številka 50 • leto XLII • cena 1.200 din Celje, 15. decembra 1988 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LA^KO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Čas pravljic in nakupov če ob koncu leta odmislimo vse zaključne obračune, pozabimo na razmere v katerih živimo, ako znamo biti vsaj malo romantični in domišljijski, je lahko konec leta lep in zanimiv. Ulice so zadnja leta znova malo bolje okrašene, prireditev je nekaj več, trgovine in sejmi ponujajo različna darila. Kot da zadnja leta le ugotavljamo, da si konec leta lahko popestrimo z malo denarja in z nekaj dobre volje ter domišljije. Dobro je, kadar nam uspe ob novoletnem vzdušju vsaj na trenutke pozabiti na realnost in občutiti sanjski svet pravljic. V trgovinah je pred novim letom zagotovo več ljudi kot sicer. Vsepovsod ponujajo različna priložnostna darila, spominke, koledarje, okrasne predmete itn. Nakupovalni utrip v Mladinski knjigi je ujel tudi naš fotoreporter. Kako pa bo z obiski dedka Mraza, pa berite na 7. strani. Foto: EDI MASNEC Krvna slika gospodarstva vse slabša i Učinkovitost regijskega gospodar- stva, izražena s stopnjama akumula- tivne in reproduktivne sposobnosti, je bila nižja od republiškega pov- prečja. Povečuje se število tistih, ki so na robu donosnosti, skratka, krv- na slika našega gospodarstva se slab- ša. O tem smo poročali že prejšnji teden, tokrat v nekoliko daljšem pri- spevku predstavljamo nekatere os- novne značilnosti gospodarjenja po posameznih občinah. Najhuje za gospodarstvo je, da so tuji kratkoročni viri v tako velikem porastu, da lahko tovrstno kreditiranje v nekaj letih po finančni plati sesuje celotno regijo. Zaenkrat je prvi val naj- bolj prizadel tiste, ki so se najbolj za- dolžili julija in avgusta. Najočitnejši primer je Emo. Sicer pa je v regiji celotni prihodek večji za 185 odstotkov. Nadpovprečna je bila rast v Mozirju, Žalcu, Šmarju in Velenju, pod povprečjem pa v Celju, Šentjurju, Laškem in Slovenskih Ko- njicah, kjer je bila najnižja. Pri izvozu po njegovem deležu v ce- lotnem prihodku še vedno prednjačijo Slovenske Konjice, čeprav je bila rast tovrstnih prihodkov v Konjicah naj- nižja. Sicer pa je bila izvozna rast v tem obdobju najboljša v Mozirju, Žalcu in Šmarju. Delež izvoza v regiji v celotnem prihodku še naprej naraš- ča. (Nadaljevanje na 4. strani). Zakaj neodločnost v bančnem odboru? Razprave članov bančnega izvršilnega odbora o tem, ali Emu še enkrat uslišati proš- njo po dodatnih kreditih ali ne. jc dokazala, da bo prete- klo še nekaj časa. preden bo Začelo gospodarstvo drugače razmišljati. Neodločnost čla- nov tega odbora jc tudi do- kaz, da nam spremenjena za- konodaja sama po sebi ne bo Prinesla tako potrebnih Sprememb, temveč da bo po- drobna tudi sprememba mi- selnosti. Knko sicer drugače ko- n'i(:Uirati neodločnost posa- rneznih članov odbora, ki so \kdikovali. da odgovornost, .odločati o usodi Ema, ne S/ne sloneti le na njihovih ra- \^enih. da bi se morala izvrš- ili svet skupščine občine in Medobčinska gospodarska \^bornica jasneje opredeliti . problema Ema itn... Odgovornost je res velika, vendarle so tisti, ki upravlja- jo z bančnim denarjem še en- krat dokazali, da pogrešajo stare čase politične domina- cije nad gospodarstvom. Če hočemo drugačno gospodar- jenje, se bo pač treba opreti na lastne sile in ne čakati na namig od zgoraj, z leve ah desne. Šele poziv bančnika (Nika Kača), da takšne strokovne odločitve ne morejo spreje- mati drugi, je člane odbora toliko streznil, da so se odlo- čili, kot so se pač. Gre za strokovno in ne politično od- ločitev, kajti o tem, komu in koliko bodo posojali svoj de- nar morajo pač odločati tisti, ki imajo denar v banki, (pa četudi se strokovne ocene dogajanj v Emu in tudi oce- ne prelomno kriznega pro- grama, v nasprotju s tem kar trdijo v izvršilnem odboru, skorajda ne razlikujejo med seboj). Os, okoli katere naj bi se v prihodnje vse vrtelo, naj predstavljajo podjetje, ban- ka in upniki, vlada in v tem primeru tudi zbornica pa naj bi bila bolj v strokovno opo- ro. Če ostanemo pri teh rela- cijah pa res lahko ugotovi- mo, da je najbolj odpovedala zbornica, ki je sicer na seji posredovala mnenje in pred- loge svoje strokovne službe, njen izvršilni organ pa bo svoja staUšča posredoval banki šele 23. decembra, po seji izvršilnega odbora MGZ Celje. Res, da imajo direktor- ji v tem času veliko proble- mov z likvidnostjo v lastnih podjetjih, vendar bi lahko kratko (spet le strokovno) stališče glede Ema dali že R. PANTELIČ Emo (trenutno) ne rabi nasvetov temveč denar Kakšna bo usoda 3 tisoč članskega celjskega kolektiva? Stran 12. Lojtrca domačib - prisionlena v Golovcu Jubilanti Avseniki so zamudili »oHranje«. Stran 13. Programska in razvojna zasnova Kako bo s tednikom in Radiom Celje v letu 1989? Stran 5. Veselo v novo leto IVIožnosii za silvestrovanje je dovolj, le cene so zasoljene v teh prednovoletnih dneh je seveda najpogostej- še vprašanje ob srečanjih s prijatelji in znanci, kje bo kdo silvestroval. Velika večina naših delov- nih ljudi in občanov pravi, da bo najbolje kar doma in nikakršnega vzroka ni, da te- mu ne bi verjeli. Življenjski stroški strmo naraščajo, ve- čina nas komaj lovi začetek in konec meseca... Pa ven- darle številni organizatorji silvestrovanj tudi na celj- skem območju še niso obu- pali in vsi pričakujejo dobro udeležbo. Zdaj, sredi meseca nekateri sicer že vihajo noso- ve, kajti marsikje so nam po- vedali, da so imeli večino re- zervacij za silvestrovanja la- ni v takšnem času že skoraj razprodanih. Skorajda pov- sod pa je sedaj še dovolj možnosti. Ob tem se marsi- kdo spominja še tistih lepih časov, ko so naši ljudje mno- žično odhajali silvestrovat v Sovjetsko zvezo, na Ma- džarsko, v Španijo in še kam. Ko smo zbirali podatke o sil- vestrovanjih na celjskem ob- močju, smo ugotovili, da skoraj povsod ljudem ob- ljubljajo zares obilne silve- sterske menuje v obliki predjedi, glavne jedi in raz- nih jutranjih juh za preganja- nje mačka, pa še kaj zraven. Skratka, organizatorji imajo za vse, kar ponujajo res veli- ko stroškov, tistim, ki mora- jo seči v žep, pa tudi ni lahko kar tako za eno samo noč v dvoje nameniti kakšnih šti- risto tisočakov. Podrobneje na 9. strani. Za dan JLA v sredo ob osemnajstih bo v veliki dvorani celjskega Na- rodnega doma osrednja prosla- va ob 22. decembru, dnevu oboroženih sil. Istega dne med deveto in šestnajsto uro si bo- do Celjani na dvorišču in vad- bišču bivše Šlandrove vojašni- ce - nasproti gostišča Ribič - lahko ogledali razstavo voja- ške opreme in tehnike inženir- skih enot JLA celjske garnizije ter sredstev enot teritorialne obrambe občine Celje. BP Navdušujejo s svojo igro Rokometaši Aera igrajo vse bolje, saj so se že vmešali v boj za vrh lestvice v 2. ligi. O zadnjem uspehu več na 16. strani. EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 15. DECEMBER 1988 ■■■■■■■■■■^ Do odločitve še malo časa Banka zahteva ustreznejše programe Etna Izvršilni odbor Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje na petkovi seji, ki je bila v celoti namenjena pro- blematiki v delovni organi- zaciji Emo, ni podprl pred- loga Ema po nadaljnem za- dolževanju v višini 11 mili- jard dinarjev. Emo bo dele- žen bančne pomoči le če bo prodal svoje zaloge in pri- pravil ustreznejši program. S tem tudi ni sprejet pred- log Ema, da bi z reorganiza- cijo čakali do sanacije, ki bo potrebna ob izgubi. V Emu se bo moralo nekaj prelomiti že pred zaključ- nim računom. Res je, da bodo morda ob zaključnem računu bolj zna- ni pogoji gospodarjenja (vključno z inflacijo) in tudi rezultati ostalega gospodar- stva ter morebitne izgube Emovih konkurentov, na os- novi česar bi lahko oprede- ljevali poslovno strategijo, vendar pa časa za čakanje ni več. Prelomno krizni pro- gram razen potrebe po do- datni zadolžitvi ne zagotavlja takojšnjih sprememb pri po- slovanju, ni pa tudi odgovo- rov o realnih virih za pokritje izgube. Povečanja zadolže- nosti pri banki zato ne bo, vsaj dokler ne bodo ponuje- ne sprejemljivejše rešitve. Če do teh pride, ni ovir, da se izvršilni odbor takoj sestane in sprejme drugačne rešitve. Emu je banka začasno po- magala le z dvema milijarda- ma povečanja avalnih limi- tov, vendar to ne rešuje pro- blema Emove deblokade. To bi rešili le z odlogom plačila obresti in z odobritvijo ga- rancij za dodatne kredite. V nasprotnem Emova vod- stvena ekipa, ki ji je dal de- lavski svet pogojno zaupni- co, po besedah Emovega fi- nančnika Borisa Mihelčiča, sicer tudi člana 10 LB SB Celje, ne bo kos položaju. Prošnjo po nadaljnji zadol- žitvi so v Emu utemeljevali še s tem, da imajo še vedno 29 odstotkov lastnih virov poslovnih sredstev, da je ko- eficient kratkoročnih likvid- nosti še vedno nad ena in da bi recimo po devetmesečju v primeru, da bi šel Emo v stečaj, lahko poplačali vse terjatve, četudi bi zaloge pro- dali po polovični ceni. Tudi skupna zadolženost Ema pri banki (trenutno 66 milijard dinarjev) po mnenjih iz Ema še ne bi smela biti vzrok za prekinitt^v sodelovanja (beri nadaljnjega zadolževanja), saj je porast zadolževanja od začetka leta do danes nižji od inflacije. Vse to ni prepričalo članov Prodaja je osnova vsega in na tem področju so v Emu najprej padli na izpi- tu. Ob tem je bilo na izvršil- nem odboru slišati tudi to, da z istimi kadri ne morejo izpeljati prenove, da je tudi »ruski izvoz« še preveč od- maknjen, da bi omogočil kakršnekoli bistvene spre- membe. Zaradi vsega tega bo moralo do odgovora na vprašanje, kaj v Emu ohra- niti, in kaj opustiti, priti v zelo kratkem času. lO, ki so se sicer v razpravi pod »težo odgovornosti« spr- va zelo težko opredeljevali do problema, a končno le sklenili, da nadaljnjega za- dolževanja, kije doslej rastlo hitreje od bilančne vsote, ne bo več. Koristneje je dati de- nar za nova mala podjetja, kot pa v dvomljive progra- me. Tehnologijo včerajšnje- ga ne, med to pa po nekate- rih strokovnih analizah sodi tudi posoda, bo treba zame- njati z novimi. V odboru so pesimisti do sedanjega programa tudi za- to, ker lahko že od 1. januarja pričakujemo zelo ofenzivno cenovno politiko s strani čr- ne metalurgije, ki je prav v teh dneh dobila zeleno luč za 46 odstotno povišanje svo- jih cen. Glede na to, da že dosedanjih povišanj Emo ni vkalkuliral v svoje cene (v takšni meri, da bi posloval pozitivno) je vprašljivo, če bodo lahko sledili tudi tem novim cenam. Konkurenca je namreč precej cenejša. Na odločitev je vplivalo tu- di to, da Emo, kot je razvid- no iz preseka bilance, že od leta 1986 svojih osnovnih sredstev in dolgoročnih pla- smajev nima pokritih z dol- goročnimi viri in da že tri le- ta tudi nima niti dinarja last- nih sredstev za obratna sred- stva. Dokler je bil denar po- ceni, to na poslovanje skoraj- da ni vplivalo, ob njegovi se- danji ceni pa je bilo le vpra- šanje časa, kdaj se bo pri po- slovanju zalomilo. RADO PANTELIČ V Alposu »za« združitev v šentjurskem Alposu so se delavci z referendu- mom odločali o združitvi dveh temeljnih organiza- cij v enovito delovno orga- nizacijo. Tako so se v Cevarni ob 96 odstotni udeležbi zapo- sleni s 84 odstotki glasov >'Za<< odločili za ukinitev tozda in združitvi v enovito delovno organizacijo, v Opremi pa ob 95 odstotni udeležbi na glasovanju s kar 93 odstotki glasov »za« združitev. Kot menijo nekateri poz- navalci