ZBDS SRECANJA SLOVENSKIH POTUJOCIH KNJIŽNICARJEV Srecanja slovenskih potujocih knjižnicarjev segajo v obdobje, ko je v Sloveniji delovalo že šest bibliobusov in ko smo imeli s to obliko oskrbovanja terena že dovolj izkušenj. Še prej, v zgodnjih sedemdesetih letih, ko je Slovenija spomladi 1973. leta premogla le en bibliobus - za širšo okolico Kopra, in je jeseni tega leta tudi Ljubljana za svoje zaledje nacrtovala ustanovitev bibliobusne službe, sem februarja 1974, da bi o tej dejavnosti izvedela cim vec, na terenu obiskala koprske kolege. To je bil zacetek sodelovanja med nami. Po letu 1974. so postopoma po vsej Sloveniji uvajali bibliobusne službe in kaj kmalu smo vsi potujoci knjižnicarji, želec si izmenjave izkušenj, priceli sodelovati. Do leta 1979. sem na lastno pobudo obiskala vse slovenske potujoce knjižnice in z njihovimi bibliobusi odšla na teren. Vsakic smo s kolegi ugotavljali, da bi se morali pogosteje povezovati in bolj sodelovati, saj so nas že takrat družili ne samo uspehi dela na terenu, pac pa tudi raznovrstna problematika. Rezultat teh stikov je bilo prvo srecanje slovenskih bibliobusnih delavcev in ravnateljev maticnih knjižnic, ki ga je 12. maja 1980 v Ljubljani sklicala NUK. Na ta sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki proizvajalca tovarne TAM iz Maribora. Vabljena sem bila, da prispevam uvod in podam kronološki in statisticni prikaz delovanja slovenskih bibliobusov. Pogovor je tekel o organizaciji dela, o kadrovski problematiki, financnih vprašanjih, o problematiki bibliobusne mreže v odnosu do maticnih knjižnic in lokalnih skupnosti in tudi o ustreznosti opreme, kvaliteti izdelave in možnostih izboljšav bibliobusov. Zakljucki tega prvega srecanja so prinesli nacelni dogovor med stroko in proizvajalci vozil, kako naj bo izdelan dober bibliobus . Drugic smo se slovenski potujoci knjižnicarji in nekateri ravnatelji maticnih knjižnic sestali 15. junija 1991. leta v Ljubljani, da bi pripravili teze za izdelavo standardov za potujoce knjižnice. Jeseni istega leta sem jih predstavila na posvetovanju ZBDS na Rogli. Na tem drugem srecanju smo opozorili na rezultate našega dela za vsa leta za nazaj, ko se nismo sestajali. Pozornost smo še posebej namenili statisticnim podatkom za preteklo leto, jih združili in ugotovili, da v oteženih razmerah, v relativno majhnem casu, na omejenm prostoru v bibliobusih opravljamo pomembno delo, ki ga naši uporabnki zelo cenijo, da pa nas niti stroka in ne širša javnost posebej dobro ne poznata. Zato smo se dogovorili, da vsako leto zberemo podatke o našem delu in jih združene predstavimo javnosti. Tretjic smo se slovenski potujoci knjižnicarji zbrali šele 1994. leta na posvetovanju ZBDS na Bledu, kamor smo pripeljali tudi vse bibliobuse. Naše delo smo javnosti predstavili na vec nacinov: z obsežno razstavo o delovanju vseh slovenskih potujocih knjižnic, z dvema referatoma (Skrt, Pugelj), k sodelovanju smo povabili tudi gosta iz Velike Britanije, ki je udeležence posvetovanja seznanil z anleškim potujcim knjižicarstvom. To tretje srecanje je bilo pomembno predvsem zato, ker smo se strokovni in širši javnosti predstavili tako celostno in intenzivno, in, ker je zato tudi minister za kulturo, zacuden nad možnostmi, ki jih oddaljenim krajem nudi bibliobus, v enem izmed bibliobusov, v prijetnem vzdušju, izrekel preroške besede: ”Slovenija bo dobila vsako leto nov bibliobus!”. 5. julija 1995. leta smo se v Postojni zbrali cetrtic in predstavili združene statisticne podatke o našem delu, ljubljanski potujoci knjižnicarji so porocali o udeležbi na srecanju skandinavskih (1994) in angleških (1995) potujocih knjižnic in podali informacijo o možnostih za predstavitev slovenskih potujocih knjižnic na konferenci IFLE v Istanbulu. V Murski Soboti smo se 3. julija 1996. leta sestali petic in spet podali statisticni pregled delovanja slovenskih potujocih knjižnic za preteklo leto in se dogovorili, da se v okviru ZBDS strokovno organiziramo z ustanovitvijo sekcije za potujoce knjižnice. Naše šesto srecanje je bilo spet nekaj posebnega: z vsemi bibliobusi smo se za dva dni zbrali v Mariboru. Srecanje se je odvijalo od 2. do 3. julija 1997 - pod naslovom: Potujoca knjižnica kot sodobno informacijsko središce. Tudi tokrat smo javnosti predstavili združene vse statisticne podatke preteklega leta. Projekt informacijske opreme v bibliobusih so predstavili strokovnjaki iz IZUMA, gost iz Velike Britanije je prikazal avtmatizacijo poslovanja nekaterih angleških bibliobusov. Na srecanju smo sprejeli pravilnik o delovanju podsekcije za potujoce knjižnice, kot dela sekcije ZBDS za si knjižnice. Sama sem porocala o konferenci uvajanja potujocih knjižnic na jug in zahod Evrope, ki sem se je udeležila aprila 1997 v Grciji. Sklenili smo, da se bomo v bodoce sestajali vsako leto, vsakic drugje, da javnosti predstavimo bibliobuse in delovnje potujocih knjižnic in tako vzbudimo lokalne dejavnike za uvedbo te dejavnosti ali za zamenjavo starega bibliobusa z novim. Tokrat je bilo prisotnih že 53 udeležencev in vsi bibliobusi, o srecanju so izcrpno porocali tudi vsi slovenski mediji. Sedmic smo se sestali v Kopru od 1. do 2. julija 1998. Zbralo se je 55 udeležencev in vsi bibliobusi. Za to priliko in za pocastitev petindvajsete obletnice delovanja slovenskih bibliobusov smo o svoji zgodovini in delovanju pripravili zbornik, kot dodatek smo izdelali še pregled slovenskih kolekcijskih potujocih knjižnic in tudi te knjižnicarje povabili k sodelovanju in na srecanje. Predstavili smo delo in življenje Lovra Stepišnika, prvega slovenskega potujocega knjižnicarja izspominskega Stepišnikovega sklada in potrdili njegov pravilnik, da bo vkljucen v statut ZBDS. Gostja iz Grcije je predstavila knjižnico in delovanje bibliobusa za okolico mesta Verija. Porocali smo o ustanovitvi skecije ZBDS za potujoce knjižnice, ki je bila v statut zveze vkljucena na njenem posvetovanju v Portorožu 1997. leta. Na srecanju smo tudi sklenili, da naj bi investitor bibliobusov preverjal kvaliteto njihove izdelave. Soglašali smo, da je treba poleg ASA-REMONT DOMŽALE poiskati še druga konkurencna podjetja v Sloveniji in v tujini. Sklenili smo tudi, da naj posebna skupina pripravi tehnicne in strokovne podlage za izdelavo bibliobusov in za opremo bibliobusnih postajališc. Dogovorili smo se, da bi bilo treba sprejeti vrstni red zamenjav starih vozil. Ravnatelji slovenskih si knjižnic naj bi, poznavajoc svoj teren, izdelali študijo za mrežo bibliobusnih postajališc na njihovem obmocju. Osmo srecanje se je odvijalo od 30. junija do 1. julija 1999 v Kranju. Zbralo se je 61 udeležencev in 7 bibliobusov. Tokrat so se nam, poleg gostje iz Velike Britanije, pridružili tudi štirje kolegi iz Hrvaške. Tema tokratnega srecanja je bila: Pot do novega bibliobusa. Sprejeli smo vrstni red izdelave novih bibliobusov: leta (razen za Ptuj) upoštevali. Gostje iz Hrvaške so nas seznanili z delovanjem njihovih potujocih knjižnic, gostja iz Velike Britanije je predstavila posebne projekte knjižnice v Oldhamu, tolminski kolegi pa so z video filmom porocali o obisku srecanja potujocih knjižnic v Veliki Britaniji. Srecanje so spremljale tudi razstave potujocih knjižnic iz tujine, naša sekcija je predstavila obisk mestne knjižnice in bibliobusa v Salzburgu in knjižnice v Rosenheimu. Najvec udeležencev – 71 - , od tega 11 iz Hrvaške in eden iz Švedske in 8 bibliobusov, se je zbralo na devetem srecanju, ki je potekalo od 3. do 4. julija 2000 v Ptuju. Porocali smo o posebnih dejavnostih v slovenskih bibliobusih, razpravljali o vlogi potujoce knjižnice ob nacrtovanju stacionirane si knjižnice, gost iz Švedske je