Izhaja vsak Cclrtfk pop.; -v slu£a(u praznika	II	Posamezna Številka Din l'5o — Cena: za 1 mesec	II	Oglasi, reklamacije in naroCnlna na upravo
dan poprej — Uredništvo: IJubllana, MlkloSI-	11	Din 5 za čelrt leta Din 15-., za pol leta Din 3o za	Miklo$l£eva cesta (palaCa Delavske zbornice)
teva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	11	Inozemstvo Din 7-- (mesečno) — Oglas: po dogovoru	11	I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Še o skupni fronti.
Tovariš, ki je v našem glasilu z vso vnemo zagovarjal misel skupne delavske fronte in s katerim v tej točki načeloma popolnoma soglašam, je premalo vpošte-val dejansko obstoječe razpoloženje marksističnega delavstva, ki je po mojem mnenju že preveč prekvašeno materialistične filozofije. Res je, da je v tem ali onem še nekaj vere, da je v celem njihovem pokretu slejkoprej veliko moralnega idealizma (čeprav veliko menj ko pred nesrečno svetovno vojno), da je veliko dobrega in pozitivnega tako v posameznih kakor v celi organizaciji. Toda rastlina marksističnega socializma, bi jaz dejal, raste iz čisto drugačne zemlje in v čisto drugačnem zraku nego naš, dasi je nazunaj našemu podoben in ima izvestne enake črte. Jaz bi celo rekel, da se razlika med marksizmom in krščanskim socializmom v gotovih momentih in položajih razpozna iz navadnega de-lavca-marksista še bolj ostro nego iz tega ali onega voditelja-inteligenta, ki mo-rebiti že nekoliko dvomi o svojem nazoru. Ta razlika, ki jo naš tovariš gotovo istotako dobro pozna in čuti, pa jo je najbrž iz dobrega namena nekoliko zamolčal, nekoliko pa zabrisal, ta razlika je v čisto posvetni usmerjenosti marksističnega človeka.
Ta usmerjenost pa je globoka, je utemeljena v celem človeku, ni samo barva, ki bi se dala ostrgati, človek pa potem nanovo prebarvati. Marksizem kot filozofi8 0 življenju je za delavca prikrojen materializem, ki je vzet iz sodobne bur-—žuazne družbe, v kateri delavec živi in se suče, ki ga delavec takorekoč vsrkava z obdajajočim ga zrakom, ki ga drži v oblasti od zibelke do groba. Njegov kapitalistični gospodar misli, računa in dela čisto materialistično, v tovarniškem obratu, kakršen je, ni čisto nič, kar bi dušo povzdigovalo in negovalo, delavec vidi, da se človek ne ceni po tem, kar kot višje duhovno bitje je,- ampak le po tem, kar ima, da sta glavni svetovni sili denar in oblast, pridobljena po sili in v brezobzirni borbi. In vse misli in čustva so obrnjena na ta svet, na materijo, na njeno obvladanje, kar je preko tega in nad tem, za to ni nobenega smisla.
0 je miselnost, s katere tudi marksizem izhaja, ki je podlaga tudi delavčevi bor-
1 zoper kapitalizem, ki ga je popolnoma oslepila za kaj drugega, višjega in “^lenega i„e„ lcga	n‘„
r Mi kajpak pravimo, da jo t0 „apaf. na podlaga za resnično osvoboditev človeštva, da bi se delavska borba veliko uspešneje in globlje vodila iz krščanskega idealističnega, protimaterialističnega temelja, iz versko pojmovanih moralnih sil človeka. Toda naši tovariši marksisti, tudi preprosti delavci, nas v tem oziru (—se d°lgo ne bodo razumeli. S lem mo-! ’mo ra^unati in moramo potrpeti, svoja načela pa trdno in neomajno držati ti >e vsa -ega mešanja pojmov varovati. Moramo pa čakati z ljubeznijo in se prizadevati dajmo boljši, plemenitejši in dalekovidnejsi' od nasprotnika. Glavno naše orožje je slejkoprej lastna rl0b-a močna in idejno enotna strokovna organizacija in lasten prvovrsten delavski kr-šfanslt6's<^ialisf.ični tisk. Do skupne delavske fronte pa gotovo pride, pa šele, ko se bo materializem tako v vladajočem kakor v potlačenem človeškem razredu do konca izdivjal in popolnoma dokazal svojo nesposobnost urediti družbo.
*■■■■■■■■■■■■□
Vse v agitacijo za Delavsko Pravico!
Novi dogodki.
Novi stanovanjski zakon.
26. aprila je podpisal kralj novi stanovanjski zakon. O zakonu smo že veliko poročali, zato priobčujemo danes samo še bistvene nove določbe.
Zakon se nanaša samo na mesta preko 10.000 prebivalcev. Z zakonom izgubijo zaščito: intelefktualni delavci, trgovski in industrijski nameščenci ter pomočniki, uradniki in nastavljenci samoupravnih enot, državni uradniki in častniki 1., 2. in 3. skupine I. kategorije, fizični delavci in njihove rodbine, če znaša sikupen mesečni zaslužek rodbine v istem stanovanju 2500 dinarjev (dosedaj 3000 dinarjev).
Dosedanja najemnina (10-kratna v mestih do 100-000, oziroma 12-kratna predvojna v mestih preko 100.000 prebivalcev) se poveča za 10 odstotkov. Za odpoved stanovanj veljajo isti pogoji, kot dosedaj. Za razpravo o sporih zadržijo še nadalje kompetenco redna sodišča. Najemniki, ki ne bodo ve« zaščitili, se micraio v slučaju odpovedi izseliti najdalj e do 15. junija 1929. Zakon | velja od 1. maja do 1. nov. 1929.
čl. 1. S 1. majem leta 1929 preidejo vsa stanovanja, katerih svobodno razpolaganje je bilo doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika, j Izvzeti so primeri v čl. 2. tega zakona-
Čl. 2. Stanovanja, ki so bila doslej podvržena omejitvi v smislu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjih od 30. aprila 1928, ostanejo tudi po 1. maju 1929 omejena v mestih preko 10.000 prebivalcev, in sicer:
1. Stanovanja treh sob, ako stanujejo v njih rodbine z najmanj 5 člani-
2. Stanovanja dveh sob, ako stanujejo v njih rodbine z najmanj 3 člani.
3. Stanovanje ene sobe, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 2 članoma. K sobam se ne prištevajo kuhinje, ka-blineti, predsobe, jedilne shrambe, instalirane kopalnice in sobe za služkinje. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi, po zakonu do drugega kolena uiključno, kakor tudi adoptirani otroci.
Čl'. 3. V smislu prejšnjega člena tega zakona so še nadalje zaščiteni:
1- Aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki, nameščenci, sluge in njihove vdove lin rodbine, izvzemši uradniki ali častniki, ki so inženerji ali pa zdravniki, kakor tudi zobozdravniki, veterinarji in arhitekti, ako svobodno izvršujejo poklic.
2. Vpokojenci, vpokojenke, vdove v poik o jene e v in njih rodbine, izvzemši vpokojence, ki so odvetniki, zdravniki, zobozdravniki alii arhitekti.
3. Vojni invalidi in njihove rodbine, ako so v slabem gospodarskem položaju.
4. Vojne vdove in rodbine padlih in pohabljenih v vojni, ki se nahajajo v slabem gospodarskem položaju.
5- Vsi telesni delavci, kakor tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in nimajo lastnih delavnic, temveč so zaposleni pri drugih in živijo od mesečnih plač in dnevnlic, nadalje delavke vseh vrst in podjetij, vdove delavcev in njihove rodbine, ako skupni mesečni zaslužek vseh ‘članov dotične rodbine, 'ki stanujejo v istem stanovanju, ne prekorači 2500 Din. Presoja velikosti meseča nih dohodkov je odvisna od svobodne presoje sodilšča.
Osebe iz točke 1 in 2 tega člena, ki imajo poleg zakonitih prejemkov še diuge stalne dohodke, katerih izrios gre Preko 24.000 Din letne, kakor tudi drž. uradniki in častniki v 1., 2. in 3. I., nimajo pravice do ugodnosti tega zakona.
(	8. Najemniki, ki s: tem zakonom
niso zaščiteni, so dolžni, ako jim je bilo stanovanje odpovedanb db 15. aprila,
izseliti se najkasneje do 15. junija 1929. Ako jim stanovanje dosedaj ni odpovedano, se ima odpoved izvršiti po določbah civilnopravnega zakona. V slučaju, da je nastal prej spor med lastnikom in najemnikom o izselitvi po določbah dosedanjega stanovanjskega zakona, se ima izselitev najemnika, ki izgubi zaščito po določbah čl. 2. tega zakona, izvršiti prav tako do 15. junija 1929 ne glede na obstoječi spor.
