KOPER — 1. MAJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVI?;: LETO VIII. — ŠTEV. 17 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva ln uprave- Koper Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezni Izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din četrtletna' 130 din Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun G02-70-1-1S1. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koper prejemajo n»rnXnl1.>l hfn>tr>li Xnn T? n1rnni>-/MT m ----» ---- naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo, BESEDA O ŠTIRIDESETLETNI« ZKJ NA PROSLAVI V KOPRU Tovariš Albin Dujc je v imenu Okrajnega komiteja Zveze komunistov v Kopru pričel slavnostno besedo, posvečeno 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije z nenavadnim citatom: »Star sem šestindvajset let in ljubim življenje. Užival sem vsak njegov liip, najmanjši njegov trenutek. Ljubim človeštvo, ljubim otroke, ljubim naravo, naš Kras in naše gore ter morje. Toda ravno zato, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnega koli obžalovanja življenje za partijo, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma.« To so bile poslednje besede, ki jih je napisal po fašističnem tri-bunalu na smrt obsojeni Pinko Tomažič. Reči pa smemo, da niso bile to besede enega samega komunista, kajti natanko s takšno mero zavesti in z enako mislijo v srcu je na tisoče in tisoče jugoslovanskih komunistov možato žrtvovalo svoje življenje, da bi iz njihove krvi vzklila svoboda delovnim ljudem, da bi postale njihove koristi od granita trši temelj pravičnejši družbeni ureditvi in lepšemu življenju poznejšim rodovom. Ko danes proslavljamo veliki jubilej Komunistične partije Jugoslavije, štiridesetlelnico njenega obstoja, bo prav, če se s hvaležno spoštljivostjo spomnimo armade padlih revolucionarjev, hkrati pa, da se v omejenem času, ki nam je na razpolago, ozremo samo na nekatere značilne etape dolgoletnega boja jugoslovanske partije za zmago socializma v naši deželi, Ker pa je bila Primorska dolga desetletja z ni borbi za zmago socializma v naši domovini.« o Po orisu pogojev in vzdušja ob ustanovitvi KPJ je tovariš Dujc nadaljeval: »Ker pa je po prvi svetovni vojni ostalo za skoraj tretjino Slovencev odtrganih od matične dežele za mejami, na Koroškem in v Italiji, je imel družbeni razvoj teh sosednih držav po eni, po drugi strani pa vse številnejši begunci s Primorskega — saj so tvorili most med obema deloma razkosane Slovenije — na svoj način, čeprav ne odločujoč, vendar pa značilen vpliv na razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Predvsem sta razvoj in zmaga fašizma v Italiji opogumila tudi vladajočo kapitalistično kliko v Jugoslaviji, da je začela posnemati vse bolj teroristične metode za borbo proti delavskemu gibanju. Del primorskih emigrantov v Jugoslaviji je bil takšen, ki je prebežal čez mejo zgolj zastran nacionalnega zatiranja pod Italijo. V svoji omejenosti ti nacionalisti niso znali preceniti, da je italijanski delavec nekaj povsem drugega kot pa italijanski fašist. Propadle, idealistične iluzije tega dela Primorcev, da naj bi monar-hofašistična Jugoslavija z orožjem osvobodila Primorsko izpod italijanskega jarma, so mnoge od njih pasivizirale ali pa jih pognale v naročje jugoslovanski vladajoči reakciji, drugi del emigrantov pa, ki so prihajali v Jugoslavijo, so nosili s seboj spoznanje, kako iluzorno je pričakovati, da bi nastajajoči jugoslovanski fašizem kdajkoli nastopil zavoljo zatiranja primorskih Slovencev proti italijanskemu fašizmu, nosili so s seboj spozna nje, da zahteva borba proti fašizmu najtesnejšo strnjenost vseh proletarcev, delavcev, siromašnih kmetov, vseh demokratičnih ljudi, ne glede na narodnost. Ta povezava dobrega dela slovenskih primorskih komunistov s Komunistično partijo Jugoslavije, tako komunistov-emigrantov kot slovenskih komunistov, ki so ostali v Italiji, pa vsa leta borbe m rasti jugoslovanske partije z njo sodelovali, je omenjena zaradi tega, da bi pravilno osvetlili prevladujoči vpliv Komunistične partije Jugoslavije tudi na slovensko napredno gibanje za ita-lijansko-jugoslovansko mejo v vsej zgodovini jugoslovanske partije, prav posebej pa še v obdobju narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije. Ne samo o množičnem antifašističnem raz-{Nadaljevanje na 3. strani) VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM »SLOVENSKEGA JADRANA« NASE ISKRENE ČESTITKE OB MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU - 1. MAJU! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V IZOLI V torek, 21. aprila popoldne se je začela in v poznih večernih urah zaključila v Izoli I. izredna občinska konferenca Zveze komunistov, ki ji je razen 108 delegatov prisostvovalo tudi več gostov, med njimi tudi član CK ZKJ in podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Vilfan, član CK ZKJ Vlado Kozak in sekretar CK ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj timir. Poročilo o prihodnjih 'nalogah komunistov izolske občine je podal dosedanji sekretar občinskega komiteja ZK Jože Božič. Uvodoma je orisal slavno revolucionarno pot, ki jo je prehodila KPJ v štiridesetih letih svojega delovanja, zatem pa je podrobno govoril o razvoju gospodarstva ter o krepitvi komunalnega sistema v občini. Ugotovil je, da se večina komunistov čedalje bolj uveljavlja v raznih druž-beno-političnih in gospodarskih organizacijah, svetih, komisijah, skratka povsod tam, kjer je potrebno vsakodnevno proučevati možnosti za gospodarski napredek občine ter za krepitev delavskega Sredi proslav in obnavljanja spominov na velikansko delo jugoslovanskih komunistov v 40. letih obstoja KPJ, sredi dela in prizadevanj za še izdatnejši kos kruha našim delovnim ljudem, sredi prizadevanj za ohranitev miru in za večje prijateljstvo med vsemi narodi sveta praznujemo letos tudi v koprskem okraju delavski praznik — Prvi maj, h kateremu iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE OKRAJNI ODBORI ZB, ZVVI in ZROJ munalnega sistema. Komunisti izolske občine, ki jih je 725 in se je njihovo število v zadnjem času povečalo za 12 %, so bili skupaj z odbori SZDL uspešen mobilizator delovnih množic v boju za utrjeva- državno mejo odtrga'na od matič- ........................................................................................................................in družbenega upravljanja ter ko- ne domovine Jugoslavije, bo spet prav, če se ob 40-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije prav mi Primorci kaj več seznanimo z njeno slavno zgodovino, zlasti pa, da si vsaj v bežnih, mozaičnih obrisih skušamo odgovoriti na vprašanje, katere so bile tiste gigantske gibalne sile, katere so bile tiste ideje in načela, da je za razliko od drugih kompartij prav Komunistična partija Jugoslavije v največji meri lahko postala neposreden voditelj, dejanska politična in organizacijska avantgarda delavskega razreda in revolucionarnih sil vseh jugoslovanskih narodov, hkrati pa edina sila, ki je bila sposobna razviti enotno akcijo jugoslovanskih narodov v borbi proti reakcionarnim režimom mo-narhofašistične Jugoslavije, pozneje v borbi proti fašističnim zavojevalcem in domačim kvi-zlingom in naposled v tako izvir- nje socialističnih odnosov in s svojim delom so uspeli, da so se organizacije ZK začele vse bolj uveljavljati kot pomemben politični činitelj, ki usmerja družbeno življenje v občini. V svojem poročilu pa je sekretar Božič tudi kritično ocenil nekatere pomanjkljivosti osnovnih organizacij Zveze komunistov. Omenil je, da bi lahko komunisti v delavskih svetih gospodarskih organizacij mnogo več napravili za zmanjšanje materialnih izdatkov, pri izkoriščanju notranjih rezerv in uvajanju kar največjega varčevanja z materialom ter pri krepitvi organizacije dola. Bilo bi tudi potrebno, da bi z večjo prizadevnostjo sodelovali pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in pri doslednem uvajanju (Nadaljevanje na 2, strani) SO k@Ean)PEn]@ Sežana se naglo širi. V poslednjih nekaj letih je v njej zraslo več stanovanjskih zgradb in gospodarskih objektov, kaže pa, da je to šele začetek obsežne gradbene dejavnosti v naši kraški metropoli. Vzporedno z razvojem mesta pa se pojavljajo tudi mnogi problemi, zlasti komunalnega in tudi zdravstvenega značaja. To je kanalizacija, razširitev in vzdrževanje vodovodnega omrežja, ureditev pločnikov, javne razsvetljave, otroških igrišč itd. Občinski proračun za letošnje leto je pre- V Beogradu je bil te dni kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki so se ga udeležili delegati iz vse države. — Na sliki: pogled ud-ni so aretirali 1.700 deklet in fantov, od katerih je bilo več kot 1000 obdoiženih kraje, KAIRO: Te dni so umaknili iz prometa egiptovski denar po 50 in 100 funtov zato, ker je bilo ugotovljeno, da so v inozemstvo pretihotapili 20 milijonov eg'.ptov-slcih funtov. ttt sekcija za primorsko v Čast 40. obletnice kpj Minulo soboto popoldne in vso nedeljo so prostovoljno delali tudi delavci in uslužbenci telefon-sko-telegrafske tehnične sekcije za Primorsko iz Postojne, Na obalnem področju koprskega okraja so urejevali medkrajevno telefonsko omrežje. Vrednost opravljenih del cenimo na 200 tisoč dinarjev. slovo primorskih brigadirjev V nedeljo so se zbrali v Postojni mladi brigadirji iz sedmih občin koprskega okraja; naslednji dan so odpotovali v Ljubljano in nato naprej. V Postojni so imeli v nedeljo popoldne svojo prvo brigadno konferenco, na kateri so izvolili štab in druge brigadne forume. I. brigada »Srečka Kosovela«, kakor se imenuje, šteje 120 mladink in mladincev. Za svojega komandanta so izvolili Milivoja Kvasa iz Pirana. r bo ostvaril možnosti za koristen sestanek na najvišji ravni. Macmillan je tudi mnenja, da ne bo moč že na sestanku predsednikov vlad rešiti vsa pereča vprašanja. belgijski socialisti za nevtralizacijo nemčije Bivši predsednik belgijske vlade socialist. Huysman je te dni govoril preko vzhodnonemškega radia in se v svojem govoru zavzel za nevtralizacijo Nemčije. Med drugim je