predstavil švedske bibliobuse, njihovo nacrtovanje, dileme ob odlocanju in izbiri pravega bibliobusa in najprimernejšega podvozja in tudi najprimernejšega nacrtovalca in izvajalca vozila. Tam smo se odlocili, da se desetic sestanemo v Idriji. Tako je naše deseto jubilejno srecanje potekalo od 2. do 3. julija 2001 v Idriji. Od 64 prisotnih je prišlo 14 gostov iz tujine (iz Hrvaške in Finske). Prebivalcem Idrije se je predstavilo osem bibliobusov, šest velikih iz Maribora, Nove Gorice-Ajdovšcine, Ljubljane, Novega mesta, Kopra, Postojne, dva mala bibliobusa iz Domžal-Kamnika in iz Tržica, odsotna sta bila le dva bibliobusa in sicer iz Murske Sobote, ker je bil poškodovan v prometni nesreci in najnovejši slovenski bibliobus iz Tolmina (otvoritev so nacrtovali jeseni). V slavnostnem programu smo poudarili pomen in odmevnost naših tradicionalnih srecanj za nas, ki v bibliobusih delamo in ugotavljali, kako naša srecanja koristijo in kaj pomenijo lokalnim skupnostim, kjer se odvijajo, omenili smo tudi imena vseh kolegov, ki so bili do tedaj, oz. so še zaposleni v slovenskih potujocih knjižnicah in opozorili na imena vseh kolegov, ki so prejeli Copova priznanja. Drugi del srecanja je potekal pod naslovom: Merjenje uspešnosti delovanja potujoce knjižnice. Tematiko smo skušali osvetliti z vec plati: 1) s statisticnim porocilom o delu slovenskih potujocih knjižnic v 2000. letu, 2) s porocilom o raziskavi javnega menja naših uporabnikov (anketa je potekala tri mesece v vseh slovenskih bibliobusih, ob tem ugotavljamo, da bralci delovanje bibliobusov zelo dobro ocenjujejo, naši obiski se jim zdijo zelo pomembni, potrebni in koristni) in 3) v obliki delavnice, ko so potujoci knjižnicarji in ostali prisotni na srecanju ugotavljali, kateri so najpomembnejši kazalci uspešnosti delovanja potujoce knjižnice. O teh skupnih ugotovitvah na delavnici bomo strokovni javnosti še porocali. Gost iz Finske je predstavil finske potujoce knjižnice, kolegica iz tolminske potujoce knjižnice pa je njegovo predavanje dopolnila z video filmom o svojem študijskem obisku finskih potujocih knjižnic. Sklenili smo, da se bomo naslednje leto zbrali v Crnomlju in da bo naše enajsto srecanje potekalo pod naslovom Zgodbe, ki jih pišeta življenje in delo v bibliobusu. Na vsakem srecanju smo skušali cim bolj celovito osvetliti in predstaviti rezultate in pomen našega dela, vzbuditi zanimanje lokalnega okolja za uvedbo ali obnovitev bibliobusne službe, vsakic smo gostitelje povabili, da so nam predstavili preteklost, sedanjost in nacrte njihovih knjižnic, na petih srecanjih smo pogledali tudi v svet in se seznanili s prakso potujocih knjižnic v tujini. Vsakic smo se trudili, da bi se dogovorili o pomembnih vprašanjih, ki so pereca za vse. Skoraj vedno nam je žal zmanjkovalo casa za vse dodatne teme, ki so se odpirale sproti, o katerih bi bilo tudi treba obširneje spregovoriti. Nekatere teme smo zato prestavili na naslednja srecanja in jih obravnavali, na ostala vprašanja bomo še skušali odgovoriti. Pa vendarle: v teh dolgih letih, ki pa so tako hitro minila, smo skupaj sprejeli kar nekaj pomembnih sklepov, jih tudi uresnicili, se organizirali v okviru sekcije našega strokovnega združenja, ustanovili smo Stepišnikov spominski sklad, in, tako skupaj našo dejavnost vedno bolj vkljucevali v prakso in teorijo slovenskega knjižnicarstva, o naših srercanjih in o delovanju potujocih knjižnic so izcrpno porocali javni mediji. Do sedaj so bila vsa srecanja slovenskih potujocih knjižnicarjev ustvarjalna in prijetna, vedno so potekala v prijateljskem in pozitivnem ozracju, gotovo bo tudi še v naprej tako. Nika Pugelj, Knjižnica Otona Župancica, enota Bibliobus SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE KNJIŽNE CAJANKE, POGOVOR O KNJIGAH ZA OTROKE IN ZA VAS Knjigarna in knjižnica sodelujeta pri predstavitvi mladinskih knjig Mladinska knjiga Trgovina, in Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, sta v mesecu juniju pripravili tri poskusne Knjižne cajanke za babice in dedke v knjigarnah Mladinske knjige v Slovenj Gradcu, Kopru in v Ljubljani. V dopoldanskem casu smo povabili starejše ljudi v knjigarno, kjer sem jim pripovedovala o pomenu branja otrokom in jim med novimi otroškimi in mladinskimi knjigami pokazala tiste, ki so primerne, da jih berejo svojim vnukom in jim jih kupijo za darilo. Nad odzivom starejših smo bili v vseh treh krajih preseneceni: povsod se je odzvalo po približno 20 ljudi, vendar to niso bili le babice in dedki, ampak tudi drugi odrasli, ki so pac želeli izkoristiti kratko predstavitev mladinskih knjig. Tovrstne informacije so jim dobrodošle, da se bolje znajdejo v bogati ponudbi vsakoletnih novih (približno 400 naslovov) knjig za otroke in mladino. Sodelovanje knjigarne in knjižnice je lahko zelo uspešno. Raziskave kažejo, da so bralci knjig tako obiskovalci knjižnic kot kupci knjig. Naša skupna želja pa je za knjigo pridobiti tudi tiste, ki v knjigarno ali knjižnico zahajajo redko ali nikoli. Takšna sodelovanja pri promociji knjig in branja so pri nas še redka in upamo, da bomo z našimi srecanji privabili v knjigarne in knjižnice cimvec starejših ter jim tako ustvarili priložnost, da se srecajo z mladinskimi knjigami in prek njih s svojimi vnuki in vnuckami. Po pridobljenih izkušnjah v novem šolskem s srecanji nadaljujemo, preimenovali pa smo jih v Knjižne cajanke, pogovore o knjigah za otroke in za vas. Izvajali jih bomo v osmih slovenskih krajih. Gre za sodelovanje lokalnih knjigarn Mladinske knjige Trgovine in osrednjih splošnih knjižnic oz. (mladinskih) knjižnicark v teh krajih. V knjigarni MK v Mariboru bo prireditev vodila vodja knjigarne, na Ravnah na Koroškem bo prireditev v pionirskem oddelku knjižnice, v Celju v Hermanovem brlogu, v Novem mestu pa morda v Krki. (O krajih prireditev bomo povabljene obvešcali še posebej!). kraj voditeljica Celje, knjigarna MK, Stanetova 3 Ida Kreca, Osrednja knjižnica Celje Koper, knjigarna Dom knjige, Pristaniška 5 Nadja Mislej Božic, Maticna knjižnica Izola Ljubljana, knjigarna Pri fontani, Nazorjeva 1 Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana Maribor, knjigarna MK, Partizanska 9 Marta Majcen, vodja knjigarne Novo mesto, knjigarna MK, Glavni trg 9 Slavka Kristan, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Ravne na Koroškem, knjigarna MK, Prežihova 24 Darja Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Slovenj Gradec, knjigarna MK, Glavni trg 8 Ivica Kovac Kremer, Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec Velenje, knjigarna MK, Šaleška 19a Bernarda Lukanc, Kulturni center “Ivan Napotnik” Velenje, Knjižnica Vse knjižne cajanke bomo izvajali na isti dan, vsak tretji cetrtek v mesecu, ob 10. uri dopoldne. Odlocile smo se za skupne priprave, da si knjižnicarke vsaj malo olajšamo delo. Pripraviti se za 45-minutno predstavitev, ko vzameš v roke 12 - 15 novih knjig, namrec ni majhno delo. In biti pri tem prepricljiv! Pa tudi, se vam ne zdi vznemirljivo, da bomo v osmih krajih v Sloveniji istocasno brali iz istih knjig?! Moje pisne priprave na naše knjižne cajanke bodo izhajale tudi v reviji Albert. Namen teh knjižnih cajank je torej, da bi z njimi dosegli starejše ljudi in prek njih otroke. Da bi spodbudile tudi nakupe otroških in mladinskih knjig, se bodo knjigarne potrudile, da bo vsaj del predstavljenih knjig ta dan mogoce kupiti po znižanih cenah. Pravljicni krog se bo širil k otrokom in v domove! Pricakujemo, da se bo z vsako cajanko širil tudi krog udeležencev. Predstavitve bodo tematsko obarvane, vedno bomo posegali po novejših otroških in mladinskih knjigah. Pazili bomo, da bomo opozarjali na takšne, za