razmer v tem šent- jurskem kolektivu, izkazu- je izid glasovanja pred- vsem visoko stopnjo pri- pravljenosti delavcev Alpo- sa za spremembe, ki naj Bi jih sprožila samoupravna reorganiziranost. Spre- membe pa predvidevajo med ostalim tudi drugačno poslovno organiziranost, razvojno delo, nagrajevanje delavcev in nenazadnje tu- di drugačno razvojno ori- entacijo celotne tovarne. S.D. Nižajo prispevke s ponovno spremembo Za- kona o začasni omejitvi raz- polaganja z delom družbenih sredstev za porabo v letu 1988 lahko družbene dejavnosti za svoje programe porabijo 142, odstotka denarja več kot lani. Do spremembe je bilo mož- no povečanje 123 odstotka, sprememba pa temelji na do- voljenem povečanju osebnih dohodkov. V celjski občini so izračunali, daje nova vrednost programov interesnih skupno- sti družbenih dejavnosti skoraj 99 milijard dinarjev. Več kot polovica denarja - domala 55 milijard dinarjev bi naj bila na- menjena za programe v zdrav- stvu. O oblikovanju sredstev za iz- vajanje programov družbenih dejavnosti bodo v času od 19. do 26. decembra razpravljali delegati skupščin samouprav- nih interesnih skupnosti teh dejavnosti. Kot nam je povedal predsednik komiteja za druž- bene dejavnosti občine Celje Vladimir Kuštrin, pa je le malo obetov, da bodo v občmi dovo- ljen denar tudi združili. Že med letom dovoljenega niso dosegali, od oktobra do de- cembra pa v občini v skladu z usmeritvijo za razbremenje- vanje gospodarstva tudi znižu- jejo prispevne stopnje. Skup- na prispevna stopnja je bila septembra še 21,27 odstotka, od oktobra naprej pa 20,96. Se- veda pa je največ odvisno od osebnih dohodkov delavcev v občini, ki pa zaradi gospo- darskih težav večih delovnih organizacij, zlasti Metke, Ema in Železarne Štore, ne obetajo veliko. Delovna organizacija Metka se je že obrnila na vse skupščine SIS družbenih de- javnosti, da jih oprostijo plači- la prispevkov za leto 1988, sgj se z vsemi silami bori za likvid- nost. To pa pomeni, da bi ji naj interesne skupnosti vrnile 598 milijonov dinarjev že plačanih prispevkov za prvih devet me- secev in jo oprostile plačila do konca leta v znesku 332 milijo- nov dinarjev. MILENA B. POKLIC kOMENTiRAMd Provinca o temeijnili človelfoviii pravicali Osnovni namen četrtkove tribune je bil seznanitev Celja- nov z mednarodnimi konven- cijami o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, kijih je podpisala tudi Jugoslavija. Zahvaljujoč gostom in dobre- mu vodenju tribune je bilo to tudi doseženo, žal pa občani, ki so sodelovali v pogovoru, niso zmogli povleči nekaterih para- lel med zastavljeno temo in ob- činsko realnostjo, kar bi pripo- moglo h konkretnosti debate. Vzpodbudno je bilo po tribu- ni ugotavljati, da tako kot se v nekaterih stališčih razhajata Svet in Odbor, tudi Celjani raz- lično dojemajo nekatere so- dobne dileme. Še več, izražali so tudi povsem drugačna mne- nja. Do sem vse lepo in prav. Pač pa je Celje prejšnji teden izpustilo iz rok priložnost, da gostom iz Ljubljane podrobne- je predstavi manifestiranje raz- koraka med sliko, ki jo Jugo- slavija skuša predstavljati mednarodni javnosti o svoji notranji demokratičnosti in med tistim, kar v Celju čutimo kot omejevanje temeljnih člo- vekovih pravic. Tako so Celjani govorili o tem ali so ali niso za referen- dum o ustavnih spremembah, pa nič rekli o pravici do dela, ki jo prav tako obljublja usta- va, v občini pa je vse več neza- poslenih in gotovo jih bo v kratkem še več. Nič niso re- kli o tem, da občinski upravni organ v okviru svojih pristoj- nosti ne širi dovolj možnosti za privatno iniciativo in zasebni kapital... Tako si »Ljubljanča- ni« s četrtkovo tribuno ne bo- Tribune o človekovih pra- vicah, ki sta jo ob 40-letnici razglasitve splošne deklaraci- je o človekovih pravicah pri- pravila občinska komiteja ZSMS in SZDL Celja, se je udeležilo okoli 130 Celjanov. Pogovor je povezoval Slavko Pezdir, predsednik občinske frontne organizacije, gostje pa so bili dr.Ernest Petrič in Vojko Volk z republiškega Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter dr. France Bučar kot pred- stavnik Odbora za varstvo človekovih pravic. Prvi dve uri tribune je neposredno pre- našal tudi Radio Celje. do mogli nič pomagati. Prišli in odšU so kot predavatelji. Ko so Celjani govorili o tem, da bi morala Jugoslavija upoštevati tudi eno zadnjih mednarodnih priporočil, ki priporoča prepo- ved vsakršnega mučenja člo- veka, so pozabili, da vinjenim voznikom še vedno prisilno odvzemamo kri... Četrtkova tribuna je dosegla svoj namen, o tem ni dvoma. Ni pa ga uspela preseči. Pa saj tega ni bilo pričakovati. Kot ni bilo na tribuni pričakovati ob- činskih voditeljev, razen tistih, ki so posvet pripravili. BRANE PIANO Državna odilkovanja v MPI Dopoldne (četrtek) so na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije Mlinsko-predelovalna industrija pode- lili državna odlikovanja. Prejelo jih je pet delavcev te celjske organizacije. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Slavka Sisingerja, Jožeta Ograjenška in Frančiške Spoienak z redom dela s srebr- nim vencem. Rajko Čižek in Anton Iršič pa sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Cestarji pod skupno streho Prejšnji četrtek so se delavci štirih tozdov Celjskega cest-i nega podjetja na referendumu odločili, da tozde ukinejo ini ustanovijo enovito delovno organizacijo. V povprečju je za združitev glasovalo kar 93 odstotkov zaposlenih, obenem pa so že sprejeli tudi statut novoorganizirane delovne organizacije ter sporazum o združitvi dela delavcev. BPi Odprt lov na cestarje Težave v T. Velenju in Strmcu zakutiali funkcionarji Dve, tri zadeve burijo duhove med krajani ob Partizanski cesti v Titovem Velenju in v Hrenovi ter Lembergu pri Strmcu, občinski oziroma krajevni funkcionarji pa so se poskrili v mišje luknje in ščuvajo krajane na celjske cestarje. V Titovem Velenju je Cestno podjet- je moderniziralo Partizansko cesto med križiščem Foitove in Celjske ce- ste in Pesjim, po načrtih Republiške skupnosti za ceste pa so jo preuredili v štiripasovnico. Republika seveda ni financirala ob cesti predvidenih ploč- nikov in kolesarskih stez - denar zanje bi moral prispevati velenjski komu- nalni sis. Ker ga ni, je zaenkrat cesta namenjena le motornemu prometu, vsa nezadovoljstva pa bi morali kraja- ni usmerjati na občinski upravni or- gan in omenjeni sis. V Strmcu, natančneje v Lembergu in Hrenovi, so krajani že nekaj časa želeli imeti ob avtobusnih postajališ- čih tudi utice. Ker je pred šestimi leti izšel Pravilnik o ureditvi avtobusnih post^ališč, jim Cestno podjetje Celje kot upravljalec ceste ni moglo izdati soglasij za postavitev utic na nepre- glednem zavoju v Lembergu in ob po- stajališču v Hrenovi, kjer avtobusi sto- je kar na vozišču regionalne ceste. KOMENTIRAMO Krajani so utici vseeno postavili - kar brez soglasij in celo brez priglasitve gradbenih del - na črno. Cestarji so jih 1. decembra odstranili, saj bi jih sicer cestni inšpektor dal v kazenski po- stopek. Daje vsa jeza na celjske cestarje po-, vsem neupravičena, vedo tudi velenj-i ski in strmški krajevni funkcionarji. Na velenjskem Izvršnem svetu so ce- starji namreč pred tremi tedni soglaša- li s predlogom, da približno leto dni - dokler v občini ne zberejo denarja za pločnike m kolesarske steze - dovole pešcem in kolesarjem vožnjo in hojo ob štiripasovnici. Tudi strmški krajev- ni veljaki so pred dnevom republike na celjski občini podpisali izjavo, da bodo utice sami odstranili, potem pa tega niso storili. Očitno gre torej za dva primera ama- terskega opravljanja javnih služb in funkcij. Ko je amaterizem povzročil škodo in nezadovoljstvo, pa je bilo lju- dem najlaiže reči, da so vsega krivi ce- ^^^^j^- BRANE PIANO KOMENTIRAMO Kaj po nevihti? že dolgo ni bilo pred nami toliko konkretnih in hkrati tudi pomembnih nalog. Med njimi je mnogo tudi takih, ki- bi jih morali že zdavnaj ures- ničiti, pa jih nismo. Izgovo- rov pač ni bilo težko najti in če jih nekateri niso našli, so si jih izmislili. Pri iskanju pravih vzrokov za vse slabosti pa danes ved- no bolj, med drugim, ome- njamo tudi vprašanje odgo- vornosti. O njej žal še vedno govorimo preveč načelno in obzirno, preinalo odločno pa ukrepamo. Še vse preveč- krat gre za opurtunizcm. laž- no in kolegialno solidarnost ter nedefiniranost - kdo je zdaj odgovoren. Pogosto pa je razlog tudi v miselnosti, da če sami ne moremo rešiti vseh problemov v svoji sre- dini, jih naj odpravlja inter- vencija od zunaj. Zato še vedno klici na pomoč občin- skim vodstvom ZK. občini in banki ter zahteve, da v zadnjem trenutku, ko se la- dja že potaplja, ustrezno ukrepajo in pomagajo. Če te- ga ne morejo uspešno storiti, se jim pripiše krivda, da pro- blema nočejo urediti. Minevajo časi, ko so bih nujni in upravičeni posegi od zunaj, saj v današnjih za- pletenih razmerah klicati na pomoč politiko, ki je sama v krizi, pride v poštev le še takrat, ko je treba uvesti ukrep družbenega varstva. Pravočasnih aktivnosti v lastnem okolju, da do pro. blemov ne bi prišlo, pa se zelo radi vsi izognemo, kajti vsako tako delovanje zahte- va poleg znanja in podjetni, ške sposobnosti tudi zadosti politično samoupra vljalske volje, ki pa se ne more uve- ljaviti brez odkritih medse- bojnih in argumentiranih spopadov. Danes tudi TK ni več tisto, kar je nekoč v OZD bila. da bi med prvimi stopila v akci- jo. Na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij je pred dnevi bilo slišati resno ugo- tovitev, da če kje, potem je ZK ravno v teh delovnih sredinah že zda vnaj sestopi- la z oblasti. Pojavlja se le še v vlogi gasilca, ki zamuja na pogorišče, še vedno pa prev- zema vlogo dežurnega kriv- ca. Pravi krivci pa so pona- vadi cepljeni z imunostjo proti odgovornosti. Težko je sicer napovedo- vati, kako bomo v prihodnje dejansko reševali vse proble- me in pri tem upoštevali na- čelo odgovornosti. Samo upamo lahko, da smo se iz letošnjih dogodkov nekaj vendarle naučili. Ali. v stilu vremenoslovca. »danes je še vedno oblačno z ohladitva- mi, padavin še do novega leta ne bo, nevihto z moč- nim grmenjem pa lahko pri- čakujemo v začetku prihod- njega leta. VIKI KRAJNC Obeti v turizmu v Šmarju tudi pouilarek oljrti o rezultatih gospodarjenja ob tričetrtletju, o izhodiščih ekonomske in razvojne politi- ke za prihodnje leto, ter o po- ročilu, o poteku prizadevanj za prenos opravil strokovnih služb samoupravnih interes- nih skupnostih v upravne or- gane, je pred tednom dni, med drugim, razpravljal izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Šmarsko gospodarstvo naj- bolj pestita dva problema; pa- danje akumulativne sposobno- sti in nizki osebni dohodki, ki so znatno pod regijsko ravnijo, slednji problem pa je tesno po- vezan z nedoseženo rastjo za- poslovanja. Po drugi strani pa je šmarsko gospodarstvo edi- no v regiji povečalo fizični ob- seg industrijske proizvodnje in doseglo spet lepe izvozne re- zultate. Kljub povečanem uvo- zu je pokritost le-tega z izvo- zom še vedno nekaj več kot štirikratna. Na seji so tudi opo- zorili na stanje in nadaljnji raz- voj tistih proizvodnih enot, ki nimajo svojega sedeža v doma- či občini in se vprašali o njiho- vih nadaljnjih programih. Največ pozornosti namera- vajo prihodnje leto posvetiti turizmu in drobnemu gospo- darstvu ter, med drugim, zna- nju in kadrovski politiki. Prenos opravil strokovnih služb sis v občinske upravne organe nameravajo v občini iz- vesti s 1. 