Čl. 10. Vsako stanovanje v hiši, ki je bila sezidana do konca 1918 in ki obsega eno do tri sobe viključno, ako ga lastnik ne odda v treh mesecih radi previsoke najemnine, se preceni na zahtevo po komisiji, kii bo ocenila vrednost, in se odda osebi, ki ga zahteva.
Osebe, ki reflektirajo na kako izpraznjeno stanovanje, imajo vložiti prošnjo na občinsko oblast. Ko komisija določi višino najemnine, pozove občinska oblast lastnika, da v treh dneh prijavi, katerega izmed reflektantov hoče sprejeti za najemnika. Ako se ne izjavi, ima občinska oblast sama odločiti, komu izda stanovanje, pri čemer je vpo-števati gospodarsko najslabšega izmed prosilcev.
Občinska oblast je dolžna na zahtevo zainteresiranih oseb sestaviti komisije iz treh članov: sodnika I. stopnje, določi predsednik dotočnega sodišča na zahtevo občinske oblasti, občanskega stavbnega inženerja in občinskega odbornika. Če se je izvršila izselitev dotične«;a najemnika v prvi polovici meseca, potem začne teči rok od 1. tistega meseca. Ako se je izselitev izvršila v drugi polovici meseca, se rok računa od 1. naslednjega meseca. — Za stanovanja, ki bodo prazna 1. maja, prične teči trome-sečni rok od tega datuma.
Prvi maj.
Vlada je radi miru in reda prepove--jhnipn®_ prosjave prvega maja-Mnogi so bili v silnih skrbeh, ali bo delavstvo znalo razumeti to prepoved in se držati v mejah narčdb. Slovensko delavstvo in proletarijat cele Jugoslavije je pokazal, da hoče in zna razumeti, da ima smisel za red, da zna čuvati ugled države, pokazal je, da je dozorel iz hrupne mase v moško, resno četo svojega razreda.
Nov dotok kapitala.
Naša država je sklenila s francosko družbo Battigud pogodbo za izsušitev ogromnih zemljišč ob Donavi. Dela bodo trajala tri leta in bodo stala po sedanjih proračunih 261 milijonov Din. Francoska družba omogoči naši državi posojilo za 300 milijonov Din, ki ga bo treba odplačevati v 30 letih. Vrednost izsušene zemlje cenijo na 280 milijonov, država bo pa baje pri tem zaslužila okrog 100 milijonov.
To je tudi za delavstvo važno dejstvo,
Ljudskošolski zakon.
Ljudskošolski zakon ustvarjamo v Jugoslaviji že od prevrata sem. Načrtov je bilo že sila v najrazličnejših smereh. Zadnji načrt je bi) pripravljen lansko jesen, iz katerega pa je bil črtan verouk. Takrat je v Sloveniji edino »Delavska Pravica« zavzela takoj javno stališče.
Sedaj je vlada pripravila nov načrt. Z vzajemnim prizadevanjem katoliške in pravoslavne cerkve je ostal verouk kot obvezen predmet, a katehete mora vzdrževati cerkev sama.
Nekaj posebnega in dobrega v sedanjem načrtu ljudskošolskega zakona je,
. da predvideva dva tipa osnovnih šol: ljudsko in narodno šolo. Ljtidska šola
(4 leta) je po vseh krajih enaka, narodna (4 leta), pa se ravna po krajevnih razmerah. V mestih, trgih in industrijskih krajih ima narodna šola trgovski in obrtni značaj, na kmetih bo pa usmerjena na potrebe kmečkega življenja.
Konkordat.
Ravno s šolskim zakonom raste potreba po sklenitvi konkordata med našo državo in Vatikanom. Pravijo, da se bodo pogajanja prav kmalu pričela. Naše pravos.odno ministrstvo, ki ima sedaj v kompetenci vse agende bivšega ministrstva za vere, stoji na stališču, da se da cerkvam popolna avtonomija za upravo materielne imovine in popolno skrb za vzdrževanje cerkva in cerkvenega osobja. Sploh namerava vlada sedaj posvečati poleg gospodarski zakonodaji prav posebno pažnjo učnim in verskim ureditvam naše države.
Vojvoda Stepanovič — umrl.
V	Čačku je umrl vojvoda Stepanovič, eden izmed glavnih voditeljev srbeke vojske v svetovni vojni. Stepanovič je bil tudi po vojni markantna osebnost, na katero so se obrnile oči Belgrada, kadar je bila situacija težka.
Sunic obsojen.
Sunič Josip, ki je lansko leto v avgustu umoril v Zagrebu belgrajskega novinarja V. Ristoviča, je bil obsojen na 15 let težke ječe. Umor Ristoviča in ječo Suniča je rodila politična zagrizenost. Slovensko delavstvo pa ni po 6. januarju rešeno le političnih strank, ampak tudi strankarske mentalitete se vedno bolj otresa. In tako je prav.
Po svetu.
Krvav 1. maj v Berlinu. Po vseh evropskih državah razen Avstrije so bile hrupne proslave 1. maja prepovedane. Vlade vseh držav so imele 1. maja svojo policijo v riajvečji pripravljenosti. V Parizu so aretirali menda nekaj tisoč ljudi. Tu v Nemčiji, kjer so na vladi socialisti, so se imela vršiti zborovanja samo v zaprtih prostorih. Na Berlin so se pa vrgli komunisti. Prišlo je do pravcatih bitk. Mrtvih je okoli 25, težko ranjenih okoli 100. Komunisti so bili oboroženi celo s strojnicami in so gradili po ulicah barikade. Policija je morala nastopiti z oklopnimi avtomobili. Boji so se vršili po nekih delih mesta par dni. Zmagala je seveda policija. Skoro gotovo je boje organizirala boljševiSka internacionala. Policija je aretirala bolj-ševiškega agenta, ki je organiziral napade. Komunistična bojna organizacija »Frontkiimpfer« je razpuščena. Komunisti zelo agitirajo za generalno stavko, kar pa delavstvo v veliki večini odklanja. Vrše se obširne preiskave. Na tak način proletariat ne bo nikdar dosegel svojega cilja!
Nova vlada v Avstriji. Po dolgo trajajoči krizi so v Nemški Avstriji vendar sestavili vlado. Kancler je dr. Streeru-■vvitz. Za vlado je glasovalo 89 poslancev proti pa 59 (soc. demokrati), 17 je pa bilo odsotnih (od teh 12 soc. dem.). Vlada je podala deklaracijo, v kateri nagla-ša, da se bo vrgla predvsem na ureditev gospodarstva. Obljublja tudi napredno socialno politiko in polno vpošteva-nje delavstva in njegovih zahtev. Socialni demokrati so se izjavili pripravljenim v stvareh, ki ne nasprotujejo njihovemu programu, podpirati vlado. — Kakor se vidi, so soc. demokrati precej popustili, na flrugi strani se je pa tudi na desnici precej uvaževal nasvet dr. Seipla, da je potreben korak na levo.
ii
b"!
Jugoslovanska strokovna zveza.
VSEM SKUPINAM IN ZVEZAM!
Načelstvo JtJZ je sklenilo v seji dne 3. aprila 1929, da se bo vršil občni zbor Jugoslovanski' strokovne zveze v nedeljo 26. maja o!) 5) dopoldne v dvorani
nika zahtevo, naj se nam zvišajo plače. Toda pravi, da ni mogoče, ker lesa ne more prodati. Gola laž. Samo od nas se izvozi tedensko do 10 vagonov. Drugih žag pri tem sploh ne vpoštevamo.
mora podpisati tudi pristojni župni urad. Da nimajo zavarovani člani raznih sitnosti je priporočljivo, da si pra-
Porod niške podpore
Spojkam zavarovanih članov OU7D.
,.	i	vočasno preskrbe pri ekspoziturah	ura-
Zakon	o zavarovanju delavcev nudi	da	d isane tiskovine,	katere je	tce-
ol’ P°rodu P°,,loe	ne samo zavarovanim	.	no	•	lniti fer predložiti	p0 treh dneh
članicam,	temveč	tudi svojkam zavaro-	i	ek	ituri urada.
In j vanih elanov.