katere predvidevamo, da bodo ljube tudi starejšim. Še posebej praznicna pa bo zadnja, zakljucna cajanka v mesecu juniju, ko bomo za svoje zveste obiskovalce pripravili tudi posebno presenecenje. Knjižne cajanke bodo potekale v vsem šolskem letu od oktobra do junija, pripravili smo nekakšen "abonma" srecanj: - 18. oktober: Kdor bere, se veliko nauci ... - 15. november: Z branjem si bogatimo dolge vecere - 20. december: Novoletna darila - 17. januar: Knjige, ki so lahko v pomoc ... - 21. februar: Slovenska zemlja v besedi - 21. marec: Bolj lepe od pomladi same - so naše (stare) mame - 18. april: Podarimo knjigo in cvet - 16. maj: S knjigo v naravo, na izlet ... - 20. junij: Kdor bere, ima "dvojne pocitnice" mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica STROKOVNA SRECANJA V PIONIRSKI KNJIŽNICI Obvešcamo vas, da bomo v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani, tudi v tem šolskem letu nadaljevali s strokovnimi sredami, ki se jih udeležujejo mladinski in šolski knjižnicarji iz Slovenije. Naše prvo srecanje bo v novembru, v oktobru se namrec terminsko pokrije z letošnjim posvetovanjem ZBDS. Program srecanj je naslednji: 14. 11. 2001 ob 9.30: - Lilijana Burcar: Porocilo z mednarodne poletne šole otroške književnosti v Londonu. - Tilka Jamnik: Porocilo z mednarodnih konferenc IRAv Dublinu in Restonu. - Darja Lavrencic Vrabec: Porocilo z mednarodnega posvetovanja v Zagrebu na temo Tabuji v mladinski književnosti. - Ida Mlakar: Porocilo o poletni literarni šoli v Crmošnjicah. - Ida Mlakar: Predstavitev publikacije: Med tabuji in fantastiko. 12. 12. 2001 ob 9.30: - Simona Resman: Predstavitev Središca za mlade v Mestni knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani. - Amer Hajdarpašic: Predstavitev enote Kolodvor Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani. - Predstavitvi sta prispevek k praznovanju 20. letnice Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani. 09. 01. 2002 ob 9. 30: - Majda Steinbuch: Šolska knjižnica v devetletni OŠ in uvajanje knjižnicnoinformacijskih znanj. - Tilka Jamnik: Vloga sodobnega knjižnicnoinformacijskega centra pri motiviranju za branje. - Darja Lavrencic Vrabec: Tabuji v slovenski mladinski prozi. 13. 02. 2002 ob 9.30: - Sodelavci Pionirske knjižnice predstavijo mladinske knjige iz leta 2001. 13. 03. 2002 ob 9.30: - Predstavitev in razdelitev gradiva: Slovenski knjižni kviz 2002. 10. 04. 2002 ob 9.30: - Strokovno srecanje bo ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in razstavi v Pionirski knjižnici, ki bosta posvecena 10. letnici Slovenske sekcije IBBY. 08. 05. 2002: - Obisk ene od slovenskih knjižnic. Tanja Pogacar, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica "DRUGI PRED MENOJ JE BERAC IN JE MOJ UCITELJ" V citalnici Kosovelove knjižnice smo v cetrtek, 13. 09. 2001, gostili profesorja dr. Edvarda Kovaca. Profesor filozofije na Univerzi v Ljubljani in Toulousu ter avtor odmevnih knjig o filozofiji, veri in umetnosti je prejel Rožancevo nagrado za Oddaljeno bližino, najboljši esej v letu 2000. V tej knjigi desetih esejev o filozofiji ljubezni, ki se napaja ob Salomonovem studencu Visoke pesmi, se pojavljajo kljucna vprašanja današnjega trenutka, kot so pravicnost, odpušcanje, prvenstvo cloveške osebe, odgovornost do narave in slednjic tudi poslanstvo slovenske kulture. Avtor je gotovo eden izmed najbolj izvirnih slovenskih mislecev in esejistov. To pa je razlog zaradi cesa smo se odlocili, da profesorju ne pustimo prosto predavati, ampak da ga bolje spoznamo in tako zbližamo z obcinstvom prek pogovora-intervjuja, ki je vedno pristnejša in razumljivejša oblika komunikacije. Pogovor, ki ga je vodil avtor tega prispevka, se je stopnjeval od golih biografskih vprašanj, vse do podiplomskega študija v Parizu, kjer se je srecal s personalisti, cigar delo je zaznamovalo njegovo misel in pisanje. Ce lahko povzamem na kratko vsebino intervjuja, Kovac se je rodil na Štajerskem, natancneje v Gornji Radgoni, kjer toplina barv, razigrana pokrajina, domacnost ljudi odmevajo v slikoviti besedi, ki jo zaznamo v Kocbekovih pesmih. Iz Gornje Radgone sta bila tudi njegova velika vzornika, prof. Trstenjak in veliki filozof France Veber. Po koncanem študiju teologije je Kovac nadaljeval podiplomski študij v Parizu, kjer je bil ucenec velikega judovskega misleca Emmanuela Levinasa: ucenec v dobesednem smislu in nadaljevalec njegove misli o etiki. Tako pridemo do znamenitega Levinasovega stavka: "Drugi pred menoj je berac in je moj ucitelj". Je berac, ker me vedno prosi z nebogljenim pogledom. Njegovo oblicje je golo in izraža ranljivost in nemoc vsakega cloveka. Hkrati pa je pogled drugega pred menoj ucitelj. Drugi me namrec nagovarja, še predno pridem k zavesti. Ce ne bi bilo njegovega vznemirljivega pogleda, njegovega klica, se tudi sam ne bi prebudil k besedi. Rojstvo besede je vedno odgovor na klic drugega, ki mora biti poprej v meni navzoc. In ko drugemu odgovarjam, se prebujam v odgovarjajoce bitje v dveh pomenih: jezikovnem in eticnem. Kovaceva misel je zelo primerna za današnji cas, ko ni vec velikih filozofskih imen, filozofskih sistemov, ki so bili vseobsegajoci in zavezujoci. Posredno to pomeni, da tam kjer se je ustavila filozofska misel, se zacenja Kovaceva, ki vkljucuje teme in dejstva, ki so za cloveka izrednega pomena, kot npr. smrt, ljubezen, stiska, hrepenenje itd. Zato Kovacevo delo ni filozofija o ljubezni, ampak poezija o ljubezni, ki je vedno oddaljena bližina. Peter Štoka, Kosovelova knjižnica Sežana FOTOGRAFSKA RAZSTAVA URBANA GOLOBA "SKI EVEREST 2000" Urban Golob, fotograf, sociolog, geograf in glasbenik je bil rojen leta 1970 v Ljubljani. Z alpiniznom se je zacel ukvarjati že v zgodnji mladosti, saj je opravil prvi aplinisticni vzpon že pri devetih letih in se povzpel na vrh Mount Blanca pri štirinajstih letih. Z alpinizmom se je kasneje resneje zacel ukvarjati po letu 1985 in od takrat opravil vec kot 600 vzponov, od katerih vec kot 40 prvenstvenih. Alpinisticno znanje in izkušnje so mu omogocili, da je v nevarno okolje gora in sten prenesel tudi fotografijo. V zadnjem casu se ukvarja predvsem z reportažno fotografijo in veliko sodeluje s slovensko fotografsko (press) agencijo IPA. Je urednik fotografije pri slovenski "outdoor" reviji GRIF. Svoje fotografije in clanke je objavljal v številnih tujih revijah kot so Le mond, People magazine, Who weekly, Desnivel, Montagne magazine, Vertical, Escelar, Klettern, Rotpunkt, Rock and Ice in tudi v domacem tisku. V oktobru leta 2000 je kot alpinist in fotograf sodeloval na uspešni slovenski alpinisticni odpravi Ski Everest 2000, kjer je fotografsko pokrival prvi uspešni smucarski spust Dava Karnicarja z vrha Mount Everesta. Po tej uspešni himalajski odpravi je kot soavtor sodeloval pri izdaji knjige z naslovom "Z Everesta". Njegove fotografije s te uspešne slovenske odprave so bile objavljene po vsem svetu. Odprtje fotografske razstave Urbana Goloba je bilo 24. septembra 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaski 47/a v Ljubljani. Razstava je odprta od 24. septembra do 19. oktobra 2001. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vljudno vabljeni Marko Lakovic, Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana PREDSTAVLJAMO VAM IZVAJANJE ZAKONA O JAVNIH NAROCILIH V KNJIŽNICAH Porocilo o okrogli mizi V sredo, 14. junija. 