4. prihodnjega leta, pri tem pa je šmarski izvršni svet opozoril, daje treba delav- cem, ki se bodo pojavili kot presežek, zagotoviti ustrezna delovna mesta v občini. M. AGRE Za lepše okolje | že nekaj let zapovrstjo se ve- lenjski knapi ob koncu leta od- ločajo za udarniške akcije. To- krat, minulo sot)oto, niso ko- pali lignita, da bi ulovili letni načrt. Lotili so se čistilne akci-i je. Počistili so navlako iz jam-' skih prostorov in z delom, ki bi ga sicer morali opraviti med delovnim časom, prihranili okoli 4 milijone dinarjev. L. OJSTERŠEK 15. DECEMBER 1988 NOVI TEONIK - STRAN 3 Planiranje kot nujno zlo Iz ocene o kadrovski po- litiki v Šentjurju, ki jo je izdelala Komisija za orga- niziranost in razvoj ZKJ in kadrovsko politiko, je moč razbrati, da je v mno- gih delovnih kolektivih v občini planiranje ka- drov še vedno le nujno zlo. Preskok iz manj razvite skupnosti, to pa občina Šentjur brez dvoma je, je v veliki meri odvisen ravno od kvalitetnih kadrov. Da bi bila ocena kar naj- bolj celovita, je komisija skupaj s kadroviki v posa- meznih delovnih organiza- cijah, pripravila in obliko- vala oceno razmer v posa- meznih sredinah. Prevla- dovale so ugotovitve, da se občina ne srečuje s proble- mi odhajanja kadrov v bolj razvite sredine. Tudi kadri, ki so jih vzgojili v posamez- ni sredini, ali tisti, ki so več let v istem delovnem ko- lektivu, čutijo razmeroma visoko pripadnost svojemu delovnemu okolju, pri če- mer bi bilo odhodov še manj, če bi kadrom zagoto- vili tudi tiste pogoje, ki ne zadevajo izključno gmotne stimulacije. Velik problem predstav- lja tudi dejstvo, da se pogo- ji gospodarjenja nenehno spreminjajo in je zato težko planirati kadre. Po mnenju komisije je potrebno indi- vidualnim poslovodnim or- ganom zagotoviti, da sami oblikujejo najožji team so- delavcev. DRAGO SLAKAN Na vrsti prostori za rentgen Za posodaliUanje bolnišnice bo treba več denarja Izvršilni odbor podpisnic družbenega dogovora o mo- dernizaciji bolnišnice se je v ponedeljek zavzel za do- datno zbiranje denarja, saj bo le tako mogoče opraviti prepotrebna dela. Na prvo mesto potreb so uvrstili iz- gradnjo prostorov za name- stitev dragocene rentgen- ske opreme, ki jo z velikimi težavami odplačujejo, pa še vedno leži v skladišču. Izvršilni odbor je na tej seji sprejel ponudbo Gip Gradiš Celje za ureditev prostorov za rentgenski oddelek kot najcenejšo in najugodnejšo med štirimi. Gradiš je v po- nudbi za ureditev rentgen- skih prostorov zapisal ceno 1,949,504.460 dinarjev. Izvr- šilni odbor pričakuje, da bo- do z dodatnim zbiranjem de- narja to zmogli in da bi lahko bili prostori usposobljeni za namestitev vse opreme do konca meseca maja prihod- nje leto. To pa seveda ni edino delo, ki ga je treba opraviti. Zak- ljučna dela v A traktu zahte- vajo še 202 milijona dinarjev, tako da bo celotna ureditev tega trakta stala 3,919,855.530 dinarjev. Za potrebe nevrologije. ki se bo po novem letu sem preselila iz Vojnika, je bilo treba kupi- ti novo EEG aparaturo, ki stane 30 milijonov dinarjev. Ob teh in drugih stroških bo treba tudi nadaljevati z mo- dernizacijo. Kako, o tem bo- do odločali januarja, ko bodo sprejemali finančni načrt in delovni program za leto 1989. Predvsem zaradi rentgena pa potrebujejo denar tako re- koč takoj. Na seji izvršilnega odbora so govorili predvsem o bančnih sredstvih in de- narju, ki ga zbirajo s pospe- šeno amortizacijo v občin- skih zdravstvenih skupno- stih. Pričakujejo, da bi Ljub- ljanska banka, Splošna ban- ka Celje lahko prispevala od 1,5 do 2 milijardi dinarjev iz svojega dohodka, prošnje pa bodo naslovili tudi na druge banke na območju in na Za- varovalno skupnost Triglav - Območno skupnost Celje ter seveda neposredno na združeno delo. Poleg tega so podprli povečanje valoriza- cije sredstev pospešene amortizacije za 27 odstotkov (z indeksa 174 na 221 v pri- merjavi z letom 1987), kar pomeni dodatnih 810 milijo- nov dinarjev. Kljub temu po- večanju bodo realno ta sred- stva še vedno manjša kot la- ni, vendar bodo že omogoči- la vsaj pričetek del pri ureja- nju rentgenskih prostorov. MILENA B. POKLld Prilagajanje šol novim razmeram v času, ko praznuje sloven- sko osnovno šolstvo trideset- letnico uvedbe enotne osem- letne osnovne šole, ugotavlja- jo vse glasnejše zahteve po ra- cionalizaciji in omejevanju sredstev. To so tudi ugotovi- tve celjske izobraževalne skupnosti, ki je pripravila po- ročilo o problematiki osnov- nega šolstva v občini in o ka- terem je že razpravljal celjski izvršni svet, v prihodnjih dneh pa bo tudi skupščina izobraževalne skupnosti. v poročilu so zajeli pregled dosedanjega razvoja šolstva v občini, zbrali podatke o vpi- sanih učencih in oddelkih, ka- drih, prostorskih težavah in zadnjih ukrepih v osnovnem šolstvu. Ugotavljajo, da deluje v občini osem samostojnih os- novnih šol, štiri centralne s sedmimi podružnicami ter dve organizaciji za usposablja- nje prizadeti-h otrok. Do lanskega šolskega leta je število otrok naraščalo, med- tem ko je letos upadlo (od 7530 na 7522 otrok). Računajo, da se bo ta trend nadaljeval in da bo s tem tudi vse manj oddelkov na šolah. Poseben problem v občini predstavlja razporedi- tev šol, kar prinaša njihovo ne- enakomerno obremenitev in s tem težave zlasti v predelih. kjer je močna stanovanjska gradnja (Hudinja, Nova vas). Gradnja novih šolskih zgradb pa bi bila v teh razmerah nera- cionalna, saj se bo v nekaj letih sedanja situacija ponovno spremenila. V zvezi s šolskimi poslopji pa se srečujejo v celjski občini z dvema problemoma: vzdrže- vanje in obnavljanje starih šol- skih poslopij, kar zahteva ogromna finančna sredstva in problem stroškov vzdrževanja novejših zgradb. Zaradi takšnih nestabilnih razmer pada kakovost osnov- nošolskega izobraževanja, kar se kaže v vedno večjem gene- racijskem osipu, ki je v Celju nad republiškim (lani je v obči- ni dosegel več kot 13 odstot- kov). Težave se kažejo tudi v zastoju v razvoju celodnevne šole, za katero so pred leti ra- čunali, da bo zajela 20 odstot- kov vseh učencev v občini, medtem ko jih je letos vključe- nih le 13 odstotkov. Podobno velja za podaljšano bivanje, kjer je upadlo število oddelkov od 40 na 26. Podobne ukrepe so uvedli tudi pri šolskih pre- vozih in plačevanju prehrane učencev, jutranjem varstvu in varstvu vozačev, torej pri pro- gramih izven zagotovljenih oblik. TC Obveščanju več kakovosti Prejšnji teden so bili v Sloveniji regijski posveti o obvešča- nju v zvezi sindikatov. Osnovna ugotovitev celjskega je bila. daje obveščanje dovolj široko razpredeno, da pa mu manjka kakovosti. Osrednjemu sindikalnemu glasilu Dalavska Enotnost so očitali, da premalo piše o delu osnovnih organizacij in občinskih svetov, -da pre- malo piše o delu osnovnih organizacij in občinskih svetov, pohvalili pa so prilogo Sindikalni poročevalec. Čeprav so dejali, da ostaja medsebojno obveščanje preko osebnih stikov nepogrešljivo, pa so se hkrati zavzeli za nadaljnji razvoj računalniško vodenega sistema informiranja v Zvezi sin- dikatov Slovenije. Spregovorili so tudi o obveščanju v združenem delu. Po bese- dah udeležencev posveta števila glasil kljub varčevanju ne bi smeli krčiti (na celjskem območju jih izhaja blizu 70), saj so za prenekatcro dalavsko družino edini časopis, ki ga redno prebi- rajo. Opozorili so, daje še vedno nerazrešen položaj novinarjev v teh glasilih, da so neprimerno nagrajevani, brez opore pri delu in brez prave zaščite pred samovoljo vodilnih delavcev. Ker so ugotavljali, da vodili delavci vse premalo vedo o pomenu in načinih obveščanja, so predlagali, da v šoli za gospodarstvenike namenijo obveščanju enakovredno pozornost kot drugim temam. IZJAVE, MNENJA... Karmen Gorišek, sociologinja, o socialnih programih: "Uradno zastavljene reforme v Jugoslaviji (gospodarska reforma, reforma političnega sistema ter sprememba vloge ZK) ne vsebujejo tudi reforme socialnega sistema in družbenih dejavnosti. Prava utopija jc. da bi tržno gospo- darstvo lahko zaživelo brez oblikovane racionalne soci- alne politike, brez ločevanja ekonomske in socialne funk- cije podjetja, brez delovanja trga delovne sile z vsebin- skega in institucionalnega vidika ter brez socialnih pro- gramov, ki zagotavljajo dolgoročno varnost tistih, ki jim je ekonomija ne more več zagotoviti. V kampanji za socialne programe, ki bi ščitili ljudi pred revščino in družbeno osamitvijo, se največkrat govori o družbeno-denarnih pomočeh, saj so predstave o tem. da so najboljši socialni programi - programi dela. za naše okolje premalo poznane. Socialne programe ločujemo v tiste, ki nastajajo znotraj organizacij združenega dela - v smislu aktivne politike zaposlovanja (prestrukturiranje, dokvalifikacije, izobraže- vanje, samozaposlovanje. delo na domu...) v cilju pravo- časne priprave in preusmeritve kadrov v perspektivne proizvodne programe (seveda, če jih imamo?) ter v tiste, ki nastajajo na ravni družbeno-politične skupnosti - kar Je neposredno povezano s prestrukturiranjem družbenih dejavnosti - v ta namen pa obstajajo raznovrstne oblike denarnih pomoči in zavarovanj, programi javnih del. soci- alne vključenosti in podobno.- Sergej Šešerko, predsednik Izvršnega sveta občine Šentjur Fizični obseg proizvodnje že dolgo več ne predstavlja enega izmed glavnih kazalcev uspešnosti gospodarjenja posameznih delovnih organizacij. Kaj pomaga, če tone in nivtri blaga polnijo skladišča, pri tem pa zaradi nezadostne kakovosti in privlačnosti na trgu. to blago ni zanimivo za kupce. Nič hudega ni. če se obseg proizvodnje manjša, kadar do tega prihaja na osnovi boljše kvalitete blaga in njegove višje vrednosti na trgu. Ravno tako je veliko bolje, če se blago proizvaja za znanega kupca. Vsi za invalide Pobude iz Šmarja pri Jelšah v minulem tednu, ki je bil v Jugoslaviji v znamenju skr- bi za invalide, se je sestal tudi koordinacijski odbor za druž- benopolitično aktivnost inva- lidov pri Občinski konferenci socialistične zveze Šmarje pri Jelšah. Vrsto razmišljanj, kritik in mnenj so na seji strnili v stališ- ča, ki so jih naslovili na ustrez- ni organ pri republiški konfe- renci SZDL, medobčinskemu svetu SZDL Celje in skupnim službam sis družbenih dejav- nosti občine Šmarje pri Jelšah. Ocenili so, da je varstvo in- validov v naši družbi preveč razdrobljena dejavnost in raz- deljena med različne nosilce, ki pa so med sabo premalo po- vezani. Tako tudi sredstva, na- menjena delovanju invalid- skih organizacij, nimajo prave- ga učinka. Več pozornosti bi morali nameniti osveščanju ti- stih, ki so zdravi in več bi mo- ralo biti srečanj med invalidi in neinvalidi. Glede financira- nja so menili, da le-to ni poeno- teno, marsikje prepuščeno do- bri volji strokovnih služb ali skupščin sis, vsekakor pa je nujno urediti in poenotiti nači- ne financiranja invalidskih or- ganizacij, pri čemer bi bil do- brodošel tudi ustrezni zakon. Medobčinskemu svetu SZDL Celje je dal šmarski koordina- cijski odbor tudi pobudo, da zavzema stališča o problemati- ki in delovanju medobčinskih humanitarnih organizacij, ne le o finančnih zadevah, marveč tudi o drugih pogojih delova- nja, o povezovanju programov in drugem. Ena od ocen je tu- di, da v praksi invalidi nimajo skorajda nobenih možnosti za zaposlitev. Pripomočki za lažje življenje in gibanje invalidov so večinoma uvoženi in zato izredno dragi, domači izdelki pa pogosto niso dovolj kako- vostni. Zato so na seji predla- gali, da se za invalidske pripo- močke ukinejo najrazličnejše dajatve, od carinskih do davč- nih. Predlagali so še, da se ser- visiranje teh pripomočkov opravlja po občinah oziroma regijah, ne pa da mora vsakdo zaradi popravila v Ljubljano. MARJELA AGREŽ Zrak v Celju Onesnaženost zraka z SO2 v Celju seje v času od 5. do 12. 