priporočal, naj bi Zahodna Nemčija izstopila iz Atlantskega, Vzhodna Nemčija pa iz Varšavskega pakta. cerkev je s šovinisti Tednik »Slovenski vestnik«, ki izhaja v Celovcu, je te dni objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da tudi vodstvo katoliške cerkve na Koroškem aktivno sodeluje v protijugoslovanski gonji in da se je pridružilo pobudnikom te gonje, ki med drugim zahtevajo tudi ukinitev slovenskega jezika v cerkvah. Časopis razen tega navaja, da je generalni vikar celovške nadškofije sprejel neutemeljene zahteve delegacije nacionalističnega gibanja »Siidmarke« iz Ziljske Bistrice, naj bi odpravili slovenščino iz cerkve. indija ni povzročitelj neredov v tibetu Indijski listi objavljajo številne članke, v katerih odločno odklanjajo trditev LR Kitajske, da je Indija podprla upornike v Tibetu. Med drugim je omenjeno, da so kitajske navedbe popolnoma ne-osnovane in da vzbujajo nepotrebno zaostritev v indijsko-ki-tajskih odnosih. Indija je celo pripravljena posredovati za oču-vanje miru v tem delu sveta. rapacki za opustitev atomskega oboroževanja Poljski zunanji minister Ra-packi je med svojim nedavnim govorom na velikem zborovanju v Šleziji pozval zahodne velesile, naj opustijo atomsko oboroževanje Zahodne Nemčije, ker le po tem bodo opustili atomsko oboroževanje tudi na Poljskem, v Češkoslovaški in v Vzhodni Nemčiji. Zunanji minister Rapacki je apeliral na zahodne države, naj končno le priznajo poljsko-nem-ško mejo na Odri in Nisi. konferenca o vesolju brez vzhoda Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold je sklical za 6. maj sejo odbora za zadeve, ki se tičejo vesolja. V tem odboru so predstavniki 18 držav. To sejo bo verjetno vodil japonski delegat SZ, Poljska in Češkoslovaška pa so sporočile tajništvu OZN, da ne bodo sodelovale na tej seji zaradi nesorazmerja med predstavniki Vzhoda in Zahoda. Vprašanje je tudi, če bo prisostvoval indijski delegat, ker je indijska vlada mnenja, da so perspektive za dosego želenih rezultatov na tem zasedanju dokaj majhne. sukarno za koeksistenco Predsednik Indonezije Sukar-no je med obiskom v Turčiji izrazil pripadnost ideji koeksisten-ce med Vzhodom in Zahodom, dejal pa je, da med kolonia-lizmom in nacionalizmom ne more biti tvornega sožitja, Kolo-nializem je na bandunški konferenci obsodilo 29 držav, ki skupno štejejo milijardo 600 milijonov prebivalcev. Pogled v sindikalno dvorano v Izoli med občinsko konferenco Zveze komunistov minuli teden nadaljevanje poročila z občinske konference v izoli (Nadaljevanje s 1. strani) nagrajevanja po učinku dela. Želeti je tudi, da bi povečali svoje napore za nadaljnje uveljavljanje in krepitev zadružnega proizvodnega sodelovanja, ki se v izolski občini vse bolj širi. Številni delegati so v razpravi dali več koristnih predlogov za izboljšanje dela v družbeno-politič-nih organizacijah, telesno-vzgojnih in kulturnih društvih, komisijah in svetih ter pri utrjevanju stikov z mladinskimi aktivi. Tako so sklenili utrditi vodstva osnovnih organizacij ZK ter usposabljati komuniste za samostojno reševanje partijskih nalog, Posebno skrb so sklenili posvetiti obravnavanju kadrovskih vprašanj in ideološko-politični MMnlBSHI umi vzgoji članov, Razumljivo je, da bodo v prihodnje še bolj tvorno delovali pri utrjevanju delavskega upravljanja in dajali pobudo za boljše ter gospodarsko učinkovitejše poslovanje podjetij. Razpravljali so tudi o nujnosti krepitve stanovanjskih in potrošniških svetov, ki že dosegajo lepe delovne uspehe, kakor tudi o potrebi vplivanja ko-.munistov za hitrejšo izgradnjo socialističnih kmeti jsko-gospodar-skih ustanov in obratov ter na povečanje kmetijske proizvodnje na osnovi pogodbene proizvodnje in zadružništva. Med razpravo je bilo govora tudi o izredno pomembnih predlogih za izboljšanje osebnega in družbenega standarda občanov, to je o MHHPMM «HpiniMliiM JS^mmm Z občinske konference Zveze komunistov v Izoli: v prvi vrsti sedijo od leve proti desni gostje dr. Jože Vilfan, Albert Jakopič-Kajtimir, Srečko Vičič, Lado Kozak, Nerino Gob bo in Jože Buh V sedmem kolu pomladanskega dela primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Koper : Primorje 2:1, II. Bistrica : Nova Gorica 1:8, Rudar : Tabor 4:1, Sidro : Adria 3:1, Tolmin : Postojna 0:0 in Branik : Anhovo 1:0. Štiri kola pred koncem je torej Nova Gorica že primorski nogometni prvak. Nobeno moštvo nima niti teoretične možnosti, da bi jo dohitelo. Razlika v točkah, ki se bo do konca najbrž še povečala, jasno kaže, da so bili Goričani razred zase. Upajmo, da bodo sedanjo formo ohranil do kvalifikacijskih tekmovanj in se uvrstili med najboljše slovenske enajstorice v prvi slovenski ligi, kamor po svojem znanju tudi spadajo. Glede tekme v Ilirski Bistrici moramo povedati, da so Bistričani odlično začeli in bili do 30, minute prvega polčasa celo v rahli prempči. Pozneje pa so naglo popustili. Zmaga gostov je previsoko izražena, ker bi lahko domač, vratar nekaj strelov z malo več pazljivosti ubranil. Najbolj zanimivo srečanje tega kola pa je bilo v Kopru, Trčili sta dve moštvi, od katerih si prvo prizadeva pridobiti izgubljen sloves, drugo pa je najresnejš kandidat za drugo mesto. Prvi polčas je imel Koper podrejeno vlogo in bi morali gostje ob večji spretnosti voditi z najmanj dvema goloma razlike. Povsem drugačen pa je bi položaj v drugem polčasu, ko so domačini povezali svoje vrste in silovito napadali ajdovski gol. Kakor prvi polčas gostje, tako niso znal, tudi domačini v drugem polčasu izrazit svoje premoči v zgoditkih. Rezultat 2:1 (0:1) je v glavnem odraz razmerja sil na terenu. Zmaga Koprčanov je povsem zaslužena. Tekmo v Tolminu lahko imenujemo tekmo izgubljenih priložnosti. Oba napada sta zapravila vrsto ugodnih možnosti in rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Branik je imel precej opravka z borbenim Anhovem. Igral pa je tudi slabše kot v prejšnjih tekmah. Kljub vsemu so se domačini s to zmago le približali sredin; lestvice, O zelo razburljivih dogodkih poročajo iz Idrije. Sodniku je ušla igra iz rok in igralci obeh moštev so kar tekmovali v grobostih. Končno je so-dn'k izključil dva Sežančana in enega domačina. Kljub temu pa se nasprotniki niso pomirili in končno je deset m nut pred koncem moštvo Sežane odšlo z igrišča. S tem pa so si gostje sami izkopali grob. Ne glede na to, ali je sodnik sod'1 prav al ne, sporne stvar, ni moč reševati na igrišču, ampak imamo za to pristojne fo- ODBOJKA primorska ima dva zastopnika v drugi republiški ligi Na plenarnem zasedanju Odbojkarske zveze Slovenije so sklenili, da bo imela letos Pr"morska dva zastopnika v drugi republiški ligi. Ta liga bo razdeljena na dva dela. V en. skupini bo igral kot zastopnik goriškega okraja Kanal, v drugi skupini pa kot zastopnik koprskega okraja Izola. Igrale; Izole so začeli s sistematičnimi pripravami, da b, častno zastopali obmorski predel v tem kvalitetnem tekmovanju. Vsekakor se ne sme več penoviti primer Ilirske Bistrice, ki je po treh odigranih tekmah v slovenski lig" odstopila. Prvenstvo Slovenije v odbojki se začne 10. maja. rume. Menimo, da mora proti takšnim pojavom Primorska podzveza ostro nastopiti in izreči primerno kazen. Sidro je le s težavo premagalo Adrio. Treba pa je dati vse priznanje borbenim in požrtvovalnim gostom, ki so vse do zadnje tretjine držali rezultat 1:1, LESTVICA: Nova Gorica 18 16 2 0 89:19 34 Postojna 18 11 3 1 57:23 25 Sidro 18 11 3 4 41:21 25 Primorje 18 11 2 5 59:30 24 Koper 18 11 1 6 42:41 23 Tolnrn 17 5 7 5 44:35 17 Tabor 18 8 1 9 39:43 17 Anhovo 18 G 1 11 32:45 13 Branik 17 G 1 11 29:47 13 Rudar 18 5 2 11 52:70 12 Adria 18 4 2 12 28:60 10 Ilir. Bistrica 17 0 1 16 19:100 1 V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Novi Gorici Branik : Ilirska Bistrica, v Anhovem Anhovo : Koper, v Ajdovščini Primorje : Tolmin, v Postojni Postojna : Sidro v Mirnu Adria : Rudar in v Sežani Tabor : Nova Gorica. Dogodek tega kola bo tekma v Postojni, saj se bosta pomerila glavna kandidata za drugo mesto. KOŠARKA piran premagal ilirsko bistrico V tekmovanju za prvenstvo koprskega okraja v odbojki je Partizan Piran premagal Partizana Ilirska Bistrica (B moštvo) s 46:24. predlogih za izboljšanje družbene prehrane, ureditve komunalnih del, o skrbi za otroke zaposlenih mater in podobno. Mnogokaj so na teh področjih dela že uspešno napravili, saj je v Izoli razen prizadevnosti prebivalcev opaziti tudi veliko razumevanje in dotok znatnih materialnih .sredstev gospodarskih organizacij za ureditev teh, na videz drobnih stvari. Pri reševanju te problematike pa se vse bolj kaže vedno večja povezanost komune z gospodarskimi enotami in ta povezanost bo v prihodnje dobila še boli konkretne oblike. Z velikim odobravanjem so delegati sprejeli besede člana CIC ZKJ dr. Jožeta Vilfana o dvojezičnem šolstvu, ki bo postopoma uvedeno v krajih, kjer živi italijanska narodnostna manjšina. Dr, Vilfan je poudaril vsestransko koristnost dvojezičnega šolstva tako za italijansko manjšino, kakor tudi za slovenske otroke. Pripomnil pa je, da ne gre la za to, da bi omogočili pripadnikom italijanskega naroda, ki živijo v naši državi, njihovo še bolj aktivno vključevanje v celotni mehanizem našega družbenega in gospodarskega življenja, in seznanjanje naše mladine s kulturo sosedne države, marveč gre za nekaj več, »Naša socialistična država,« je dejal, »je s tem edinstvemin ukrepom pokazala pred vsem svetom, kako mi pojmujemo aktivno koelc-sistenco med narodi in to v času, ko nam nekateri očitajo, da je bila naša socialistična revolucija in sploh vsa naša prizadevanja za bratstvo in enotnost med narodi nekakšna nacionalistična deformacija. Prav s takimi konkretnimi in korenitimi ukrepi, ki jih bomo postopoma izvajali na narodnostno mešanih ozemljih, bo ZKJ znova potrdila, da je marksizem kreativen, da razvija misli Marxa, Engelsa in Lenina in da prinaša nekaj novega v skupno zakladnico človeštva. Pri tem pa se bosta oba naroda šolala za ustvarjanje dobrih sosedskih odnosov in za spoznavanje in izmenjavanje kulturnih dobrin.« Sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir je govoreč o političnih nalogah komunistov med drugim dejal, da se komunisti ne smejo- zanašati le na navodila od zgoraj, pač pa naj delajo samostojno in skušajo v kar največji meri prevzemati nase odgovornost za izvajanje nalog. VII. kongres ZKJ je namreč jasno nakazal smer našega bodočega političnega in gospodarskega razvoja in ne gre več za to, kaj je potrebno delati, pač pa za to, kako delati. Delegatom je dal več tehtnih napotkov za nadaljnje delo in priporočil, naj se komunisti še bolj poglabljajo v problematiko možnosti za izboljšanje življenjske ravni državljanov ter za utrjevanje politične in gospodarske moči naše socialistične domovine. Ob zaključku konference so izvolili 29-članski občinski komite ZKS, revizijsko komisijo in delegate za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk II TO u (Nadaljevanje s L strani) položenju pi-imorskega ljudstva pred vojno, pač pa tudi o množičnem vplivu partije na to ljudstvo pričajo premnoge protifašistične akcije naših ljudi, dokazujejo pa to tudi ohranjeni dokumenti, ki kažejo, kako so se morale tudi izključno nacionalistične organizacije v izkoriščanju resnično naprednega razpoloženja primorskih ljudi, če so jih hoteli pridobiti za konkretne akcije, posluževati v svoji propagandi po vsebini izrazito komunističnih letakov in parol. Je pa ta drobec iz zgodovine KPJ in njenega dolgoletnega vpliva na primorske Slovence sila pomemben v našem' lokalnem okviru, saj se je to, kot rečeno, nadvse veličastno izkazalo v naši ljudski revoluciji, ko se je naša Primorska kot en mož takoj od leta 1941 dalje aktivno solida-rizirala z načeli narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije jugoslovanske partije in se množično udeleževala same borbe v takšni meri, da.pri nas sploh ni bilo praktične možnosti za kakršen koli poskus belogardizma ali kakšnega drugačnega zarodka kontrarevolucije.« Nato je govornik osvetlil nadaljnji razvoj KPJ, pri čemer je poudaril, kako pomemben je bil prvi prihod tovariša Tita v Slovenijo, ko je leta 1934 s takratnim pokrajinskim komitejem KP Slovenije organiziral pokrajinsko konferenco za Slovenijo. Ob neposredni udeležbi tovariša Tita je ta konferenca razčistila vrsto nujnih političnih vprašanj, predvsem pa je orientirala našo partijo na množične akcije, na ustvarjanje enotne fronte delavskega razreda in na enotno demokratično gibanje ljudskih množic proti režimski diktaturi. V letu 1937 beležimo dva nadaljnja, rekli bi odločilna mejnika, v še obsežnejšem povezovanju partije z množicami: to leto je bila ustanovljena KP Slovenije in to leto je postal tovariš Tito generalni sekretar KPJ. Posebej je pojasnil tovariš Dujc pomen ustanovnega kongresa KP Slovenije. »Manifest ustanovnega kongresa KPS, katerega avtor je tovariš Edvard Kardelj, je v času po zmagi hitlerizma v Nemčiji podal izredno točno analizo mednarodnega položaja, naravnost preroško napoved o preteči nevarnosti nacizma in nujno perspektivo borbe, na katero je pozval ves slovenski narod. Tudi dobro leto pozneje v zaporu napisana Kardeljeva razprava »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« predstavlja nadaljnji bogat programski prispevek h konkretni akciji, ki jo je tedaj in poznejša leta ljudske revolucije vodila Komunistična partija Jugoslavije in v njenem okviru Komunistična partija Slovenije. Ta neprecenljivi zgodovinski dokument prepričljivo dokazuje, s kako jasnimi marksističnimi koncepti se je naše tedanje in današnje partijsko vodstvo oborožilo za najbolj odločilno uro v zgodovini jugoslovanskih in v tem konkretnem primeru, zlasti slovenskega naroda, saj je Kardelj s tem svojim obsežnim delom temeljito pripravil slovenske delovne množice za vseljudsko borbo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja znotraj slovenskih in jugoslovanskih okvirov z revolucionarnim gibanjem delavskega razreda in z njegovo Komunistično partijo, v mednarodnih okvirih pa z antiimperiali-stičnimi silami. Ker gre za eno naših tipičnih nespremenljivih marksističnih konstant, ki daje danes in jutri naši slavni partiji doma in po vseh kontinentih tolikšno prodornost in ugled, bo primerno, če se spomnimo samo enega izmed odstavkov iz omenjene Kardeljeve knjige, napisane leta 1938: »Veliki demokratični boj, ki ga bijejo danes zatirani narodi proti imperializmu, je uvod v popolno zmago resnično demokratične revolucionarne misli, katere nosilec morajo biti samo široke ljudske množice na čelu z delav- skim razredom, se pravi socialistične družbene sile. Njihova zmaga bo postopno odpravila nasprotja med narodi, z njimi vred pa tudi pojave nacionalizma in šovinizma. — Razvoj današnje družbe kaže tendenco po vedno večjem povezovanju in zbliževanju narodov. Odpor demokratičnih narodnoosvobodilnih gibanj proti imperializmu pa ustvarja tiste moralne pogoje, ki so potrebni za sodelovanje in za bratstvo med narodi. Na tej bazi se razvija internacionalistična miselnost, ki ni negacija narodne samobitnosti, ampak nasprotno, njena najdoslednejša obramba. Da bi narodi mogli prijateljsko in konstruktivno živeti drug poleg drugega, morajo imeti popolno svobodo vseh svojih nacionalnih kvalitet. Šele na tej osnovi je mogoča neovirana rast občečlo-veške kulture, pri čemer pod tem pojmom ne mislimo na obliko, temveč na vsebino. Rast ob-čečloveške kulture je odvisna od rasti zavesti o občečloveški skupnosti, o skupnih interesih ljudstev vseh jezikov. A ta zavest bo rastla vzporedno z razvojem proizvajalnih sredstev, z novimi oblikami družbene delitve dela, z napredkom socialističnih družbenih odnosov. Ta proces bo postopoma vnašal v nacionalne forme novo občečloveško vsebino in s tem opravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov, ne da bi uporabljal nasilje nad stvarmi. Nasprotno, kolikor intenzivnejši bo razcvet nacionalnih kultur, toliko bogatejša bo obče-človeška kultura. V tem smislu tudi govorimo o stapljanju narodov v občečloveško skupnost. Šele v takšnih okoliščinah bo odpravljen tudi problem malega naroda. Osvobojen imperialističnega pritiska bo mali narod postal resnično enakopraven član v zboru narodov, kjer bo odločala namesto nasilja, ki je svojstveno nacionalistični dobi, ustvarjalna moč dela.« Ali ne opazimo čudovite enotnosti misli in akcije, čudovite istovetnosti v izražanju prvinsko čistih marksističnih pogledov na določena vprašanja, pa najsi gre za besede izpod peresa tovariša Tita, Kardelja, Kidriča, Moše Pi-jada, Rankoviča, Mihe Marinka ali pa katerega koli izmed prekaljenega jedra našega partijskega vodstva, jedra, ki mu je v vseh njenem citatu iz knjige tovariša Kardelja, napisane tri leta pred vojno, ne opazimo, da tudi naši vsi zastopniki v OZN, da vsa naša zunanja politika včeraj in danes o vprašanjih internacionaliz-ma, sožitja med narodi, o zbliževanju med narodi in o narodnoosvobodilnih gibanjih, o aktivni koeksistenci med narodi govori šanj in možnost hitrega podvze-manja ustreznih ukrepov, skratka Tito je šele v najširšem obsegu ustvaril v naši partiji danes nam vsem znani sistem njenega dela, ki je v aktualnem, operativnem povezovanju prakse z revolucionarno teorijo.. Tito je začel zbirati v novo vodstvo partije najbolj preizkušene komuniste, Minuli petek je več tisoč Koprčanov sprejelo Štafeto mladosti, ki je prek našega okraja nesla štafetno palico s pozdravi in čestitkami predsedniku republike Titu. Na sliki štafeta ob prihodu na Titov trg, kjer je mlade fizkidturnike pričakala in navdušeno pozdravila velika množica meščanov in zlasti mladine kaj drugega? In končno, ali ni tudi naš odnos do narodnih manjšin v naši državi, konkretno, naš odnos do italijanske manjšine v našem okraju, naš sklep o uvedbi dvojezičnosti pri nas, ki naj še bolj okrepi most med dvema sosednima narodoma in njihovima kulturama, ne glede na različnost sistemov — ali ni vse to zasnovano na točno istih principih, kakor jih je pred leti zapisal tovariš Kardelj ali pa pred kratkim znova izpovedoval tovariš Tito med prebujajočimi se azijskimi in afriškimi narodi raznih ras? Titov prihod na mesto generalnega sekretarja pomeni prelomnico v razvoju KPJ, kajti brž so sledile tako korenite spremembe v partijski organizaciji, da so povzročile izredno krepitev in razširitev njenih vrst. Predvsem je Tito premestil vodstvo KPJ v domovino, ker je smatral, da je moč uspešno voditi revolucionarni S sprejema Štafete mladosti v Kopru: 7iosilce štafete je na tribuni pred občino pozdravil in jim izročil čestitke predsedniku Titu za rojstni dan predsednik ObLO Koper Miran Bertok (na desni s štafetno palico v roki) po drugi strani pa je izločil vse kapitulante, skrite provokatorje in pa tiste, ki so poprej slabili moč partije s frakcionaškimi boji. Posebno pozornost pa je novo partijsko vodstvo začelo posvečati razvijanju in krepitvi Zveze komunistične mladine (SKOJ), kar se je kmalu nato izkazalo za izredno važno v ljudski revoluciji, saj je prav revolucionarna mladina predstavljala njeno najbolj udarno pest, hkrati pa neizčrpen rezervoar novih vodstvenih kadrov namesto tistih, ki so dali življenje za revolucijo. ZKJ je torej že pred vojno politično temeljito pripravila ljud- . ske množice na neogibnost splošnega oboroženega spopada s fašizmom, ob napadu na Jugoslavijo pa je organizirala oboroženo vseljudsko vstajo, ki je bila zmagovita predvsem zato, ker je znala naša partija povezati perspektivo zmage nad fašizmom s perspektivo likvidacije osovraženega buržoaznega sistema monarhofa-šistične Jugoslavije, pri čemer je množicam nenehno kazala pot v pravičnejšo družbeno ureditev, pot v socializem. Zaradi povedanega je bila tedaj ob najbolj usodni uri naših narodov v vsej njihovi zgodovini KPJ sploh edina zavestna organizirana sila v deželi, ki je bila sposobna združiti v vseljudsko revolucijo nad izdajalskim buržoaznim sistemom razočarane ljudske množice in jih organizirati za odpor fašističnemu okupatorju, v borbo za neodvisnost narodov Jugoslavije, za takšno novo Jugoslavijo, ki naj bi bila zgrajena na temelju samoodločbe njenih narodov, na