2001 je Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani pripravila okroglo mizo z naslovom "Izvajanje Zakona o javnih narocilih v knjižnicah". Da gre za aktualno tematiko, je potrdila velika udeležba in živahna dveurna razprava. Na okrogli mizi se je zbralo 25 vodstvenih knjižnicnih in upravnih delavcev iz Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralne tehniške knjižnice ter z Ministrstva za finance. Ker je vecina udeležencev prišla iz visokošolskih knjižnic, se je razprava ukvarjala predvsem z razmerami na obeh univerzah. Glavni namen okrogle mize je bila predstavitev novosti, ki jih v poslovanje javnih zavodov prinaša novi Zakon o javnih narocilih (v nadaljevanju ZJN-1). Dosedanja polletna praksa izvajanja ZJN-1 je v ustanovah razlicna, še posebno pa je interpretacija zakona razlicna v knjižnicah. Zato je okrogla miza izzvenela tudi kot soocenje razlicnih praks in dilem, ki se pojavljajo ob izvajanju ZJN-1 v knjižnicah. V prvem delu je mag. Vera Gradišar, tajnica CTK, v strnjeni in pregledni obliki predstavila glavne znacilnosti zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 39/2000, z dne 12. 5. 2000 in je stopil v veljavo 12. 11. 2000. ZJN-1 doloca obvezna ravnanja narocnikov in ponudnikov pri oddaji javnih narocil za nabavo blaga, oddajo gradenj in narocanje storitev. Navaja tudi temeljna nacela javnega narocanja, kot so nacelo gospodarnosti in ucinkovitosti porabe javnih sredstev, nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, nacelo preglednosti nad porabo javnih sredstev ter nacelo enakopravnosti ponudnikov. ZJN-1 doloca vrste postopkov za oddajo javnih narocil (odprti, omejeni, s pogajanji, narocila male vrednosti). Najnižje vrednosti, od katerih dalje mora narocnik izvesti javni razpis za oddajo narocila so dolocene v Zakonu o izvrševanju proracuna. Trenutno znaša ta vrednost 8 milijonov SIT za oddajo narocila za blago in storitve oz. 15 milijonov SIT za oddajo narocila za gradbena dela. Nižje vrednosti ZJN-1 opredeljuje kot "narocilo male vrednosti". Postopek za oddajo narocil male vrednosti mora narocnik urediti s svojim notranjim predpisom, ki ga morajo pri narocilih obvezno upoštevati vsi zaposleni te ustanove. Za Univerzo v Ljubljani so Navodila za oddajo javnih narocil male vrednosti objavljena v publikaciji Objave št. 8 (november 2000). Mag. Vera Gradišar je poudarila, da ZJN-1 prinaša v poslovanje knjižnic predvsem vecjo potrebo po vsebinskem in financnem letnem planiranju nabave, preverjanje razlicnih ponudnikov na slovenskem ali tujem tržišcu, natancnejšo opredelitev pogojev za izvedbo narocila s strani knjižnice, izdelavo meril za izbor najboljšega ponudnika, uvajanje pogajanj med narocnikom in ponudnikom. Izpostavila je tudi nekatera odprta vprašanja, kot je delovanje knjižnic v pogojih nestabilnega financiranja, oblikovanje vsebinskih sklopov za nabavo blaga oz. knjižnega gradiva, oblikovanje vecletnih pogodb. Najpogosteje pa si knjižnice zastavljajo vprašanje, ali naj izvedejo javno narocilo knjižnicnega gradiva s pomocjo javnega razpisa, ali ne. Pomisleke med drugim vzbujajo stroški objave v Uradnem listu RS, dolžina postopka, neurejeno financiranje iz državnega proracuna in specificnost gradiva (npr. tuje revije, elektronski viri, ekskluzivni ponudniki). V drugem delu je Maja Vihar, informacijska specialistka v CTK-ju, predstavila prakticno izvajanje narocanja knjig kot javnega narocila male vrednosti. Delovna skupina CTK za izvajanje ZJN-1 je pripravila ustrezne postopke za nabavo. V izdelavi je tudi aplikacija za informacijsko podporo postopku javnih narocil malih vrednosti. Udeleženci okrogle mize so v razpravi predvsem govorili o dodatnih obremenitvah, ki jih zakon prinaša pri nabavi knjig in revij. Navodila za oddajo narocil male vrednosti na Univerzi v Ljubljani namrec zahtevajo za vse vrste nabave do vrednosti 1 milijon SIT pridobitev najmanj dveh ponudb. Dosedanja praksa nabave je v knjižnicah razlicna. Nekatere uvažajo literaturo direktno iz tujine, druge se poslužujejo slovenskih posrednikov. Centralna ekonomska knjižnica in Univerzitetna knjižnica Maribor sta že izpeljali javni razpis in izbrali vec slovenskih uvoznikov tuje literature, nekatere knjižnice pa so prešle z domacih na tuje ponudnike zaradi ugodnejših pogojev (redna in hitrejša dobava, placilni pogoji brez avansov, sledljivost narocila). V razpravi je bilo postavljenih vec vprašanj razpravljavcev: - Kako lahko knjižnice pri narocanju interpretirajo 84. clen ZJN-1 (oddaja narocila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)? - Kako izvajati nabavo v pogojih zacasnega financiranja (t. i. "dvanajstine")? - Ali lahko ponudnik zahteva placilo blaga z avansom in kakšne garancije mora narocnik zahtevati od ponudnika? - Kaj je istovrstno blago (posamezna knjiga ali vsebinski sklop) in kako oblikovati vsebinske sklope? - Kako postopati z oglednimi pošiljkami knjig? - Kakšne postopke je potrebno izpeljati, kadar gre za založnika, ki je istocasno tudi edini prodajalec, vrednost narocila pa je nad 8 milijonov SIT (primeri lincenc za elektronske vire)? Nekaj vprašanj je ostalo brez jasnega odgovora predvsem zato, ker se od izdaje ZJN-1 še ni izoblikovala ustrezna praksa oziroma jasna interpretacija zakona. Zato so udeleženci okrogle mize soglašali z naslednjimi pobudami: - Univerza v Ljubljani naj v Navodilih za oddajo javnih narocil male vrednosti doloci mejno vrednost za "enostavni" postopek (npr. s preverjanjem cene po katalogih, telefonu itd.) - Knjižnice naj zberejo vprašanja iz prakse ter skupno zahtevajo od Urada za javna narocila ustrezno interpretacijo ZJN-1. - Knjižnice naj se bolj povezujejo med seboj in centralizirajo nabavo, kjer je to smiselno (nabavni konzorciji). - Knjižnice naj se tesneje povezujejo s financnimi in drugimi strokovnimi službami glede interpretacije tako ZJN-1 kot Navodil za oddajo narocil male vrednosti. - Smiselno bi bilo osnovati Sekcijo za nabavo gradiva v okviru Zveze bibliotekarskih društev (primer angleške NAG - National aqusition group), saj je odprtih vprašanj predvsem pa nalog v zvezi s konzorcijskimi nabavami vedno vec. - V jeseni je potrebno na delovni sestanek povabiti tudi predstavnike Ministrstva za finance oz. Urada za javna narocila. Kljub temu, da je bilo na okrogli mizi izpostavljenih vec vprašanj kot odgovorov, je bilo soocenje koristno predvsem z vidika razmišljanja o nujnosti racionalnejše porabe že tako skopo odmerjenih financnih sredstev. Knjižnice se vse bolj zavedajo, da morajo poslovati ekonomicno, preverjati ponudbo na trgu in zahtevati od ponudnikov oz. založnikov cimbolj ugodne pogoje nabave. Nekaj koristnih naslovov spletnih strani v zvezi z javnimi narocili: - Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Sektor za investicije, javna narocila in koncesije www.gov.si/mf/slov/javnar/javnar.htm - Center Vlade RS za informatiko, Sektor za javna narocila www.gov.si/razpisi/zakon.htm - Perenic svetovanje d.o.o. www.perenic.com Mojca Dolgan-Petric, mag. Vera Gradišar, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani MARIBORSKA KNJIŽNICA IN IZPOSOJA V BOLNIŠNICO Bilo je enkrat pred pomladjo lanskega leta, ko sva s kolegico Dragico Goljat, vodjo Knjižnice Tabor, debatirali o tem, kako se v neposredni bližini Knjižnice Tabor nahaja bolnišnica. Res le korak ali dva, pa vseeno tako dalec stran, ce sam ne moreš do nje. V casu hospitalizacije ima clovek veliko prostega casa, ki bi ga rad zapolnil, pregnal crne misli in se po odpustu iz bolnišnice cim hitreje aktivno vkljucil v okolje. V Mariborski knjižnici smo pripravili projekt izposoje, navezali stike z vodstvom Splošne bolnišnice Maribor, Institut informacijskih znanosti Maribor nam je dopolnil racunalniški program, izdelali smo propagandne plakate in zloženke, ki smo jih razdelili na interni oddelek Mariborske bolnišnice in tako je izposoja v bolnišnico po vecmesecnih pripravah v zacetku januarja letošnjega leta