Zakon kot člane rodbine
Porodnine, kakor jo dobivajo zava-
.....	|	naše plače. — Vsi smo raztrgani in raz-	1	izrecno našteje: poročen ali neporočen	,	rovane gianjce ^ene zavarovanih članov
Delavske zbornico v Ljubljani.	I ni> ysepovst>d zadoiženi. Pri 13 ur- j zakonski drug, zakonski, nezakonski ali j
I	nem delu in še več zaslužimo cel mesec	adoptirani otroci. Seveda je predpogoj,
Dnevni	red:	j	m dQ 1QQ Din pa ^ ge raorež< Les	;	da dobi žena pri Okrožnem uradu zava-	,
!. Odobrenje	zapisnika	zadnjega	obč- j j„ za ipo Din pri m- dražji kakor pred	i	rovanega mo/.a pomoč za slučaj bolezni	.
ne^& zbora. *	letom, plače so pa danes še vedno iste.	j	ali porodu ta, da ži\i z možem \ skup-	j
9.. Poročila načelstva:	a)	blagajnika,	pr, trotovih delih se ponuja celo manj.	!	nem gospodinjstvu in da sama nima
Hočeš ali nočeš, vzeti moraš, sicer pri-	j	lastnih dohodkov. Zato nimajo do takih
de drugi. So mali bajtarji, kateri delajo	j	podpor pravice žene, ki same oprav-
za vsako ceno na škodo sebi in vsemu	j	Ua,i° posel, ki daje sam zadosten
delavstvu. Tovariši, vsi v organizacijo!	\	dohodek za preživljanje (trgovke, go-
Največja nesramnost je, da se celo trdi	j	stilnkarke itd.).
o nas, da smo sami lenuhi in pijanci, j Zakon daje svojcem zavarovani i
b) tajnika, c) načelnika.
3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1928/29.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Razgovor.
6. Volitev novega načelstva in nadzorstva.
7. Predlogi in sklepi.
8. Razno.
Skupine in zveze se poživljajo, da pošljejo na občni zbor v smislu §§ 25. in 26. pravil Jug. strok, zveze svoje zastopnike polnoštevilno.
Morebitni predlogi in prizivi se morajo poslati načelstvu JSZ najmanj deset dni pred občnim zborom.
Polovična vožnja za vse vlake razen S. O. E. je dovoljena za dneve od 24. do 28. maja.
Naj živi borba!
Ljubljana, dne 1. maja 1929.
Za načelstvo Jug. strok, zveze: Načelnik:
Srečko Žumer s. r.
Tajnik:
Vilko Pitako s. r.
Zasebni nameščenci
Sestanek strokovne skupine priv. in trgov, nameščencev se bo vršil v torek 14. maja v prostorih JSZ ob 8 zvečer. Na sporedu je idejni referat, nato pa
Kdo je potem tisti, ki vsa ta ogromna I članov ob porodu pravico do sledečih dela izvrši, ali ne delavec, kateri pol i dajatev: brezplačno babiško pomoč in zas+onj cel dan dela kot živina. Imamo | zdravljenje, dečjo opremo ter posebno podjetnike, ki pravijo, da so katoličani, j podporo v dnevnem znesku po 1.50 Din, Ne vemo, kako le-ti pojmujejo besede i do katere ima pravico žena zavarovane-
v evangeliju: »Vsako delo je vredno I ga člana 4 tedne pred porodom in 4 svojega plačila in gorje tistemu, ki s j tedne po porodu.
svojimi delavci krivično ravna in jim !	Stroške	za pomoč babice povrne
pri trmi je plačilo.«	j	1(>	kadnr	.'e ,lla k P°™du
Fantje in možje. Naša beseda je jas- klicana izprašana babica, ki ima oblast- , na in odkrita. Samo močna strokovna veno pravico za babisko prakso. Izvzeti j organizacija je naš rešitelj! Za pošteno bi bilo tu mogoče samo slučaj, da je ,
de' • "	■	"	------------
De lavec
ne dobe. Pač pa imajo pravico do posebne podpore 10.50 Din tedensko in sicer za 8 tednov. Ta podpora se plačuje skupno v dvakratnih obrokih po štiri tedne za nazaj.
V slučaju, da jq pri porodu nujno potrebna zdravniška pomoč, ima član pravico klicati na dom tudi zdravnika. Stroške za obisk povrne zdravniku, urad, potrebno je zdravniku predložiti le potrdilo delodajalca, da je mož v resnici zavarovan. Tudi stroške za bolnico plača urad, toda svojci zavarovanih članov se morejo zdraviti v bolnici bodisi ob porodu, bodisi radi kake bolezni na račun urada samo 28 dni.
Kdor upošteva našteta navodila, ne be imel sitnosti in bo po zakonu določene podpore v redu lahko prejel.
'.llll/JUVii !<*. IV	»	v.jivvii	•	|.....-	i	,	.	.	i	•	  ,
Pio hočemo tudi pošteno plačilo! - | bila pomoč nujno potrebna in da izpra- , el n slava, čast, oblast! _ Lesni de- j Sane babice ni bilo mogoče pravočasno
klicati k porodu. Ako je bilo v takem |
Ustavlien rudniški obrat.
Prevalje-Leše, 2. maja. Ravnateljstvo premogovnika Leše je
j zelo nujnem slučaju nudena uspešna j razglasilo 26. aprila, da se delo in obra-
   m : ~	r-v	^	r-jmmAmd	T»r»vrniii	i	__ •..    ................... ________J _ 1• e „
Maribor. Ekspoziturna pisarna v Mariboru se je s 1 nove prostore na Koroški Uradne ure so kakor navadno: od 8 do 12 dop. in od 3 do 6 pop; ob nedeljah in praznikih od 9 do 11 dop. Vsi člani se na to opozarjajo.
JSZ ! P011101’ 'le ni°'TOce
izjemoma povrniti j tovanje v rovu Barbara do nadaljnjega
turna pisarna	,	tudi take stroške. Okrožni urad povrne	ustavi, ker se je rov zasul. Delo	je izgu-
. majem preše	i a	v	j	s[ro^e za babico po predložitvi računa,	j	k;j0 okoli 50 delavcev in sicer	je bilo
Loroš i^ ces i s^-	^	■	j	j^agun jnia predložiti uradu babica, ka-	;	odpuščenih 42 moških in pa 12	ženskih
teri zavarovani član potrdi, da je v res-	,	moči, 6 starejših delavcev pa je	bilo po-
nici nudila pomoč ob porodu in koliko j slanih na dopust. To je razglas ravna-dni. Od članov nima babica pravice zah- ’ teljstva.
Krekova mladina.
Centrala. Občni zbor Centrale
sklepanje o izpeljavi nameščenske po- j se bo vršij 2 jun-ja 1929 0b 10 dopoldne
sojilno-kreditne zadruge. Točno! — Pri stanovskih tovariših poagitirajte za našo organizacijo. — Člani, ki še niso poravnali članarine, naj to čimprej store.
Zahtevajte položnice! Odbor vabi člane, ^	_______
da se udeleže naših delavskih taborov, . fcrega ,jie gradilo tudi naše delavstvo.
ki se vrše to poletje, in sicer pri Svetem	.....	.	.	...	—	««•
Joštu, na gori Oljki, na Kumu itd., kol bo še priobčila »Del. Pravica«. Na taborih se najbolje spoznamo duševni in
v Delavski zbornici. Dnevni red glasom okrožnice. Javite delegate. — Centrala.
Moste. Naša podružnica se živahno razvija kljub raznim težkočam. Odkar smo izrinjeni iz »Ljudskega doma«, ka'
tevati nikakega povračila stroškov.
Brez babiške pomeri in morebitnega zdravljenja dobe članice urada kakor tudi žene zavarovanih članov za porod potrebni obvezilni material (vato, lizol itd.), da se na ta način omogoči higieničen porod. Vse te potrebščine se dobe pri pristojni ekspozituri urada na podlagi zdravniškega recepta.
Zene zavarovanih članov imajo po zakonu dalje pravico do dečje opreme.
Da je prišlo do tega, se povdarja, da je vzrok ta, ker so zaloge premoga v starem rovu izčrpane in se ga ne izplača več vzdrževati. Delavstvo pa je tudi mišljenja, da podjetje nima v obratnem vodstvu sposobnega strokovnjaka. Sicer se je pričelo z delom v novem rovu Gustav, vendar bo še dolgo trajalo, da se bodo mogli odpuščenci tu zaposliti.
Da se dobi delo za odpuščene, v okolici Prevalj, je sklicala Delavska
ročni proletarci.
Lesno delavstvo.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo 5. t. m. je imela naša skupina sestanek.
Mnogo tovarišev je manjkalo. Imeli smo v pretresu vse naše zadeve.
Pred kratkim smo stavili na podjet-
Atom:
Delo je temelj zasebne lastnine
(Delavska okrožnica Leona XIII.)
