št, 1713 ter uvede mesto njega dnevno redno vlak št. 1747, radi zveze v Jesenicah na jutranji ljubljanski vlak. Odhod iz Planice ob 3.45, prihod v Jesenicc ob 4.55, — Na progi Ljubljana gl. kol.-Jescnice-Bistrica Boh. jezero vozi od 1. junija do 30. septembra t. 1. ob nedeljah in praznikih direktni osebni vlak št. 1722/23. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 4.55, prihod v Jcsenice ob 7.01, odhod iz Jesenic ob 7.30, prihod v Bistrico-Boh. jezero ob 8.23. V nasprotni smeri pa vlak štev. 18/1711, odhod iz Bistrice-Boh. jezero ob 18,36, prihod v Jesenice ob 19.45, odhod iz Jesenic ob 20.22, prihod v Ljubljano gl. kol. 22.46, — Za ta nedeljska vlaka izdajale se bodo za razdalje nad 50 km za 25% znižane povratne vozovnice in sicer samo za II. in III. razred. Ako se te povratne vozovnice uporabljajo pri drug.h vlakih, bodisi če tudi samo ob povratku, doplačati je razliko na normalno ceno za obe smeri. — Nov zobozdravnik v Kranju, V Kranju se je naselil g. dr. Ivan Eržen, bivši večletni in zelo priljubljeni zobozdravnik v Gorici ter otvoril zobozdravni-ški in zobotehniški atelje, . — Sprejme se begunska družina ali trije delavci za poljedelstvo. Ponudbe sprejme posredovalni urad za begunce v Ljubljani. — Naše! se je v nedeljo popoldne tuj bankovec večje vrednosti. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v upravi lista. — Išče se Jožef Švara, roj. 1. 1880. v Miru pri Gorici, pristojen v Devin na Krasu, ki se je nahajal do 23. 10. 1918 v rezervni bolnici v Slavonskem Brodu. Kdor ve kje se sedaj nahaja, naj sporoči posredovalnemu uradu za bcguncc v Ljubljani. — Izjava. V Jugoslaviji št. 121 z dne 20. maja 1919 čitali smo dopis »Kje so krivci.« — V tem dopisu se zlasti častniškemu zboru skupine SHS slovenskega planinskega polka očita nezmožnost in bojazen. Pribijemo kot železničarji, ki sicer nismo strategi in v vojaškem poveljevanju neuki — a opravljamo žc peto leto železniško vojaško službo, — kot očividci, ki smo zadnji zapustili nam določena obmejna službena mesta in z našimi vojaki prvi ista zopet zasedli, da sc jc skupina SHS. slovenskega planinskega polka z g. polkovnikom Rakteljcm na čelu od tre-notka, ko je prekoračila koroško-štajersko mejo ne lc junaško borila, nego preprečila vpad švabskih tolp v Savinjsko doline, ki bi bil neizogiben, — dejstvo kojega ne povdarjamo samo mi, očividci, — ampak z nami tudi vse obmejno prebivalstvo. Le oni, ki je preživel kritični čas od 6. do 9. maja s temi junaki in videl umik, zbiranje čet in zopetno osvoitev Slovenjega gradca. bo znal ceniti, kaj so storili častni- ki, — kaj so storili fantje omenjene skupine. To resnici na ljubo, — Slovenigra-dec, dne 26. maja 1919. Z odličnim spoštovanjem,- Franjo Žemlja, višji revident, eksponiran v Slov, Gradcu; I egat Franjo, postajevodja, Slovenji Gr.idcc; Anton A) bert, postajevodja, Ostiški vrh, IKarcdno sriedeSfo, Opera, 29. maja, četrtek, »Žongier naše pre* ljube gespe«. A 58. 30. maja, petek, zaprto. 31. ma'a, sobota, »Žongier naše preljube gospe- Abonma C 58. 1. junij" nedelja, »Slovaška princeska«. Izven abon^i. 2. juniia, ponedeljek, > Mamzell Ni-touche«, (Obhčvanje 20letnice umetniškega delovanja gospoda Povheta.) Izven abonma. 3. junija, torek, »Žongier naše preljube gospe«. A 2-60. 4. juniia, sreda, predavanje gospoda Brani: lava Nusiča, srbskega pisatelja o »Traf^dn crr:>koga naroda«. Izven abon. Drama. 29. maja, četrtek, »Pelikan«. C 59. 30. maja, petek, zaprto. 31. maja, sobota, popoldne zaprto 31. maja, sobota, zvečer »Pelikan«* A 59. 1. junija, nedelia, »Pelikan«. B 59. 2. junija, ponedel;ek, zaprto. 3. junija, torek, »Zemlja«. Izven abon. 4. junija, sreda, zaprto. 5. junija, četrtek, »Za hčer Annesti-ja«. A 62. Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti gospodične Marjancvičeve se predstava »Smrt majke Jugovičev« v soboto popoldne ne bo vršila. UuMaraske novic®. lj Seja načelstva K. T. D. se vrši v petek, dne 30. t. m., ob pol štirih popoldne v posvetovalnici K. T. D. lj Seja vadiieljskega zbora Orlovske Zveze se vrši v petek, dne 30 t. m. ob 8. uri zvečer. lj Povhetova dvajsetletnica, V ponedeljek, dne 2. junija se bo vršila v našem narodnem gledališču nova slavnost. Naš priljubljeni komik Povhe bo praznoval dvajsetletnico svojega delovanja na gledališkem odra. Na ta slavnosten večer bodo peli v opernem gledališču znano opereto »Mamzeir Nitouche«, v kateri bo nastopil jubilant v priljubljeni mu vlogi Celestena, s katero je žel obče priznanje in si pridobil naklonjenost našega občinstva. To je drug jubilej v letošnji sezoni. Za štiridesetletnico — dvajsetletnica. Dvajset let je tudi jubilej, ki sc med slovenskimi igralci ni praznoval prepogostokrat. lj Seja odbora Ijublj. prosv. društev S. K. S. Z. se vrši jutri v petek, 30. maja 1919 ob 8, uri zvečer v prostorih prosv. društva za franč. župnijo (Gospodarska Zveza, Dunajska ccsta, pritličje, desno.) Prosimo za gotovo udeležbo. lj Srbski pcsr.ik in pisatelj Branislav Nušič v Ljubljani. Dne 4. junija t. 1. predava najodličnejši srbski dramatik Branislav Nušič v našem dramskem gledališču o tragediji srbskega naroda. Danes je čital v Zagrebu svojo najnovejšo dramo »Knegi-nja Tribalska«. lj »Občinski tepček« veseloigra, ki jo je spisal I, Krek, vprizori Šentpeter-ski Orel v nedeljo, 1. junija t. 1. ob *8, uri zv. v Lj. domu. Snov igre je vzela iz vaškega življenja ter vsebuje vse polno veselih prikazov in nastopov. Vstopnice se dobe v predprodaji od petka pop. dalje v Jugoslovanski knjigarni in pri gdč. Strahovi, Sv. Petra c. 7 7. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje stroškov za glasovir v telovadnici, pričakujemo, da sc občinstvo, ki že itak rado poseča predstave v Ljud. domu, tudi te predstavo polnoštevilno udeleži. lj Zahvala. Vsem sosedom in prijateljem našega iskreno ljubljenega sina in brata, četovodje Antona Markič-a, padlega na Koroškem, ki so darovali mesto venca za sv. maše 60 K sc najtopleje zahvaljuie žalujoča rodbina. lj Na Šmarno goro! Pevska zveza »Ljubljana« je v kratkem času svojega obstoja zbrala že lepo število članov v svojem okrilju. Prihodnjo nedeljo priredi, ako bo vreme ugodno, svoj prvi izlet na Šmarno goro. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj z vlakom. Krog 9. ure bo na Šmarni gori sv. maša z nagovorom, pri kateri bo pel mešani zbor Pevske zveze. Daroval bo sv. mašo predsednik dr. Kimovec. Na gori ostanemo do kosila. Po kosilu prijeten sprehod v Medvode, kamor do-spemo okrog 15. ure. Potem prijateljski sestanek pri Tonictu. V Ljubljano se vrnemo z večernim vlakom krog pol 21. ure, — Vse iskrene prijatelje našega stremlip-nia vabimo k udeležbL — Odbor, NaJnovelSe. DRŽAVNI KREDIT TRGOVCEM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 28. maja. Ministrski svet je dovolil trgovcem kredit v znesku 2 milijonov frankov za dobavo blaga iz Francoske. POŠTNO RAVNATELJSTVO V DALMACIJI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 28. maja. Kakor se čuje, ne bo sedež ravnateljstva pošte in brzojava za Dalmacijo v Dubrovniku, nego v Splitu. VIDOV DAN V VOJVODINI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 28. maja. Za letošnjo proslavo Vidovega dne, dne 28. junija, 6e vrše v Vojvodini velike priprave ter bo ta proslava ena najsvečanostnejših našega tro-imenskega naroda. V Novem Sadu se je osnoval v to svrho poseben odbor, ki bo .vodil vse predpriprave za čim številnejši obisk in nastanitev gostov. UJEDINJENJE SRBSKE CERKVE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 28. maja. Belgrajska »Pravda« javlja, da so v Belgrad došli vsi pravoslavni vladike iz Bosne, Dalmacije in Vojvodine, ki bodo vstopili v arhijerejski sabor, kateri bo proglasil ujedinjenje srbske pravoslavne cerkve. KATOLIŠKI ŽUPNIK V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 28. maja. Belgrajska »Pravda« javlja, da jc za novega rimsko-katoli-škega župnika v Belgradu imenovan gvar-dijan frančiškanskega samostana v Sarajevu, Pasala, ki je že došel v Belgrad. BRANISLAV NUŠIČ O TRAGEDIJI SRBSKEGA NARODA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 28. maja. Kakor javljajo, bo znani srbski književnik in humorist Bra-nislav Nušič na splošno izraženo željo imel javno predavanje o tragediji srbskega naroda od početka do konca svetovne vojne. JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA IZLOŽBA V PARIZU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 28. maja. Naša umetniška razstava v »Petit Palais-u«, v kateri sodelujejo vsi jugoslovanski umetniki, vzbuja čim večje zanimanje spričo političnih razmer, ki vladajo sedaj v Parizu. Razstava bi morala biti zaključena 15. maja, a se je podaljšala do 1. junija. Število posetnikov je znašalo do 15. maja nad 140.000 oseb. Katalogi razstave so se morali ponovno tiskati, prodanih pa je bilo tudi precejšnje število umetnin. PROGLASITEV UJEDINJENJA SRBSKE CERKVE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad. 28. maja. Na svečani seji vseh metropolitov in episkopov je bilo proglašeno ujedinjenje vseh srbskih pravoslavnih ccrkva. ZADUŠNICA ZA PADLE JUNAKE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 28. maja. Danes dopoldne se je vršila svečana zadušnica za padle junake na braniku naše domovine. Zadušni-ce se je udeležil regent Aleksander, nekateri ministri ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti, MUSLIMANI IN NARODNI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) % Belgrad, 28. maja. V petek ali soboto bodo došli v Belgrad nekateri zastopniki muslimanske organizacije, da se posvetujejo o nadaljnjem delu v Bosni ter določijo svoje stališče napram Narodnemu klubu. Kakor javljajo, hočejo muslimani izvajati čim večje sporazumno delo in prihajajo v Belgrad zato, da postavijo temelje za orientacijo delegatov jugoslovanske muslimanske organizacije in izpopolnijo svoje vrste tej, določijo razmerje napram drugim strankam. — Dr Sunarič in dr Čabra-jič sta odpotovala v Bosno, da razpravljata s svojimi prijatelji o položaju, ki nastaja vsled skupnosti bodočega dela, ter da pripravijo potrebne korake za slučaj razvoja razmer, v katere je došel muslimanski in hrvaški svet pod upravo ministra Pribičeviča, IZ DEMOKRAŠKEGA KLUBA, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 28, maja. V demokratskem bloku so nastala, kakor javljajo, nesoglasja radi agrarnega vprašanja. Demokratski veleposestniki in razni drugi elementi se ne morejo privaditi postopanju z njihovim imetjem, kakor se sedaj izvaja. Ker dosedanje postopanje ministra za agrarno reformo dr. Poljaka ne najde odobravanja niti med radikalnimi v stranki, kažejo nezadovoljstvo tudi ti vzdržujoči elementi stranke. V tem je iskati tudi vzroka odstopu predsednika dr. Medakoviča, ki se mu pridružujejo tudi vplivni, a ravno tako ugledni elementi kluba. POMOČ RUSOM. m Belgrad, 28. maja. V krogih belgraj-skega občinstva sc širi vedno večje zanimanje za akcijo, ki ima namen, nuditi čim večjo podporo onim Rusom, ki so pred boljševiškim nasilstvom pribežali v varstvo naše države. Novoustanovljeni jugoslovanski odbor za pomoč Rusom zbira na delo vse ljudi ter ie ustanovil več odsekov, med njimi tudi odsek za politično poročevanje o javnem mnenju v Rusiji. ČEŠKI POSLANIK V BELGRADU. Belgrad, 28. maja. Tu sem je dospel češki poslanik Kalina, ki bo izročil naši vladi svoje akreditive. Vestnlk S. K. S. Z. * širša seja predsedstva Orlovske Zveze v Ljubljani se vrši v nedeljo, 1. junija 1919 ob 9. uri dop, v Ljudskem domu. Dnevni red obsega važna organizatorična in načelna vprašanja, zato je nujno potrebno, da pošljejo vsi svoje zastopnike. * Iz predsedstva Orlovske Zveze. Na želje in vprašanja v vprašalnih pola h dobe odseki odgovor v naznanilu, ki se razpošlje odsekom tekom meseca junija, vprašalnih pol še nismo vseh prejeli. Mladost št. 5 in 6 izide prihodnji teden, * Izlet ljubljanskega okrožja v S?. Jakob in Dol pri Ljubljani se vrši danes, na praznik v slučaju ugodnega vremena. Odhod od cerkve sv, Petra točno ob pol 1 uri pop. Udeleži se ga tudi okrožni tro-ber.taški zbor. Bratje, v krojih ali v narodni obleki, vun v prosto naravo, da pozdravimo brate iz Sv, Jakoba in Dola, Na zdar! Bzpred sodišča. sd Ukradeno kolo. Jože Klobasa iz Račje vasi ni vedel povedati, katerega leta je bil rojen. Dne 4. maja t. 1. je ukradel mesarju Zajcu na Ambroževem trgu kolo, se odpeljal ž njim in ga prodal. Sodišče je prisodilo Klobasi 6 