12. 1988 gibala v dovoljenih mejah. Najvišje 1/2 urne in 24 urne povprečne imisijske koncen- tracije niso presegle n^višjih dovoljenih vrednosti. O soGiali drugače Socialna varnost postaja vse bolj ena najbolj bolečih točk naše družbe. S spozna- njem, da o snovanju socialnih programov, ki še daleč niso samo družbene denarne po- moči, zelo malo vemo. so se v Celju lotili teoretičnega in praktičnega vidika teh pro- gramov. Delo je opravila skupina strokovnjakov pod okriljem Strokovne službe SIS družbe- nih dejavnosti v sodelovanju s Centrom za socialno delo v Celju, centrom za poklicno usposabljanje invalidov Celje, z Občinsko konferenco Zveze socialistične mladine, kjer so že dosedaj oblikovali številne zamisli o alternativnih oblikah zaposlovanja, s kadrovsko službo Izvršnega sveta Skupš- čine občine Celje ter z delovni- mi organizacijami Aero, Emo in Cinkarna. Dela so se lotili povsem pro- fesionalno, zaradi strokovne zahtevnosti pa zaenkrat svoje ideje preverjajo v izključno strokovni javnosti - v društvih kadrovskih delavcev, sociolo- gov, socialnih delavcev, eko- nomistov in pravnikov.. Šele preverjene in dopolnjene ma- teriale bodo ponudili v upora- bo političnim in upravnim strukturam. »Ali bomo resnič- no kaj spremenili - ali bomo preprečili preveliko odpušča- nje delavcev in vkljub temu firmam pomagali, da se bodo rešile sociale? To ni več odvis- no od naših strokovnih predlo- gov - ti so jasni - politika pa je umetnost kompromisov in mogoče se bo tokrat nagnila na pametno stran,« je ob tem de- jala Karmen Gorišek. ki je pri- pravila tudi prvo informacijo za delegate skupščin SIS druž- benih dejavnosti. MILENA B. POKLIC SVETMEDTEDNOM Piie Slobodan Vulanovič Katastrofa, ki je pretresla svet Le nekaj ur zatem, ko so udeleženci zasedanja generalne skupščine organizacije združenih narodov pozdravili govor sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova (s svež- njem pomembnih pobud), se je v sovjetski republiki Armeniji zgodila katastrofa, ki ni pretresla le Sovjetske zveze, marveč ves svet. Rušilni potres z močjo 8. stopnje po Richterjevi lestvici je dobesedno do tal porušil drugo in tretje največje mesto Armenije Leninakan (290.000 prebi- valcev) in Kirovakan (170.000 prebivalcev) in prizadejal še številna naselja na severu te republike. Štiri dni po naravni stihiji je tragična bilanca do 55.000 smrtnih žrtev, 12 tisoč ranjenih in pol milijona brezdomcev, akcije reše- vanja ponesrečencev izpod ruševin pa še trajajo. In da bi bila tragedija še večja, seje spet potrdil izrek, da nesreča ne pride nikoli sama. Med solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim, ki se ji je odzval domala ves svet, sta pri Leninakanu strmoglavili dve vojaški transportni letali - sovjetsko, z 79 vojaki in člani posadke, in jugoslovansko, s sedmimi člani posadke. Katastrof ni preživel nihče. Svetlejša plat te tragedije je le močan vznik solidarnosti, saj so se v razdejano Armenijo zgrnile pošiljke pomoči z vsega sveta. Žal pa se je izkazalo tudi, da bi bile lahko posledice potresa dosti milejše, če bi bilo pravočasno in bolje poskrbljeno za človeško varnost. To je ob obisku na kraju nesreče ugotovil tudi Gorba- čov, ko se je prepričal, da se solidneje grajene hiše še iz zgodnjih šestdesetih let večinoma niso porušile, pač pa skoraj brez izjeme poslopja in stolpnice, zgrajene kasneje - kot zdaj govore v sovjetskih občilih, v »času zastoja« Leonida Brežnjeva. Graditelji, ki niso upoštevali predpi- sov o gradnji na tem potresnem območju, marveč so gra- dili »ceneje«, so torej neposredno odgovorni za desettisoče umrlih pod poslopji, ki so se dobesedno rušila kakor hiše iz kart. Nemara je del krivde celo pri seizmologih, kajti seizmo- loška postaja v Leninakanu je že nekaj ur pred najhujšim potresom registrirala drhtenje tal, vendar prebivalstvo ni bilo opozorjeno. Do katastrofe pa je prišlo prav v času (nekaj pred poldnevom), ko so bile polne šole. tovarne, uradi... Po tej tragediji in šoku za armensko in sovjetsko ljud- stvo se bodo morah odgovorni sovjetski politiki in stro- kovnjaki tem.eljito zamisliti nad dejstvom, daje to v Sov- jetski zvezi v kratkem času že druga katastrofa (po Černo- bilu), kjer je človeški dejavnik popolnoma zatajil, posle- dice pa so bile strahotne. Nove pobude Gorbačova In tako je armenska katastrofa zasenčila kratek, a izjemno odmeven obisk sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova v ZDA. Odmeven sicer ne toliko zaradi petega srečanja (zdaj že kar prijateljskega) s predsednikom Ronaidom Reaganom in njegovim naslednikom Geor- geom Bushem, kot zavoljo njegovega nastopa na sedežu OZN. Njegov govor so nekateri imenovali kar »božični«, meneč pri tem na »darilni paket« mirovnih pobud. Oče sovjetske perestrojke je oznanil enostransko zmanjšanje sovjetskih konvencionalnih sil (za pol milijona vojakov in precejšnjega števila orožja) in umik dela enot iz NDR, CSSR in Madžarske do leta 1991. Drugi je bil na vrsti predlog o koncu vojne v Afgani- stanu, kar naj bi dosegli s prekinitvijo spopadov po 1. januarju, sklicem mednarodne konference, prihodom mirovnih sil OZN v to državo in ustanovitvijo široke koali- cijske vlade. Gorbačov je nadalje tudi obljubil, da v sovjetskih zapo- rih poslej ne bo več kaznovanih zaradi svojih političnih ali verskih prepričanj, kar naj bi zagotovili s trdnimi zakon- skimi temelji. Izrazil je tudi pripravljenost, da Sovjetska zveza sprejme za svoje najmanj razvite dolžnice stoletni moratorij na odplačilo dolgov, vrsti držav pa naj bi dol- gove tudi odpisali. Za nameček pa je sovjetski predsednik predlagal tudi ustanovitev centra OZN za nujno ekološko pomoč, kot tudi mednarodni sporazum o miroljubnem raziskovanju vesolja. Kritiki, zlasti ameriški, so sicer našli v tem »božičnem paketu« vrsto lukenj in pomanjkljivosti, zlasti naj bi bil velik razkorak med navidezno pompoznostjo in praktič- nimi učinki. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 15. DECEMBER 1988 Krvna slika gospodarstva vse slabša Na ravni regije je bila rast celotnega prihodka si- cer usklajena z rastjo po- rabljenih sredstev, vendar pa je v občinah Celje, La- ško, Mozirje, Šmarje in Ža- lec rast porabljenih sred- stev prehitela rast celotne- ga prihodka. To kaže na so- odvisnost z gospodarsko strukturo posameznih ob- čin, saj je znano, da so po- rabljena sredstva rasla hi- treje od celotnega prihodka na področju kmetijstva, vodnega gospodarstva, pro- meta ... Dohodek je daleč najhitreje naraščal v Velenju, za po- prečjem pa najbolj zaostaja- jo v Laškem. Akumulacija še nadalje kopni, kar velja tudi za sredstva za reprodukcijo. Ta so realno porasla le v Mo- zirju in Šentjurju, akumula- cija pa v Mozirju, Šentjurju in Velenju, medtem ko naj- večje zaostajanje za cenami ugotavljajo v Laškem. Tudi donosnost slabi in že zaosta- ja za republiškim povpreč- jem, po posameznih občinah pa ugotavljajo močno pod- povprečno reproduktivnost in akumulativnost v Žalcu, Šmarju in Velenju, najugod- nejšo stopnjo pa imajo v Slo- venskih Konjicah. Število izgubarjev se je si- cer znižalo, smo ugotavljali že v prejšnjih številkah. Vse- kakor gospodarstvo zaradi te lepotne statistične korekture ni nič na boljšem. Je pa kljub temu, da slika ni po- vsem realna, treba dodati, da se štiri petine vseh izgub na- naša na občino Celje, kjer je bilo v izgubi 16 organizacij. Izgube tako v Celju pred- stavljajo že 6 odstotkov do- hodka in več kot polovico akumulacije. Ker bomo o vzrokih za to podrobneje poročali prihodnjič, občine Celje v tem pregledu ni. Nosilci še investiralo v laški občini so pri oce- nah devetmesečnega poslo- vanja zadržani. Imajo pozitivno rast druž- bene proizvodnje, ki je nad- povprečna v primerjavi z re- gijo in republiko, čeprav se indeksi zmanjšujejo. Tudi indeks rasti izvoza se pove- čuje, predvsem pa jim je uspelo povečati zaposlova- nje v gospodarstvu za 0,6 od- stotka in v negospodarstvu za 0,5 odstotka. Z izgubo sta v tem letu po- slovala rudnik Laško in ŽGE tozd za promet v Zidanem mostu. Gospodarskih organizacij, ki so poslovale na meji li- kvidnosti je v laški občini do zdaj 12 - niso dosegle aku- mulativne sposobnosti. Nosilne organizacije so v laški občini tri: Tim Laško, Pivovarna Laško m Papirni- ca Radeče. Vse tri beležijo v tem času ugodne gospo- darske rezultate in veliko vlagajo. Ni programov Kljub temu, da je položaj mozirskega gospodarstva v regijskem vrhu, se njegov dohodkovni položaj slabša. Rentabilnih delovnih or- ganizacij, ki tudi ustvarjajo poslovni sklad, je vse manj. V občini hkrati ugotavljajo, da se stopnja samofmancira- nja gospodarstva slabša. Glavni vzrok je v visokih obrestih, ki so porasle v do- hodku z lanskih 5,4 odstotka na 11,9 odstotkov. Vzrok je tudi v poslabšanju obračanja zalog ter seveda v visokem porastu tujih virov v finansi- ranju tekočega poslovanja. Najboljše poslovne rezultate v gospodarstvu občine še vedno izkazujejo Gore- nje-MGA, Cinkarnin tozd Kemija, Gozdno gospodar- stvo in Elkroj. MG A in El- kroj ustvarjata tudi zelo ugodne izvozne rezultate. In- vesticijska dejavnost v obči- ni pada predvsem zaradi po- manjkanja akumulacije in pa zaradi pomanjkanja raz- vojnih programov. Te imajo dejansko samo večje delov- ne organizacije kot MGA, Glin, Kemija. Razen v Glinu nimajo konkretnih progra- mov prestrukturiranja proiz- vodnje. izgub ne poznaio Gospodarstvo konjiške občine že vrsto let ne pozna izgub. V devetmesečju leta se je precej zmanjšala aku- mulativna sposobnost le pri Uniorjevem tozdu turizem in gostinstvo, sicer pa ostale delovne organizacije likvid- nostnih težav nimajo in jih ni pričakovati tudi ob koncu le- ta. Zato delovne organizacije nimajo kakšnih posebnih programov, temveč dosled- no izpolnjujejo že prej spre- jete, nad katerimi bdi tudi občinski izvršni svet. Ta pa namenja zadnje čase precej pozornosti terciarnemu sek- torju. Konec dober - vse slabo v občini Šentjur imajo le enega izgubarja (KK Tozd Transport) in nekatere, po statistiki sodeč, ugodne re- zultate gospodarjenja. V ve- čini delovnih organizacij pa poslujejo na robu likvid- nosti. Družbeni proizvod je sicer porasel za 1,1 odstotek, ce- lotni prihodek so povečali za 180 odstotkov, tako da so plan izpolnili 118 odstotno, povečali so izvoz. Toda za- skrbljujoči so nekateri ostali podatki. Fizjčni obseg proiz- vodnje je v Šentjurju najnižji v regiji in znaša komaj 93 od- stotkov republiškega pov- prečja. V primerjavi z repu- bliko so imeli v povprečju tudi za 15 odstotkov nižje osebne dohodke. Število za- poslenih se je v devetih me- secih letošnjega leta zmanj- šalo za 0,6 odstotka v primer- javi z enakim obdobjem lani. V občini, razen posodobi- tve nekaterih delov proiz- vodnje in reorganizacije upravnih in strokovnih služb, nimajo jasnih eko- nomskih programov za na- prej. Ekonomska politika postavlja