lahko stekla. Zaenkrat smo se zaradi kadrovskih problemov omejili le na tiste oddelke bolnišnice, kjer je doba hospitalizacije najdaljša: hematološki, endokrinološki, kardi-ološki, gastroenterološki, revmato-loški in nefrološki, ceprav z veseljem odnesemo gradivo bralcem tudi na kak drug oddelek, ce nas poklicejo. Z izposojo v bolnišnico želimo pozitivno vplivati na proces zdravljenja in rekonvalescence, pomagati preprecevati proces izolacije hospitaliziranih, olajšati ponovno vkljucitev pacientov v zunanje okolje po odpustu iz bolnišnice, vzpodbujati branje, širiti pismenost in vplivati na aktivno izrabo prostega casa hospitaliziranih. Kako poteka izposoja v bolnišnico? Izhodišcna tocka te izposoje je Knjižnica Tabor, ki je ena od osrednjih enot za odrasle bralce v mreži Mariborske knjižnice. Knjižnica se nahaja na Dvorakovi 3, v neposredni bližini Splošne bolnišnice Maribor. V tej naši enoti dela usklajena ekipa štirih knjižnicark, ki poleg svojega rednega dela v enoti po dogovoru obišcejo tudi bralce v bolnišnici. Od ponedeljka do petka, med 12.30 in 14.30, na tel. številko 331-88-70, sprejemamo telefonske klice pacientov, ki želijo, da jih knjižnicarka obišce v bolnišnici. V telefonskem pogovoru nam uporabniki zaupajo osnovne podatke: ime in priimek, ali so clani Mariborske knjižnice, na katerem oddelku se zdravijo in kakšno gradivo radi berejo. Bralca obišcemo po dogovoru, obicajno je to še isti dan ali pa najkasneje naslednji, med 12.30 in 14.30. Poudarila bi rada, da so knjige ponovno ocišcene pred in po vsaki izposoji v bolnišnico. Ce uporabnik še ni clan Mariborske knjižnice, mu ob prvem obisku izrocimo clansko izkaznico, na kratko predstavimo pravila izposoje, izrocimo skrbno izbrano gradivo po njegovih željah in se dogovorimo za naslednji obisk. Rada bi poudarila, da je marsikateremu od pacientov obisk knjižnicarke edini obisk, ki ga doživi v bolnišnici, kar pomeni, da ima obisk knjižnicarke tudi socialno funkcijo. Po odpustu iz bolnišnice lahko bralci pustijo gradivo pri glavni sestri na oddelku, v tem primeru ga pride iskat knjižnicarka, ali pa gradivo sami vrnejo v Knjižnico Tabor. Izkaznica, ki so jo prejeli ob vpisu, jim velja tudi po odpustu iz bolnišnice v vseh enotah Mariborske knjižnice. Tako vpis kot tudi izposoja v bolnišnico sta brezplacna. V casu hospitalizacije uporabnikom ne izstavljamo opominov. Zavedamo se, da je medicinsko osebje zelo zaposleno, zato smo izposojo v bolnišnico organizirali tako, da le-ta predstavlja cim manjšo dodatno obremenitev za osebje bolnišnice. In kakšno gradivo ponujamo bralcem? Knjižnica Tabor ima bogato zalogo 30.624 enot knjižnega gradiva in 151 naslovov revij in casopisov. Med tem raznolikim gradivom tako strokovne kot tudi leposlovne literature izbiramo med zanimivimi potopisnimi, zgodovin-skimi, humoristicnimi, ljubezenskimi, biografskimi in drugimi romani ali pa strokovnimi knjigami z vseh podrocij cloveškega znanja: slikarstva, rocnih del, logicnih ugank, vrtnarjenja, in še in še bi lahko naštevala. Pestrost cloveških interesov se odraža tudi med našim gradivom: glede na to, da smo splošna knjižnica, skrbimo za to, da uporabniki z najraz-licnejšimi potrebami in željami najdejo gradivo s tistega podrocja, ki jih zanima. Poleg knjig pa lahko knjižnicarka prinese pacientu tudi naše revije ali casopise, ali pa zanj opravi racunalniško poizvedbo oz. poišce informacijo na internetu. Na koncu bi rada še na kratko predstavila našo knjižnico. Smo najvecja splošna knjižnica v Sloveniji, saj z 20 enotami in bibliobusom delujemo kar v 16 obcinah. Mariborska knjižnica je s svojimi enotami del slovenskega knjižnicno informacijskega sistema. S tako razprostranjeno knjižnicno informacijsko mrežo pomagamo širiti kulturno, duhovno in izobraževalno obzorje naših uporabnikov. Še posebej smo veseli, ko zgradimo most do bralcev s posebnimi potrebami ali pa do uporabnikov, ki se nahajajo v ustanovah, kjer ni knjižnicne dejavnosti. Socialno funkcijo knjižnice smo zaceli podpirati že v zgodnjih 90-ih letih, ko smo uvedli izposojo na domu za tiste uporabnike, ki zaradi bolezni, starosti ali invalidnosti sami ne morejo priti do knjižnice. Od l. 1996 pa vsak prvi petek v mesecu z bibliobusom obišcemo še Vzgojno delovni center Polž, kjer so v dnevno varstvo in delovno terapijo vkljuceni odrasli s posebnimi potrebami. Zelo smo veseli sodelovanja z Oddelkom za psihiatrijo Splošne bolnišnice Maribor. Po daljših pripravah in pogovorih smo letos junija skupaj z delovnimi terapevti Oddelka za psihiatrijo uredili knjižnico, ki je oblikovana na osnovi kolekcije iz fonda naše Potujoce knjižnice. Na oddelku so poskrbeli za primeren prostor in opremo, mi pa smo skupaj s terapevti izbrali kolekcijo 500 enot knjižnega gradiva, ki smo jim ga pomagali razvrstiti na police in poskrbeli za nemoten potek izposoje. Kolekcijo bomo redno dopolnjevali ter osebje bolnišnice in hospitalizirane obvešcali o novostih s podrocja strokovnega gradiva in leposlovja. Kakšni so naši nacrti? Glede na dobo hospitalizacije bi še posebej radi sodelovali z Oddelkom za pljucne bolezni, ki je precej oddaljen. Z rednimi urami pravljic in igralnimi urami s knjigo bi radi razveselili otroke na Otroškem oddelku, toda trenutno pomanjkanje kadra v naši knjižnici je glavni razlog, da do tega še ni prišlo. Želeli bi ustvariti specializirano splošno knjižnico v okviru bolnišnice, ki bi bila ena od naših enot. Namenjena bi bila predvsem uporabnikom, ki so v bolnišnici na zdravljenju. Takšna enota bi bila specialna samo po svoji opremi (npr. vozicek za razvažanje knjig po oddelkih, bolniška postelja, ipd.), po svoji vsebini pa ne bi niti najmanj odstopala od podobe, ki jo odražajo naše enote. V njej bi pacienti lahko izbirali med zanimivimi romani in pestrim ter aktualnim strokovnim gradivom, revijami in casniki, hkrati pa bi jim moral biti omogocen tudi dostop do interneta. Težave, na katere smo naleteli pri izposoji v bolnišnico! Prav gotovo je prezaposlenost medicinskega osebja ena od ovir pri uvedbi tovrstne izposoje. Njihovo pomoc potre-bujemo predvsem pri informiranju pacientov na posameznih oddelkih. Radi bi, da bi bilo cim vec pacientov preko zloženk in plakatov, ki smo jih natisnili v vecjem številu izvodov, seznanjenih z možnostjo izposoje v bolnišnico. Informiranost pacientov z izposojo v bolnišnico je tako vcasih prepušcena (ne)naklonjenosti do branja in poznavanja knjižnicne dejavnosti posameznemu medicinskemu osebju, zato so potrebni redni in pogosti stiki z vodilnim osebjem bolnišnice ter vzpodbujanje medicinskega osebja, da tudi knjižnicna dejavnost v bolnišnici lahko pripomore k prijaznejšemu videzu bolnišnice in boljšemu pocutju hospitaliziranih. Poleg tega smo osnovno informacijo o izposoji v bolnišnico vkljucili tudi v zloženko bolnišnice s splošnimi informacijami, ki jo vsak pacient dobi ob sprejemu, v internem glasilu bolnišnice pa smo objavili clanek o tovrstni izposoji. O izposoji v bolnišnico pa smo obvestili tudi specialno knjižnico Splošne bolnišnice Maribor, ki pa je namenjena zgolj strokovnemu osebju bolnišnice. Takšno kot je poslanstvo vseh splošnih knjižnic po svetu, je torej tudi naše: omogocati ugodne in prijazne pogoje za izpolnjevanje ene od osnovnih pravic in potreb vsakega od nas: potrebe po branju, izobraževanju in sprostitvi. To poslanstvo splošnih knjižnic pa ima še posebno težo takrat, ko dostop do knjižnice in informacijskih virov ni vec nekaj, kar je samo po sebi umevno. Dragana Lujic, Mariborska knjižnica MEDNARODNA SRECANJA Worldwide Conference on Special Librarianship THE INFORMATION AGE: CHALLENGES & OPPORTUNITIES Brighton, UK 16 – 19 October 2000 