njihovi enakopravnosti in na demokratičnosti oblasti ljudstva pod vodstvom delavskega razreda. Že med samim osvobodilnim bojem pa so bile težnje ljudskih množic Jugoslavije v osnovnih potezah uzakonjene na drugem zasedanju AVNOJ, ki je položilo temelje naši demokratični državi, državi delavskega razreda in naši današnji socialistični ureditvi. Zaradi edinstvene vloge naše partije v tej drugi etapi njenega razvoja, v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji, je KPJ spričo nedelj enih simpatij ne samo med vsemi jugoslovanskimi narodi, temveč tudi spričo izrednega mednarodnega ugleda toliko bolj legitimno prevzela nase svojo nadaljnjo nalogo, nalogo vodilne sile pri graditvi novih družbenih odnosov v svobodni domovini enakopravnih jugoslovanskih narodov. Kljub nezaslišanim oviram, ki jih je morala in jih spet mora Zveza komunistov Jugoslavije na tej svoji veliki graditeljski poti premagovati še danes, pa njen program, sprejet lani na VII. kongresu ZKJ, znova osvaja naše najširše ljudske množice kot pristen izraz vseh svojih stremljenj glede utrjevanja in nadaljnjega razvijanja socializma v naši deželi, glede razvijanja prijateljskih odnošajev z vsemi narodi sveta in poglabljanja miroljubnega sožitja z njimi ter utrjevanja svetovne borbe za mir. V tem programu so torej na osnovi ustvarjalne marksistične in leninistične znanstvene misli izoblikovane praksa in izkušnje jugoslovanskih komunistov pri graditvi socialističnih odnosov v državnem in mednarodnem okviru, ta praksa pa je po globokem prepričanju nas vseh tako obče človečanska, usmerjena predvsem na lepše življenje vseh naših delovnih množic, brez kakršnega koli izkoriščanja človeka po človeku, da hkrati združuje s temi cilji tudi akcijo nenehne graditve in poglabljanja bratskih odnosov med jugoslovanskimi narodi ter njihovega nesebičnega vključeva-vanja v splošni mednarodni proces mirnega sožitja narodov. Tovarišice in tovariši! Ob velikem jubileju naše slavne partije, ki jo kljub njeni najtesnejši povezanosti z množicami vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji na vsej njeni šitiridesetletni borbeni poti, upravičeno smatramo mi doma in vsi napredni ljudje v svetu za vodnico celotnega našega gigantskega napredka, ki ga zaznavamo iz dneva v dan v večji meri, ob tako častnem jubileju, bo prav, če se s spoštljivo hvaležno mislijo v srcu poklonimo spominu Djure Djakoviča, Borisa Kidriča, Moše Pijada in vobče vseh tisočev znanih in neznanih revolucionarjev-komunistov, ki so za lepše življenje naših novih qiabajii ui qu33f od afuafid.t; ojjs -3A0ID3U rjUSEUaid o}13Z0UI AOpOJ borbah ter nesebično žrtvovali za stvar revolucije svoja življenja, prav pa bo tudi, če se našemu sedanjemu, prav tako v borbah prekaljenemu vodstvu ZKJ zaobljubimo, da bomo tudi mi, družno z njimi žrtvovali vse svoje telesne in umske sile za iste cilje, to se pravi za to, da bodo izredni sadovi naše ljudske revolucije tudi v bodoče še žlahtne je zoreli. Naj živi naša ZKJ ob svoji častni 40-letnici, naj živi njen generalni sekretar, naš ljubljeni tovariš Tito!« treh etapah zgodovine KPJ, v predvojnem obdobju, med ljudsko revolucijo in v tem zadnjem obdobju graditve socializma v naši deželi tako kot nobeni drugi partiji uspelo, da so ljudske množice po svojih partijskih voditeljih izražena programska načela docela osvojile in za ta načela zavestno prelivale kri? Monolitnost našega vodstvenega partijskega kadra, zlasti po imenovanju tovariša Tita za generalnega sekretarja KPJ pred 22 leti je brez dvoma med odločilnimi komponentami vseh zmag in uspehov KPJ v vsej njeni 40-letni zgodovini. In drugo vprašanje: ali ob ome- boj množic samo v najtesnejši povezavi z njimi. Tito je pri tem ne glede na svojo osebno varnost v pogojih tedaj tako nevarnega ilegalnega partijskega dela pravilno računal, da lahko samo na ta način doseže več osnovnih pogojev za poglobitev in razširitev revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji. Ti osnovni pogoji pa so bili: neposreden stik partijskega vodstva s članstvom in delovnimi množicami, možnost osebnega in neposrednega ocenjevanja vsakokratnega položaja v partijskih organizacijah in položaja v deželi sploh, s tem pa možnost takojšnjega zavzemanja stališč do aktualnih političnih vpra- Vsem prebivalcem koprskega okraja iskreno čestita k letošnjemu prazniku delovnih ljudi Prvemu m a j u , Praznujemo ga v znamenju doseženih uspehov na vseh področjih življenja hkrati s proslavljanjem 40. obletnice ustanovitve KPJ — z željo, da bi tudi vnaprej storili vse za nemoten napredek in vsestranski razvoj naše socialistične domovine! V Zavodu za gluho mladino v Portorožu delujeta mladinska in pionirska organizacija. Obe sta v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ sodelovali v raznih tekmovanjih s člani mladinskih in pionirskih organizacij drugih šol in zavodov ter si med seboj tudi napovedali tekmovanje v prostovoljnem delu. Tako so že tekmovali v streljanju z zračno puško in v nogometu z gojenci vzgojnega zavoda »Elvira Vato-vec« iz Portoroža, z dijaki Pomorske srednje šole iz Pirana, s skupino mornarjev pa so odigrali nogometno tekmo. Večina mladincev je vnetih ša- lia{ piavi^ chug-ad... BORIS KRAIGHER DELEGAT KOMUNISTOV TAM NA IV. KONGRESU ZIC SLOVENIJE . DOBRO DELO ORGANIZACIJE ZK V ZADNJEM ČASU V TOVARNI JE SEDAJ 455 KOMUNISTOV O delu komunistov Tovarne avtomobilov od letne konierenee v novembru lani je poročal sekretar tovarniškega komiteja ZK inž. Marko Krž? šnik. Najprej je govoril o gospodarskih težavah (neprodana zaloga avtomobilov) tovarne v zadnjih dveh letih in dejal, da so ravno v tem času mnogi iz vrst nižjega vodilnega kadra menili, da. je mogoče ločiti proizvodnjo in politično delo ter se niso pridružili naporom političnih organizacij pri reševanju vprašanj, ki neposredno vplivajo na produktivnost dela. Organizacija ZK v tovarni si je zadala predvsem nalogo, da popravi stanje, ki je bilo zadnja leta pogojeno tudi zaradi slabe izbire nižjega vodilnega kadra v proizvodnji. Dalje je poročal, da so sedaj izgledi za prodajo avtomobilov boljši, čeprav nove težave v tej zvez niso izključene. V tovarni bodo izdelali letos 3200 vozil v skupni vrednosti 17 milijard dinarjev. Po poročilu sekretarja se je v razpravi oglasil tudi tovariš Boris Kraigher, ki so ga komunisti Tovarne avtomobilov izvolili včeraj za svojega delegata na IV. kongresu ZKS.. • 11 Uma uta * ZA PRAZNIK DELA — V PARTIZANSKO VAS BOJANCI! Lepo in pomenljivo bodo proslavili letošnji 1. maj člani kolektiva Elektrogospodarske skupnosti Sloven'je iz Ljubljane in ostala podjetja Elek-tro. Skupno z vasjo Bojane1:, ki je med NOB tako rada sprejemala slovenske in hrvatske partizane in kjer je bilo v zadnji vojni tudi nekaj slovitih bitk — omenimo le veliko zmago Tomšičevcev spomladi 1943 — bodo proslavili', veliko gospodarsko zmago. ~ Na pobudo tovarišev Zeleznika, Stajdharja, direktorja ELES Inž, Korošca tn drugih, ki jih belokrajlnsk' ljudje izza časa NOB dobro poznajo, so kolektivi na svoje stroške prevzeli elektr fikacijo Bojancev. V vasi bodo ta dan odkrili spominsko ploščo. Proslava v Bojancih 1. maja bo osrednja prvomajska prireditev Bele krajine. Dotlej bo gotova tudi cesta med Vinico in Bojanei, Stari partizansk' borci In domačini se bodo ob delavskem prazniku spominjali 40-letn'ce ustanovitve naše Part1'je, dneva dela in nove pomladi, ki je razen drugega prinesla Bojančanom dolgo pričakovano elektriko. Obiščite Bojance, udeležite se v petek z. njimi vred lepega prvomajskega slavja v zavedni partizanski va-s'icil POŽRTVOVALNOST DELAVK »FRUCTALA« V podjetju »Fructal« v Ajdovščini imajo že več let pri sindikalni! podružnici tudi žensko sekcijo, katere članice aktivno sodelujejo v delavskem upravljanju in skrbijo, da so žene zaposlene na primernih delovnih mestih in da imajo vsi potrebno higiensko in zdravstveno zaščito. Razen napornega dela v podjetju in skrbi za družino, najdejo delavke »Fructa-la« še vedno čas za kulturno in politično udejstvovanje. Njihova tovarna je še vedno v razvoju in se bori z raznimi težavami in ženam, ki tvorijo v podjetju večino (saj jih je 280), ni vseeno, kako se bo razvijalo in kako bodo premagali težave, ki jih vsak dan srečujejo. Zato pa so tudi žene kot ostali del kolektiva vedno pr.pravljene pomagati s prostovoljnim delom in tako vsaj delno prispevati k reševanju trenutnih težav. histov, ki se udeležujejo republiškega mladinskega šahovskega prvenstva. Pet gojencev je vključenih v Šahovsko društvo v Portorožu, kjer se borijo za naslov IV. kategornika, Pionirji in mladinci so v dosedanjem tekmovanju lepo uredili v bližini zavoda strelišče za streljanje z zračno puško. Tlakovali so tudi že pot, ki vodi do zavoda in razširili nogometno igrišče. Pred zavodom sedaj urejujejo park, ki bo v okras poslopju in njegovi okolici. Tudi taborniki so proslavili jubilej KPJ Člani taborniškega odreda Kraški viharniki v Postojni so te dni proslavili 40. obletnico ustanovitve KPJ in Dan tabornikov. V nedeljo, 19. t. m., so odprli lastne prostore v zgradbi okrajnega sodišča, zvečer pa so za gimnazijskim poslopjem prižgali taborniški ogenj, ob katerem je starosta tabornikov govoril o pomenu KPJ za razvoj delavskega gibanja in za našo nacionalno ter socialno osvoboditev. V svojem govoru je med drugim tudi nanizal dolžnosti tabornikov za vzgo-.jitev mladih ljudi v socialističnem duhu. Pevski zbor tabornikov je zapel nekaj partizanskih pesmi, medlem ko so člani folklorne skupine nastopili z narodnimi plesi. V drugem delu proslave, ki je bil v ponedeljek, so taborniki tekmovali v taborniškem mnogoboju. Nastopilo je sedem tekmovalnih ekip v postavljanju šotorov, orientacijskem teku ter signaliziranju. PLISKOVICA V počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ so na pobudo osnovne organizacije SZDL v Plisko-vici s prostovoljnim delom uredili prostor, na katerega so razni zasebniki navozili ruševine in razni material. Prostovoljni delavci so zravnali 350 kvadratnih metrov površine ter očistili 30 kvadratnih metrov kolovozne