tednov težke ječe. sd Prizivne razprave pri deželnem sodišču. Lucija Duhovnik je dobila pri okrajnem sodišču 48 ur zapora, ker je smatral sodnik za dokazano, da je rekla Ivanu Kralju »mrha grda«. Pri prizivni razpravi je izpovedala priča Frančiška Torkar, ki je bila takrat zraven, da Duhovnikova izraza »mrha« ni rabila. Predsednik vzklicnega senata Regali je razglasil oprostilno razsodbo, ker je vsaj dvomljivo, da je rekla Duhovnikova besedo »mrha«. V dvomljivih slučajih se pa mora obdolženec oprostiti. — France Bubovec iz Lesc je dobil pri okrajnem sodišču 30 kron globe, oziroma 3 dni zapora, ker je priklopil 2 žarnici. Ko je prišel pooblaščenec podjetja po denar, mu je sam povedal, da je razširil električno razsvetljavo. Predsednik Regali proglasi oprostilno razsodbo, ker Bubovec ni imel namena, da se okoristi z žarnicama in je sam pokazal uslužbencu novi žarnici, ko je prišel pobirat denar. sd »Nemško tukaj ne razpravljamo,« je izjavil predsednik vzklicnega senata ljubljanskega deželnega sodišča Regali Lo-bodovi, ki je prišla kot zasebna udeleženka k razpravi v vzklicni zadevi Marije Jakopič iz Grabna, ki je Lobodovi 6. marca t, 1. poveznila na glavo posodo s človeškim bfatom. Okrajno sodišče jc prisodilo Jakopičevi 48 ur zapora, ker je smatralo za dokazano, da je ob tisti priliki Lobodova padla in si izvila nogo. Obsojena je bila tudi, da plačaj Lobodovi za bolečine 50 K, Mož Lobodove je izpovedal, da si je njegova žena izvila nogo doma v kleti. Predsednik Regali zasebni udeleženki Lobodovi pred koncem razprave: »Imate Vi kaj povedati?« — Lobodova: »Ich bin der Spra-che nicht machtig.« — Predsednik Regali z odločnim poudarkom: »Nemško ne bomo govorili pri razpravi.« — Vzklicni senat je spremenil kazen v globo 10 kron, oziroma na 24 ur zapora. Lobodovo pa z njenim zahtevkom po odškodnini za bolečine zavrnil na civilno pravno pot, »ker tepeža ni bilo«. sd Mlada tatica, Marija Klančnik je ukradla svoji gospodinji Mariji Potočnik bankovec za 1000 krOn in drugega bjaga v skupni vrednosti 2075 K 57 vin. Tudi prejšnji svoji gospodinji je šele 16letno dekle kradlo. Dekle vse prizna. Predsednik senata dekletu: »Ali se nisi nič bala, ko si kradla?« — Molk. — »Zakaj si kradla?« — »Da bi kupila kruha.« — Zakaj nisi rajši prosila kruha, če si bila lačna?« — ' »Se nisem upala.« — ^Krasti si se pa upala.« — Sodišče je prisodilo mladi tatici 4 mesece težke ječe, sd Težkih telesnih poškodb pride pred deželno sodišče primeroma malo. Tatvine dominirajo. Te dni se jc moral zagovarjati pred deželnim sodiščem Ivan Jenko iz Kranja zaradi težke telesne poškodbe. Knjigoveški pomočnik Stanko Feldstein, Viktor Soklič in Herman Zupan so šli pozno zvečer iz delavnice po Kranju domov. Eden med njimi je igral na orglice. Pred Jahačevo gostilno jih je ustavil Jenko, ki jc kričal na nje, da naj gredo spat. Sodnik: ^Zakai ste jih ustavili?«- ■— »Ker so delali nemir.« — Predsednik: »Ali ste Vi orožnik?« — Molk. — Fantje so se z Jenkom prerekali nekaj časa; Jenko je nato skočil k ograji in iztrgal iz nje kol; Feldstein in Soklič sta zbežala, Jenko je pa navalil zdaj na Zupana, ki se ni v prepir vmešaval in je s kolom, kakor izpove priča Roza Kruh, »toliko časa tolkel po Zupanu, da je padel na tla in obležal.« — Korajžni Jenko je bil pred sodiščem zelo boječ. Sodišče mu je prisodilo 3 mesece težke ječe. sd Nevaren tat je Franc Repovž. Dne 15. decembra 1918 je delal kot dninar pri trgovcu Humerju, Trgovčevega sinčka je pregovoril, da mu naj prinese največji »pildek« iz blagajne. Gospa Humerjeva je sicer opazila, da je zmanjkal »pildek« — bankovec za 1000 K, toda mislila je, da ga je vzel mož, ki je bil odpotoval po kupčijah. Repovž je skril denar v gozdu, kjer so ga dobili, ko se je vrnil g. Humer damov. Repovžu je prisodilo sodišče 6 mesecev težke ječe. sd Izpred ljubljanskega okrajnega sodišča. Alojzij Pretnar je služil pri gospodu Jesenku na Starem trga in zraven kradel. Sodnik Pretnarju: »Zakaj ste kradli?« — Pretnar: »Invalid sem, tako »švoh« sem, pa z menoj tako delate.« — Sodnik: »Tudi invalid nima pravice, da goljufa in krade.« Pretnarjeva zadeva se je odstopila državnemu pravdništvu, ker je podan sum hudodelstva tatvine. — 3 dni zapora je dobil Jože Činkolc iz Šmarja, ker je kradel kokoši. — Kočevar Ernest Kump je »fasal«, kakor pravi, več vojaških reči. Slovensko ne zna ali noče govoriti. Sodnik je prisodil Kumpu 48 ur zapora. — Brez vsakega povoda je udaril Rudolf Pogačnik Marijo Ki-sovec z roko po desnem očesu, da ji je oko oteklo in zardečilo. Sodnik je prisodil Pogačniku 30 kron globe, oziroma 3 dni zapora, — Celo vrsto tožb in protitožb sta vložili rodbini Reier in Hude iz Grcrsup-Ija. Pri Reierjevih se mati in hči večkrat spreti. Nekega večera sta se zoret sprli. Mati je bežala iz hiše in kričala. Reierjeva se je zbala ljudi, ki so prihajali od šmarnic in je šla po mater, kateri je prihitela na pomoč žena trgovca Kudeta. Ženski sta padli na tla. Reierčni sin Rudolf je prihitel materi na pomoč; Hudetovi pa njen mož, ki je Rudolfa udaril. Zaradi te klofute je prisodil sodnik Hudetu 20 kron globe. Reierjeva, kateri je ime Katarina, je tožila Hudetovo, ker ji pravi vedno »Kalru-za« in ne Katarina. Cela zadeva se bo pred okrajnim sodiščem še obravnavala, ker bo zaslišal sodnik še celo vrsto prič. Tofeuaislua sia Koroškem. Vandali v slovenski Globasnici. Globasnica je ena izmed občin na Koroškem, kjer je že skoraj 30 let obstojala slovenska narodna občina, ki je z največjo narodno požrtvovalnostjo kljubovala neznosnemu nemškemu pritisku. Občina je uradovala z vsemi uradi izključno slovensko. Občina Globasnica šteje prezaslužne slovenske narodne gospode kot svoje častne člane kakor: predsednika Slovenije g. dr. Brejca, poslanca Grafenauerja, g. pro-šta Einspielerja, J, Rutarja, dolgoletnega tajnika Mohorjeve dr. itd. Imeli smo šc neko izjemno slovensko šolo z narodnim učiteljstvom. Slovenski živelj jc deželni vladi na Koroškem tako imponiral, da se dolgo vrsto let ni upala poslati tukajšnji trirazredni ljpdski šoli kakega nemškega ozir. nemčurskega učitelja. V Globasnici je bil tudi po zaslugi I. Rojnika, sedanjega župnika v Kropivni največji slovenski igralni oder, kjer