Brighton, cudovito mesto na jugu Anglije, je bil izbran za prizorišce druge svetovne konference o specialnem knjižnicarstvu, ki ga organizira SLA. Prva tovrstna konferenca je potekala leta 1979, in tako organizatorji kot udeleženci so tedaj izrazili mnenje, da tretje konference zagotovo ne gre nacrtovati enaindvajset let pozneje. Enaindvajset mesecev je bil veliko boljši rok! Okoli 650 informacijskih strokovnjakov z vsega sveta se je oktobra 2000 zbralo v brightonskem Hilton Metropole Hotelu, da bi razpravljali o vprašanjih v zvezi s stroko. Le na malokatero drugo sfero dela je ogromni razvoj informacijske industrije vplival tako temeljito kot prav na našo stroko. Svet je zares postal globalna vas in mi smo njen del. Kot specialni knjižnicarji, informacijski strokovnjaki, cyberknjižnicarji ali kakor koli že nas imenujejo, se moramo spreminjati, ce želimo slediti potrebam svojih uporabnikov, nenehno moramo razvijati nove spretnosti in servise, poleg tega pa moramo biti pripravljeni na vlogo posrednika med uporabniki in možnostmi, ki jih ponuja internet. Prišlo je do ogromnih sprememb tako v nacinu zbiranja informacij kot v nacinu predstavljanja teh informacij uporabnikom. Konkurencne informacije so bistvenega pomena za preživetje v današnjem poslovnem svetu. Tesno moramo sodelovati z vodilnimi iz poslovnega sveta in jim pokazati, kaj pocnemo. Vseskozi se moramo spreminjati in prilagajati. Prenekatero specialno knjižnico ali informacijski center je ‘ubila’ nepripravljenost za spremembe. Konferenca nam je ponudila priložnost za navezovanje stikov in izmenjavo izkušenj. Navaditi se moramo na to, da si medsebojno delimo zamisli in znanje in tako stroko popeljemo še na višjo raven odlicnosti. Informacijski strokovnjaki so pogosto vodilni dejavniki v "neprofitni blaginji"… to je v doseganju uspehov na delovnem podrocju in blaginje v življenju, cetudi ne preko višjega profita. Pomembna govornica na Generalni skupšcini je bila Dame Stephanie Shirley, ustanoviteljica in življenjska predsednica FI Group, tehnološke informacijske družbe, ter ena izmed vrhunskih poslovnih žensk v Veliki Britaniji, ki so uspele same. Pravi užitek je bilo prisluhniti Dame Stephanie, ki nam je pripovedovala zgodbo o tem, zakaj in kako je njena družba zacela delovati in se razvijala naprej. Obcinstvo bi ji jedlo z roke, ko je zacela z besedami, da “preprosto ljubi knjižnice”, saj glede na to, kako stvari razume ona, “knjižnicarji neskoncno in nesebicno pomagajo drugim.” V sredo zjutraj je na plenarni seji spregovoril Monsieur Yves-Michel Marti, ustanovitelj in predsednik EGIDERIA, vodilne evropske družbe s podrocja poslovnih informacij. Bil je tudi soustanovitelj francoske sekcije Združenja strokovnjakov s podrocja konkurencnih informacij (SCIP- Society of Competitive Intelligence Professionals). Monsieur Marti je v nadaljevanju govoril na temo “Knjižnicarji in konkurencne informacije”. Na zakljucnem svecanem kosilu je spregovorila Chantal Cuer. Cuerova je specialistka s podrocja komunikacij ter televizijska in radijska moderatorka. Predava, snema filme in vodi konference. Bila je zabavna, a je udeležencem obenem dala odlicne nasvete. Posredovala nam je svoje izkušnje z novinarji in politiki ter nam predstavila svojo vero v odlicnost. Udeležba na tej konferenci je bila zares cudovita priložnost. Sama sem bil nadvse vesela, da pripadam globalni skupini specialnih knjižnicarjev, da delim znanje, da navezujem stike in se iz njih ucim. Tovrstno druženje, medsebojno posredovanje znanja in razvijanje stroke je danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Kompleten program in vse ostalo o konferenci lahko pogledate na naslovu www.sla.org/content/Events/global/index.cfm. Možno je tudi kupiti zbornik predstavljenih predavanj, in sicer: telefon 1-202-234-4700, ext. 673, ali fax 1- 202-234-2442. Violetta Bottazzo, Ministrstvo za finance, Informacijsko-knjižnicni oddelek PUBLIC LIBRARIES AND GRANT CHANCES Karlovy Vary, 5. – 7. septembra 2001 Okresni Knihovna iz Karlovy Vary je organizirala zanimivo posvetovanje knjižnicarjev iz ceških splošnih knjižnic o pridobivanju financne podpore preko razlicnih projektov. Predstavljeni so bili projekti, ki jih financirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za regionalni razvoj in Ministrstvo za šolstvo. Ker Ceška s 1. januarjem 2002 uvaja regije kot temeljno obliko delovanja države, so bili posebej izpostavljeni projekti povezani z delovanjem regij. Zanimivo je, da je Ministrstvo za kulturo v vsaki bodoci regiji vzpostavilo in opremilo poseben prostor kot trening center za izobraževanje knjižnicarjev dolocene regije. V letu 2002 nacrtujejo sredstva za kadre in progam izobraževanja. Zelo veliko ceških projektov tece v okviru Phare programa cross-border co-operation, predvsem v povezavi z Nemcijo in Poljsko. Predstavnica Cross Czech je govorila o vkljucevanju v projekte EU: 5th Framework Programme, ki se pocasi zakljucuje in predvsem napovedala nove možnosti v 6th Framework Programme. Tuje izkušnje smo predstavili trije referenti. William John Macnaught iz Gatesheada je predstavil široko paleto povezovanja in sodelovanja knjižnice v svojem mestu tako v evropskih kot angleških projektih. V Veliki Britaniji so pred dvema letoma sprejeli nacionalni program na podrocju kulture, ki povezuje vse kulturne ustanove v nekem mestu ali regiji in s tem daje tudi knjižnicam vec možnosti pri vstopanju v razlicne projekte. Jitka Banzetova iz Karlovy Vary se je udeležila trimesecnega izobraževanja v okviru OSI-NLP v Queens Library v New Yorku. Predstavila nam je široke možnosti pridobivanja sredstev za knjižnice v Ameriki izven proracunskih postavk. Na posebno željo organizatorjev sem v referatu "Public libraries in transition – what can we learn from each other" poleg nacina pridobivanja dodatnih sredstev za KOŽ v projektih na lokalnem in mednarodnem nivoju, predstavila še slovensko mrežo splošnih knjižnic, KOŽ in njene uspešne informacijske servise. Na koncu posvetovanja smo si ogledali video projekcijo prekrasne nove knjižnice v Liberecu. Obiskali smo tudi knjižnico gostiteljico posvetovanja, ki pokriva podrocje s 120.000 prebivalci, 21% je uporabnikov knjižnice. Sestavlja jo 10 enot in 49 tako imenovanih vaških knjižnic, kjer so zaposleni le prostovoljci. V letu 2002 postaja knjižnica tudi regionalna knjižnica in se tako sooca s povsem novimi problemi: prostorsko stisko, pomankanjem strokovnega kadra, organizacijskimi težavami. Gostitelji so nam pripravili ogled mesta, ki slovi kot najlepši zdraviliški kraj dalec naokoli, obiskali smo kulturne prireditve – prav v tem casu je potekal znameniti mednarodni folklorni festival. Zanimivo je bilo deliti izkušnje s kolegi iz ceških splošnih knjižnic, še posebej je name osebno naredila vtis razvejana paleta obmejnega sodelovanja. Simona Resman, Knjižnica Otona Župancica BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE pospešuje razvoj vseh oblik pismenosti Mednarodna bralna zveza (International Reading Association - IRA) je izdala publikacijo z naslovom Pravice otrok do uspešnega pouka branja. Z njo želi spodbuditi najširšo razpravo in primerjavo mnenj o branju ter prispevati h kriticnemu razmisleku o bralnem pouku ter njegovih spremembah tam, kjer je to potrebno. Publikacija je sicer nastala iz ameriških razmer, vendar spodbuja h kriticnemu razmisleku povsod po svetu, tudi pri nas. Vseh deset pravic otrok do uspešnega pouka branja lahko preberete v 3. številki Glasa BDS, casopisa Bralnega društva Slovenije (september 2001). Urednica je Hedviki Pavlica: hedvika.pavlica@ff.uni-lj.si Publikacija o pravicah otrok do uspešenga pouka