gospodarske sub- jekte v položaj, ko se več energije sprošča v različna barantanja z denarjem, kot pa v razmišljanje o ekonom- sko tehtnih naložbah v go- spodarstvu. Obetavni programi Spodbudno je, da ima ob- čina Šmarje v »gonilnih« panogah pripravljene ali že uresničene smele razvojne programe, ki naj bi omogo- čili večjo akumulativno sposobnost gospodarstva, kar je danes osrednji vozel pri prizadevanjih za izhod iz nerazvitosti. Eden največ- jih problemov so kadri, stro- kovni, ki jih je premalo. Osebni dohodki so v šmarski občini namreč pod regijskim poprečjem, zato strokovnja- ki odhajajo. Izgube so bile ob tričetrt- letju majhne, le dve temeljni organizaciji (KK Šmarje tozd Kmetijstvo in Gokop tozd Komunala) sta imeli slabih 380 milijonov dinarjev izgu- be. Lani in letos uresničene pomembne naložbe, in tiste, ki so v načrtu, obetajo mno- go, zlasti če imamo pri tem v mislih posamezne progra- me delovnih organizacij. Razcvet je pričakovati v razvoju turizma šmarske občine. Tu ne mislimo le na programe in razvoj Zdravi- hšča Rogaška Slatina, am- pak zlasti na Zdravilišče Atomske toplice v Podčetrt- ku, na Spominski park Trob- ce, kjer je v pripravi celovita študija razvoja, do leta 2010 pa naj bi postala tudi okolica Sotelskega jezera eno novih turističnih središč z obetav- nim letnim prihodkom. V Kmetijstvu računajo na razvoj novih, dopolnilnih programov, kot so jagodi- čevje, kozjereja, konjereja, izdelava sirov in podobno. V industriji oziroma ste- klarstvu kot glavni veji. ima- jo nove programe, ki naj bi zagotavljali nekoliko višjo akumulativnost, razširitve pa načrtujejo tudi v lesni in- dustriji oziroma predelavi. Poseben razvojni pouda- rek je na obrti, kjer so že opredelili obrtne cone in po- enostavili administrativne postopke pri pridobitvi ustreznih dovoljenj. Do leta 1992 naj bi to dejavnost pod- vojili, zapuščene objekte usposobili za obrt, predvsem pa računajo na več koopera- cijskih pogodb. Večia brezposelnost Ob devetmesečju velenj- sko gospodarstvo ni beleži- lo pretresov, ki so drugod že nekaj običajnega. V občini ni bilo izgublarjev, glede na lani pa je nekoliko zrasla ce- lo prizvodnja, ki v republiki sicer stagnira ali celo upada. Do konca leta Velenjčani ne pričakujejo izgub niti v ob- činskem energetskem go- spodarstvu, pa tudi v Gore- nju naj bi se zaključni računi izšli. Celo šoštanjska Tovar- na usnja je po devetih mese- cih poslovala brez izgub. Manj razveseljive so vesti iz velenjske skupnosti za za- poslovanje. Čeprav je neza- poslenih le 2 odstotka ali okoli 700 delavcev, je to kar dvakrat toliko kot pred ne- kaj meseci. Manj izgub Res je, da se vrednost izgub in tistih, ki poslujejo z izgubo v žalski občini zmanjšuje, hkrati pa je zaskrbljujoč po- datek, da je še vedno precej organizacij združenega dela, ki poslujejo tako rekoč brez akumulacije ali pa na meji donosnosti. Brez akumulacije so tako v devetih mesecih poslovali v Ferralitovih tozdih Livarna in Strojni obrati, tovarna kme- tijskih strojev Sip iz Šempetra, Ingrad iz Žalca, Avtoprevoz Šempeter in Hmezadova de- lovna organizacija Gostinstvo- Turizem. Z zelo nizko stopnjo akumulacije pa je poslovalo sedemnajst organizacij združe- nega dela ali deset manj kot v enakem lanskem obdobju. Z izgubo so poslovali DEM Elektroprenos Podlog. Monta- na, in Hmezad Agrina Tran- sport. Na prvi pogled izgube tako niso zaskrbljujoče, saj bo izguba v Podlogu poravnana ob koncu leta, sanirana pa bo tudi v Montani, ki se bo prik- ljučila k Strojni iz Žalca. V or- ganizacijah, ki poslujejo z izgu- bo, je zaposlenih 190 delavcev. Ob tem velja omeniti, da je tu- di nekaj organizacij, ki so po- slovale z visoko stopnjo aku- mulativnosti: Ferralitova Mo- delarna, Sigma. Cestno podjet- je Celje Asfalt-kamnolom Veli- ka Pirešica, Juteks, MIK Pre- bold, Slovin Žalec in Gozdno gospodarstvo Vransko. Bolj problematične so obre- sti. V devetih mesecih je rnora- lo gospodarstvo občine Žalec za obresti plačati dobrih pet- najst milijard dinarjev ali 11 odstotkov vsega dohodka. Naj- bolj kritično je v DEM Elektro- prenos Podlog (kjer so za obre- sti morali nameniti 103 odstot- ka ustvarjenega dohodka. Izvršni svet je od organizacij združenega dela zahteval tudi ustrezne programe razvoja ozi- roma prestrukturiranja gospo- darstva, vendar je bil odziv iz- redno skromen, pa še tisti, ki so programe napisali niso za to potrebovali več kot en popisan list. Problem železarno so terjatve Ukrepi akcijskega pro- grama v Železarni Store, ki so ga sprejeli v prvi polovi- ci letošnjega leta, se zaen- krat dobro uresničujejo, saj se proizvodni in prodajni rezultati izboljšujejo. Kljub temu pa je breme letošnjih izpadov proizvodnje in iz- gube iz prvega polletja pre- veliko, zato je tudi devet- mesečje železarna pričaka- la z izgubo 8,6 milijard di- narjev, ki pa se nominalno v primerjavi s polletjem ni povečala. To so ugotavljali tudi v celjskem izvršnem svetu, kije poslovodstvu Železarne priporočil, da stori vse po- trebno, da se kriza v nasled- njih mesecih ne bi poglablja- la morajo pa tudi ugotoviti, kako bodo pokrili izgubo, ki bo pri zaključnem računu še izkazana. V Štorah so letošnje devet- mesečje poslovali precej bo- lje kot slovenski in jugoslo- vanski železarji, kar kaže tu- di na določene kvalitativne premike. Ob 97 odstotno doseženi proizvodnji seje dvignil kva- litetni asotiman izdelkov, povečal so je delež izvoza v celoti in še posebej na kon- vertibilni trg, tudi zaloge su- rovin in gotovih izdelkov so na minimumu, pa tudi pro- duktivnost je 100 odstotna. Največji problem so dolgo- vi, saj kupci dolgujejo štor- skim železarjem 31 milijard dinarjev, sami pa so drugim.. dolžni 10 milijard. Samo pri meničnih obrestih imajo ne- izterjanih 12 milijard. Najbolj vzpodbudno je, da pri jeklu železarna že tri me- sece posluje pozitivno in da tudi v tujini nastopajo kot Po besedah Srečka Senči- ča ima železarna približno 500 delavcev tehnološkega viška. Z novimi programi bi jih lahko produktivno za- poslili okrog 300, 200 pa bi jih bilo še vedno preveč. enakopravni partnerji. Od ja- nuarja bo železarna poslova- la kot enovita delovna orga- nizacija, v kateri bi bilo tudi manj zavor pri oblikovanju proizvodnih programov. RP OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Osem milijonov udeležencev ustavne razprave Tudi srbska SZDL in sindikati so zaokrožili razpravo o spremembah k ustavi SR Srbije. Podatki o njej so edin- stveni: bilo je 29.000 zborov, na katerih je sodelovalo 2,7 milijona ljudi, od teh jih je 230.000 spregovorilo: k temu je treba dodati - po uvodničarju na skupni seji Slobodanu Vučetiču - še.1.5 milijona udeležencev tako imenovanega mladinskega ustavnega referenduma (mladinci so izbirali podpise za takšno spremembo ustave, ki naj Srbiji zago- tovi enakopravnost z drugimi republikami) in 4 milijone ljudi na mitingih. Tako dobimo osem milijonov udeležen- cev ustavne razprave, kar je -prepričljivo dejstvo, poli- tično in statistično«. Statistiki lahko verjamemo, lahko pa tudi ne. Taka hvala s številkami je dvorezen meč. Kaj pa. če je isti Srb bil na zboru v krajevni skupnosti, hkrati je podpisal mladincem, daje za spremembe ustave SR Srbije, pred tem ali po tem pa je še nosil transparent Ubijmo VUasija ali Dol s Smole- tom na enem od mitingov? In ker lahko domnevamo, daje bilo veliko ljudi na vseh treh sinhroniziranih akcijah, je potem številka osem milijonov takoj manj veličastna. Zato pa je zmaga prepričljiva, vsem upiranjem v Vojvo- dini - v tej pokrajini avtonomaško vodstvo ni moglo zlo- miti demokratičnega vala. ki gaje sprožilo ljudstvo, kot so ugotovili v Beogradu - in na Kosovu navkljub. In zmaga bi bila še popolnejša, če ne bi -v zadnjem letu v posameznih delih države in prek njihovih javnih glasil zganjali uma- zane propagande proti politiki ZK Srbije in njenega vod- stva. S to propagando so naša prizadevanja za demokra- tično enotnost v Jugoslaviji in Srbiji predstavljali kot srbski centralizem in unitarizem. boj za osebno odgovor- nost kot stalinizem, demokratično akcijo ljudstva pa kot populizem, ulično demokracijo in nacionalizem «. je tudi pripomnil uvodničar. Po slabi maniri posploševanja, ki je še zmeraj nismo izkoreninili, lahko samo domnevamo, da očitki -posameznim delom države in njihovim glasilom« ne veljajo za Srbijo, saj si ni mogoče predstavljati, da bi " bilo katero od glasil v ŠR Srbiji pripravljeno objaviti kar- koli zoper svoje vodstvo in njegovo politiko. V BiH nI več nedotakljivih Dolgoletni funkcionarji v Bosni in Hercegovini, ki so se selili s položaja na položaj, so zdaj v precepu. Mnoge od njih je onemogočila afera Neum, čeravno je delovna sku- pina, ki je ugotavljala prvine za začetek idejnopolitične odgovornosti funkcionarjev, menila, da ■gradnja počitni- ških hišic v Neumu ni bilo preračunano in zavestno deja- nje za pridobitev lastninske koristi in za druge oblike zlorabe«. Res pa je. da so imeli odgovorni voditelji ta privilegij, da so vse odprte zadeve v zvezi z gradnjo in posojili reševali veliko hitreje in učinkoviteje, kot če bi bili navadni državljani. Delovna skupina sicer ni ugotovila, da so bili v Neumu kakšni pritiski na privilegije, »ni pa mogoče ovreči dejstva, da je že družbena fun!k, sledijo pa Setnikar, frman itd. t. tavCar NA KRATKO Nova zmaga za H. Lavrinc Na prvem zveznem kontrol- nem tekmovanju v Sarajevu so se zbrali najboljši jugoslovan- ski strelci z zračnim orožjem na čelu z dobitnikoma olimpijskih odličij Sekaričevo in Maksimo- vičem. Edino zmago za Slovenijo je dosegla odlična Helena La- vrinc, ki je zmagala med mladin- kami s pištolo, 13., je bila Ksenija Maček in 19. Valerija Kufner, vse Rečica pri Laškem. Med člani je bil Rečičan Damjan Sajovic 31., med članicami pa Velenjčanka Denis Bola četrta. Najboljši Damjan Pader v 6. kolu 2. republiške lige - vzhod so strelci D. Poženel iz Rečice pri Laškem doma prema- gali Večer iz Maribora 1439:1426. V ekipi zmagovalcev so nastopili R. Matek, B. Gorišek, A. Brunšek in D. Pader, ki je bil najboljši posameznik s 369 krogi. VINKO LAVRINC Srelcl neodločeno v Šempetru Skoraj ne poznamo dvoboja v streljanju, ki bi se končal ne- odločeno, kot se je dvoboj v 6. kolu 2. republiške lige - jug na streli.šču v Šempetru med člani SD S. Šlander in Kočevjem 1437:1437. Obe ekipi sta tako osvojili po eno točko, z njo pa so Šempetrčani, ki so nastopili v postavi Zagoričnik (najboljši s 369 krogi). Ošep, Tkavc in Para- diž zadržali 3. mesto. 