so se po izvrstno izvež-banem igralnem zboru uprizarjale vse dosedaj znane slovenske igre. Ni čuda torej, da je nemško vojaštvo na zverinski način ropalo in plenilo v narodni Globasnici. Vdrli so ti nemški boljševiki v vas ter najprej oropali narodnega čevljarskega mojstra Franceta Uranšeka, odnesli mu vse usnje in orodje. Franc Uranšek sc je vrnil šele preteklo zimo iz vojske domu. Potem se je vlekla nemška tolpa v župnišče. Župnišče ima veliko posestvo, ki je bilo tudi dobro razstavljeno in skrbno urejeno. Tukaj se je pričelo nepopisno ropanje in uničevanje. Nemški vojaki so pod vodstvom častnika privabili seboj iz vseh sosednih vasi boljševiške roparske elemente. Šest mož broječa četa je pridrla z napetimi puškami in zahtevala župnika, ki je ravno četrt ure preje odšel v planino. Veliko župnišče so vojaki oplenili tako popolnoma, da stojijo lc še gole stene. Vso opravo so prodali na javni dražbi, boljše srebrne reči in tudi okoli 1000 K papirnatega in za 400 K srebrnega, denarja in vso župnikovo obleko pa so odpeljali na župnikovem vozu vojaki naprej. Uničili in raztrgali so vse uradne akte in vse matične knjige, arhivno omaro pa so tudi prodali. Odnesli so seboj ves živež, vse žito: rž, pšenico, ječmen, ajdo in cclo za seme pripravljeno turšico. Prodali so ali odpeljali iz župnišča vso živino, 10 govedi, 4 konje, nad 20 svinj, ves mošt. Ko so ljudje iz vasi in iz sosednih krajev videli, da gre župnikovo premože- nje vse narazen, je /vdrlo v.se v župnišče in gospodarsko poslopje in sak je odnesel in odpeljal, kar je najvet nogel. Odpeljali so vso krmo, vsa drva, kakor tudi iztrgali na gospodarskih poslopjih deske iz podov, V župnišču ni ostalo nobenega stola, no-bene žlice, nobenega noža, pač pa je po sobah in hodnikih na debelo polno raztrganega papirja od knjig in uradnih aktov. Neki četovodja, ki je prišel pozneje in videl razdejanje, je izjavil, da to ni človeško ampak svinjsko početje. Drugi dan je prišla zopet druga patrulja in se je tudi ta zgražala nad strašnim početjem. Nemške čete pa tudi niso spoštovale posvečenega kraja in so ropale tudi v cerkvi. Odnesli so 4 dragocene kelihe in monštranco, ki so jo pozneje našli na pokopališču. Raznašali so mašne plašče in hodili po njih. Begunci so pripovedovali, da so v gostilni vojaki iz kelihov pili. Ravnotako so vojaki, ozir. pri-vabljeni boljševiški elementi popolnoma oropali prejšnjega dolgoletnega narodnega župana J. Jeklna, p. d. Zagla v Podjuni, ki je imel lepo in skrbno urejeno gospodarstvo popolnoma in oropali tudi Štebenske-ga župnika, v drugi župniji občine Globasnica g. župana F. Kraigerja. Žena župana je prvi dan napravilai pijani nemški solda-teski obed, a za plačilo so drugi dan oropali vse posestvo do golih sten. Deloma so oropali tudi posestnika Hutarja in Ham-riča. Drugi dan je poslal neki nadporočnik kurirja za begunci in jih vabil nazaj, češ, da se jim nič ne zgodi, a so jih par dni pozneje orožniki aretirali in odgnali, Nadporočnik je izjavil, da oplenijo le župnišča, a so plenili tudi drugod. Škoda je ogromna in neprecenljiva. Narodno misleči živelj na Koroškem je popolnoma uničen, ako ne pride pomoč. Prosimo vse merodajne kroge v Sloveniji, da vse ukrenejo, da se povrne ogromna škoda in reši naše ljudstvo narodnega in gospodarskega pogina Blizu pol milijona Škode samo en koroški Slovenec, Odboru koroških beguncev se poroča sledeče: Ko je 4. maja t 1. vse bežalo pred Nemci iz Sp. Dravograda, je ostala moja mati v Dravogradu, ker si je mislila, da bo druhal vsaj pustila staro ženo na miru. Ravnali pa so tako surovo in divje ž njo, da je tudi ona pobegnila, da si je rešila življenje, prej pa so še vse pokopali in pobili. V tr-govni so pobrali tb vse predale in prodajalno mizo, ter ra-^ili 4 razložna okna. Ker sem imel še koruzo, moko in sladkor od aprovizacije, imam v trgovini škode nad 100.000 K. Razven tega so mi odnesli pohištvo iz sedem sob, slike, peči, vozove, krompir, slamo, seme, sploh vse, kar je bilo za odnesti. Razbili so dalje krušno peč, štedilnik, električni motor, električni mlin in žago (jermene so odnesli), slamoreznico, stroj za izdelovanje sodavice in približno 6000 steklenic za sodavico in 23 oken. Eno kravo in eno svinjo so na mestu razprodali, Tozadevna škoda znaša 320 tisoč kron. Imam torej škode: v trgovini 100.000 K, druge 320.000 K, skupaj 420.000 IC. Kdo bo povrnil to škodo? Mene kot gerenta občine Dravograd so iskali povsod in povpraševali po meni ter se med drugim izrazili, »če me dobe, me ne ustrele, ampak jermena bodo cepili od mojega lakta.« Bolj divji ko Huni. Gg. Serajnik Franjo in Gorenšek Anton poročata: Dne 7, majnika t. 1. je nemška tolpa, obstoječa iz 12 mož oropala posestvo p. d. Struca v Kotljah tako popolnoma, da so pri hiši ostale samo se prazno stene. Fužinskega delavca Jurajka iz Gušta-nja so nemški vojaki tako pretepli, da je bil krvav na celem telesu. Enako se je godilo nekemu slovenskemu vojaku. Od posestnika Pavše v Kotljah so zahtevali denarja, ker pa ga jim ni mogel dati, so ga vrgli na tla in s puškinimi kopiti tako dolgo pobijali, da je prišel ob zavest. Poštne uradnice v Prevaljah so zbežale v trenotku, ko so že civilisti nanje streljali. Ker ste bežali tako pozno, ste imeli še priložnost, zvedeti za usodo dveh žensk, kteri so nemški vojaki skupaj zvezali in potem ustrelili. V Guštanju so imeli nemški vojaki pred gostilno Lečnik nataknjeni na žici dve človeški očesi. Tam jc hodila gor in dol nemška straža ter vsakemu civilistu rekla: »Poglejte, ta očesa so priča, kako delajo Slovenci z Nemci, ker so nad 20 Nemcem oč iiztaknili.« Zverinstvo nemških divjakov se kaže v tem slučaju .Oči sami iztaknejo in dol-žijo potem Slovence. Iz občine Ojstrice se poroča: Dne 13. 1. so odpeljali nemški Huni nekega go-stača Jožefa Prcvalnika iz Pavlove bajte na Gorcah in prav po zverinsko ž njim ravnali, V petek dne 2. 5. je bil od Hunov Zaseden Št, Lovrenc pri Sp. Dravogradu. Zverinske tolpe so vdrle v hlev posestnika Janeza Struca p, d. Rechbergerja in odgnale zadnji rep živine. Posestnika, ki sc |e skril v kotu sobe, f ! druhal izsledila in takoi ustrelila. To pa Zverinski tolpi še n: bilo dovolj! Že ko je bil mrtev, so ga vlačili okrog in počenjali z mrtvecem svoje kanibalsko veselje. Pogreb se je vršil dne 5. t. m. Gospodu S. iz Ojstrice je pripovedoval vojak, ki je pritekel dne 29. 