14. Ker pa je liog /.emljo izročil vesoljnemu človeškemu rodu v rabo in uživanje, to seveda nikakor ne more nasprotovali zasebni lastnini, liog je namreč dal človeškemu rodu zemljo v občno korist, ne kakor da bi hotel, nuj vsi skupno nad njo gospodujejo, ampak zato ker ni nikomur določil nobenega njenega dela v last. Določitev zasebne lasti je prepustil človeški delavnosti in uredbam narodov.
15. Sicer pa nuj si bo kakorkoli zemlja med zasebnike razdeljena, ona ne neha služiti splošni koristi vseh, ker nikogar ni med smrtniki, ki ne bi živel od tega. kar donašajo polju. Kateri nimajo premoženja, ga nadomeste z delom, tako du r e s -n i čno I a h ko trdi m o, d a vsa o s n o v a o s krbo v a n ju živi j e n ju in ku I I ur e temelj i o d e 1 u . bodisi, clu kdo obdelu je lastno zemljo, bodisi da izvršuje kako trudupolno obrt, za kar slednjič dobi plačilo le iz mnogovrstnega sadu zemlje in ga z njim zamenja.
16. h tega zopet sledi, du je zasebna lastnina popolnoma o skladu z naravo. O n e s t v ari n u m
r e č , k i s o potrebne, d a s i o h r a n i m o življenje in zlasti d u g u s popolni m o , n u m sicer rodi zemlja z veliko darežljivo s t j o, vendar bi ne mogla roditi sama iz sebe brez človekovega obdelovanja in skrbi. Ker pa človek ko pridobiva naravne dobrine, uporablja dušno delavnost in telesno silo, uprav s tem sebi pridruži oni del telesne narave, ki ga je sum obdelal, v katerega je takorekoč vtisnil nekak obris svoje osebe, tako da mora biti povsem pravilno, da poseduje oni del koti svojo last in da na noben način nihče ne sme kršiti njegove pravice.
17. Moč teh dokazov je tako očividna, da se nam čudno zdi, kako da se nekateri ž njimi ne strinjajo in da skušajo spraviti v veljavo zastarele
smo biii primorani nastaniti se pri naših tovariših članih. Fantovski sestanki se vršijo vsak petek pri tov. Jakobu Križaju v
Ta pa se he daje v naravi, temveč do- i zbornica v Ljubljani na iniciativo stro-loča zakon, da znaša ta podpora v de- j kovnih organizacij za 1. maja v Previ-14! rahli znesek zavarovane me- j ljah razpravo. Povabljeni so: ruda.-sko
Mostah, dekliški pa redno vsak torek pri tov. J. Keršiču v Novem Vodmatu.
Pridobivaj novih članov za iugoslovansho strok, zvezo!
j nar ju
i zde. Ako n. pr. zasluži mož dnevno 24 j j dinarjev in je uvrščen v 7 mezdni raz- j red, znaša podpora ob porodu 280 Din.
C lan se mora za izplačilo te podpore pri ekspozituri izkazati s potrdilom babice, da se je rodilo živo dete. Samo za živo rojeno dele se izplača dečja oprema;
glavarstvo, komisar mariborske oblastne samouprave, ravnateljstvo rudnika grofa Wenkel, županstvo občine prevaljske in delavski zastopniki. Od strani delavstva bo stavljen predlog, da se cesta iz Prevalj v Črno, ki je v silno slabem stanju temeljito popravi, pri čemer smatra pa se dete za živo rojeno, ako je j naj se zaposli vse odpuščene rudarske živelo najmanj dva dni. Potrdilo babice I delavce. Cesta je v upravi oblasti mari-
nazore. Ti sicer prepuščajo zasebnemu človeku rabo zemlje in razne zemljiške pridelke, toda povsem tuje, da bi imel pravico posedovati o
gospodar zemljo, na kateri je zidal, ah zem ji-šče. ki ga je obdelal. Ne vidijo pa, da s tem ko to tuje, človeka ogoljufajo za dobrine, ki jih je s svojim delom pridobil. Zemljišče namreč, obdelano s spretno roko obdelovavca. je zelo spremenilo svoje lice. preje gozdnato prinaša sadove, preje nerodovitno je postalo rodovitno. Delo pa, vsled katerega je postalo boljše, je tako zvezano z zemljo in povsem ž njo spojeno, da se večji del napora na noben način ne da od zemlje ločiti. Ali bo trpela pravičnost. da bi se kdorkoli tega polastil in ono užival, na čemur je drugi delal v potu svojega obraza? Kakor učin k i slede v zro k u , od k at e-reg a s o povzroče ni, ta k o j e pravičn o d a s a d d e I a s p a da ti s t i m , k i .s o d el a l i. Po pravici zato vesoljni človeški rod. skrbno motreč naravo, neoziraje se na nazore maloštevilnih, ki se s tem ne strinjajo, najde temelj delitve dobrin in zasebno lastnino v zakonu narave same. In ker se to najbolj strinja s človeško naravo ter urejenim in mirnim sožitjem, zato je isto (zasebno lastnino) posvetil z izkušnjo vseh stoletij.
S temi besedami je veliki papež obsodil ono usodno zmoto modernega časa, ki je povzročila velikanski prepad med človeštvom, ki zija med posedujočimi na eni strani in med neposedujočimi, takozvanimi proletarci na drugi strani. Gre tu za vprašanje kdo je tisti, ki nese, to je, ki množi vrednosti, delo ali kapital. Današnji svet odgovarjiy Kapital nese in kapital seve ima pravico do vrednosti, ki jih donaša. Papež Leon XIII. pa pravi: »Resnično lahko trdimo, da vsa osnova oskrbovanja življenja in kulture temelji v delu (15). One stvari namreč, ki so potrebne, da si ohranimo življenje in zlasti, da ga spopolnimo, nam sicer rodi zemlja z veliko darežljivostjo, vendar bi ne mogla roditi sama iz sebe brez človekovega obdelovanja in skrbi (16). Kakor učinki slede vzroku, od katerega so povzročeni, tako je pravično, da sad dela spada
tistim,	ki	so delali (17). In to je	tudi povsem logično.	Če	obdelujem kamen, tako	da	postane po-
raben	za	zidanje ali tlakovanje,	si	ne pridobim
lastnine do snovi kamna, pač pa do njegove oblike. Če je bil kamen prej moj, je seveda celokupna vrednost obdelanega kamna prešla v mojo last: če je bil pa kamen koga drugega in če hoče dotični imeti snov obenem z novo obliko, tedaj mi more obliko odkupiti. Če pa hočem jaz imeti obliko obenem s snovjo, moram pač jaz snov odkupiti. Če jih je več udeleženih pri oblikovanju, morajo pač le-ti dohodek med seboj deliti primerno delu vsakega pomočnika. V tej obliki je stvar jasna, v zamotanem	ustroju sedanje družbe	je	zadeva sicer
težja, nikakor pa ni neizvršljiva.38
Z drugimi besedami: Dokler je človek gospodar in delavec, ki sam dela. tako dolgo je kapital (v našem slučaju kamen, ki je za obdelati) le sredstvo in nič več, tako dolgo ne moremo govoriti o kapitalizmu. Ko pa ima delavec le delavno moč, a so produktivna sredstva last drugega, podjetnika, tedaj se začne govor o ločitvi dela in kapitala, začne se kapitalizem. Potrebna sta oba, delo in kapital.   človek namreč ne more iz nič ustvarjati.
  Z!Vto mora imeti tvarino, ki jo obdeluje ali izdeluje, imeti mora orodje, ker brez njega bi bilo človeško delo kaj težko in nepopolno. Tu nastane vprašanje: Kdo je tisti, ki nese in od odgovora na to vprašanje je odvisno lahko rečemo vse delavsko vprašanje današnjih dni. Zmotno je zgoraj omenjeno načelo sodobnega sveta in zmotne tudi vse posledice, ki iz njega izhajajo. Pravilno, edino pravilno je načelo, ki ga poudarja Leon XIII. in ki se glasi: Delo je, ki nese, to je množi vrednosti in s tem tudi kapital. Kapital sam na sebi je nerodoviten, enako kakor je delo brez kapitala nemožno, ker človek ne more iz nič ustvarjati. Nadvrednosti torej ne proizvajajo surovine ali stroji, živina ali drevje, zemljišče ali vodne sile ampak delo. In čim prej bo v vseh svojih posledicah uveljavljeno v to načelo, tem preje bo rešeno delavsko, socialno vprašanje.511
borskc. Delavstvo pričakuje, da bo ta predlog pri merodajnih činiteljih našel pritrdilen odziv. Na tak način bi bilo rešenih čez 300 ljudi najsilnejše bede, kajti vedeti moramo, da žive rudarji v lešah le iz rok v usta in da nima nihče prihrankov niti 100 Din.