4. turnir republiške lige DBV S. Šlander je doma pri- pravilo 4. turnir republiške lige v semi kontaktu. Rezultati celj- skih tekmovalcev pionirjev do 40 kg 2. Zef Vučej, člani dcj 63 kg I. Hasib Alagič, do 69 kg 1. Rasim Derviševič, do 74 kg 1. Andrej Kovačič, do 84 kg 1. Gorazd Ku- pec. 2. Hasan Ibrič in nad 84 kg 1. Gorazd Kupec. Partizan Gaberje z JLA Vsako leto pred dnevom JLA pride do številnejših športnih in ostalih prireditev med člani Partizana Gaberje in predstav- niki JLA. Letos so se pomerih v namiznem tenisu, košarki in odbojki. Boljši so bili predstavni- ki Partizana. METOD trebičnik Uspešna Leber in Štrljič Zaključnega tekmovanja naj- boljših 20 mladincev Slovenije v namiznem tenisu za leto 88 v Mariboru sta se udeležila tudi dva člana namiznoteniške sekci- je pri ŠD Ingrad Celje Sebastjan Leber in Toni Štrljič. Oba sta na- stopila v skupini B, kjer je bil Leber drugi. Štrljič pa poti. Slepi in slabovidni športniki dvakrat drugi člani društva za slepe in sla- bovidne Celje so se v zadnjem tednu udeležili dveh tekmovanj in na obeh osvojili 2. mesto. Ta- ko je bilo na republiškem prven- stvu z lahko zvenečo žogo v No- vem mestu, kjer je nastopilo osem ekip, kot tudi na šahov- skem memorialu Pintarič v Ljubljani med štirimi ekipami. Pionirji v šabu Zveza prijateljev mladine Ce- lje je ob sodelovanju vodstva 1. Osnovne šole Celje pripravila občinsko ekipno šahovsko pr- venstvo. Največ uspeha so imeli predstavniki OŠ V. Vlahovič, ki so zmagali v kategorijah ml. pi- onirji ter st. pionirji in pionirke, medtem ko so med ml. pionirka- mi bile najuspešnejše predstav- nice COŠ ¥. Roš. Vse štiri zmago- valne ekipe z dveh osnovnih šol bodo sodelovale na medobčin- • skem šahovskem pionirskem pr- venstvu. JOŽE ZORKO Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. DESIRE - U2 (6) 2. THE LOCOMOTION - KYLIE MINOGUE (10) 3. LUTAJUČE SRCE - JASNA ZLOKIČ (6) 4. I DONT WANNA GO ON WITH YOU LIKE THAT - ELTON JOHN (4) 5. MOJA JE PJESMA LAGANA - PARNI VALJAK (3) 6. AINT COMPLAINING - STATUS OUO (7) 7. V IMENU LJUDSTVA - AGROPOP (3) 8. VRNITEV-TOMAŽ PENGOV (5) 9. NEVER TRUST A STRANGER - KIM VVILDE (1) 10. SEDAM DUGIH GODINA - NOVI FOSILI (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 15. DECEMBER 1! Rešitev Ob tem ko se v mozir- ski občini bije bitka za odcepitev Prihove od krajevne skupnosti Reči- ca, se bije tudi bitka za Elkroj. Rečičani pravijo, da ga ne dajo, drugi pa bi ga seveda tudi radi imeli. Za ves ta spor je očit- no kriv Elkroj sam: če bi posloval z izgubo, se zanj ne bi tako potego- vali. Igre sejemske Ob mednarodnih sejmih obrti imajo mnogi pripombe, da je preveč prireditev le v Golovcu in ob njem, premalo pa v samem mestu. Novoletni sejem pripravlja Go- lovec v središču mesta, pa neka- teri pravijo, da bi ga bilo treba prestaviti v njihove prostore pod Golovcem. Je za to krivo to, da bi ob pr- vem sejmu nekateri radi tudi še kaj zraven zaslužili; ob drugem pa jih je strah, da bi ob svoji zaprtosti kaj izgubili. Novi čaj Merx je poslal na tržiš- če nov Čaj. Poseben, aromatičen čaj. To ni slabo, ni slabo. Samo mislim, da bi bolj od aromatičnega potre- bovali kak zdravilni čaj. Priljubljena sivina Splitčani in okoličani so se na osnovi ankete odloči- li, da bi najraje povabili na kosilo Kučana. Posebno naj bi jih očaral tudi zaradi sivih las. Ob tem se gotovo veseli- jo tudi tisti, ki so Kučanu povzročili sive lase. Zaostritev Kaže, da so se razmere med banko in Emom precej zaostrile. Povsem neurad- no smo zvedeli, da banka očita Emu, da dela posodo z napako. Tako, ki nima dna! Žal pa nam - ampak ne vremenoslovci - napovedujejo še sušnejše mesece! j Le kako naj gremo v lepšo prihodnost - ko pa je vse več grdih besed. Miklavž, Božiček, dedek Mraz - združite se. Le tako bodo otroci še lahko dobivali praznikom primerna darila. Grožnje Da danes ni lahko biti župan, čuti te dni tudi velenjski župan, saj mu neznanci grozijo kar s streljanjem, če bo dovolil, da na območju njihove občine ure- dijo odlagališče jedrskih od- padkov. Vendar je bil Drago Šulek proti odlagališču že veliko prej, pre- den je dobil ta grozeča pisma! Emo, Emo! o Emu slišimo kaj dobrega le, kadar govorimo o ženskem keg- ljanju. Za kegljanje pa je značil- no padanje. Morda bi tudi o drugem več- jem Emu slišali kaj vzpodbudnej- šega, če bi kdo padel! Pivska embalaža Laški pivovarji bodo dali pivo v še ličnejšo embalažo. To je dobro, ampak pivci piva bi imeli še veliko raje, če bi kakš- no ličnejšo davčno »embalažo« sprejela še država. Kadrovska komisija DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE CELJE, Trg svobode 9, objavlja dela in naloge - programerja I Pogoji: - visoka strokovna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri (VII/2 st.) - ustrezne delovne izkušnje z znanjem jezikov: PL/I, DL/1, CICS - 1 mesec poskusnega dela. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obve- stili v 30. dneh od zaključka objave. DO »KOMUNALA« p.o. Žalec Nade Cllenšek 5 Delavski svet DO »Komunala« po. Žalec, Nade Clenšek 5, razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje tehnično-komercialnih del Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje: - višja izobrazba gradbene ali strojne smeri - štiri leta delovnih izkušenj na področju komunale oz. gradbene operative pri vodstvenih delih - posebni pogoji določenih v razvidu del in nalog Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite v 8. dneh na naslov delovne organizacije. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po izbiri. Hmezad Agrina Žale^ Komisija za delovna razrnerja Hmezad Agrina Žalec, tozd Veleprodaja Žalec, objavlja prosta dela in naloge 1. vodenje sektorja skladišč 2. vodenje skladišča Žalec i 3. skladiščnik I (gradbeni material) 4. skladiščnik II (kmetijski pridelki) ! 5. komisionar I (za tehnično blago) 6. komisionar II 7. viličarist delavec 8. skladiščni delavec Pod 1. ekonomist transporta, organizator dela. eko- nomist za organizacijO OZD (VII. ali VI. stopnje stro- kovnosti), 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 6 mesecev Pod 2. ekonomist transporta, organizator dela ati ekonomist za organiziranost OZD (VI. stopnja stro- kovnosti), 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 4 mesece Pod 3. ekonomski ali komercialni tehnik (V. stopnja strokovnosti), 3 leta delovnih izkušenj, poskusne delo 3 mesece Pod 4. ekonomski, komercialni ali kmetijski tehnih (V. stopnja strokovnosti), 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece Pod 5. ekonomski ali komercialni tehnik ali prodaja lec (V. ali VI. stopnja strokovnosti), 1 oz. 2 leti delov nih izkušenj, poskusno delo 3 oz. 2 meseca (delovne razmerje bodo sklenili 3 izvajalci) Pod 6. prodajalec ali blagovni manipulant (iV. ali III stopnja strokovnosti), 1 leto delovnih izkušenj, po skusno delo 2 meseca (delovno razmerje bosta skle nila 2 izvajalca) Pod 7. viličarist (II. stopnja strokovnosti). 6 mesece' delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca (delovni razmerje bo sklenilo 5 izvajalcev) Pod 8. skladiščno transportni delavec (I. stopnj, strokovnosti), 6 mesecev delovnih izkušenj, poskus no delo 2 meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogc jev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Hme zad Agrina Žalec, Kadrovska služba, Celjska cesta Žalec. VALEklJA SKRINJAR-TVRZOVA J9\ DOLINA ČRNE REKE Prevedla Neža Maurer Anino lice je oživelo. Tudi njo je zanimalo, zato je hitro prevedla vprašanje in še hitreje sporočila odgovor. »Rudar.« »Rudar,« tiho ponovi komisar in pokima. Tudi sam je bil rudar^ dolgoletni kopač premoga v zasavskem bazenu. Ce je res rudar, se bomo hitro prepričali; če ni, bo prišel iz dežja pod kap, pomisli. Ni želel govoriti glasno, ker se nikoli ne ve, če tisti, kateremu prevajajo, res ne zna jezika. »Kako dolgo si delal kot rudar?« »Dolgo. Dolga leta, dokler me niso poklicali k vo- jakom.« »Koliko let imaš?« »Sedemindvajset.« Starejši je od nas, so pomislili vsi trije za mizo. Ali je poročen ? razmišlja Ana. Morda je poznal mojega očeta. Kako naj ga vprašam ? »Sleci se do pasu,« pravi komisar in vstane iza mize. »Hitro, hitro!« Presenečeni ujetnik pogleduje zdaj enega, zdaj dru- gega, pa tretjega. Pričakuje odgovor; tudi od Ane. Komisar postaja živčen. »Hitro!« zavpije. Dvigne škilasto svetilko z mize in pozorno pregleda ujetnikovo telo in roke. Znova postavi oljenko na sredo mize in primaže Nemcu krepko klofuto. »Nisi rudar. To je jasno kot beli dan. No, no, govori! Iz katere enote si? Kje je enota? Koliko vojakov šteje? Kako so oboroženi? Zakaj so te poslali? Kdo je tvoja zveza? Govori! Ti poznaš naš jezik ravno tako dobro kot mi!« Komisar je bil rudar. Vedel je tudi tisto, česar drugi niso in kar je celo Nemec spregledal. Ni mogoče, da se rudar ne bi poškodoval, ko koplje premog v jami. Vča- sih mu raztrga kožo polomljen opornik, rezilo sekire ali kamen. V rani se nabere umazan in vlažen premogov prah. Takšne odrgnine in rane so sestavni del šihta. Pomembno je le, da ostane glava cela. Sčasoma vse prerase nova koža, vendar ostanejo pod njo modrikasti sledovi. Ne obstaja kopač premoga brez teh pečatov. Nemec molči. Presenečen je. Ah igra? zanima Ano. Slabotna simpatija, ki so jo izzvale besede: delavec, Essen, rudar.. .,je izginila. Ana je prevajala in si očitala, ker jo je tako hitro preslepila njegova pripoved. Tolažila seje, da tega ni nihče opazil. Se pred jutrom je bila prepričana, da neznanec ni bil prišel, da bi se bojeval za pravično stvar, kot je dejal. Ob zori je bilo zasliševanje končano. Odločili so, da bodo počakali tovariša Tihega, ki bo prišel z Okrožnega partijskega komiteja. Ujetnika so zvezali in močno zastraženega spravili v prazen svinjak. Ana je šla spat, vendar zaspati ni mogla. Nemec ji je odnesel spanec. Pred očmi se ji podijo podobe Kari Bergmann, Essen, Photograph. Vse je izpisano z ostrimi, nališpanimi gotskimi črkami. Helmut Berg- man. Morda pa je fotografov sin? Stasitje in skoraj lep bi bil, če ne bi bilo njegovega neprijetnega pogleda. Videti je, kakor da ne bi znal na široko odpreti oči; njegov pogled je nenehno uhajal. Tisto malo, kar ga je lahko ujela, se je je dotaknilo kakor rezilo noža. Še zdaj čuti ta delček sekunde, ko je srečala njegove oči. Kakor da bi ji nekaj hladnega zagomazelo po telesu. Podza- vestno so premakne. Zatiska oči, vendar ne more zaspati. Le na koga jo spominja ta Nemec? Ta barva glasu. Kakor da bi nekoč, bogve kje in kdaj, že slišala ta glas. Nato je znova razmišljala o komisarju, o obvešče- valcu in o komandantu.'Bih so mirni kot vsak dan, zato je tudi Nemec bil videti miren. Kaže, da je le ona bila razburjena. Do kdaj bo nosila svoja čustva na dlani? Ni čudno, da tovariši takoj opazijo, ko jo dušita dvom in praznina, in ko se otepa kakor kuščar v precepu. Naj bi zbežala? Saj nima kam. Zanka bi jo še močneje zadrg- nila. Ana ve, da ne dvomi v korake, katerim sledi; da ni praznine v času temveč v njej sami. Ko se je pred nedavnim pogovarjala prav tu z Vidom, je bila nekaj dni kakor pijana. Delala je vse, kar so od nje zahtevah, odgovarjala je tudi na vprašanja, živela pa je povsem drugje. Čudno, še besede nista spregovorila o tistem. Spraše- vala seje celo, če se on spominja, ali pa je vse skopnelo iz _ njegovi h misli. V njej je ostalo sveže kakor tistega dne, pravzaprav kakor tistega večera. Še zdaj sliši, kako njuni čevlji meljejo posušeno ravno pobočje nad progo. Ustavila sta se pod vencem smrek. Rdeče-vijoličasto vresje je zbadalo njune gole noge. Zemlja ju je objela s svojimi mladimi travami na pobočju, je razmišljala Ana... Vidove ustnice so poljubljale vsak delček nje- nega telesa, sama pa je bila brez moči, da bi se upirala. Ali bolje, sploh ni obstajala. Občutila je, da se sp^a in izginja hkrati. Zemlja pod njo se je uleknila in prema- knila. Po Aninem telesu pa je brizgnila neznana slast kot slap penečega vina. Isti hip je pod njima zabobnel vlak. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 15. DECEMBER 1988 ZDRAVILNE RASTLINE Šmarnica Šmarnica je vsem dobro znana rastlina, ki nas maja in še junija razveseljuje s svojimi lepimi belimi in posebno prijetno dišečimi cvetovi. Razširjena je po vsem zmerno toplem pasu severne poloble. V zemlji ima koreniko, to je odebeljeno podzemsko steblo. Korenika šmarnice raste na prednjem koncu v vodoravni smeri, na zadnjem koncu pa počasi odmira. Navzdol poganjajo iz nje številne korenine, spomladi pa poženeta iz nje navadno dva (včasih samo eden ali trije) dolgopecljata, širokosuhčasta zelena lista. Za podzemsko koreniko so značilni tudi bledi kožnati lukskolisti. V zalistju najmlajšega luskalista se zasnuje stranski brstič, ki se razvije v do dva dm dolg cvetni poganjek. Beh, kimasti, močno in prijetno dišeči cvetovi so vsi obrnjeni v isto smer. Listi cvet- nega odevala so med seboj zrasli, prašniki so obrnjeni proti sredini cveta, vrat z brazdo pa moli iz njega. Cvetove obiskujejo predvsem muhe, ki se morajo naj- prej dotakniti iz cveta štrleče brazde, na kateri pustijo prineseni pelod, šele nato se dotaknejo prašnikov. Plod je rdeča jagoda. Šmarnica raste predvsem v senčnih gozdovih in med grmovjem in ozeleni, cvete in rodi plodove v nekaj tednih, ko listnata drevesa in grmi še niso docela razvili svojih listov in ko prihaja do nje še dovolj svetlobe. Pozneje zeleni Usti odmrejo, plodovi odpadejo, rezervnih snovi polna korenika pa čaka nove pomladi. Šmarnica vsebuje močno delujoče snovi, zato spada med strupene rastline in si iz njih sami ne pripravljamo zdravilnih pripomočkov. Vsebuje glikozide convalatok- sin, convalarin, prosti convalamarin, convalrinsko kislino, kije saponin, aspargin, jabolčno in citronsko kislino, slad- korje, eterično olje, rudninske soli itd. Glikozidi delujejo podobno kot glikozidi rdečega naprsteca na srce. Pri tem J8 convalatoksin dvajsetkrat močnejši od convalamarina. Galenski (lekarniški) pripravki sodijo med najpomemb- nejša zdravila pri kroničnih srčnih obolenjih, srčni slabo- sti po okužbah, po pljučnici, motnjah v prenosu dražljajev in raznih drugih težavah s srcem in krvnim obtokom, kijih povzročajo živčni stresi. Pripravki iz šmarnice se uporabljajo proti pospešenem pulzu, pri razširjenemu srcu in aorti, krčih v srcu, za jačanje srca, za njegovo pravilno delovanje; delujejo tudi na živčni sistem srca, podobno kot glog, krepijo srce, možgane in krvne žile, ki jih ne stiskajo ter ne povišujejo krvnega pritiska. Zato se lahko uporabljajo tudi pri viso- kem krvnem pritisku z nepravilnim pulzom, ker so manj strupeni kot digitalis. Ljudsko zdravilstvo uporablja šmarnico zelo dolgo kot čaj iz posušenih cvetov ali v obliki alkoholnih kapljic. Že zelo zgodaj so odkrili njeno močno delovanje na srce in so za čaj priporočah le dva grama svežih cvetov na tri dl vrele vode. Nikoli same, vedno skupaj z glogom, baldrijanom, meto in meliso. Čaj se lahko pije samo po žličkah večkrat na dan in deluje kot blagi diuretik, pomaga starejšim ljudem, ki im^o slabo srce in jim zatekajo noge ter jih muči nespečnost, nervoza in občutek dušenja. Iz svežih cvetov si lahko pripravimo tudi 10% tinkturo, od katere vzamemo po 5 kapljic na dl vode in to popijemo pred jedjo. Pomaga pri zastojnih edemih, pri nepravilnem utripu in srčnih tegobah tistih, ki jih spremljajo težave z dihanjem, ledenomrzle roke in noge, odrevenelost okon- čin in glavobol z vrtoglavico. Skupaj z glogom in belo omelo si lahko pripravimo imenitno domače zdravilo proti vrtoglavici z nagnjenostjo, da človek pade v znak, pri mravljincih v udih in proti nenadnim napadom močnega bitja srca s krči žilja. Ker so snovi, kijih vsebuje šmarnica, močno delujoče in v neizkušeni roki nevarno strupene, vso izdelavo priprav- kov prepustimo strokovnjaku in jih sami ne pripravljamo. BORIS JAGODIC Četrtek, 22. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spo- red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo; 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 23. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, (vmes ob 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 24. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi, Popoldansklspored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 25. 12.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 26. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno dopoldne, (vmes ob 10.00 poročila); Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.40 Športni pregled, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Torek, 27. 12.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Iz sveta glasbe (vmes ob 10.00 Poročila), Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 28. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami (vmes ob 10.00 poročila) in ob 10.15 Koledar prireditev. Popol- danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek sporeda. ; lirODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČANCAH Za novoletno noč Cvetoče, prosojno, svetleče Nori prednovoletni čas z vsem svetlečim čarom pri- čakovanja je torej tukaj! Posebno nežnejši spol se ob pripravah na najdaljšo in najlepšo noč v letu z nostal- gijo spominja silvestrovanj v bleščečih hotelskih dvora- nah s kristalnimi lestenci in dragimi večernimi toale- tami. Pa vas danes ne bom jezila z opisovanjem letošnje viso- ke mode za svečane prilož- nosti, kajti ta je za povprečen • slovenski žep že zdavnaj ne- dosegljiva. Vseeno pa je prav, da smo za to enkratno noč oblečene kar se da lepo, ne glede na to. kje bomo pri- čakali novo, kdo ve, ali tudi mirnejše in lepše leto. Le ne- koliko domiselnosti in fanta- zije bo spet potrebno. Skoraj ne verjamem, da ni- ma vsaka ženska v svoji gar- derobi tiste večno aktualne, preproste črne obleke, ki se- veda sploh ni nujno, da je črna. Popestrimo jo z letos zelo modno čipko, ki jo asi- metrično odrežemo in »oble- čemo« čez obleko tako. dajo lahko kasneje po želji tudi odstranimo. Nadvse prefinjen vtis daje til, ki je lahko navidez ne- marno vržen preko ramen ali ovit okrog telesa. Seveda ne sme manjkati velikih umet- nih cvetov, ki jih lahko prip- nemo povsod, tudi v lase, ve- liko bleščic in svetlečega na- kita, ki sploh ni nujno, da je pravi. Predvsem pa ob takšnem praznovanju ne bi smelo manjkati veUko, veliko do- bre volje. SREČNO! RECEPT TEDNA Pecivo iz krhkega testa Potrebujemo: 900 g bele moke, 600 g masla, 2560 g slad- korja, 3 jajca, naribano limonino lupino, 6 g soli, sladkor v prahu. Moko presejem.o na desko in v sredini naredimo vdolbino. Vanjo damo raztaljeno maslo, sladkor, rumenjake, naribano limonino lupino in sol. Hitro ugnetemo testo, naredimo iz njega hlebček in pokritega na mrzlem prostoru pustimo počivati približno eno uro. Nato razvaljamo testo pol cm debelo in izrežemo iz njega z modeU razne obhke: trikot- nike, deteljice, zvezdice, srčke itd. Pecivo razporedimo na pekač in ga za 15 minut damo v vročo pečico. Ko se keksi ohladijo jih potresemo s sladkorjem v prahu. j Zbor delavcev DO ZOŠ Celje TOZD OŠ XIV. divizije Dobrna razpisuje dela in naloge ravnatelja Kandidati morajo izpolnje- vati splošne pogoje, dolo- čene z Zakonom o osnovni šoli. Mandat traja 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazi- li ter razvojnim programom dela šole pošljite komisiji v predpisanem zakonskem roku - 15. dneh. , TV SPORED NEDELJA, 18. 12. 88 9 50 EPP, 9 55 VAL ZOLDANA SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČ , , - VELESLALOM (Ž), PRENOS 1 TEKA Reporter M ŽIBRAT. 10 45 VRNIIU ■ANTILOPE-.. PONOVITEV ANGLEŠKE NADALJEVANKE. 11 15 DOMAM ANSAMBLI. 11 45 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD, 12 50 EPP 12 55 VAT ZOLDANA. SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM PRENOS 2 TEKA Reporter M ŽIBRAT. 13 45 S SHELDON DIAMANTNj, DINASTIJA. PONOVITEV AMERIŠKE NADALJEVANKE, 14 30 VIDEO SKa-, 14 40 UJETNIK V DVORCU ZENDA. AMERIŠKI FILM 16 15 TV KAVARNA ' POROČILA, 17 25 VIDEO STRANI; 17 30 KOLO SREČE, PONOVITEV 104: RISANKA, 18 55 VIDEO STRANI, 19 00 VREME, 1901 TV MERNIK, 19 16 Tli OKNO 19 24 EPP: 19 30 TV DNEVNIK: 19 55 VREME: 19 50 EPP, 20 10 M BUll A TOMAŠIČ ČISTO PRAVI GUSAR, TV NADALJEVANKA; 20 55 EPP, 21 0( ZDRAVO, 22 20 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 19. 12. 88 10,30 OD OBALE DO OBALE, AMERIŠKI FILM. 1200 VIDEO STRANI, I6.3 POROČILA, 16 45 VIDEO STRANI: 16 50 MOZAIK, 16 50 ZRCALO TEDNA, 17,0 NAŠ UTRIP. 17 20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 17 20 RADOVEDNI TAČEt MASKA, 17 35 LJUBO DOMA. KDOR GA IMA ODDAJA TV ZAGREB, 18 05 ČAJ KI ŽIVI SPOMINI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18 45 RISANKA 18 55 VIDEl STRANI. 19 00 VREME; 19 01 OBZORNIK; 19 13 TV OKNO: 19 18 ZRNO, 19,2 EPP, 19 30 TV DNEVNIK 19 55 VREME: 19 59 EPP. 20 10 A, MINGHELLA KA PA, ČE BO DEŽ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21 00 EPP, 21,05 DINAR, 21 4 GLASBENA ODDAJA 22 15 TV DNEVNIK, 22 30 VIDEO STRANI TOREK. 20. 12. 88 9 40 VIDEO STRANI: 9 50 EPP: 9 55 COURMAVEUR SVETOVNI POKAL V ALP SKEM SMUČANJU SLALOM (Ž), PRENOS 1 TEKA Reporter M Žibrat, IO4 MOZAIK ŠOLSKA TV PLANET ZEMLJA, 5. ODDAJA PAMET JE BOLJŠA KO ŽAMET. 9. ODDAJA: 11 45 ANGLEŠČINA, 58 SELEKCIJA, 12.50 EPP, 12.5 COURMAVEUR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (2 PRENOS 2 TEKA Reporter: M Žibrat, 13 35 VIDEO STRANI; 15,35 EPP; 15,4 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM jŽ), POSNETEK 1 COURMAVEURA Reporter: M Fortm OFF, 16 10 POROČILA, 16.20 ViDE( STRANI: 16.25 MOZAIK ŠOLSKA TV, PONOVITEV: 17,25 SPORED ZA OTROK IN MLADE. 17 25 LONČEK, KUHAJ; MLEČNA KAŠA, 17.30 M BUH-A. TOM/ ŠIČ; ČISTO PRAVI GUSAR PONOVITEV TV NADALJEVANKE; 18 20 AŽBETOV SLIKARSKA ŠOLA DOKUMENTARNA ODDAJA; 18 45 RISANKA 18 55 VIDE STRANI. 19.00 VREME, 19,01 OBZORNIK: 19 13TV0KN0, 19.22 EPP: 19 30T DNEVNIK; 19,55 VREME 19.59 EPP; 20.10 NENAD PROKIC; DOM BERGM/ NOVIH, DRAMA TV NOVI SAD; 21.35 EPP, 21.40 OSMI DAN, ODDAJA O KUt TURI, 22 20 TV DNEVNIK: 22,35 VIDEOGODBA: 23 20 VIDEO STRANI SREDA, 21. 12. 88 11.05 OSMI DAN, ODDAJA O KULTURI: 11.50 EPP; 11.55 ST. ANTON; SVi TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M), PRENOS, Reporter I ROZMAN, 12 30 MOSTOVI, 13.00 VIDEO STRANI: 15 05 EPP; 15.10 SVETOV POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M) POSNETEK IZ ST. ANTON 15,40 MOZAIK. PONOVITEV, 15.40 OSMI DAN, ODDAJA O KULTURI, 16,; MOSTOVI; 16 50 POROČILA; 17,00 VIDEO STRANI: 17,05 ANGLEŠČINA. 5 LEKCIJA PONOVITEV; 17.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE. 17,25 N SIMOl ČIČ: ČMRLJ IZ COLORADA. 17 55 V. BITENC; ZLATI ČEVELJČKI, 18 15 P BREZKONČNOSTI SVETA PO INKOVSKIH IN SONČNIH POTEH, IZOBRAŽJ VALNA ODDAJA TV ZAGREB, 18,45 RISANKA: 18.55 VIDEO STRANI, 19( VREME. ig.OlOBZORNIK: 19,13 TV OKNO, 19,18 ZRNO; 19 22 EPP. 19,301 DNEVNIK, 19.55 VREME; 19.59 EPP: 20.10 FILM TEDNA PRAVICA ZA VS AMERIŠKI FILM: 22.05 EPP. 22 10 PLESNI NOKTURNO; PREROJENJE ČETRTEK, 22. 12. 88 9.50 EPP; 9.55 ST ANTON; SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SL LOM (M) PRENOS 1 TEKA. Reporter: M. ROZMAN. 11.00 MOZAIK ŠOLSI TV, SLIKARSKE TEHNIKE, 1 ODDAJA, SLOVENSKI LJUDSKI PLESI, 7 ODDA, (DO 12,00); 12.50 EPP; 12 55 ST. ANTON; SVETOVNI POKAL V ALPSKE SMUČANJU - SLALOM (M). PRENOS 2, TEKA, Reporter: M. ROZMAN^ 13. VIDEO STRANI, 15.20 EPP; 15 25 SVETOVNI POKAL'V ALPSKEM SMUCAN, - SLALOM (M), POSNETEK IZ ST. ANTONA, Reporter: M FORTIN. 16 POROČILA; 16.15 VIDEO STRANI: 16.20 MOZAIK ŠOLSKA TV. PONOVITE 17.