4. iz boja v Labudu, da so Huni naše vjetnike do nagega slekli in jih potem neusmiljeno pre-tepavali. Samo ropanja. Odboru koroških beguncev se poroča sledeče: Ko so nemški vojaki divjali in vdrli v Doberlovas, so v tamošnji proštniji vse oplenili in pokradli. Mnogo predmetov so zmetali skozi okna na cesto, posebno uradne in druge knjige. Pri tem so sodelovali tudi nekateri domači n p-neurji posebno Rok Lesjak p. d. Mataidl, ki jc z vozom odvažal iz proštnije. Ravnotako s^ tudi vse pokradli in pobili slovenskemu gostilničarju in zidarskemu mojstru Jožefu Vedeniku, ki so ga baje tudi pretepli in zaprli. Njegova hčerka Marija je zbežala na Jezersko. Kaka usoda je zadela očeta, se ne ve. Zadruga v Sinčevasi je glasom brzo-java g. mons. Val. Podgorca, ki ga je poslal g. trgovcu Antonu Novr' • v Zidan-most, popolnoma oplenjena. G. Novak je imel v zadrugi okoli 2 vagona sladkorja in več vagonov moke, za aprovizacijo veli-kovškega okraja, svojega blaga pa za blizu 1$0.000 K. — Vse je glasom verodostojnih poročil, posebno gori omenjenega brzojava, popolnoma oplenjeno. Plenitve so se udeleževali tudi nekateri nemški in remčur-ski železničarji in kmetje, posebno tudi kmet veleposestnik Karol Orasch, kateremu so pa pozneje nemški vojaki tudi vse oplenili. Znani nemško-nacijonalni hujskač^ gozdarski nadzornik kneza Rosenberga na Ženeku v Št. Lipšu pri Doberlivasi, Jožef Hav, ki ga je na nujno zahtevo podjunskih občin in narodnih svetov ter vojne oblasti deželna vlada v Ljubljani izgnala, je osebno vodil tolpe k slovenskim narodnjakom. Prišli so tudi k kmetu Antonu Gril p. d. »#egartu na Plaznici. Posestnika ni bilo vec doma, ker je previdno s svojim bratom pobegnil. Zahtevali so od njegove žene ves denar, okoli 13.000 K, vzeli govejo živino in konje ter mnogo živeža. Gospodinja jim je morala celo večerjo skuhati. Tolpe imajo vse narodnjake zapisane, tam plenijo in ropaio. Pri trgovcu Jožefu Rutarju, najemniku Narodnega doma v Ži-tarivasi so vse razbili, ozir. na dražbi prodali. Ostalo so zmetali na cesto, tako tudi celo peči in štedilnik; celo okna so odnesli, tako da v hiši ni ostalo niti toliko blaga ozir. predmetov, da bi bilo vse skupaj vredno 20 K. Negovega očeta, načelnika slov. hranilnice in posojilnice v Sinčevasi, ki je tudi pobegnil, so prišli vojaki štirikrat iskat na dom v Malčape, da bi dobili pri njem posojilniški denar. Ko ga niso dobili, so odnesli živež in odpeljali vso živino. Mož se je skrival po gorah, po noči prihajal domu in šele minuli četrtek zbežal in prišel v Ljubljano. Nemške vojake, med katerimi se nahajajo nemčurski fakini, skrbijo cerkvene in posojilniške blagajne. Te najprej iščejo. V župnišču v Žitarivasi so odnesli srebrne svetinie Marijine družbe in se ž njimi norčevali. Neki vojak je kazal v Malčapah magazin patronov rekoč: To e rožni venec za Št. Vidskega fajmoštra. Nemški vojaki so popolnoma oklenili Župnišče v Škocjanu, Št. Vidu in Globas-nici. Tudi pri kmetu Huterju v Globa_snici so cdrfnali večjidel živine. To vse pripovedujejo begunci, ki so ravnokar šele dospeli v Ljubljano, ki so deloma vse to že sami videli in katerim se je potem posrečilo pobegniti črez gore. Domače prebivalstvo je silno ogorčeno na nemške divjake. Hribovski kmetje se hočejo vsak čas vzdigniti z orožjem zoper tolpe. Naibolj so razburjeni zaradi tega, ker nemški vojaki pokradejo tudi v cerkvah cerkveno perilo in trgajo mašna oblačila. — Franc Krašna, kaplan iz Doberle vasi. Prosveta. Nove skladbe. V kratkem bodo izšli trije solonapevi, ki jih je zložil mladi slovenski skladatelj Marij Kogoj. Ta je v našem glasbenem svetu že znana osebnost, ki je začrtal v glasbeni umetnosti svojo samostojno pot. Svoje kompozije je priob-čeval v »Cerkvenem Glasbeniku«, »Novih Akordih« in »Dom in Svetu«. Rodom je Goričan in je študiral na Dunaju na kon-servatoriju pri znanem komponistu Franu Schrekerju in pozneje pri Arnoldu Schon-bergu. Skladbe se tiskajo pri enem izmed najboljših podjetij na Dunaju. Skladatelj bo izdal v najkrajšem času svoja nadaljnja dela. pr Gledališče v Belgradu. V Beigrad sta se vrnila dr. Bogdan Popovič in Milan Grol ravnatelj Narodnega gledališča, ki bosta vodila priprave za zopetno otvoritev belgrajskefia gledališča. pr Jugoslovansko-ruski odbor. Preteklo soboto se jc v Belgradu ustanovil jugoslovansko-ruski odbor, v katerega so vstopili razni jugoslovanski kulturni delavci in ruski emigranti, ki so ubežali pred boljševiki. Odbor namerava izdati oklic s pozivom, da se ustanove tudi v drugih mestih slični odbori. Ulični zfcor L «!rmtm Slišnih pe« sesflniflioo t* LiubUm! ki se je izvršil v nedeljo, 18. maja 1919, jc izpričal, da prodira smisel za stanovsko organizacijo tudi med ljubljanske hišne posestnike in posestnioe. Udeležba je bila obilna in razprava živahna; trajala je tri ure. Celo zborovanje je v tožbe izzvenelo. Poslovno poročilo je podal društv, predsednik g. Ivan Frelih. Svoje eno uro in pol trajajoče poročilo je delil v dva dela; v prvem delu je poročal o delu društva v bivši Avstriji. Po pravici je poudarjal, da je bivša Avstrija bila nele mačeha svojim narodom, temveč tudi hišnim posestnikom. V nobeni državi niso imeli tako visokega hiš. najemninskega davka, nikjer ni bil davčni vijak tako brezobziren in pametnim reformam nepristopen, nikjer davčni aparat tako zamotan, da se iz postav noben ni več spoznal. Hiš. naj. davek je bil čez 100 let in se v tem času ni nikdar reformiral. Prišel je nato k pozdravu naše nove države, poudarjajoč, da pričakujemo od nove države odpravo vseh krivic in nepostavnih naredb, ker prava demokracija ne obstoji v tem, da se enemu stanu vzame vse pravice in se jih izroči drugemu. Enake pravice, enake dolžnosti! Vemo, da potrebuje država denarja, a vzeti ga more v prvi vrsti tam, kjer je, in ne tako kakor v bivši Avstriji, ko je vojni dobičkar plačal 33 odstotkov davka, hišni posestnik pa 50 odstotkov. Po tem splošnem pregledu je podal podrobno poročilo, iz katerega povzamemo, da se je na občnem zboru 28. aprila leta 1918. izvoljeni odbor