Že skoro celo stoletje obratuje rudnik grofa Henkela v Lešah, skoro celo sto-letje že ustvarjajo leski rudarji lastniku rudnika milijonske profite. Delavstvo je za to svoje delo bilo vseskozi beraško Plačano in so tudi danes plače v tem Premogovniku izmed vseh najnižje. Stanovati mora po smradljivih luknjah, slabših kot za pse, je lačno in sestradano in razcapano. Končno pa ga vrže kapitalist za to njegovo pasje zvesto službo še na cesto. Taka je usoda proletarca.
Tedenske novice.
1. maj. O prvem maju so pisali meščanski listi zelo čudno. Z vidno tendenco se je tudi pisalo, da se je skoro v vseh tovarnah in obratih delalo. Res pa je, da je ta dan vsa velika industrija v Sloveniji počivala. Praznovalo se je celo po tovarnah, kjer se je pretekla leta delalo. Delavstva sicer ni bilo videti na cestah in po manifestacijah, pač pa je na svojih domovih obhajalo svoj praznik.
Za š<“fa Javne borze dela v Ljubljani je bil 'pri zadnji seji Upravnega odbora'" te institucije izbran tov. France Žu-ž e k, ki je v zadnjem času že vodil še-fovske posle za pok. g. Lehpamerjem. Tovarišu žužku k temu povišanju najiskrenejše čestitamo in mu želimo na njegovem težkem mestu obilo uspeha!
Delavski dnevi v Mariboru. V »Slovencu« z dne 30. aprila t. 1. piše dopisnik v članku > Jubilej prosvetnega dela« med drugim tudi sledeče:	»Pod vod-
stvom dr. J. Hohnjeca so se vršili avgusta meseca 1924 mladinski dnevi v Mariboru, katerih se je udeležilo skupno preko 16.000 slovenskih fantov in deklet. Naslednjega leta so sledili v dneh 7.-9. septembra z velikim uspehom delavski dnevi, 13.—15. avgusta 1926 pa kmetski dnevi. V obdravski prestolici so se oib teh mogočnih zborih slovenske mladine in slovenskih stanov polagali čvrsti in novi temelji slovenske mladinske katoliške izobrazbe ter skupnostnega stanovskega življenja.«
K temu ugotavljamo, da so to le lepo napisane besede brez stvarne podlage in čisto navadno potvarjanje dejstev. Mi ugotavljamo za delavske dni, da se niso vršili pod vodstvom g. dr. Hohnjeca, ampak pod vodstvom našega člana Andreja Semeniča, o čemer se vsakdo lahko prepriča v knjižici »Delu slava — delu čast«, ki jo je izdala mariborska Prosvetna zveza.
Izseljenci v februarju. V tem mesecu se je izselilo iz naše države v prekomorske kraje 1145 oseb, to je 574 manj kot. istega meseca preteklega leta. Izseljevanje tedaj pada. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije: 314. Nato slede: Vojvodina 310, Dalmacija 300, Slovenija 196, Bosna in Hercegovina 66, Srbija 47, Crna gora 12.
Pri borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: 5 kmečkim hlapcem, 29 gozd. delavcem, 6 navadnim delavcem, 11 že-lezostrugarjem, t stroj, ključavničarju, 2 elektrikarjem, 1 kurjaču, 2 mizarjem, 2 rezbarjem, 2 tkalcem, 1 bakrokotlarju’ 8 krojačem, 43 zidarjem, 4 fasad, zidarjem, 81 tesarjem, 2 soboslikarjem, 2 po-mož. delavcem, 1 bolniškemu strežniku, 7 vajencem. — Ženskam: 1 stenotipi-stinji) 1 tamburirarici, 3 delavkam, 2 mlajšim natakaricam, 2 vajenkam.
Pri borzi dela v Celju je delo na raz-*t°	] hlapcem, 10 oglarjem, 10
gozdnim delavcem, 69 šumskim delavcem za Slavonijo, 20 rudarjem, 6 kamnosekom, 50 kamnosekom za granitne kocke v Hercegovino, 4 kovačem, 11 ključavničarjem, 2 kleparjema, 12 mizarjem, 1 krojaču, 1 peku, 1 hotel, slugi,
2	pikoloma, 11 tesarjem, 1 trgov, slugi, 23 delavcem, 1 kočijažu, 32 vajencem. Ženskam: 39 deklam, 1 frizerki, 1 perici, 4 natakaricam, 3 kotel, kuharicam, 4 hotel, sobaricam, 1 raznašalki kruha, 47 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 2 pis. močem, 2 vajenkama.
Premoderna delavska zakonodaja. Kmalu po 6. januarju so naši gospodarski krogi dvigali glave in govorili, da je naša delavska zakonodaja premoderna. Naša delavska zakonodaja premoderna!? Kot primer moderne delav-
ske zakonodaje hočemo navesti delavski zakon tam iz daljnega vzhoda. Kitajsko in njene prebivalce mi bore malo poznamo. V zgodovinskih knjigah se nam predstavlja kitajski narod kot sivolas starček, ki gleda nazaj na svojo par tisočletij staro kulturo. V najnovejšem času pa se ta narod probuja, postaja moderen.' Pa ne samo moderen, celo socialistično misleč postaja, kar nam dokazuje novi kitajski tovarniški zakon. Po tem zakonu je mladino pod 14 leti prepovedano jemati v tovarne; uzakonjen je osem- ali kvečjemu deseturni delavnik; žene so od nočnega dela (od 10 zvečer do 6 zjutraj) izključene. Zakon govori dalje o odpustitvah iz službe, o zdravstvenih napravah itd. in o razdelitvi čistega dobička po sledečem ključu: 10 odstotkov dobi vodstvo in uradništvo, 45 odstotkov akcijonarji in 45 odstotkov delavstvo. Na Kitajskem torej socializacija podjetij! Kako bi kričali naši gospodarski krogi, če bi prišlo kaj podobnega v našo delavsko zakonodajo! Pa od tega smo še daleč, daleč . . .
A. J. Cook1:
Moje življenske izkušnje.
Pod tem naslovom je tajnik največ je strokovne organizacije na Angleškem A. J. Cook v velikem angleškem listu objavil zanimiv članek. Dasi je Cook mož, o katerem se danes na Angleškem in tudi drugod mnogo govori, posebno v delavskih krogih, vendar je zelo malo znanega o njem in njegovi preteklosti.
Tako-le piše Cook:
Življenje je bilo zame vedno borba, borba, ki je pričela v moji otroški dobi in. se nadaljuje do današnjega dne.
Moja prva zaposlenost je bila pastirska služba na neki farmi, kmalu pa sem postal »hlapec«. Poljsko delo mi ni po-seono ugajalo in bil sem še takorekoč »poba«, ko sem prišel v premogovni revir za delom. Rudar je imel v onih dneh boljšo plačo kot pa delavec na polju. Danes ni med njima skoraj nobene razlike, kajti oba sta enako slabo plačana. Na papirju seveda stoji, da prejema rudar več, dejansko pa je poljski delavec skoraj na boljšem.
Enoindvajset let sem kopal premog v podzemeljskih rovih ter spoznaval življenje, kakršno v resnici je. In ni mi žal, da sem krenil na to pot. Pomilovalen nasmeh se mi izvabi, kadar slišim tu ali tam govoriti o življenju in doživetjih. Pri tem imajo seveda v mislih nočna zabavišča, bare, pijančevanje, ali pa filozofirajo budalosti, ki so jih povzeli po kakem šundu.
Vzemimo dva mladeniča, eden rojen »s srebrno žlico v ustih«, drugi pa je sin rudarja, podzemskega krta. Prvi je pravkar dovršil svoje študije, prišel je z univerze in ima o življenju ravno toliko pojma, kot njegov pes o matematiki. Drugi pa je že od otroških let okušal grenak kruh, ki si ga je služil s trdim delom svojih rok. Morda ima tudi že ženo in deco, za katero je dolžan skrbeti. Že davno je spoznal, kaj pomeni beseda glad; stradal je, ko je premogovnik počival, ko ni bilo naročil, ko je vladala splošna brezposelnost, ali pa ob stavki. Vedno pa je vztrajal v borbi, kljub temu, da morda doma v omari ni bilo skorje kruha in so bili stavkovni fondi že davno izčrpani. Morda je v otroški dobi videl nekega dne kratek sprevod, ki se je ustavil pred vratmi njegove matere, v sobo pa so molčeči možje prenesli vse, kar je ostalo od v rovu ponesrečenega očeta. In videl je, kako je med tem, ko je oče še ležal na mrtvaškem odru, mati pripravljala jed, ki jo bo vzel seboj njegov starejši brat, ko bo šel zvečer v podzemeljske rove. Kmalu, prav kmalu, pa je tudi on moral v rudnik.