poti. Pri tem delu so premetali ca. 5-5 kubičnih metrov ruševin. Štafeta mladosti S PIVKE Minuli petek dopoldne je stekla izpred poslopja tovarne Javor v Pivki mladinska štafeta, ki je ponesla štafetno palico po vseh stranskih vaseh do Iiruševja in Razdrtega. V štafeti so sodelovali šolski otroci iz Pivke, Slavine, Orehka in Hruševja. V vseh vaseh skozi katere je tekla štafeta, so ji priredili sprejeme. Iz Razdrtega je štafeta nadaljevala pot proti Divači in Kopru. ODŠLI SO PRVI GRADITELJI V nedeljo, 26. aprila, je odšlo na gradnjo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti iz Ilirske Bistrice 25 mladincev. Cesto bodo gradili dva meseca. Imajo tudi lasten kinoprojektor, s katerim redno predvajajo razne tehnične, dokumentarne in zabavne filme. Te predstave jih zelo zanimajo in se jih vedno udeležijo polnoštevilno, Tekmovanje predvideva tudi izdelavo letalskih modelov za bližnjo razstavo, svečano izročitev nagrad in pohval za delo v času tekmovanja, prvomajski pohod v Šmarje ter ogled muzejev v Kopru in Piranu. Tudi za 1. maj bodo tako kot so ob prazniku KPJ, ko so imeli lepo uspelo interno proslavo, okrasili poslopje zavoda s cvetjem, zelenjem in zastavami. V delu in življenju gojencev je čutiti duh našega časa. Ljubijo svojo domovino posebno še zato, ker se zavedajo, da jim ona z ZKJ na čelu nudi vse, da bi bili enakovredni svojim slišečim sovrstnikom širom po državi, M. K. a s g ... če bi pristojni ljudje mislili na najoisne table pred posameznimi naselji in na njihovo zamenjavo ali vsaj delno popravilo tam, kjer se to da. Kar postoj, popotnik, ki tod mimo greš, ozri se na tablo in beri: »Kraj Veliki . Otok, mestna občina Postojna, okraj Postojna«. Tabla je pritrjena na prvi. hiši Velikega otoka s postojnske strani, oddaljeni od Postojnske jame le kakšnih sto metrov. Zdi se neverjetno, kako neznaten je naš občutek za formalno plat sprememb, ki jih doživljamo. Po vrhu vsega pa podobni napisi, ki jih je po v turističnem Postojnskem in povsod drugod po okraju š~e dovolj, napačno informirajo številne tuje in domače obiskovalce o upravni razdelitvi področij, ki si jih prihajajo ogledovat.. V nedelj-o, dan pred državnim praznikom, se je v Dolanah pri Pivki zbralo okrog 300 ljudi. Mladinska organizacija je namreč pripravila predvajanje filma, ki je vzbudilo ne samo veliko zanimanje za predstavo, pač pa je tudi ponovno dokazalo, da si vaščani želijo več podobnih prireditev. Mar- sikdo je ob tej priložnosti dejal, da bi bilo prav, če bi češče predvajali poučne in zabavne filme ter naj bi Ljudska univerza v Postojni. priskočila na pomoč s tem, da bi v svoj delovni načrt vključila tudi redne kino predstave v Dolanah. Zdravstvenih predavanj — orga- Mestna organizacija II. četrti ZKS v Postojni je 17. t. m. sprejela v svoje vrste devet mladin-cev-dijakov postojnske gimnazije. Sedaj je na postojnski gimnaziji že 25 dijakov članov ZK, ki bodo v jeseni ustanovili svojo osnovno organizacijo. * * * V počsatitev 40. obletnice ustanovitve KPJ so se postojnski dijaki priključili delovni akciji pripadnikov predvojaške vzgoje pri SVETO PRI KOMNU V petek so v Svetem pri Komnu pokopali priljubljenega vaščana Rudolfa Coljo. Njegova življenjska pot je bila ena sama nit delavnosti, skromnosti in poštenosti, hkrati pa je bilo njegovo življenje vzor narodne zavednosti in pravilne politične razgledanosti. Tesno je bil povezan š svojo Mraško zemljo in sinova je vzgojil v zavedna ter napredna mladeniča. Mlajši sin je padel kot partizan tik pred osvoboditvijo. Pokojni Rudolf Colja je okusil tudi vse tegobe izgnanca in interniranca in je bil vedno v prvih vrstah boja za osvoboditev Primorske. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil šolski ravnatelj Mirko Dujc s toplimi, iskrenimi besedami hvaležnosti za njegovo dolgoletno narodnoosvobodilno delo. gradnji novega rokometnega ter odbojkarskega igrišča. * * * Te dni bo zaključila z delom mladinska politična šola, ki jo je organiziral Občinski komite LM Postojna. Tečajniki so se seznanili s problematiko našega notranje in zunanjepolitičnega življenja, z gospodarstvom občine, okraja in države ter z nalogami LMJ. Prisostvovali so tudi seji ObLO Postojna in v soboto, 18. aprila, so obiskali Tovarno motornih koles v Kopru TOMOS, kjer so se podrobno seznanili s proizvodnjo in organizacijo dela v tej najbolj sodobno urejeni tovarni v našem okraju. nizirajo jih zdravstvene ustanove in društva iz Pivke — se redno udeležuje veliko število prebivalcev. Za ta predavanja vlada izredno zanimanje in ko je eno zaključeno že z nestrpnostjo pričakujejo drugega, ker se zavedajo, kako pomembno in koristno je izobraževanje vsakega posameznika na področju zdravstveno-preven-tivne vzgoje. Mladinci .in Jmladinke vztrajno .obiskujejo telovadbo, saj v njej najdejo ne samo zdravo razvedrilo, pač pa tudi možnosti za krepitev telesa in duha. Imajo že nekaj športnega orodja, ki so si ga sami nabavili, nekaj orodja pa jim je posodil TVD Partizan iz Pivke. Mnogo mladincev obiskuje tudi tečaj za voznike motornih vozil. Tečaj dobro uspeva, vendar pa ima še premalo stikov z občinskim odborom Ljudske tehnike v Postojni, ki bi lahko organizatorjem nudil potrebno pomoč. Se posebej je potrebno pohvaliti naše pionirje, ki zelo radi in z uspehom nastopajo na raznih prireditvah, a se sedaj vestno pripravljajo na glasbena festivala v Postojni in Pivki. J. OBČNI ZBOR OKRAJNE GASILSKE ZVEZE Pred dnevi so se v Kopru zbrali zastopniki vseh občinskih gasilskih organizacij v zadnjem letu. Predsednik Okrajne gasilske zveze stane Zitko je v svojem zanimivem in obsežnem poročilu dejal, da je bilo leta 1954 prijavljenih 93 požarov, ki so povzročili okrog 20 milijonov dinarjev škode, leta 1957 pa so ognjeni zublji uničili v 117 požarih že več kot 50 milijonov dinarjev vrednosti premoženja. Lani je bilo sicer manj požarov, kot predlansk'm, vendar pa so napravili za 112 milijonov dinarjev škode. Ob pregledovanju vzrokov požarov so prišle komisije do zaključka, Z bogatim sporedom, ki ga je v sodelovanju s profesorji in osnovno organizacijo ZKS sestavil šolski komite Ljudske mladine Pomorske srednje šole v Piranu, se je tudi ta organizacija vključila v praznovanje jubilejnega leta. Z nekaj stavki bi težko opisali vse delo, ki so ga že opravili, še teže pa bi bilo v celoti nanizati njihove načrte za delo v prihodnjih mesecih. Mladi pomorščaki so posebno skrb posvetili spoznavanju zgodovine KPJ in SKOJ ter boju delavskega razreda za uveljavitev svojih pravic. Posebno priznanje pa zaslužijo predavatelji — dijaki, ki so priredili vrsto predavanj, s katerimi so seznanili svoje sošolce o Leninu, Vasilu Gla-vini, Vasi Pelagiču, Svetozaru Markoviču, Moši Pijadi, o Komunističnem manifestu, o stavki železničarjev in o krvavih dogodkih leta 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani, o socialističnem giba- nju jugoslovanskih narodov pred prvo svetovno vojno, o prvih žrtvah Obznane itd. Razen v Mladinski univerzi precejšnje število dijakov — mladih komunistov proučuje marksistično literaturo v marksističnem krožku, ki se je doslej sestal že sedemkrat. Nemajhen je prispevek dijakov PSŠ pri gradnji športnega stadiona v Piranu, saj je število njihovih prostovljnih delovnih ur doseglo že številko 2000, to je obveza, ki so jo dali v počastitev jubilejnega leta, Razveseljivo je tudi, da bodo mladi pomorščaki letos sodelovali pri gradnji Ceste bratstva in enotnosti s samostojno mladinsko delovno brigado. Lepe uspehe- so tudi dosegli na športnem in kulturnem področju. Dramska skupina se je pred nedavnim predstavila piranskemu občinstvu z igro »Jezusovi apostoli« in z njo gostovala ob Dnevu mladinskih delovnih brigad tudi v Sečovljah. Organizirali so tudi Prešernovo proslavo, proslavo ob 13. obletnici obstoja PSŠ, pevski zbor mladih pomorščakov pa je nastopil na konferenci osnovne organizacije ZK na šoli. Medrazredna športna srečanja so zelo razgibala dijake in doslej so že zaključili prvenstveno tekmovanje v rokometu in streljanju, nadaljujejo pa s tekmovanjem v šahu in košarki. Že tako pestro dejavnost na šoli še dopolnjujejo najrazličnejši strokovni in drugi krožki, med njimi strojni, fotoamaterslu in geografski krožek. Lahko rečemo, da je mladinska organizacija Pomorske srednje šole v Piranu ena izmed najbolj delavnih mladinskih organizacij v koprskem okraju, kar je med drugim tudi zasluga dajanja konkretne pomoči v obliki nasvetov od strani osnovne organizacije ZK na šoli in profesorskega zbora. da bi se število požarov lahko znižalo za polovico, če bi bila boljša požar-no-varnostna preventivna služba. Zato je potrebno vzgajat; ne samo gasilce v klasičnem pomenu besede, pač pa tudi gasilce, ki bodo sposobni s strokovnim znanjem in izkušnjami opozarjati sodržavljane na nevarnosti izbruha ognja. Opozarjanje na takšne nevarnosti bo namreč vplOvalo na odstranitev vseh vzrokov, da bi zagorelo in s tem bodo obvarovani pred uničenjem številni objekti, ki so vredni več milijonov dinarjev. Na plenumu so nadalje ugotovili, da minimalna finančna sredstva s katerimi razpolagajo prostovoljna gasilska društva in težnja po izboljšanju tehnične opreme ter obveščevalne službe, ki lahko nudi hitrejše ukrepanje ob izbruhu požara, narekujejo ustanavljati v sred-ščih občin osrednje gasilske enote, ki naj se usposobijo za uspešne in takojšnje intervencije, vaška prostovoljna gasi lska društva pa vsaj za obvladanje preventivne službe In gašenje začetnih požarov. Glede na to stališče je Izvršni odbor OGZ skleri.l ukiniti dosedanji štab brigade in namesto njega ustanoviti strokovni tehnični svet, ki bi ga sestavljalo največ pet izkušenih gasilcev. Nadalje so razpravljali o dejstvu, da se javnost še premalo zaveda pomembnosti gasilskih organizacij in vloge, ki jo ima pri čuvanju splošno-ljudske in privatne lastnine. Se vse premalo se državljani zavedajo nevarnosti 'izbruhov požarov in zato bodo prostovoljna gasilska društva in občinske gasilske zveze začele s predavanji po delovnih kolektivih, na vaseh in med šolsko mladino o požarnovarnostnih ¡ukrepih, pri tem pa bodo predvajali razne filme in diapozitive. Z izvajanjem teh predavanj se bo ne samo krčila nevarnost požarov, pač pa bo doseženo večjo uveljavljenje dela 1749 članov prostovoljnih gasilskih društev našega okraja. TI so lani priredili 1020 vaj ter organiziral; 13 tečajev za strokovno izobraževanje operativnih članov. Lani so tudi sodelovali pri gašenju vseh požarov in 717 gasilcev je gasilo skupno 2799 ur. Skoraj 4500 prostovoljnih delovnih ur pa so v m1 milem letu porabili za popravila gasilskih domov, orodja in opreme. bš IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV SO VESTI ,1 V Avtoiuristienem podjetju »Slavnik« so izdelali in pravočasno dali v razpravo novi tarifni pravilnik Z velikim zanimanjem so v soboto po končanem delu delavci in uslužbenci Avtoturističnega podjetja »Slavnik« Koper prebirali osnutek novega tarifnega pravilnika. Ta osnutek je izdelala tarifna komisija in je plod temeljitega proučevanja najboljšega načina nagrajevanja v podjetju. Mesec dni bo predmet temeljitih obravnav in ko bodo zbrane pripombe na to ali ono določilo, bo delavski svet sprejel nov tarifni pravilnik, katerega izvajanje bo brez dvoma okrepilo organizacijo dela v podjetju, delovno storilnost in ostvarilo možnosti za nadaljnji razvoj podjetja. Že marca letos je posebna komisija opravila analitično oceno delovnih mest in s tem dala osnovo za izdelavo novega tarifnega pravilnika. Le-ta je rezultat ugotovitve gospodarsko-finančne moči podjetja in zaključkov podrobne analize njegovega gospodarskega stanja na osnovi zaključnega računa za leto 1958 ob upoštevanju plana za leto 1959. Upoštevajoč še druge pokazatelje je komisija po veeiedenskem delu prišla do spoznanja, da je osebni dohodek za posamezno delovno mesto odvisen od števila točk, ki jih ima določeno delovno mesto glede na analitično oceno, od osebne ocene delavca in od sredstev, ki jih je delavski svet podjetja namenil za osebne dohodke delavcev od dohodka doseženega s poslovanjem. Komisija je ugotovila, da je vrednost točke ocenjena na 60 dinarjev in da je stalna, neizpremenljiva osnova čiste tarifne postavke možna v razponu od 7 do 9 tisoč dinarjev glede na strokovno usposobljenost zaposlenega. Tarifne postavke so določene v razponu petih stopenj. Med posameznimi stopnjami pa je ta razpon pri višjih strokovnih uslužbencih in vi-sokokvalificiranih delavcih G.000 dinarjev, pri srednjih strokovnih uslužbencih in kvalificiranih delavcih 4.000 dinarjev, pri nižjih strokovnih uslužbencih in pol-kvalifieiranili delavcih 3.200 dinarjev ter pri pomožnih uslužbencih in nekvalificiranih delavcih 2.000 dinarjev. Posebno pomembna so v predlogu tarifnega pravilnika določila o oceni osebnosti, ki se določa na osnovi oeene kakovosti dela, poznavanja službe, let službe v stroki, količine dela, šolske in strokovne izobrazbe, prilagodljivosti k delu, samostojnosti in odnosov do sodelavcev. Osebni dohodek delavcev na mestih, kjer je moč delo meriti, pa je odvisen razen od sredstev, ki jih je podjetje Slavnik namenilo za izplačilo osebnega dohodka delavcem in od tarifne postavke predvsem od kakovosti in količine dela. Kakovost in količina dela se ugotavljata po normativih, ki so določeni za posamezne delovne operacije. Normativi so lahko tudi skupinski, višina osebnega dohodka, ki pripada delavcu, pa je še posebej določena v pravilniku o delu po učinku in v premijskem pravilniku. Važno je pri tem omeniti, da predvideva pravilnik Preteklo sredo je bila v Kopru konferenca tajnikov okrajnih turističnih zvez Slovenije, katere so se udeležili predstavniki Turistične zveze Slovenije z glavnim tajnikom inž. Hugom Weissom na čelu. V dopoldanskem delu konference v hotelu »Triglav« so tajniki podali poročila o pripravah za letošnjo glavno turistično sezono na posameznih slovenskih turističnih območjih ter o izgledih za njen uspeh. Iz poročil je bilo mogoče spoznati, da moremo pričakovati letos še veliko boljši obisk domačih in tujih turistov kakor v lanskem rekordnem letu. Vendar bo treba storiti še marsikaj, da se zagotovi zlasti zadostna preskrba z mesom, mlekom, kruhom, pivom, mineralno pred izplačilom osebnega dohodka nad čistimi osebnimi dohodki presojo, v koliki meri je bil doseženi uspeh rezultat prizadevanja zaposlenih in koliko posledica splošnih pogojev poslovanja. Premije naj bi bile uvedene za vsa tista delovna mesta, kjer se uspeh dela da meriti, vendar pod pogojem, da se s premiranjem povečuje prizadevanje delavca za povečanje čistega dohodka. Osnutek tarifnega pravilnika nadalje predvideva uvajanje nagrajevanja po učinku na vseh tistih delovnih mestih, kjer je to mogoče. Učinek dela naj bi določili glede na tehnične možnosti na posameznem delovnem mestu in glede na statistične, knjigovodske in druge podatke o dosedanjem učinku. Za uspešno delo na delovnih mestih, kjer dela ni moč meriti s finančnimi, statističnimi in drugimi pokazatelji, pa bi delavcem priznali nagrade. V predlogu tarifnega pravilnika so tudi določila za nadomestilo za osebni dohodek med prekinit-\'ijo dela, določila o obračunavanju in izplačevanju osebnega dohodka itd. Osnutek tarifnega pravilnika je rezultat analitične ocene delovnih mest. Najvažnejše je, da ne predvideva linearnega povečanja plač, pač pa jih interno vskla- juje ter vzpodbuja delavce k večji storilnosti, saj se bo le na ta način povečal dohodek podjetja in s tem vrednost točke ter osebni dohodek vsakega zaposlenega. PIVKA V Pivki je zopet začela z delom krajevna lekarna, ki sedaj posluje v lepo urejenih prostorih. Otvoritev lekarne so toplo pozdravili vsi prebivalci Pivke ter okolice, saj jim odslej ne bo več treba hoditi po zdravila v Postojno in tako bodo prištedili na času ter stroških potovanja. Predjama vabi za Prvi maji Predjamski grad (na sliki) je d,eloma restavriran in je v njem urejena zgodovinska zbirka, ki bo za prvomajske praznike prvič dostopna za ogled širokemu krogu obiskovalcev. Pridite! Predjama vas vabi! OBISK UGLEDNIH TURISTIČNIH GOSTOV IZ TUJINE MIKLOVA ZALA V BRKINIH Prosvetno društvo v Pregarju v Brkinih je uprizorilo Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala«. K izboru tega dela jih je pripeljala želja, da bi naredili iz svojega društva homogeno celoto. To se jim je tudi posrečilo, ker so pri uprizoritvi »Miklove Zale« zaposlili vse društvene sekcije; igralce, pevce, folkloro, instrumenta-liste. To je bil obenem preizkusni kamen vztrajnosti in požrtvovalnosti članov in preizkušnjo so dobro prestali. Do zdaj so igrali Zalo kar štirikrat, trikrat v Pre-garjah in enkrat v Podgradu. Predstave si je ogledalo okrog 1450 ljudi (samo v Podgradu 700). V načrtu imajo še nekaj gostovanj v juniju, le da je treba prej rešiti vprašanje prevoza. Pretekli teden je obiskal naš okraj predstavnik Turistične zveze Švedske, glavni ravnatelj dr. Georg Hamsun, ki se je mudil 10 dni v naši državi kot gost Turistične zveze Jugoslavije. V spremstvu zastopnika Turistične zveze Slovenije je dr. Hamsun obiskal Postojnsko jamo, Koper, Ankaran, Portorož in Piran. Udeležil se je tudi dela konference tajnikov okrajnih turističnih zvez Slovenije v hotelu »Triglav«. V pogovoru z navzočimi je orisal možnosti za pritok švedskih turistov v Jugoslavijo in še posebej v Slovensko Istro. Doktor I-Iamsun je dejal, da so bili prvi Švedi, ki so obiskali naša letovišča, s svojo izbiro zadovoljni in navdušeni nad prikupnostjo pokrajine. Švedi ljubijo razčlenjene morske obale,^kakršnih so vajeni v svoji domovini, in ne marajo prehude vročine. Zaradi tega bodo dobri obiskovalci tudi spomladi in v jeseni. Po njegovem prepričanju se bo prav zato pritok švedskih turistov v naša letovišča ob morju postopoma še znatno povečal. Bilo pa bi priporočljivo, da bi nastanitvene kapacitete povečali, saj so letos več ali manj že izčrpane. Investicije bi se kmalu amortizirale. Iz Kopra je dr. Hamsun odpotoval čez blok v Škofijah v Italijo, kjer nameravajo Švedi organizirati v Rimu svoj turistični urad za propagiranje obiskov na Švedskem. Te dni pa prispe za nekaj tednov v Jugoslavijo in tudi k nam publicist in fotograf Gilbert Gros-venor, sin glavnega ravnatelja znane ameriške strokovne revije National Geographic Magazine«. Spremljal ga bo sin slavnega ju- fm t? 3 d' gor,lovanskega kiparja Ivana Me-štroviča, Mate Meštrovič. Publicist Grosvenor bo posvetil največ pozornosti mestom in letoviščem ob našem Jadranu, razen tega pa bo obiskal tudi nekaj pomembnejših krajev v zaledju. Pripravil bo ilustriran opis naših pokrajin in zanimivosti. Tako bo odlično seznanil Američane z našo domovino, saj ima revija »National Geographic Magazine« naklado nad 2 milijona izvodov. -ar AKTUALNI TURISTIČNI PROBLEMI »r« »n™ CF701I0 Naše okrajno ozemlje, zlasti še obmorsko, ima zaradi svojih naravnih lepot in posebnosti take naravne pogoje za velik razvoj turizma, kakor le malokatero drugo. Razen tega nudi s svojimi dobrimi cestami najboljše priložnosti za kratke izlete v kraško zaledje in slovenske Alpe. To samo po sebi pa še nikakor ne nudi zagotovila, da bomo turiste ne le privabili, marveč tudi obdržali. Zaradi tega se naše oblasti ter turistične in druge organizacije resno trudijo, da bi modernizirali, povečali in pomnožili hotele in gostišča, poskrbeli za točno in Za izvajanje nacionalizacije sla pristojni dve vrsti organov: komisije za nacionalizacijo in upravni organi občinskih ljudskih odborov, ki so pristojni za finance. Komisije za nacionalizacijo (občinske, okrajne, republiške in zvezne) so pristojne za postopek, v katerem se ugotavlja, katere zgradbe, posamezni deli zgradb in idealni deli zgradb posameznih prejšnjih lastnikov so nacionalizirani in katere zgradbe in posamezni deli zgradb se od nacionalizacije izvzemajo, tako da ostanejo v lastnini njihovih dosedanjih lastnikov. Upravni organi občinskih ljudskih odborov, ki so pristojn, za finance, pa so pristojni za postopek, v katerem se ugotavlja, katera gradbena zemljišča, prejšnjih lastnikov so nacionalizirana, kot tudi za postopek, v katerem se ugotavlja, višina odškodnine za