sledeče sestavil: Predsednik Frelih Ivan; podpredsednik Drag. Hribar; tajnik Josip Pire; blagajnik Fr, Osterman. Sej je imel 11. Članov šteje društvo 684, torej je društvo res vpošte-vanja vredna stanovska organizacija. Spominjal se je tudi med letom umrlih članov, posebno bivšega dolgoletnega društv. tajnika Frana Terčka. Daljših dopisov in obširnih 'vlog smo izvršili 54. V društveni pisarni so dobili hišni posestniki brezplačna pojasnila o gospodarskih zadevah. Omenja v podrobno vseh posredovanj pri raznih oblasteh in uradih. Pod bivšo Avstrijo bi morala Ljubljana kot prva oddati kljuke, a z našo pritožbo smo dosegli, da se tedaj ni pričelo s pobiranjem kljuk, in tako smo rešili kljuke. Izvedli smo nadalje jamstveno zavarovanje, h kateremu je dosedaj pristopilo 151 posestnikov, malo število, če vpoštevamo važnost tega zavarovanja. V društveni pisarni zamorejo dobiti hišni posestniki natančna pojasnila. Posredovali smo tudi glede napadov po časopisih v slučajih de'ožiranja strank, ki so se vsi izkazali -kot neutemeljeni, ker je gospodar izvršil le to, kar mu je stroga postava dovoljevala, Z našim posredovanjem pri odločilnih faktorjih mestne uprave smo dosegli, da se doklade k hiš. naj. davku niso zvišale in se je sprejel način diferenciranja obč. doklad, fako da so se za hiš, naj. davek določile 35 %, za ostale davke pa 55—70%, Oddajo kopalnih peči smo vedno zavlačevali, a končno jih ie večina posestnikov vendarle morala dati; s svojim neštetim posredovanjem smo vsaj dosegli, da je večina dobila vsaj nadomestke. V zadevi voženj s težkimi avtomobili smo neštetokrat drezali pri naši vojni upravi, a ta ni imela smisla, da bi ustavila to poškodovanje ljublj. hiš. V obširni vlogi smo vsestransko utemeljili škodljivost takih voženj, napravili vojno upravo odgovorno za vso to škodo, šele na to odločno posredovanje je vlada prepovedala te vrste vožnje. Obširnejše se je nato pečal z naredbami v varstvo najemnikov, katere smo po večini prevzeli od bivše Avstrije, raztegnila se je v novi državi tudi na podnajemnike, tako da se tudi tem brez tehtnih razlogov ne sme zvišati ali odpovedati. Najvažnejše določilo te nove naredbe je pač, da ima hišni gospodar pravico, odpovedati stanovanje stranki, kateri plačuje podnajemnik večjo stanarino, kakor plačuje v primeri najemnik za celo stanovanje. V Ljubljani je nebroj slučajev, da imajo stranke na ta način brezplačno stanovanje, ker zahtevajo za posamezne sobe oderuške cene, medtem ko mora gospodar vsak vinar zvišanja utemeljiti. Z naredbo o zasegi stanovanj so hoteli odpraviti pomanjkanje stanovanj, a praksa jc pokazala, da so s to naredbo malo dosegli. Namen te nove naredbe je bil pač ta, da sme občina na kratek rok odpovedati stanovanje vsem, ki niso v i Ljubljano pristojni in nimajo tukaj stalne- ga opravila. Obenem določa naredba, da nc sme stanovanje obsegati več sob kakor šteje družina članov, in da ne sme stranka v enem okolišu imeti dvoje stanovanj. S to naredbo so hoteli vzeti gospodarjem tudi pravico, da bi smeli stanovanja sami oddajati, a se nam je posrečilo s pomočjo magistratnega referenta doseči, da sme vendar hišni gospodar sam oddat i stanovanje, samo naznaniti mora to stanovanjskemu sosvetu. Vzeta bi mu bila s tem lastninska pravica, ki mu je zajamčena v osnovnih drž. zakonih, katere smo pač tudi prevzeli. Pripravljala sc je zadnji čas popolnoma nova stanovanjska naredba, proti kateri je društvo nastopilo in v obširni spomenici pojasnilo vladi položaj hišnih posestnikov. Najvažnejša zahteva naša je bila, da naj bo glede odpovedi in zvišanja stanarin merodajno posebno strokovno razsodišče, ne več sodišča, ki povzročajo tako gospodarjem kot najemniku samo stroške in medsebojno sovraštvo. Glede zivšanja stanarin smo vladi obširno obrazložili, da smo hišni posestniki upravičeni do znatnega zvišanja, če se vpošte-vajo neznosne cene za razna pooravila, stavbni materija! in splošno upravo hiše. S to pritožbo smo dosegli, da je vlada za enkrat vrnila predlogo poverjeništvu za socialno skrb v svrho nekaterih sprememb, sedaj trdno pričakujemo, da bo vlada, preden izda novo naredbo, zaslišala zastopnike stanovskih organizacij. H koncu svojega obširnega, vsestransko zanimivega poročila je podal g, predsednik nebroj praktičnih nasvetov, kako bi se dalo odpomoči v Ljubljani pomanjkanju stanovanj. Prvi pogoj je pa, da se vrne gospodarjem lastninska pravica, ker Ie s tem se bodo pridobili zasebniki za zidanje. Znano je namreč, da zidajo najdražje javne uprave. Odpraviti bi bilo vse pisarne iz privatnih stanovanj v vojašnice, vojaštvo vun na deželo, bolnike-vojake v Dolenjske toplice, preskrbeti vpokojen-ccm brezplačna stanovanja po gradovih in stanovanj bi imeli dosti na razpolago, S samimi naredbami, krivicami proti hiš. posestnikom se pa ne dobe nova stanovanja. Po poročilu je bila volitev odbora. Soglasno so bili izvoljeni gg.: Ivan Frelih, Drag. Hribar, Jos. Pire, Al. Korsika, Ivan Ogrin, Fr. Osterman, Iv. Petkovšek, Feliks Toman; nanovo gg. Urbanič in Seidl (Šiška). Kot rač. pregledovalci gg.: Al. Vodnik, R. Stenovec in Ign. Šetinc. Pri raznoterostih je poudarjal gosp. Krištof pomen stanovske organizacije, priporočal redne sestanke hišnih posestnikov. G. Scagneti je želel več energije, odločnosti v obrambo naših pravic. Gosp. Drag. Hribar se je upravičeno pritoževal, da v nar. predstavništvu ni zastopnikov produktivnih stanov, razven kmetov od V. L. S. Profesorji, doktorji ne morejo dovolj zastopati naših produktivnih stanov, ki nosijo največja bremena, a imajo najmanj besede. Pri volitvah bo treba v tem oziru temeljite izpremembe, in to zamoremo doseči le s trdno organizacijo, v to obrnimo našo bodočo skrb, G. Pire je zavračal napade na društvo od strani hišnih posestnikov, S temi napadi se jemlje veselje še tisti mali peščici, ki hoče delati v društvu. Qruštvena pisarna je mesto za pritožbe in nasvete. Ob koncu zborovanja se je g. predsednik spomnil društvene desetletnice, katero hočemo praznovati mirno in z delom za svoje stanovske koristi ter končno pozival navzoče k podpisu drž. posojila. Navajamo tu kratko resolucije, ki so bile soglasno sprejete. 