Kdo teh dveh mladeničev ima več življenjske izkušnje, ni težko uganiti. In takšno je življenje v splošnem po premogovnih revirjih britanske države. Taki in slični utisi ostanejo za vse življenje neizbrisni. Mnogo sem se naučil v 21 letih pod zemljo, še več pa, ko sem postal odgovorni funkcijonar največje strokovne organizacije na svetu, Trade Union.
Velika večina mojih rojakov se je leta 1926., ko je delo popolnoma počivalo skoraj v vseh revirjih, zgražala, ker so se rudarji borili za ohranitev
1 Izgovori: Kuk.
sedemurnega delavnika in povprečno plačo 50 in pol šilinga tedensko (679 dinarjev, kar za angleške razmere ni mnogo). Na drugi strani pa so bili zopet mnogi in seveda, jaz med njimi, ki so trdili in še trdijo, da naj nihče ne ima preveč, dokler je še kdo, ki ima | premalo. Dejstvo ostane, da sleherni zemljan skuša ohraniti, kar je njegovega in če mogoče to še pomnožiti. Življenje je borba in zmaga gre močnemu. To je zakon, katerega delavec zgodaj spozna in baš zato je Trade Unionist strokovno organiziran. Zaveda se, da je slaboten tako dolgo, dokler je sam, močan pa v skupnosti. Življenje je borba. Zato je zdravje najdragocenejša aktiva, ki jo more človek imeti. Delavec slabotnega zdravja ne more tekmovati z močnejšimi tovariši. Tudi pogum je za proletarca velike važnosti. Pogumno se mora zoperstaviti z legalnimi sredstvi onim, ki ga skušajo podjarmiti. V vsakem slučaju mora imeti dovolj poguma za bodočnost, sicer je izgubljen. Človek, ki ima bojazen pred svojim lastnim mnenjem, tak ni zmožen za voditelja drugim.
Življenje me je naučilo, da je potrebno biti vljuden, obenem pa tudi pogumen, ako hočeš uspeti. Toda, med tem ko je potrebna mehka rokavica, ne smeš pozabiti na železno roko.
Paradoksno se čuje, a je resnično, da nove iznajdbe in napredek v industriji in drugje množe človeško gorje, mseto da bi ga blažili in lajšali. Veda, katera tira ljudi na cesto, jih napravi brezposelne, je brezčutna veda. Tak napredek je le napredovanje v — prepad.
Nisem nasprotnik vede in stroja, hočem pa, da bi bilo to dvoje človeku v blagor, a ne v pogibelj.
Najbridkejša izkušnja mojega življenja je, da je razvoj novih virov bogastva navadno spremljan od siromaštva. Beda gre roko v roki z iznajdbo. Zavedati se moramo, da smo vsi ustvarjeni po božji podobi in da smo vsi upravičeni do zadovoljnega življenja, pa naj si bo potem rudar ali pa milijonar. Življenje bi bilo srečnejše tudi za milijonarja, ako bi se vsi tega zavedali in tudi po tem ravnali.
Tako Cook.
Gospodarstvo
'Nasprotstvo gospodarskih ali prav za prav kapitalističnih krogov v naši državi napram delavski zaščitni zakonodaji obstoji tudi radi tako zvanega delovnega časa. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje 8—10 urni delovni čas. Kakor vse važne določbe tega zakona, tako je tudi delovni čas le bolj na papirju.
Statistika delovnega časa — in ta -pove najbolj po pravici — potrjuje našo trditev.
Po podatkih Delavske zbornice v Novem Sadu velja v Vojvodini sledeči delovni čas v urah:
Stroka:	1924	1927
Kovači....................12	11
Kolarji..................10 %	!lll!^
(Kleparji................10 'A	10
Ključavničarji, mehaniki	10 'A	10
Mizarji......................10	%	9%
Krojači...................11	10
Tiskarji.......................8%	8 'A
Brivci .......	12	11 'A
SHrojarji.................12	12 M
Stavbinski delavci	.	.	.	>10 M	10%
Delavci in nameščenci v
trgovinah................... 10M>	11
mlinih.....................'	10%	10	lA
tovarnah.....................10K>	9%
Srbija nam nudi sledečo sliko:
Stroka:	Povprečni del. čas leta
1914 1925 1926 1927 1928
kovinska . . .	11 %	11	10 %	10	9	A
lesna ....	11	9A	9'A	9	9
usnjarska . . .	11 'A	10 K	10	10	10
oblačilna ...	11	10	10	10	10'A
stavbinska . .	18	1(1%	11 K-	11K	11%
trgovinska . . .	13	13K	12	12lA	11'/,
tiskarska . . .	9	'A	9'A	10	&'A	8A
hoteli ....	14	14K-	14K	14 ‘A	13K
živilska ....	14	12‘A	12	43	13
Pa bo kdo trdil, da je v Sloveniji boljše. Ne trdimo, da ni, vsaj deloma.
V	splošnem je pa zlasti v obrti in manjši industriji isti delovni čas, kakor po ostalih delili države.
Navedena statistika je poučna zlasti v euein oziru: Delovni čas v obrti in industriji ni rezultat socialne zaščitne zakonodaje, ampak rezultat borbe med delodajalci in delojemalci. Radi tega je bil krajši delovni čas že pred zakonom o zaščiti delavcev v onih strokah, v katerih je bilo delo organizirano. Ko je stopil v veljavo ta zakon, se je mogel uveljaviti z ozirom na delovni čas zopet le v tistih podjetjih, v katerih je delavstvo organizirano.
To dejstvo naj bi služilo delavstvu kot kompas, in mu odprlo oči. Boljša in lepša bodočnost za delavstvo gre edino preko strokovnih organizacij.
Dobro je, da izipregovorimo besedo tudi o neumestni, pa stalni zahtevi gospodarskih krogov po daljšem delovnem čaku. Njihovo geslo je, »čim daljši delovni čas tem višja produkcija«.
Kaj pravijo k temu strokovnjaške ugotovitve? Higienski muzej v Dražda-nih je preiskoval učinek enega delovnega dneva. Pričetek dela ob 7 zjutraj, konec s polurnim opoldanskim odmorom ob pol 6 popoldne. Delovno sposobnost delavčevo zjutraj ob 7, to je ob nastopu dela je označil z 90. Akcijska sila je stopnjevala do 8 zjutraj na 100. (Na tej višini je ostala še do 9. Ob 10 je že padla na sposobnost ob nastopu v delo, to
in delovni čas.
je na 90. Ob 11 je znašala že 85, ob 12 pa 80.
Ob pol 1, to je po polurnem počitku, je delovna sposobnost zopet 90. Ob 1 95, ob 2 istotako 95. Potem pa prične silno padati. Ob 3 znaša le še 80, ob pol 4 75, ob 4 72, ob 5 68, ob pol 6 65.
Ako vzamemo za normalni delovni čas osemurnik, v našem slučaju ob 7 zjutraj do pol 4 popoldne, vidimo, da je storitev zelo odvisna od svežosti telesa. Že pri normalnem delovnem času pade na koncu dela stvoritvena aktivnost. Naravnost katastrofalen je pa padec pri nadurnem delu.
In to je umljivo. Delavec ni namreč stroj, ki bi mogel producirati vedno isto količino. Nasprotno vpliva na produkcijo zelo telesno in duševno stanje. Menimo pa, da ni potrebno še posebej dokazovati, da uplivajo pretirani napori na delavca v obeh ozirih kvarno. Če je preobremenitev trajna, potem ne bo produciral delavee kljub dolgotrajnejšemu delovnemu času niti toliko, kolikor bi sicer pri normalni obremenitvi.
To velja zlasti za obrate, kjer je v pretežni večini ročno delo. Pri strojnem obratovanju odločuje namreč pri produkciji tudi hitrost stroja, pri ročnem delu pn zavisi intenzivnost in hitrost dela izključno od delavčeve svežosti. To pa ubija prekomerni delovni čas. Radi tega je silno pogrošno zlasti za male obrtnike, pa tudi za vso industrijo, ako hočejo zboljšati svoj -položaj s podaljšanjem delovnega časa. Taka metoda pomeni prej katastrofo, kakor pa dvig gospodarstva.
Že to dejstvo dokazuje, da je delavska zaščita nujno potrebna. Dolžnost države pa je, da je ne ohrani le v sedanjem obsegu, ampak da jo zgradi do največje potankosti.