nacio- vodo in brezalkoholnimi pijačami. V nadaljevanju svojega dela so tajniki proučili nove odredbe in predpise o ureditvi oddajanja zasebnih turističnih sob domačinom in tujcem. Sklenili so, da bo treba predpise strogo izvajati, ker bo samo tako mogoče poskrbeti za zadovoljitev gostov. Konferenco so nadaljevali popoldne v Ankaranu, kjer so razpravljali o dolgi vrsti važnih zadev, ki se nanašajo tako na sam turizem, kot tudi na delo okrajnih turističnih zvez ter v njih včlanjenih turističnih društev in organizacij. Ob koncu so sklenili, da bo prihodnja konferenca v Mariboru in na Pohorju. Na njej bodo pregledali položaj glavne turistične sezone, Re- m iis f/ra Postopek za izvedbo nacionalizacije nalizirane nepremičnine. Ti organi pa sodelujejo tudi v postopku za ugotovitev nacionalizacije zgradb. Na osnovi prijave, ki jo mora vložnik po potrebi dopolniti, in na osnovi drugih podatkov, ki jih sam zbere, presodi upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance, ali je zgradba, idealni del zgradbe in posamezni del zgradbe prejšnjega lastnika nacionaliziran ali ne. Če spozna, da je, zahteva ugotovitev predmeta nacionalizacije. Iz tega sledi, da bo moral ta organ, preden bo zahteval od komisije za nacionalizacijo, da naj ugotovi, da je nek predmet nacionaliziran, ne glede na to, ali je za ta predmet bila prijava podana ali ne, temeljito in z vso skrbnostjo ter v skladu z zakonom ugotoviti, ali so podani pogoji za nacionalizacijo ali ne. Iz tega pa tudi izhaja, da v številnih primerili, v katerih so lastnik' sicer prijave vložili, sploh ne bo prišlo do vložitve zahtevka za ugotovitev predmeta nacionalizacije, o čemer bodo prizadeti lastil'k: nosebej obveščeni. Zahteva za ugotovitev predmeta na-eionatiz: e.je se predloži komisiji za nacionalizacijo pri ljudskem odboru občine, v kateri so zgradbe, idealni deli iti posamezni deli zgradbe, na katere se zahteva nanaša. Občinska komisija za nacionalizacijo, ki jč prejela takšno zahtevo, pošlje en izvod zahteve prejšnjemu lastniku, k more v osmih dneh od vročitve vložit, pri sami komisiji zoper njo svoj ugovor. V tem ugovoru bo prizadeti lastnik lahko zlasti uveljavljal in utemeljeval, svoje stališče, da neka zgradba. Idealni ali posamezni del zgradbe, iz teh ali onih razlogov ni nacionaliziran. Do iztoka lega roka komisija ne sme odločit! o zahtevi za ugotovitev nacionalizacije. Po njegovem izteku pa se postopek nadaljuje, čeprav ugovor ni bil vložen. V postopku za ugotovitev predmeta nacionalizacije mora občinska komisija za nacionalizacijo skrbno ugotovit vsa dejstva, l;i so pomembna za rešitev vprašanja, katere zgradbe, idealni in posamezni deli zgradb so 'h nacionalizirani ali ne. V tem postopku ni stranka samo prejšnji lastnik, temveč tudi občina, na katere področju se nahaja predmet nacionalizacije. Zoper odločbo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije, ki jo izda občinska komisija za nacionalizacijo, se more nezadovoljna stranka (občina oziroma za njo javni pravobranilec ali prejšnji lastnik) v roku petnajstih dni od dneva vročitve odločbe pritožiti na okrajno komisijo za nacionalizacijo. Proti odločbi okrajne komisije pa ni več redne pritožbe in se zoper to odločbo tudi ne more voditi upravni spor. Na podoben način je urejen tudi postopek za izvzetje zgradb in delov zgradb od nacionalizacije. Ta se začne le na obrazloženo zahtevo prejšnjega lastnika, naj se izvzame jo od nacionalizacije in ostanejo njegova last zgradbe in posebni deli zgradb, ki so po zakonu o nacionalizaciji izvzeti od nacionalizacije. Ta zahtevek lahko uveljavlja prejšnji lastnik ali v ugovoru zoper zahtevo za ugotovitev predmeta nacionalizacije, ali pa pozneje, vendar najkasneje v roku treh mesecev od dneva, ko mu je bila vročena zahteva -/a ugotovitev predmeta nacionalizacije. Ta rok se izjemoma lahko podaljša za čas, ko prejšnji lastnik ni mogel vložiti zahteve, vendar največ za tri mesece. Ta zahteva se vloži pri tisti občinski komisiji za nacionalizacijo, ki je izdala odločbo o nacionalizaciji. Le-ta tej zahtevi ugodi ali pa ne, in sicer s posebno odločbo (izjemoma lahko tudi z isto odločbo, s katero se odloči o zahtevku za ugotovitev nacionalizacije), zoper katero je prav tako možna pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe na okrajno komisijo za nacionalizacijo. V tem sestavku je bil na kratko obrazložen redni postopek v zvezi z ugotavljanjem predmeta nacionalizacije in z odločanjem o izvzetju od nacionalizacije. V prihodnji številki »Slovenskega Jadrana« pa bo govora še o presoji zakonitosti in pravilnosti odločb komisij za nacionalizacijo. dr. S. Polič kulturno postrežbo, dobro prehrano in pristno pijačo. Da bodo naši kraji, zlasti še turistični, zares vsestransko taki, kakršne terja dobra sodobna turistična politika, pa je potrebno tudi še sodelovanje vsega našega domačega prebivalstva. Njegova prva dolžnost je, da poskrbi za vzorno čistočo in olepšavo svojih hiš in njihove okolice. To bo doseglo najprej s tem, da odstrani vse spotikljivo ter okrasi balkone, okna in vrtove s cvetlicami. V okras hiš in naš ugled prav gotovo tudi ni obešanje perila tam, kjer ga doseže že prvi pogled s ceste aii z ulice. Naša turistična društva so tudi letos opozorila prebivalstvo turističnih in obcestnih krajev na potrebo po okrasitvi s cvetlicami in razpisala za najlepše okrasitve posebne denarne nagrade. Ne gre pa, da bi podeljevali samo nagrade, izreči bo treba tudi graje vsem tistim, ki pozivom ne bodo sledili. Poseči bo treba morda celo po ostrejših ukrepih povsod tam. kjer bo zanemarjenost posebno kvarna, da bomo končno dosegli tak videz naših krajev, kakršnega mora imeti turistično ozemlje. Druga stvar je samo vedenje naših ljudi na javnih prostorih in v javnih lokalih. Nikakor ni mogoče dovoliti, da bi se spreminjali naši gostinski lokali, pa četudi najmanjši, v pijanske bezniee s kričanjem, hreščečim prepevanjem in neolikanim vedenjem. Zavedati se moramo, da živimo posebno tu ob meji, ki ni odprta samo za mali obmejni promet, marveč tudi za veliki turistični. Po zunanji podobi naših krajev in po vedenju prebivalstva ne presoja turist samo nas, marveč celotno našo socialistično družbo in deželo. Zaradi tega je dolžnost zlasti še samih gostincev, da store vse, kar morajo in morejo, da se bomo predstavili turistom icot kulturno in socialistično zavedno ljudstvo. Nehati se mora, da bi gostinci zaradi prodaje nekaj litrov alkoholnih pijač dovoljevali opitim gostom nekulturno vedenje ali celo nadlegovanje drugih. Turistične organizacije, so sklenile, da bodo tudi tej strani našega življenja posvetile vso potrebno pozornost in z nadzorovanjem poskrbele za red povsod tam, kjer ga neposredno s tem zadolženi ne bodo znali ali hoteli vzdrževati. R. PABERKI IZ ZGODOVINE V LETU VELIKIH OBLETNIC eS Veseli tn 1. presrečni smo učakali Primorski Slovenci in Istrani maj 1945. Na sliki: slavje v Marezigah pri Kopru Kljub vojni, ki se je začela 11)40. leta in aretacijam posameznih Pivčanov v oktobru 'istega leta ter nekaterih vpoklicev v vojake na Pivki sprva niso močneje občutili vojne. Postopoma so sicer uvedli nakaznice, vendar se stvari niso veliko spremenile vse do pomladi J.941. leta, ko je vedno bolj postajalo očito, da bo prišlo do spopada z Jugoslavijo, Italijani so z naglico dovažali čete in opremo, temeljito so oborožili bunkerje in jih dobro založili z municijo, mejo pa so skoro popolnoma zaprli in le malokdo je prišel ilegalno Čez. Vasi neposredno ob meji, ki so mejile na gozdove so ukazali popolnoma sprazniti, Koritriice, Juršče, Palčje, Trnje, Žeje, Postojna, Strmica in druge so ostale prazne. Tiste dni so bile vse ceste polne lojtrnlh vozov, ki so romali v Vremsko dolino vse IZ SPOMINOV NA SREMSKO MITROVICO V stari Jugoslaviji menda ni bilo naprednega človeka, lil ne bi vedel za kaznilnico v Srcmski Mitrovici. K tej njeni slavi je največ doprinesel boj, ki so ga vodili obsojen: komunisti. Nekako po letu 1333 je začelo tudi v Srcmski Mitrovici število obsojenih komunistov naglo naraščati in vzporedno s tem se je povečal tudi pritisk kaznilniške uprave na vse politične obsojence. V upanju, da bo strta revolucionarni duh obsojenih komunistov, se je uprava posluževala vsakega sredstva, ki je obetalo kak uspeh. Med temi sredstvi .ic bila predvsem slaba hrana. V letih 1.132— —1935 so dobivali politični obsojenci kruh iz pokvarjene koruzne moke, v katerem ni manjkalo niti črvov. V ostalem je bila glavna hrana obsojencev bel, več let. star In skoraj neprebavljiv fižol. Zaradi tega je zbolela večina političnih obsojencev. Uprava kaznilnice je nadalje prepovedala kajenje, ves tisk in dovoljevala, da so politični obsojenci lahko pisali svojcem le enkrat, na mesce po nekaj vrstic. Politični obsojenci so bil' začetka v velikih in vlažnih betonskih sobah skupaj s kriminalci. Med strahovaln mi sredstvi so bili tudi okovi, ki so jih »nedisc plinira-nim« pripenjali na noge, In strahotne temnice, kjer je obsojenec hiral ob kruhu in vodi. Komunisti so b'li torej obsojeni na hiranje in žalostno smrt. Kmalu pa sc je pokazalo, da je bila njihova volja, da si popravijo položaj, močnejša od vseh nakan kaznilniške uprave. Po letu 1933 so se gladovne stavke vrstile ena za drugo. Zanje so zvedeli vsi napredni ljudje v Jugoslaviji in podprli politične obsojencc. Prav zaradi tega se je po letu 1935 močno zboljšal zlasti položaj obsojenih komunistov v Sremskl Mitrovici. V tem času je napravila močan korak naprej politična šola, ki so si jo organizirali komunisti in lepo se je med njimi razvilo tudi prosvetno delo. Vse je raslo postopoma prav tako. kakor je njihov boj dajal vedno lepše rezultate! Dobro se spominjam, kako so si obsojen! komunisti želeli, da bi prišli do kakega instrumenta in glasbo. Uprava niti tu ni hotela popustiti. In ko je začela že nekoliko popuščati. je nekega dne obsojeni slovenski komunist Milan Apih izjavil, da bo izdelal harmonij. To pa se je vsem zdelo skoraj nemogoče. Našel si je nekaj deščic, pritihotapil nekaj pločevine in drugega materiala in »cim-pral« več