1. Ljublj. posestniki zahtevajo, da se vsi zakoni in naredbe v varstvo najemnikov kot nepostavni in krivični takoj odpravijo in se da tako hiš. posestnikom prilika, da razpolagajo s svojim premoženjem; 2. rešitev na pristojne oblasti vložene spomenice; 3. uvedbo strokovnega razsodišča glede odpovedi stanovanj, ozir, za enkrat vsaj vpostavitev komisije za razsojo glede poškodb po strankah; 4. popolna prepoved voženj s težkimi avtomobili; 5. da se da gospodarju primerna odškodnina za podnajeme, za katere zahtevajo stranke oderuške cene; 6. da se pri ureditvi valute ozira na položaj hiš. posestnikov; 7. da se izvrši reforma vseh davčnih zakonov in njih izenačenje v celi državi; 8. da se izdela nov moderni stavbni red; 9. da ostani glavni kolodvor v bližini mesta; v tozadevno komisijo naj se vpokliče tudi zastopnik društva; 10. da vlada uredi cene za stavbni materijal; 11. da mestna občina pospeši vpeljavo električne razsvetljave po ljublj. hišah. Iz tega poročila vidimo, da je društvo pridno na delu za stanovske koristi svojih članov. Prcvažno je stanovanjsko vprašanje, da bi se o njem obširneje ne obravnavalo, Gospodarske novice. g Pomanjkanje traverz občutno otežuje btavbarstvo v sedanji dobi. Železne tra\erze pa se dajo zelo uspešno in dostikrat tudi cenejše nadomestiti z žele».obe-tonskimi traverzami. Ker je pravilno gra-denje železobetonskih traverz našim zidarskim mojstrom in stavbenikom povečini le malo znano, priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani štiridnevni poseben tečaj pod vodstvom g. inž. I. Novaka, v katerem naj se stavbeniki nauče rabiti namesto železnih železnobetonske traverze. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek tečaja bo v soboto, 7. junija, ob 3. uri popoldne v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Priglasi za tečaj naj se pošljejo nemudoma na naslov Urada za pospeševanje obrti. g Furnirje za mizarje, katere so do sedaj dobavile večinoma inozemske tvrd-ke, izdeluje delniška družba »Slavonija« v Zagrebu, Ilica, broj 26. Interesentje se na to opozarjaio. Urad za pospeševanje obiti. g Angleži in naši gozdovi. V Belgrad je dospela nova angleška komisija, katere namen je proučiti način najboljšega izrabljanja naših gozdov in rudnikov. g Savski most. Dela pri zgradbi savskega mostu dobro napredujejo, tako, da bo most že koncem julija dogotovljen in izročen prometu. g Trgovina z Rumunijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo obvestilo, da pridejo v kratkem v Belgrad posebni odposlanci rumunske vlade, ki se bodo pogajali o upostavitvi trgovskih odnošajev med obema državama. g Petrolej in strojno olje. V Belgrad je dospel »Deutschland« s štirimi vlačilci, na katerih je pripeljal 65 vagonov petroleja/ 10 vagonov bencina in 85 vagonov strojnega olja. _ g Oddelek trgovinskega ministrstva v Splitu. Poslanec dr. A.ngjelinovič je vložil v narodnem predstavništvu interpelacijo, v kateri zahteva ustanovitev posebnega oddelka trgovinskega ministrstva za Dalmacijo v Splitu. Minister je odgovoril, da jc že stopil v stik z dalmatinsko pokrajinsko vlado glede določitve vodilne osebe. g Ameriški kredit naši državi. Amerika je stavila naši vladi na razpolago kredit 6 milijonov kron za nakup različnega blaga, ki se bo razdelilo med prebivalstvo južne Srbije, ki je med vojsko največ trpelo. ZA SMEH. Bivši cesar Karel hoče, da postane Reka italijanska. — »L' Adriatico Jugoslavo« piše: Iz italijanskih listov posnemamo: »Glede vprašanja Reke je Karel I. pritrdil, da Jugoslovani nimajo do nje nobene pravice in to jadransko mesto mora ostati Ogrski, ali 4>a mora postati italijansko, kajti večji del prebivalstva je italijanski in se je vedno upiral poskušeni — madžarizaciji. Tudi vsa Dalmacija mora priti pod Italijo, pravi bivši cesar, ker je vse prebivalstvo, izvzemši male izjeme, italijansko.« Reka torej, ki se je vedno protivila »poskušeni madžarizaciji«, mora ostati ogrska, ali pa priti pod Italijo. Dalmacija — idem. Pristavil je še, da »Italija zasluži posebne obzire, ker je s tem, da je premagala avstro-ogrsko armado, pospešila konec vojske.« Italija zasluži torej posebne ozire, ker je pospešila konec njegovega — kraljestva. Te izjave so gotovo posledica velike cesarsko in kraljeve pijanosti, vendar imajo za Italijane, ki hočejo na vsak način biti dediči pokojne Avstrije, tudi taki izmečlc veliko vrednost. Naš poklon! Aprovizacija. a Moka za člane »Zveze trgovskih nastavljencev« se bo delila po znižani ceni v petek in soboto od 18. do 20. ure v društvenih prostorih, Streliška ulica 12, II. nadstropje. a Špeh za zamudnike. Za/rudniki dobe špeh na drugi odrezek sladkornih izkaznic za maj dne 30. in 31. maja od 8. do 11. in od 3. do 5. ure popoldne v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Pozneje se špeh ne bo dobil več na majske izkaznice. a Kislo zelje. Mestna aprovizacija ima v zalogi še nekaj kislega zelja, katerega bo oddajala iz Jakopičevega skladišča na Mirju. Ker je to zadnie kislo zePe, katerega pozneje ne bo debili in ker je ravno sedaj na trgu dosti koruzne moke za » žgance, dobe stranke lahko pcljubno množino zelja, ki stane 30 vin. kilogram. Določi se ta-le red: za I. okraj dne 30. maja, za II. okraj dne 31. maja, vsakokrat od 8. do 11. in 3. do 5. ure. Drobiž jc pripraviti. Narofaite ..Siouenca"! IMii||tfl|aliia|fte odvalilo a« l«'ellerit»Vtt milo odvajajoča t'aliarh«i'">ktt ,,I I/u hlUKUuo" hočliu iltttKii otlvtt|ultlll alinldlvit družijo iMtiVu lit »Itllui ti\ lodei', učinkujejo l'lt« Uruglifo želo dar. krejiefo in nimajo &kodl|lvt>ya «o-llCInk«. (I šk»lljio podili) kamorkoli r« l'J Iv lekarnar I V Kullar, Stulilot«, I Uu trg lili, llrvuilu>. Ohanmil umu Citu Kullerjev Itolttfltto hladili rast llltakl ttsmtfltl fllliil - itaniko l'ltii llltitl, ti rtvojiiatllt ull U apat-lalltl att> Menici Iv. Outot nt puMitiua .10 računa posebej lu uajfunoi« Kdor ua tod v hO »kupuj, lltUoso prihrani. (vit) <5 HI-11-"-ir-J I-II— t/ PriporoCa se tvrdka 11'tnlflft "no 'r-vrflono in okovane za UslISIlIJ izprehod itd. nudimo gro- 1 N llC a'Htom tucli naravnost ■ Miivv (rsovi,„un na drobno in dobolo. «3oUinnibn po vsohvefijlh mestih lšS«mo fillOlUPIIlilE države S. H. S. -Prva Jugoslovanska tvornlca fctapova v SUNJI, Hrvatsko. JOS. PETELINC i Gospodarska pisarna r ms černe Ljubljana, MiMoSKeva cesta It. O. Harn^ua komisija, trg. Informacija. loiilltot«), posojilu, iiHftvett lit posredovani« v \ oh Kt>sppttarsklh ttittlevuh. «.