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ČIRAČARA. ANGLEŠKA NANIZANh 17 45 NAŠA PESEM 88; 18 15ZG0DBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: IZVIRI ŽIVL NJA-ALGE. FRANCOSKA, POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA; 18 45 RISANK 18.55 VIDEO STRANI; 19 00 VREME. 19 01 OBZORNIK; 19 13 TV OKNO. 19. ZRNO: 19.22 EPP. 19.30 TV DNEVNIK; 19 55 VREME; 19 59 EPP: 20.10TEDN 21.10 EPP; 21.15 P. MOUSTIERS; AFERA CAILLAUX. FRANCOSKA NADALJ VANKA, 22.15 TV DNEVNIK PETEK, 23. 12. 88 1000 MOZAIK. 10.00 TEDNIK, 11 00 SVET NA ZASLONU, 11 40 PO SLEDE NAPREDKA; 12 20 P MOUSTIERS; AFERA CAILLAUX, PONOVITEV, FRANO SKE NADALJEVANKE, 13 20 VIDEO STRANI; 15,35 MOZAIK, TEDNIK, PONO^ TEV, 16 35 POROČILA; 16 45 VIDEO STRANI: 16 50 SPORED ZA OTROKE MLADE, VRNITEV -ANTILOPE", ANGLEŠKA NADALJEVANKA. 17.20 ČLOVi IN ČAS: DOLGA ZIMSKA NOČ IZOBRAŽEVALNA SERIJA TV NOVI SAD; 17. ROGAŠKA SLATINA: PODELITEV PRIZNANJ, ŠPORTNIKOM SLOVENIJE. PR NOS. Reporter; M. LAH; 18 20 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN ZAVOJEV NJE KOPNEGA - RAZVOJ LESA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVEf SERIJA; 18,45 RISANKA: 18.55 VIDEO STRANI, 19,00 VREME. 19.01 OBZO NIK; 19 13 TV OKNO: 19.18 ZRNO. 19 22 EPP: 19.30 TV DNEVNIK. 19. VREME. 19.59 ZRCALO TEDNA: 20.15 EPP; 20 25 R. MCDONALD: MELE AVSTRALSKA NADALJEVANKA: 21 15 EPP: 21.10 ČAS NEGOTOVOS DEMOKRACIJA.. ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA; 22.20 TV DNEVN SOBOTA, 24. 12. 88 7.55; VIDO STRANI; 8 05 OTROŠKA MATINEJA, 8.20 LONČEK. KUH/ MLEČNA KAŠA: 8 25 N SIMONČIČ: ČMRLJ IZ KOLORADA; 8 55 V BITEN ZLATI ČEVELJČKI: 9.15 LJUBO DOMA KDOR GA IMA. ODDAJA TV ZAGRE 945 ČIRAČARA. ANGLEŠKA NANIZANKA: 10.10 NAŠA PESEM 88. PONO TEV: 10.40 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI: 1120 VIDI STRANI. 15.55 ŽIVLJENJE NA MISSISSIPIJU. AMERIŠKI MLADINSKI FIL 17.45 POROČILA; 17.55 VIDEO STRANI. 18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RAi LIN; OBDOBJE VELIKIH NOVOSTI - SEMENSKA ZASNOVA IN SEME FRANC SKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA; 18.25 KRATEK FILM: 18,45 R1SAN^ 18 55 VIDEO STRANI: 1900 VREME: 19,01 KNJIGA: 19,13 TV OKNO, 19 ZRNO: 19 22 EPP, 19,30 TV DNEVNIK, 19 55 VREME 19,59 NAŠ UTRIP, 20 EPP, 20,25 ŽREBANJE 3 x 3, 20,35 S CONRAN: ČIPKE, AMERIŠKA NADAL VANKA; 21,25 EPP; 21 30 KRIŽ KRAŽ, 23 000 TV DNEVNIK; 23 15 DRUŽINA TRADICIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA; 23,45 ŽENSKA. KI JO JE LJUE AMERIŠKI FILM: 1 20 VIDEO STRANI 24. STRAN - NOVI TEDNIK 15. DECEMBER 1! Pivo za svinjsko liožo že lam so kmetje godr- njali, daje odkupna cena za prašičjo kožo prenizka, mi- lo rečeno smešna. Za kg kože dobijo po 350 din, če upoštevamo, da tehta od 5 do 8 kg, dejansko ne do- biš več kot stane v gostilni steklica piva, zato jih neka- teri mečejo stran. Pri kme- tijskih preskrbah v Savinj- ski dolini jih odkupujejo na devetih mestih. Kot nam je povedal poslovodja kmetij- ske preskrbe na Polzeli Brane Oblak so letos odku- pili kakih dvesto kož, lani v tem času pa kakih sto več. T. TAVČAR Po dvanajstih letih do svoje pušlce v ponedeljek dopoldne nas je v uredništvu ves vesel obiskal Avgust Lavrinc iz Rečice pri Laškem. V rokah je stiskal lovsko puško, tro- cevko znamke Shul, kije da- nes vredna 15 milijonov din. Vse to ne bi bilo nič poseb- nega, če ne bi šlo za puško, ki sojo Avgustu Lavrincu je- seni leta 1976 ukradli iz sta- rega fička postavljenega pri planinskem domu na Šmo- horju. Avgust, upokojeni mi- ner v rudniku, sicer pa stra- sten in pošten lovec, se je po »jagi« ustavil še v planin- skem domu, po desetih mi- nutah prišel ven, pogledal v avto in v njem ni bilo več njegovega strelnega orožja. Sledilo je kar dvanajstletno iskanje puške! Pred dnevi je bil obveščen tajnik Lovske zveze Celje Slavko Kovač, da so puško našli in da je na oddelku Po- staje milice v Vojniku. Pre- srečni Avgust pa je svojo ukradeno puško končno do- bil na oddelku za LO pri skupščini občine Celje, ka- mor so jo izročili Vojničani. In kje je puška bila? Pri kri- volovcu, ki je še lovec pri- pravnik, vendar je od kraje do njega »vandrala« skozi več rok za lepe denarje. TONE VRABL Foto: EDI EINSPILER Zdravilišče Dobrna Pričakajte Novo leto na Dobrni! Bogat silvestrski program v Hotelu Dobrna, Zdraviliškem domu in gostilni Triglav. Za rezervacije v Zdraviliškem domu do 25.12. nudimo 10% popusta. Vabimo vas tudi na Dunajski večer v hotelu Dobrna, to soboto, 17. decembra. Čakajo vas specialitete dunajske kuhinje, plesni nastopi, anambel Venus. Rezervacije po telefonu 778-000 -—^ Mno^i intervencijski zakoni so intervencij^ v naše denarnice. Astronomske cene so posledica vesoljnega potopa v gospodar, stvu. Ko je bitka izgublje. na, so vsi generali bo. gatejši za kakšen vj. kend. Če nekaj desetleti} skupaj plavaš v dol govih, to še ni dokai kondicije. Mnogo jih v svetlejšo prihodnost gleda sko- zi luknjo v paragrafu. Očitno smo med »igrt brez meja« vključili tudi - »šverc-ko- mere«. Tisti, ki živijo v obla- kih, očitno iščejo - so- stanovalce. MARJAN BRADAČ Popularizacija klasičnih plesov Redko imamo Celjani prilož- nost videti naše najboljše ples- ne pare, ki se vrtijo v ritmu standardnih in latinsko ameri- ških plesov. Zadnji vikend smo takšno priložnost dobili po zaslugi velenjskega plesne- ga kluba, kije v dvorani Golo- vec pripravil velik turnir zvez- nega razreda v vseh starostnih kategorijah. Predvsem je bila to akcija za popularizacijo kla- sičnih plesov, ki jim posveča- mo vse manj pozornosti. Moj- ster Simončič je v Celju pred leti zelo veliko naredil na tem področju z plesnimi vajami, danes želijo plesno kulturo ob- noviti plesalci iz Velenja, ki vse bolj izstopajo tudi v tek- movalnih plesih. Zavedajo se, da morajo graditi že pri naj- mlajših, katerih je bilo na ples- nem turnirju iz tega področja med osmimi klubi tudi največ. Že ta teden pa bi naj v hali Golovec pričeli z plesnimi va- jami, (tudi v vseh starostih ka- tegorijah) katere naj bi pouče- vali plesalci iz Velenja (pred- vsem si želijo najmlajših) in katerih želja je. da bi tudi v Ce- lju zaživelo plesno življenje in čez čas še plesni klub. Prav v ta namen so brezplačno raz- delili 2000 vstopnic osnovno- šolcem in staršem, ki so pri- spevali, daje turnir v Celju od- lično uspel. Na sliki: Matej Kraj cer in Mirjam Šulek iz Titovega Vele- nja sta zmagala v latinsko ame- riških plesih med pionirji. EDI MASNEC Doma je najlepše Podobne prizore lahko vi- dimo na vsakem drugem ko- raku, kljub temu pa je ta na fotografiji nekaj posebnega. Posneta je bila namreč v obratovalnici Franca Kra- vanja iz Celja, ki seje odločil, da za svoje delavce uredi pri- jeten prostor, primeren za malico, za krajši počitek, pit- je kavice in še česa. Tako urejen prostor kar ob delov- nem mestu lahko zbuja za- vist delavcem številnih de- lovnih organizacij, da o de- lavcih pri obrtnikih sploh ne govorimo. Ampak Kravanja ve, da zadovoljni delavci ve- liko bolje opravljajo svoje delo. j^p^ SHALOM IZRAEL! 3 Piše Branko Leban In kako je danes? Mestu je vsak osvajalec pustil svoj pečat. Vsak je rušil v imenu svojega boga in mu gradil svetišča na ruševinah. Jeruzalem in njegovi ljudje so slikovit odsev dolge zgo- dovine. Odraz tega so štiri četrti starega dela mesta in sicer arabska, židovska, krš- čanska in armenska. Te prehajajo skoraj neopazno ena v drugo, vse pa obdaja mo- gočno obzidje s sedmimi vrati. Arabska četrt je tipični Orient, ter neka- ko spominja na Kapalli čaršijo v Carigradu. Barantanje za ceno je Arabcem osnova nji- hove trgovine. Če je kupec vztrajen, spusti- jo ceno (tudi za zlato) na 20% začetne vred- nosti, njihove seveda. S temi neskončnimi pogajanji izgubita prodajalec in kupec pre- cej časa, a tam čas ne igra nobene vloge. V trgovčevih prizadevanjih, da ne bi cone preveč spustil, zve kupec vse o njegovem težkem p)reživljanju družine in si že pred- stavlja njegov propad, katerega v zaigra- nem joku nakazuje. No, na koncu se kupči- ja sklene z nasmehom in stiskom rok in vsak je prepričan, da je potegnil daljši ko- nec. Nekih fiksnih odpiralnih in zapiralnih časov ni opaziti. Vsak ima odprto, kakor se mu pač zdi, le prostega petka se v tej četrti vsi drže. Tukaj je značilna tudi orientalska glasba v neusklajeni kvadrofoniji, ki priha- ja iz vsake luknje in se neovirano kot reka širi po ozkih ulicah. Človek, ki pričakuje v krščanski četrti kakšne potomce križarskih vitezov ali Frančiškane, je precej presenečen, ko vidi ponovljeno sliko muslimanske četrti. Tudi tu žive Arabci in sicer krščanski. Vedno sem mislil, da da je Arabec in musliman domala isto. Ostali dve četrti, židovska in armenska, sta nekoliko manj eksotični. Sicer sta polni trgovin in zlatarskih ter usnjarskih delav- nic, vendar na nekoliko višjem nivoju in s precej bolj fiksnimi cenami. Stari Jeruzalem, to je središče sveta, ne, Omar jev a maše j a na Gori Moriji. to je cel svet za enim obzidjem. To je židov- sko-arabsko-armensko-etiopsko-turistična mešanica. Vsi uradni napisi so trojezični (hebrejsko, arabsko in angleško), drugi pa so v vseh jezikih sveta. Ne vem kakšnega človeka bi moral videti, da bi še bil prese- nečen in bi se ozrl za njim. Vsak dan v Jeru- zalemu je zanimiv, toda doživeti petek v starem mestu, to je nekaj, kar človek nikdar ne pozabi. Petek je muslimanom nedelja. Trgovine so zaprte, kajti vsi so na Gori Moriji, kjer se pred mošejo Al Aksa in Omarjevo mošejo klanjajo Alahu in slavijo Mohamedov odhod v nebo. Toda ob treh popoldne se začne križev pot, v spomin na Veliki petek leta nič. Velik križ roma po Vii Dolorosi od prve do štiri- najste postaje knževega pota, za njim pa po kolenih menihi in nune vseh sekt krščan- stva, civilisti in turisti vseh barv kože in narodnosti. In tako vse do Golgote oz. sec nje cerkve Božjega groba. Ravno ko ti do: žejo vrhunec svojega in Jezusovega trpi nja. tudi Židom pade vse iz rok. Začne praznovanje Šabata in črno oblečeni škr; z dolgimi, s figarom navitimi zalisci in ši kimi klobuki, drvijo z vseh strani k Zi Žalovanja. Vsi imajo pod roko Toro (sti zavezo) in najbolj vneti jo v transu čitajo med potjo. Pred samim zidom pa se za( ples in neskončno sklanjanje pred kamn mi bloki, edinem ostankom najsvetejši templja. Takšno zamaknjenost Eli m spoštovati. Ne verjamem, da ti ljudje na Gori Mo Vii Dolorosi in ob Zidu žalovanja mo k uničenju drugače mislečih. Če bi njih bogovi sprejemali takšne molitve ni no den vreden svojega imena. In po vsej tej raznolikosti, kdo je tisti lahko reče: »To mesto smo osvobodil večno bo naše!«. To mesto Davidovo, S monovo, Kristusovo in Mohamedovo je kogaršnje in vseh._ Ali ima kdo pravico črnooblečenemu Židu: »Ti ne boš moli Zidu žalovanja«, ko so vendar njegovi p: niki nekje na Poljskem ali v Jemenu d\ soč let sanjali, da se poklonijo najmar mu ostanku svojega največjega in naj tejšega templja? Ko so njegovi dedje pc vili življenje in premoženje na kocko, d prišli v Jeruzalem, da bi se dotaknili tonskih svetih kamnov v zidu. In vcnd; potrebno danes s strojnicami čuvati 1 pri molitvi. Ali je bilo potrebno pred ste zazidati Zlata vrata v mesto, da ne bi slučajno skoznja prišel židovski mesij pred zidom narediti islamsko pokopal ker mesija pač ne hodi čez grobove ne nikov? Ali je bilo potrebno zidati kas ravno iz nagrobnih kamnov ncvernil Ali mora res policija nadzorovati dos do mošeje Al Aksa in Omarjeve mošej (nadaljevanje prihod