ima podnaslov Z razlicnostjo do razlicnih otrok. Razlicnost v jeziku in pismenosti pa je bil naslov tudi letošnje 12. evropske konference o branju v Dublinu (1). In kateri so drugi nacini videnja ter razlicnosti v jeziku in pismenosti? To so predvsem naslednje teme in problemi: potrebe otrok iz etnicnih manjšin; potrebe otrok, ki ne govore jezika države (šole), v kateri živijo; potrebe otrok, ki živijo v revšcini in otrok, ki so izkusili vojno. Pa tudi v referatih iz sekcij o bralnih težavah otrok in odraslih ter iz sekcije o uspešni šolah na podrocju pismenosti je razbrati, koliko drugacnosti je treba upoštevati ter koliko razlicnih strategij je treba uporabljati, da posamezniki najbolje razvijejo svoje bralne zmožnosti. Publikacijo oz. pravice otrok do uspešnega pouka branja smo obravnavali na eni od sekcij letošnje Leadership Conference v Restonu (2). Najbolj me je vznemirila tale trditev: Ce naše šole ne uspejo nauciti vsakega otroka brati in pisati, potem smo neuspešni mi vsi. Zagotoviti moramo, da bodo vsi otroci deležni odlicnega pouka in podpore, ki jo potrebujejo pri ucenju branja in pisanja. Posameznik je osamljen in manj uspešen v svojih prizadevanjih, je v uvodnem pozdravu na konferenci poudarila Donna Ogle, predsednica IRA, s skupnimi mocmi pa zmoremo vse. Zato se združujemo v Mednarodno bralno zvezo, katere clan je tudi Bralno društvo Slovenije. Mednarodna bralna zveza (International Reading Association – IRA) je bila ustanovljena leta 1956 in združuje že okrog 100.000 clanov v 100 državah. Njeno poslanstvo je razširjanje pismenosti. Zavzema se za študij bralnega procesa in ucnih tehnik, za izboljšanje kvalitete ucenja branja in skrbi, da se znanje in izkušnje razširjajo in z njimi aktivnosti za uporabo branja kot vseživljenjske aktivnosti vsakogar (www.reading.org). Prvi korak je prav gotovo to, da se vclanimo v Bralno društvo Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 12. oktobra 1995. Pristopno izjavo objavljamo v prilogi. mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knbjižnica NOVE PUBLIKACIJE CASOPIS BRALNE ZNACKE Prva številka Casopisa Bralne znacke je izšla ob letošnjem 17. septembru, dnevu zlatih knjig, ko zacenjamo novo bralno sezono bralne znacke. Ideja o tem, da bi Bralna znacka imela svoj casopis, nikakor ni nova, jo pa udejanjamo šele po praznovanju 40. letnice tega gibanja. S Casopisom ima Bralna znacka novo komunikacijsko pot do mladih bralcev in je torej prispevek h klasicnim oblikam motiviranja za branje (nalepkam, zgibankam, mapicam, plakatom, priponkam, majicam ipd.). Hkrati pa Casopis ustvarja skupno bralnico za mlade bralcev v širšem slovenskem prostoru. Casopis bo objavljen tudi v elektronski obliki na domaci strani Bralne znacke www.bralnaznacka.com, kar še posebej prispeva k sodobni komunikaciji. Casopis Bralne znacke izdaja in zalaga Bralna znacka pri ZPMS. Njen odgovorni urednik je Tone Partljic, predsednik Bralne znacke; glavni urednici Tilka Jamnik in Danica Š. Novosel; v uredniškem svetu so Kristina Picco, sodelavka Bralne znacke; Vlado Grlica, direktor Desk d.o.o.; Darja Lavrencic Vrabec, bibliotekarka iz Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani; predstavnica založbe Rokus in predstavnica Cicikluba, knjižnega kluba založbe Mladinska knjiga. Oblikovanje Janja Remškar, organizacija priprave in tiska: Desk d.o.o. Casopis Bralne znacke je namenjen najprej in predvsem vsem osnovnošolcem v spodbudo k branju za bralno znacko. Potem pa je namenjen vsem odraslim, ki si prizadevajo, da bi otroci brali in postali bralci za vse življenje (mentorjem bralne znacke, knjižnicarjem, uciteljem, staršem ...). Zato so v njem predvsem informacije o mladinskih knjigah in razlicne spodbude za branje. V drugem delu casopisa so predstavitve mladinskih knjig tistih založb, ki so pripravljene ponuditi otrokom nakup knjig po pošti, po znižani ceni in brez kakršnihkoli pogojev za nakup. Nakup pa vendarle dodatno spodbujajo tako, da mladi kupec po štirih kupljenih knjigah dobi peto zastonj. Namen te kataložne ponudbe knjig je povecati dostopnost knjig otrokom v tistih krajih, kjer so knjigarne zelo oddaljene. Hkrati pa so te predstavitve dobra informacija o tem, kaj je v založbah novega in bralci te knjige potem išcejo v knjižnicah. Koncni cilj teh predstavitev je torej spet ta, da bi mladi vec brali! Prva številka casopisa prinaša uvodnik predsednika Bralne znacke; predstavitev nove bralne sezone in ustvarjalcev sezone v tem šolskem letu; povabilo ucencem na razredni stopnji k branju o najljubših knjižnih junakih (delno v obliki nagradne izpolnjevanke); povabilo ucencem na predmetni stopnji k branju knjig, ki so prejele razlicne nagrade (delno v obliki nagradne igre) ali bile uvršcene v seznam Moja najljubša knjiga; povabilo v knjižno klepetalnico na naši spletni strani; povabilo v knjižnico in k uporabi Priporocilnega seznama knjig na spletni strani Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani. V drugem delu casopisa pa sledijo predstavitve 58 knjig devetih založb, ki so se že v prvi številki odlocile za sodelovanje in ponudile otrokom 20 % popusta pri nakupu knjig. Casopis je opremljen s fotografijami pisateljev, posnetki knjižnih naslovnic, ilustracijami priljubljenih knjižnih junakov in z likom Ostržka, ki komentira prispevke ter nagovarja mlade bralce k branju. Casopis se zakljuci z zgodbo brez besed ilustratorja Fojža A. Zormana. V naslednjih številkah nacrtujemo vec pisem mladih bralcev, ki bodo porocali o dogajanju bralne znacke v njihovem okolju in si izmenjavali mnenja o knjigah. Stremeli bomo k razgibani in privlacni podobi casopisa. Prva številka Casopisa Bralne znacke je promocijska in brezplacna. Izšla je v nakladi 100.000 izvodov. Dostavili smo ga na vse osnovne šole v Sloveniji, mentorje bralne znacke pa smo prosili, da ga razdelijo svojim mladim bralcem. Potrudili se bomo, da ga bodo prejemali tudi slovenski otroci v zamejstvu in po svetu. Slednjim bo še prav posebej dobrodošlo, da bo casopis dostopen tudi v elektronski obliki. Vse slovenske osrednje SIK smo o izidu Casopisa obvestili. Vec informacij pa lahko dobite na elektronskih naslovih: bralnaznacka@hotmail.com ali tilka@lj-oz.sik.si mag. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica PORTAL: LIBRARIES AND THE ACADEMY - NOV CASOPIS S PODROCJA BIBLIOTEKARSTVA Januarja 2001 je znana ameriška univerzitetna založba John Hopkins University Press (JHUP) zacela izdajati nov casopis Portal: Libraries and the Academy. Izhajal bo cetrtletno in je v prvi vrsti namenjen delavcem v visokošolskih knjižnicah. Pojav novega casopisa v razgibanem svetu založništva pravzaprav ne bi bil nic posebnega, ce ne bi bil rezultat trenj med komercialnimi in nekomercialnimi založniki. Knjižnicarji, ki delajo na podrocju nabave tujih znanstvenih in strokovnih casopisov dobro vedo, da komercialni založniki iz leta v leto dvigajo cene in postavljajo razlicne bolj ali manj sprejemljive pogoje (pogojujejo nakup elektronskih casopisov z nakupom tiskanih, itd.). Za enega najdražjih velja nedvomno prav Elsevier, saj podatki o 25 najdražjih casopisih za leto 2000 kažejo, da kar 20 naslovov prihaja iz te založniške hiše. Glavna pobuda za rešitev tega problema prihaja iz ZDA, dala sta jo Združenje raziskovalnih knjižnic ARL (Association of Research Libraries) in SPARC (Scolarly Publishing and Academic Resources Coalition). Nanjo so se odzvali nekateri nekomercialni založniki (univerzitetne založbe in strokovna združenja). Prizadevajo si, da bi izdajali enako kakovostne (odmevne) alternativne casopise, vendar bistveno cenejše in zato dostopne vecjemu številu uporabnikov. Tako