<1.3.3. Tal. 37. ljJUmJ«MBd — sv. Petra njislp 7. 2569 Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsa „0 obrt in rodbinsko rabo ter posameznih delov; igle, olje in pc.rebSCine za Šivilje. St. 51. W Britev mi jjgjj^ ■/. Jako fl- , r ^^ n'm kar za rabo. Cene K 6-25. K 0-—, K 13-60. — Zahtevajte veliki cenik z več netro 1000 slikami, brezplačno. — -: E. LUNA, Maribor št. 75. - Kupim staro in novo sllvovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem ii lltittd tutitikovluo nt t > U11* 11 Vi ti in V K ti t) za aoilč produ Ji>»l|t fnlall, itutivdo, l.litbljatia, Sv 1'otm Dasta ?. isto talil ot) dobi tVlv.ll luiul Unmtivt. IfiniMlii ve lt< v Uuv,k ......... v 1/lJllUilll ,11' jI' ViVj&ktttU vozu tttdoCa denarnica t tttani^O vsoto dintana l'v> atott najditelj 11 ti J Ju prinest) v upravo ..Sloveuca". v Ljubljani v sredini mestn. Con. ponudbo na upravo „Slovenca" pod št. 3116. Prostovoljna javna dražba se vr.ii dne .M \ HN oh uri dopoldne v stanovanju liU-vl.tllSV.« siolba St. 1 (KirhiM-htfvn bis.n II. na \tropje, Na r«? prodajo pride t >iiu> pohUtvo, obleka, i ilittom i ctu ir.-tk '.a avtK> K Mfirovlui uost, p^rHo, posoda is porcelana itd. Knjigovodkinja rva moč, zmožna vseli pisarniških tlel i it korespondence so sprejmo v veletrgovino v Ljubi i itni. — Istotam so sprejme dobro izveMmna prodajalka. Ponudbo z navedbo dosedanjega službovanju in s zahtevo plače (stanovanje, hrana zunaj hiše) pod »Stalno mesto« ua upravo „Slovenca". 3-6!) Zn posestvo Josipdo! iščem psiHaMrt, frijazua ponudbe z navedbo cen« tta KluIjIC tllati«, tiguvco, kKtalij. 64 C1 a Je ta t f 3'»3l" S'JI J ]9dna 64 C1-' ritU-alltlVM »»Deli 1 j knailoutv min in Lma vao iu no^u

Utovta l\ J lllUOllnUl tUMUAtf, VtO viiA t.lu. bijdut. Dcjanaauazaaaaaanaaaciaaaaanaaaa g mM Dr. Aibin Smole, «. M g ° Uraune ure: dopoldne od 1/2 9—12, popoldne od »/2 3 —V26 ° Q ^aac- Uradne ure spec. za davine zadeve (davčne nasvete, davčne Q q informacije, prevzem davčnih zastopstev): popoldne od Vj3 — «(,4. q aaanaanuucaaaagoaaauunananu' ^r^H Opr. št. 16 19. Mfloviifije s Mm TJil**^ lov poiivv) ^>tt Ctf^a hita povi S isiravi sigurno 1 / teuuiatizem, tSAas.i f kostoloui, exudate, žolodin« ln ledvične twr otročke bolezni, diabetes, kunstitucio-ualue bolezni lu attdrl^s.k^tjroso. ki zamore voditi konzervativno gospodarstvo na podlagi gozdarsko osnovo.Zaliteva se praksa v gozdarstvu, v uporabi lesa v ekonomiji in pisarni. Prosto sta-novanje treh sol) in kuhinje, de-putatno njivo in sadni vrt; plača po dogovoru. Ponudbe z obširnim opisom sedanjega delovanja jo poslati na naslov mg. Milan Lenarčič, Josl? '9l, pasta Riis.ja na Ponorju, Štajersko. RAZPIS » po.Uuitt ..avitkttt do iV tu V<* že-vlo vloi-avtja po zelo UKodiit couti tvrdka: čOli t».t:sikS.'j t rou.u, is.ti^vv.-i. Euratorlj za upravo zdravilišča Topoljšica pri Šoštanju razpisu}« ^SF" štiri mesta bolničark pri imenovanem zdravilišču. — Prošnje, opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanju z dokazili o strokovni usposobljenosti in z zdravniikim izpričevalom je vlagati do S^" 8. junija 1919 "VI pri podpisanem knxa< torija Ljubljana, Dvorec, Kongresni trg si. 125. Bolničarke imajo v zdravilišču popolno oskrbo in 200 K mesečne plače. Prospekte pošilja in daj* pojasnila brezplačno Uprava kopališča Llpik. tndiiuiiiAvu' .'v yov« upravutitvo ,,$lovvi a.t ^ u<* Jo.v la Ll/UU i-.uu iil« -.'iliu, i'iOi 'JK dobi RAZGLAS mm uttMemzttim cesL Oglasiti se je v pisarni cestnega nadzorstva na magistrata, ijer se dobivifo vsa pojasnila tako giede plaOe kakor tudi radi ureditve deia. MesimJ ma-gjslira4 ljubljanski, dne 21. rna;'a 1919. metorska -.'i ua drobno 4-.ua, suft.i, •. >Ju ;j v vsail tunoA (čreslo) obatojočo i'/, i i ^ob s pritililr.tami v Ljubljani ali pa v •i.i;bl?::j; ok<>od -.Nujno it.. ja upravo. i:'ro3ii-j. .>onudi)c 3 skrajno ceno! Vlib Vabic. Žalec j:t Caljn aa oolo vagone oddaja po dnevuih cenoi) Ljubljana '.tirava, UlOvlUa 1» ailOŽOA, sa ifičo t ■Jvtjiiia otrokoujii -.< « ^oapruv- JUU tU otroOjo ;/ot'tlo .a ali. 1'lača v KJ-- uiv>soi:iio, brana 11 siatio iua, tijubijaaa. -■'htirua ioiuuiJucfiova -jilc.i ituv. haloga jiuiiidituva m.oa rtov. t; - teleioa itov. L7. - 11 '»t. i-.i.it^oti iiium »uginita, i-Tnui]:.!'' -iiojh iuiIhUio tii-eiiitviitfuim it hj>U»auo uvnljuiiu -i-jviftMi, .'JL l';Ii ;,ot>UilU IlUbilU v. . .1, ivlll- ,miu ii n.i.i K. >.--. ta tOtu-Kti i ».—■ nifctum »mu. iju v. ~. pogubno uiuVitiu lnkrurn v. itoaiovi v . . iničt. • Hi I - uuijov ii >rm>tii: • f.ni .iit-t.uuuui .u 11 v inii'urtv »iroii uHom u Ju>iM.i v jut.;il(i -IV pti ilvmi i .i... m; ii lui jUiuiu u tarllii x . juktutiv ^.rt luiltij "i1 iMU.i » *titK'.um pi-mi ui-.iomu m m i.u ii MlMUavU uiuonv. tivillii, v .'ostljiv pu |iov/.u;jil /iuvmi /.a -KS|)urc Zahval a 2a sic-jue Jokd.:c Stjla.idnega sožalja r)0vodom zgube nepozabni;tja ijokojtiiha, jospoda Goiigralna reprezea• a,nca za žamij*«. rvvtte^nfil!k'; iarkiae ivetilika ilnit?n«qa -»av zrekamo vsem darovalcem dragocenih vencev, sorodnikom, prijateljem, znancem, ijusji. iratiiiikom n gt)sp. ravnuiulju , iuitisku posujiliHc«", >1 -t) joCistili iiijlvegu na njegovi :adnji jjoii, lajpristčiejSu ;aiivato. uiohtion, lnojfia vrata 4u aobuu svu-liltio. ur ai:iit:ua joiivou, uaiiuijo vsakovrstna vžigalnilta jTanu o n iiotičntiiu, or taineučko . ir rfiovintt ; rtvnliam> usojl n ^uio^i (■jubilnou, »udau uticu 7. i ..uAiiani, i uafoftm anmn c«aia -»;-syr. i obrestuje hranilno vloga -o ;'stih >ti$trr.ni lrnv laijlo Ir. iz- irttu nkotJtll/ n|BittvWUv) oitoilv)-o t iti. tit/ilo. 'oputliotntt Kes tti- t*, n utiio. ,*i>iUHtti ouč«k . v, ■""••vj ouvžt: i v, iori.tj» oubuiD I* ',ait>xR li ..lioliiulvl U Itctl* ic*j'. .jksTns in , totiiu, ..lintiut«, \(tlltln 'l£llu rut nftmto -SViabolcino. i LjUtlekn posojilnica .jui)i;'it»ojiluic t -it(ji iovi mpovadului ir»;avnini ia«ijwr«i"'O0fc . MM ^ U. Cuiiovovm urednik Vvi' avi Vku^kuru v L.ubijuni. l?.duia kuuiorcij Slov taca »o i uuotiip - iUi&ita Ubita, ua v ujUO.iitiit.