Čez hribe in doline...
Maribor. Članek pod poglavjem »Čez hribe in doline« iz Maribora v predzadnji številki »Delavske Pravice« je dvignil mnogo prahu in najrazličnejših komentarjev. Trdi se celo, da hočemo s tem koga osebno žaliti in delati krivico. Nikakor ne! Javni delavci kakor tudi časopisje so v službi javnosti in morajo bičati nezdrave pojave in razmere današnje družbe, katera za delavstvo nima in noče imeti najmanjšega razumevanja. — Saj ni bil to edini slučaj, kateri se da kritizirati, še mnogo drugih je, kjer imajo seveda gg. socialisti ravno-tako svoj delež.
Mestni avtobus in avto enega izmed gg. social istič n ih svetnikov sta imela po domače rečeno karambol. Sodnijsko se je ugotovilo, da je bil kriv nesreče šofer tega socialističnega gospoda. Škoda je bila cenena na 30.000 Din, katero bi moral lastnik avta plačati mestni občini kot odškodnino za pokvarjeni avtobus. Toda kaj se je zgodilo? Zgoraj navedeni znesek so za polovico znižali in rekli, da je bil vsekakor nekaj kriv tudi mestni šofer. Zaikaj to pišemo? Saj ni nobenemu nič mari, kaj delajo gospodje na magistratu. Res je tako. Ne vtikamo se prav dosti v te reči. Ali vendar, vsepovsod se poudarja, da delavstvo s svo-
jimi zahtevami pretirava in hoče uničiti občinska pdjetja in upropastiti občino. Vsepovsod skrajno štedenje in zopet štedenje. Seveda se štedi samo pri delavstvu, za one, ki so malo višje, štedenje ne velja.
Čudimo se samo delavstvu, ki socialistični demagogiji naseda, ne vidi pa, dp ti ljudje rabijo maso samo za ulico in razno povorke. Samo delavec ne sme biti užaljen in naj vse tiho, mirno prenese, čeravno zasluži komaj za borni vsakdanji kruh.
Vrhnika. V Pollakovi tovarni na Vrhniki se še vedno slabo dela. Več delavcev je že od decembra na začasnem dopustu. Mnogo jih je pa obratno vodstvo prav zadnji čas zopet poslalo na dopust vsled pomanjkanja dela. V prejšnjih letih tega ni bilo. Srce se nam krči v prsih in roke nam tišče v pest vselej, kadar razmišljamo o usodi po kapitalizmu zasužnjenega delavstva.
Pred očmi imamo delavca, ki je celo življenje delal za druge, njemu so dali le toliko, da se je borno preživljal, dokler je imel moči, a ko mu vsled starosti ali bolezni opešajo, je izročen največji bedi. Preživlja se s tem, kar mn dafo dobri ljudje, stanuje in umira pa v hlevih. O starostnem in onemoglost-nem zavarovanju delavcev je pa vedno manja upanja, da bi se vsaj v doglednem času uresničila največja delavska želja. Tu vidimo dve najtemnejši točki delavskega življenja: nestalnost zaslužka in nepreskrbljenost za starost in onemoglost. Oglejmo si pa še enega, lahko rečemo pravega krvnika delavstva. Alkohol! Groze se mora človek stresti, ko čita, da se v eni sami občini izda letno od tri do štiri milijone za opojne pijače. Med tem je prece'ji tudi težko prislu-ženih delavskih dinarjev. Delavec, ki ga je usužnila ta peklenska strast, prav nič ne pomisli na potrebe svoje družine in izda za opojne pijače dostikrat vse do zadnjega beliča.
Dr.France Debevec:
Kako se čuvamo jetike?
Siliti vsakega posameznika k sistematskemu čuvanju pred tuberkulozo in sploh pred raznimi boleznimi, pač ne moremo. Lahko pa vplivamo nanje z zakoni in predpisi, da vršijo obveznosti, ki so koristne splošnemu pospeševanju higiene, zdravja. Semkaj spadajo zavarovanje zoper bolezni, nezgode, pobijanje breposelnosti, pažnja na red in snago v obratih, prepoved uporabe mladoletnih za delo, zakoni o stanovanjih, nadzorstvo glede rabe pitne vode, odstranjevanje nečistih snovi, zgraditev igra-lišč, parkov, telovadišč, prostorov za kopanje, solnčenje itd.
Na takšne načine bolezni seveda ne bomo povsem spravili s sveta; veliki večini pa bo na ta način le omogočeno izogniti se prejakim in preštevilnim infekcijam. Čim manje bo število okuže-valcev, tem manj bo novih bolezni in obolenj, tuberkuloza bo bolj in bolj postajala milejša šiba božja, ki ne bo več kosila toliko smrtnih žrtev.
Še nekaj je treba imeti na umu. Skušnja uči, da mnoge bolezni sčasoma nehajo biti le pretežno težkega značaja. Vsled mnogih prestanih obolenj je ta ali oni ljudski rod postal tekom stoletij odpornejši. Prirojena dispozicija ali nagnjenje n. pr. za tuberkulozo je tem večja, čim manjkrat je ta ali oni narod prišel v dotiko s to boleznijo. Prebivalci, ki bivajo samotno daleč od civiliziranega sveta, n. pr. nekje v osrednji Aziji, mnogo prej podležejo jetiki. Nadejati se smemo, da bo tuberkuloza tudi iz tega vzroka postajal manj kruta bolezen.
Popolna, trajna imuniteta ali odpornost napram jetiki ne obstoja. Preveč je življenjskih vplivov (revščina, druge bolezni, naporno delo, neredno življenje itd.), pa tudi nam še nepoznanih notra-
njih telesnih sprememb, ki pospešujejo razvoj te bolezni.
Učeni svet se mnogo in že dalje časa trudi, da iznajde cepivo ali sredstvo, ki bi v naprej usposobilo telo, da ne podleže kasnejšim okuženjem. Niso bili vsi napori na tem polju brezuspešni, vendar je to še veliko, veliko -premalo. Seveda, tudi če bi se enkrat dobilo kakšno sredstvo, vendar znajmo, da bi nam popolne, trajne odpornosti tudi ono ne preskrbelo, pač pa bi število obolenj zelo zmanjšalo.
Razno.
V	znamenju gospodarske krize. V lepem francoskem mestu Monce Carlu se nahaja velika moderna igralnica, kamor hodijo zapravljat kapitalisti vseh dežel težke milijone, izžete iz delavskih žuljev. Bilanca te igralnice izkazuje za leto 1928 nič manj kot 80 milijonov frankov ali nad dvesto milijonov dinarjev čistega dobička. En. sam delničar te igralnice je prejel 56 milijonov dinarjev. Skoro prime človeka groza ob 'teh številkah osobito še, ker ti milijoni predstavljajo ravno toliko milijonov kosov kruha, ki je bil odtrgan od ust proletarskim družinam. Marsikateri kapitalist (tudi jugoslovanski) je pustil v Monte Carlu težke milijone, zato pa doma delavstvu reduciral plače z motivacijo, da podjetje takih bremen ne prenese. Če samo igralnica v Monte Carlu požre vsako leto nad dvesto milijonov dinarjev, potem se ne čudimo, če nastaja vedno večja beda in če primanjkuje sredstev za gospodarsko in socialno in kulturno povzdigo držav. Vse gre v znamenju krize.
»Toda ta papagaj se mi zdi pa zelo
Zanimivosti.
Telepatija. Pred nedavnim je umrla
na Koroškem gospa, ki je od pol 12 do 12 ponoči ležala v agoniji. Njen sin je bival daleč proč v tujem kraju. Istega večera ga je neka nevidna sila dvignila iz postelje isti čas, ko je njegova mati ležala v agoniji. Zmolil je nato vse molitvice, katere ga je naučila mati v zgodnji mladosti. Ob 12 se je zopet pomirjen vlegel v posteljo in zaspal. Pozneje je zvedel, da je istega večera umrla njegova mati.
Velikost človeških možganov. Kakor znano, so možgani sedež duševnega človeškega življenja. Povprečna teža moških možganov znaša 1343 gramov, žen-' skih pa 1256 g. So pa tudi izjeme v teži možganov. Tako so tehtali možgani znanega nemškega državnika 1807 g in ruskega pesnika Turgenjeva pa celo 2012 g.