je svojo "zrcalno sliko" dobil tudi Journal of Academic Librarianship, ki ga poznamo tudi pri nas tako v tiskani kot v elektronski obliki - dostopen je preko Science Direct - znanstveno informacijskega servisa založbe Elsevier. Ko se je leta 1998 narocnina tega casopisa povecala, je pricelo število narocnikov upadati. Iz protesta je casopis zapustil dobršen del uredniškega odbora, "pobegnil" k založbi Johns Hopkins University Press ter zacel izdajati konkurencen casopis v tiskani in elektronski obliki Portal: Libraries and the Academy (http://www.press.jhu.edu/press/journals/pla/pla.html). Cena je 48 $ za posameznike in 145$ za knjižnice, kar je okoli 45 % cene komercialnega založnika. Casopis Portal je dostopen tudi na spletu kot del projekta MUSE (www.muse.jhu.edu). Takšna gibanja so vsekakor zanimiva, težko pa je reci, kakšen bo njihov dolgorocen vpliv na založnike in knjižnice. Zaenkrat je tako, da si alternativni založniki prizadevajo pritegniti cimvec priznanih avtorjev, kar bi zagotovilo narocnike in uporabo (citiranost) casopisov. Za knjižnice pa to pomeni še težjo odlocitev pri nabavi publikacij. Pecko Mlekuš Helena, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani CESTITKE NOVI MAGISTERIJ Februarja letos je Darja Lavrencic Vrabec iz Pionirske knjižnice, enote Knjižnice Otona Župancica, na Oddelku za slovanske jezike in književnost na Filozofske fakulteti v Ljubljani zagovarjala magistrsko nalogo "Tabuji v slovenski mladinski pripovedni prozi". Kolegici iskreno cestitamo! SLOVENSKI BIBLIOBUS: STROKOVNOST, POGUM, PRIZADEVNOST Bibliobus Mariborske knjižnice je bil 15. septembra proglašen za najlepši bibliobus na srecanju evropskih bibliobusov v Tilburgu na Nizozemskem. Cestitamo za prvo nagrado in uspešno predstavitev slovenskega (potujocega) knjižnicarstva, pa tudi države. Verjamemo, da bodo znali njihov uspeh ceniti tudi vsi odgovorni za razvoj knjižnicarstva v Sloveniji in da bo podoba uporabniško dobre knjižnice, ki jo ustvarjajo strokovno podkovani in prizadevni knjižnicarji, postala potujoca, da bo dobila stalna ali zacasna postajališca v vseh krajih kjer knjižnic ni ali pa te ne dosegajo njene podobe. Verjamemo, da ta nagrada ne bo ostala tudi zadnja, saj je že šel na Tolminskem na pot nov bibliobus, ki ne zaostaja za to podobo, za gorenjsko regijo pa je Milena Enci iz Osrednje knjižnice Kranj pripravila odlicen, zgleda vreden nacrt bibliobusnih postajališc (Potujoca knjižnica in nacrt bibliobusnih postajališc na Gorenjskem. Diplomska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta 2001), osnovo, ki potrebuje samo še pogumne knjižnice, da jo realizirajo. Bo prva Osrednja knjižnica Kranj!? ŠE DVE CESTITKI Na 3. Dnevih specialnega knjižnicarstva (Reka, 23.-24. 4. 2001) so udeleženci posvetovanja referat mag. Nade Cešnovar: Slovenske specialne knjižnice s podrocja kulture proglasili za najboljšega med vabljenimi predavanji. Cestitamo! Kolegici Nadi lahko prisluhnete tudi v Velenju, 6.10.2001, kjer jih bo predstavila na zborovanju Slovenskega muzejskega društva. Cestitamo tudi Knjižnici Otona Župancica iz Ljubljane, ki je med letošnjimi nagrajenci Andragoškega centra RS za uspešno delo na podrocju izobraževanje odraslih, kjer izstopa Borza znanja. POBUDA IZBIRAMO KNJIŽNICARJA LETA: ŠE NE URESNICEN PREDLOG Morda bo kateri od široko dostopnih casnikov ali casopisov1 1 Knjižnicarske novice to žal niso! objavil podoben razpis. Bi bili veseli takega vrednotenja in promocije? V Sloveniji imamo 1.394 knjižnic (šolskih, visokošolskih, specialnih in splošnih), v katerih dela 1.571 strokovnih delavcev, knjižnicarjev (Vir: Državna maticna služba za knjižnicarstvo, NUK, 1999). Ti nas vabijo k uporabi v njih shranjenega knjižnicnega gradiva, k branju, poslušanju, opazovanju, in so nam na voljo za pomoc in svetovanje pri izbiri prave knjige, revije, video filma, zgošcenke, cderoma, zemljevida, slike …, za našo potrebo, željo. Veliko priložnosti torej, da se srecamo s knjižnico, z njenim javnosti namenjenim delovanjem. Najbolj dostopne, ker so namenjene vsem prebivalcem brez omejitve, so splošne knjižnice. Te ponujajo svoje storitve v 299 knjižnicah. V enem letu npr. izposodijo 23% vclanjenim prebivalcem Slovenije 26.511.079 enot knjižnicnega gradiva, jih povabijo k 11.976 izobraževalnim, kulturnim prireditvam, so povsod nepogrešljivo, v mnogih krajih pa celo edino, izobraževalno, kulturno, informacijsko in socialno središce lokalne skupnosti. Knjižnice imajo rade ljudi, ker jim le-ti vdahnejo življenje, ustvarjajo prihodnost. Trudijo se deliti dobro in koristno in to, kar imamo radi, da bi bolje živeli mi, na nov in uspešnejši nacin pa tudi naše okolje. Ste doživeli tako knjižnico, ste se v svoji knjižnici srecali s knjižnicarjem, ki vam je pomagal hitro in uspešno rešiti vaš problem, ki vas je sprejel odprtih rok, vam dal vedeti, da ste zanj najpomembnejši, ki vam je pomagal in svetoval ne da bi vam pri tem kratil svobodo izbire? Poznate skratka knjižnicarja, ki zna vaš obisk knjižnice s prijaznostjo, zanesljivostjo, odzivnostjo in profesionalnostjo narediti uspešen, ne glede na to ali se želite pouciti, uciti ali razvedriti, predstaviti lastno ustvarjalnost. Prosimo vas, da nam sporocite njegovo ime in ime knjižnice, v kateri dela. Naj ga spoznajo še drugi. Morda bo prav vaš knjižnicar tisti, ki mu bodo tudi drugi pripisali enake kvalitete kot vi in ga priporocili za naš naziv KNJIŽNICAR LETA. Naša revija bo ta castni naziv podelila knjižnicarju, ki bo dobil najvec glasov. Glasovnice, na katerih naj bo en predlog, bo sprejemalo naše uredništvo od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 8. februarja (slovenski kulturni praznik), priznanje pa mu bomo podelili 15. marca (dan poezije). Za podelitev priznanja smo se odlocili, ker njihovo delo s priznanji vrednoti le njihovo stanovsko društvo, na državni ravni pa za knjižnicarsko dejavnost, ne za knjižnico, ne za knjižnicarja, (še)ni nobene oblike nagrade, in zato, ker menimo, da je nepogrešljivi ustvarjalni del naše uspešnosti, ki bi ga morali (o)ceniti tudi na tak nacin. Ne nazadnje pa nas je pri tem vodila želja, da z vašo pomocjo povabimo v knjižnico, k branju, poslušanju, druženju, tudi tiste, ki še niso njeni obiskovalci, zato da bi pritajeni koraki duš našli pot v prihodnost, kot pravi Kosovel, ko bi jim bralci vdahnili življenje. Prepricani smo, da bi rekli kot Kosovel: "Rad jih imam", knjižnice namrec! dr. Silva Novljan ODMEV Knjižnicar pomaga veckrat bralcem lahke literature kot bralcem resne literature. Družinski clan in knjižnicar sta tista, ki glede na druge bralce najveckrat pomagata pri izbiri knjig ravno bralcem lahke literature. Kar 60 % bralcev, ki najvec berejo je bralcev lahke literature. Vec zanimivosti, iz katerih razberemo tudi delovanje knjižnic, v clankih Petre Kocjancic, objavljenih v poglavju Bralna kultura v : Revija o knjigi, 2001, št. 12 in 13. S.N. OBVESTILA Obvešcamo vas, da je od oktobra Informacijski center za biblio-tekarstvo (ICB) v Narodni in univerzitetni knjižnici spet odprt enkrat na teden tudi popoldne, in sicer ob sredah do 18.00. Tako je ICB sedaj za uporabnike odprt: ponedeljek, torek, cetrtek: 9.00 - 14.00 sreda: 9.00 - 18.00 petek: 9.00 - 13.00 Za leto 2002 nacrtujemo, da bo ICB za uporabnike odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Vabljeni! PRILOGI V prvi prilogo objavljamo pristopno izjavo k Bralnemu društvu Slovenije. V drugi prilogi objavljamo program in prijavnico za simpozij "Branje na sticišcu", ki bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani 26. novembra 2001. Simpozij bo potekal ob tretji obletnici Bralnega društva Primorske.