Pred zastavljalnic« ponoči. Uradnik: »Kaj pa hočete tukaj ob tej uri?« »V postelj bi rad, v postelj.« »Saj vendar ne stanujete tukaj.« »Vem, da ne, toda mojo posteljo imam tukaj.«
Stric, na obisku: »No, no, Tonček, ali si vedno tako molčeč?« Tonček: »Ne. Ampak mama mi je obljubila dva dinarja, če ne bom nič povedal o tvoji pleši in tvojem rdečem nosu.«
—o—
Minka je vsak večer po molitvi dostavila prošnjo, da bi ji ljubi Bog dal bratca. Ko so bratca končno dobili, je zvečer molila: »Ljubi Bog, za enkrat imamo zadosti. Amen.«
Vrednost denarja. Za 100 nemških
drag.« »Je že res« je odvrnil trgovec s j mark dobiš 1347.50 Din, za 100 avstrij-ptiči. »Toda vzgojen je v gosposki hiši.«
»Kako pa to veste?« »Tako, ker papagaj prične takoj govoriti, kakor hitro lido poje.«
skih šilingbv 797.62 Din, za 1 dolar 56.60 Din, za 100 francoskih frankov 221.40 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 lir 297 Din.
IM
neje?	“Siti	Čg	STE	ČLAN	IN	O B E N E M O P ) E M A L E C PRI
I. delavskem konzumnem društvo v Ljubljani r. z. z o. z.
članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga : specerijski, kolonijalni, manufakturni in galan-ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov.
Pisarna: Kongresni trg št. 2 Ustanovljena 1895	Telelon	2255,	2855
ki ima danes preko 10.000 rednih ima do danes sledeče oddelke terijski in je vsled tega v stanu
36
lz vse svoje duše
Rene Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret
XIV.
v !
Bilo je koncem junija. Henrietta ni bila več videla Etienna. Nekoč pa je bil dejal stric Eloi: »Vrl dečko, ta Etienne Loutrel. Rad ga imam, ker je tako odločen. Ta bi se v vojski postavil. Pa zakonski mož bo, kot se spodobi. Kaj praviš, Henrietta?« Sklepala je po tem, da sta se mauvski ribič in stari vojak kje videla in da sta stopila v zvezo: eden je svoje tajnosti razodel, drugi jih je sprejel... Še bolj jo je prepričala o tem stričeva dobra volja: Ni več tožil nad svojo roko; bil je vesel in je koval načrte kakor kdo, ki ima novo življenje pred sabo. Mar ni imel pred sabo vsega Henriettinega življenja, ki je podvajalo njegovo?
Delo pri gospe Clemenci se je krčilo dan za dnem. Nekega sobotnega večera je bila šla gospodična Reina k Mourieuxju, da nakupi potrebščin. Ko so dekleta odhajale iz delavnice, je Reina potegnila Henrietto k sebi v stran in ji rekla:
»Gospod Mourieux pravi, da pridite jutri zjutraj k njemu. Mogoče vas bi rad poročil?«
»On? Niti ure se nisem pogovarjala vsega skupaj z njim, pdkar živim. ,Gospod Mourieux, dajte mi, prosim, deset metrov zlatih našivov/ ,Da, gospodična.1 To je vse.«
»O, in vendar vas ima zelo v časteh.«
Reina, ki je hodila z naglimi koraki na Hen-riettini strani pri kraju ulice vzdolž ob hišah, je dvignila k njej drobni, podolgasti svoj obraz in svoje oči, podobne očem svetnic s slik na steklu, svoje svetlo rjave oči, kakor dvoje kavinih zrn, ki se še nista spražili, in dodala je:
»Kakor sploh vsi.«
Henrietta se je torej podala h gospodu Mou-rieuxju, ko so po mestu ure bile deset. Stanoval je v najbolj trgovskem in najbolj živahnem nant-skem okraju v mali ulici, ki vodi navzdol na Plače Royale. Trgovine so bile malo da ne zaprte. Njegova je bila zaprta samo napol, zakaj oknice so
z;astirale običajno izložbo trgovine z na šivi: umetne rože, peresa, oblike za klobuke. Vrata so bila ostala odprta in so tvorila črno odprtino v ulici. V notranjosti se je trgovina vedno bolj razširjala. Sprva je bila ozka, opremljena s predalniki, polnimi blaga vzdolž ob stenah in z dvema hrastovima prodajalnima mizama. Na dnu pa je bila široka in tiim se je nahajala pisalna miza, omara in velika tabla iz kartona. Na njej so bili nalepljeni med razpetimi zelenimi vrvicami listki: »Službo dobe — službo iščejo gospodične uslužbenke iz modne stroke.«
Dolga leta že ni Mourieux zapuščal tesne svoje trgovine in sobe v ozadju. Nejasno je skozi okno vanjo prihajal dan, ki je padal v bližnje dvorišče. Našel si ga tu ob vsaki uri in vedno enakega, velikega, čokatega, košatih obrvi, s tenkimi in kratkimi brki, črnih in "sivih las ki so od preče ob strani v skrbno počesanem zvitku padali do desnega očesa. Bil je videti prostaški in oduren. Njegove močno udrte, zelo živahne oči so zrle vedno naravnost in zdelo se je, da zro v misli vsem, ki ie z njimi govoril. Smatral bi ga spočetka za izobraženega neotesanca, ki živi ves za svoje posle ci zna nadzorovati svoje tri prodajalce in svo-
in
jega blagajnika. A mlada dekleta iz modne stroke so bila spoznala, da se skriva pod to skorjo upokojenega žan da rja nad vse sočutno, nad vse širokogrudno in nad vse ponižno srce, kot bi ga težko kje dobil. Nasmehnil si se, ko si ga videl stalno obdanega od teh lepih deklet, ki so se po tihem pomenkovale z njim kje zadaj v trgovini, med tem ko je eden izmed uslužbencev meril trak ali vezal zavoje. Kot rahločutne poznavalke človeka so brž spoznale tajno gibalo njegove pozornosti. Tako so vedele po lastni izkušnji in iz izročila starejših, da jim izkazuje usluge iz samega veselja samo za »o. da jim lahko ustreže, iz nekega naravnega nagiba, ki mu je bil tekom tridesetih let postal navada. Oboževale so ga. V pregledu je imel njihovo povpraševanje po službi, razmeščal jih je, jih priporočal gospodinjam, ki so se obračale nanj. Ne da bi bil vsiljiv, je često prodrl do tajnosti njihovega življenja, ki jih je vedno teže in laže priznati. Nikdar se iz njih ni norčeval. In to spoštovanje se je vseh toplo dojemalo.
Henrietta ga je malo poznala. Stopila je v njegovo trgovino. Na koncu zadaj je ob odprti omari, kjer so bile razpostavljene knjige v obrabljeni vezavi, ki jih je Mourieux izposojal svojim odjemalkam, zagledala trgovca, ki je sedel v svojem naslonjaču. Poleg knjižnice je stala vajenka Louisa. Mala je spuščenih rok in kuštravih las bila obrnjena proti omari in je gledala naslove.
:>No, kakšno knjigo hočeš?« je vprašal Mou-rieux.
Ne vem, gospod: Za nedeljo bi jo rada imela.«
»Hočeš kaj zgodovinskega? Potopis? Povesti?«
Opirala se je na desno nogo, ker je leva bila bolj otekla in jo je bolj gledala.
Iztegnila je roki v preprosti otroški kretnji in rekla:
»Ne vem: dajte mi knjigo, da se bom zjokala ob njej,«
Mourieux je vstal ter se pri tem oprl na desko v omari. Vzel je knjigo in jo ji dal. Louisa je v Somraku odšla. Šepala je spotoma in pozdravila Henrietto. Oči so se ji nenadoma oveselile.
»Dober dan,’ gospodična Henrietta,« je dejal Mourieux. Oprostite mi, da sem vas klical k sebi. Stežka grem ob nedeljah zdoma, saj vidite.«
Sami ste krivi,« je dejala Henrietta in sedla poleg omare s knjigami, Mourieuxju nasproti, ki se je s težavo spustil spet v svoj naslonjač. Knjižničarja se delate iz ljubezni do svojih odjemalk. Tega bi vam ne bilo treba.«
Mcurieux je videl, da je v tem trenutku izginil v svetli odprtini vrat rob krila in konec pelerine Louisine, in je odgovoril:
Dobro dekletce, ta vaša vajenka. Kako hočete, tla bi doma ne ostajal, če bi mene ne bilo tukaj, da ji knjige izbiram, M šla v javne knjižnice, in tam dobi vsega mogočega ... Gospodična Henrietta, govoriti moram z vami po naročilu gospe Lemariejeve.«
Lemarieievo ime je spremenilo Henriettino razpoloženje. Prvotna senca v njej je izginila.
»Tako?« je rekla. »Pa ne radi drugega klobuka?«
»Ne.«
Za »Jugoslovansko tiskarno«: Karel Čeč.
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.