tednov. Nekega večera smo se svečano zbral; in Apih je stopil k čudni pripravi, ki je bila bolj podobna zaboju kot harmoniju in zaigral. Težko bi bilo popisati veselje, ki smo ga v tistih trenutkih preživljali: Kako so politični obsojene; praznovali prvi maj? Začetka so bile proslave prvega maja zelo skromne. Tega dne so se obsojeni komunisti zbrali v svojih sobah na svečanem sestanku. O prvem maju je po navadi govor"! kak starejši obsojeni komunist. Sledilo je prepevanje revolucionarnih pesmi. Ta pesem je bila obsojenim komunistom v uteho in veliko vzpodbudo v njihovem težkem boju. Vse drugače je izgledal prvi maj v obdobju 1930—1938. Obsojen, komunisti se zdaj zbrajo na svoji politični in prosvetni prireditvi. Tu nastopajo dramski krožek, številni pevski zbo-r in tudi orkester. V tem času so obsojeni komunist; večino svojih prireditev povezovali z bojem za p0r7.sC španskemu ljudstvu! Vse prireditve so bile na taki umetniški višini, da jih je vsak obsojeni komunist doživljal z vsem svojim bitjem, še živi nekdanji Mitrovčani prav gotovo ne bodo nikdar pozabili na Iviča-Fomo (leta 1941 so ga Nemci obesil na Te-razijnli v Beogradu!), bosanskega železničarja (strojevodja), ki je dovršeno igral najbolj težke vloge. Bili so trenutki, ko so prihajale solze v oči celo stražnikom, ki so prisostvovali predstavam! Tako so obsojeni komunisti doživljali tudi dneve, ko so tako rekoč pozabljali. da tičijo med štirim, stenami. Vsak obsojeni komunist se je učil z železno voljo in prav s tako voljo izvrševal vse naloge, ki mu j'h je nalagala KI', Niso bil redki primeri, da so obsojeni hrvaški ali pa makedonski nacionalisti v tej kaznilnici pristopili v komunistični tabor! Zaradi svoje vzorne organizac'je in discipline (mislimo na komuniste) je Sremska Mitrovica zaslovela po vsej Jugoslaviji. Začelo se je govoriti celo o »Univerzi« v Srcmski Mitrovici. Začetka so bili obsojeni komunisti v Srcmski Mitrovici v največj Izolaciji n živeli skrajno bedno. Vsnk obsojeni komunist jc čutil, kako pritiska- jo nanj kaznilniške si ene. Potlej pa se položaj vsaj za nekaj časa močno spremeni. Obsojeni komunisti začno z bojem uveljavljati svojo voljo in zaradi tega so začele padati tudi tiste mračne stene, ki so jih pred tem popolnoma ločile od zunanjega sveta. Ivaznilniška uprava ni našla več sredstev, da bi uklonila revolucionarne borce 111 tako jc Sremska Mitrovica s svojimi obsojenimi komunisti nekaj časa lahko igrala izredno važno vlogo (politična šola, kadri itd.)! Trpljenje obsojenih komunistov in njihove ž.rtve niso bile zaman, kajti močno so krepile KPJ, ki je vodila jugoslovanske narode v boju za svobodo do dokončne zmage. V. S. L.J do Trsta ali pa v Vipavsko dolino do Gorice. Goričani in Kraševci, ki jim je Pivka v prvi svetovni vojni nudila pribežališče, so sedaj povrnili gostoljubje. Družine so romale še naprej v Furlanijo in nekatere so odselili celo v Aneono. Tisoči in tisofi: s Pivke so odhajali v begunstvo, doma so zložili najpotrebnejše na voz, zakopali posodo in dragocenosti in tu in tam pustili koga, da je varoval hišo. Šole so že marca prenehale s poukom, 'in jih je vse zasedla vojaščina. Prišel jc čas za tatove, ki so skoro nemoteno gospodarili po pivških vaseh, vlamljali. v hiše In odnašali kar se jim je zljubilo. Marsikateri je našel vlomljeno in oropano h'šo, ko se Je vrnil iz begunstva. Gostilne pa so kljub vsemu točile celo bolj kot poprej. Polnila jih je prestrašena vojaščina in doseljeni Italijani. Njihova živčnost on strah sta bili daleč večji kot pri domačih ljudeh, ki so na milost in nemilost prepuščali domove vojni. Alkohol jim je menda pomagal do korajže. Morala čet, ki .so čakale vse do Krasa, kaj bo, jc bila zelo nizka, njihovi oficirji pa so pili In malo manj kot jokali. Na konec marca in prve dni aprila so Italijani zaprli vse količkaj vidne podjetnike, gostilničarje in obrtnike Slovence in še nekatere druge, da bi baje ne špijonirali za Jugoslavijo. Podobno so jih zaprli že ob napadu na Grčijo. Spustili so jih domov šele, ko je propadla Jugoslavija. Prišel je tudi G. april, Kljub nagrmadenemu vojaštvu in vsem pripravam se italijanske čete niso premaknile, Moja je ostala mirna in tiha. JOSIP COTIC PRIPOVEDUJE, KAKO JE BILO V RENCAH PRI GORICI 2e v zgodnji; mladosti sem začel sodelovati v komunistični organizaciji. K temu so me pritegnili moj brat Vincenc, bratranec Jože Cotie in neki ilegalec z imenom Tone. Prve naloge sem dobil leta 1927, in sicer so me postavili kot izvidnika in kurirja. V tem času je bila partijska konferenca na hribu Dolgo brdo (maja 1927). Takrat sem že pomagal pri organiziranju raznih akcij,' razobeša-nju zastav, razpečavanju letakov itd. Našel sem tudi nekaj tovarišev, ki so bili istega prepričanja kot jaz in smo skupaj delali. Leta 1929 sem bil na Boru sekretar celice, člani pa so bili Alojz in Jož.ef Martinuč, Gaber Arčon 'in Franjo Ste-pančič, Osebno sem bil povezan z Angelom Kodričem, Julijem Bel tramom in Francem Lukežičem. Naša celica se je leta 1932 povečala, zato smo jo razdelili v dve grupi. Takrat smo dobili tudi povezavo s pokojnim tovarišem Srebrrfčem. Izvedli smo več uspešnih akcij, tako da smo prišli do ciklostilnega in pisalnega stroja. Oboje smo hranili na raznih krajih, dokler nismo našli primernega ' prostora za delo. Najprej smo delali' v To-naškem potoku, kmalu pa smo se morali izseliti, ker nas .ie izdal Franc Mozetič iz Renč, Preselili smo se v Ozdren potok Dolgega hriba, od tam pa smo tehniko oddali po nalogu pokojnega Bratkoviča skupini komunistov na Kras. Zvedel sem, da so te stroje odnesli v Klamberg in da so jih pozneje izsledili italijanski fašisti. Potem ko so imeli že stroje, so aretirali Jožefa Susiča in Cingerja. mene pa je -izdal Susič. Trdil je, da sta povezana tudi Martinuč in Avgust Spacapan, kar pa jaz niseni hotel .priznati. Tako je potekala naša partijska politična dejavnost vse do moje aretacije leta 1940, oziroma do začetka druge svetovne vojne. Za delovanje na našem območju so bili v glavnem odgovorni tovariši, k, so bili povezani izven naših krajev in oni so nam prinašali tudi direktive in propagandni material, Tako je bil Franc Kodrič povezan z Gorico in Furlanijo, Josip Cotič z Vipavsko in Trstom, Alojz Martinuč pa z Gorico in Soško dolino. Osebno sem bil povezan na Vipavskem s pokojnim Vodop'ivcem, Jerico in Jankom, v Trstu pa s pokojnim narodnim herojem Pinom Tomažičem. To je bila naša popolna organizacija na vsem ozemlju Primorske. Toda razen s sosednjimi kraji smo bili povezani tudi z ljudmi izven naših meja. Pokojni Pino Tomažič je imel zvezo z Italijo, z nekim Negri-nom iz Benetk, tovarišica Jerica preko Jugoslavije s Češkoslovaško, pokojni Vodopivec pa preko Italije s Francijo. Sestanke smo Imeli v Cr- ničah, Batujah ali v Selu na Vipavskem, na 2cleznih vratih, Renčah ali v Braniku, včasih pa tudi v gostilni Mlečnilc v Bukovici. V Renčah smo imeli dve politični organizaciji. Prva je bila v premoči vse do leta 1929. Njeno znamenje je bila lipova vejica, odnosno Svoboda ali Orjuna. Tu so bili združeni vsi takrat bogatejši in bolj izobraženi. Zelo malo pa je bilo med njimi delavcev in še to samo taki, ki niso znali sami presojat; političnega položaja, Nas so imenovali Škoti in nismo našli pri njih nikoli kake zaslombe ali pomoči. Gledali so nas kot manjvredne m nam tudi; za ljudski oder niso nikoli odstopili dvorane ali posodili kulise za kulturne prireditve. Pozneje, ko so prepovedali delovanje ljudskega odra in društva Svoboda, se je naša skupina vključ'la v prosvetno društvo »Iskra«, Tudi takrat je sodeloval z nami le majhen del inteligence. Povedati moram še to, da so nam ob preganjanju govorili fašisti, da hočemo z glavo razbiti zid. Imeli smo res težko stališče 'in večina pripadnikov tako imenovane »lipove vejice« se Je preselila v staro Jugoslavijo. Večina nas, Škotov, pa je vztrajalo v naših krajih. Dokaz naše solidarnosti in predanosti je še to, da smo ohranili desetletja nedotaknjeno našo partfijsko zastavo v Renčah. Danes je ta zastava v partijskem muzeju v Beogradu. A. M. Ilalijan-i so čakali dan, dva, irj ¡n šele nato so njihove izvidnice boječe prestopile nekaj metrov čez mejo Odpora ni bilo le trije osamljeni gra-ničarji trmasti ¡in jezni niso zapustili položajev, dokler jim ni zmanjkalo municije. Zaradi njih so se italijanski bataljoni; zaustavili ves dan. Enako so se zaustavili ob pokanju, k! so ga pripravili otroci, ko so se polastili odvrženih pušk. Mislili; so, da je Jugoslavija odprla fronto in oficirji so pošiljali poročila, kako so duri eombattimenOi. Pivške vasi so tako ostale cele ljudje so se vos april vračal; domov,' si urejali vlomljene hiše in se lotili zemlje, ki je klicala, da jo zasejejo. Srca so se žalostno stisnila ob dejstvu, da je Jugoslavija tako zlahka propadla. Starejši so poznali srbski odpor v prvi svetovni vojni, poznali so odlične bosanske bataljone na soški fronti in v nekaj dneh je vse lo odpovedalo. Je lo bila prava resnica? Vse ilegalne in tihotapske zveze so bile tja do junija pretrgane, nato pa jih je znova vzpostavila zvezna Zveza, ki je pripravljala upor! Naslednji april leta 1942 je bil že čisto drugačen. OF je že krepko pognala korenine po Pivk'i, Nastalo je že nekaj odborov OF, razvijala se je Pivška četa, februarja 1942 je Mo-rel Jakob v. Postojni sestavil prvi okrožni odbor OF, nato pa še rajonski odbor OF za Postojno. Tudi prve partizanske puške so zapokale. Pivška čela, ki se je razvila iz prvih 7 partizanov na Pri morskem, je večinoma taborila v Brkinih ali pod Vremščico, je že februarja in marca napravila nekaj manjših akcij. Odločno pa se je uveljavila njena zaseda 4. aprila pri Amrožlču, ko je počakala lcarabinjcrsko patruljo in pobila 2 oficirja, Italijani so hitro pričeli požigati, pobirati ljudi in streljati talce po brkinskih vaseh. Pivška četa se je zato morala umakniti pod Vremščico in nato na Nanos. Spotoma je še pobrala dva vola Italijanu Fabri-zu v Razdrtem. Tiste dni pa se je na Nanos prebila tucli čela 20 mož, ki jo je vodil Mile Špacapan-Igor. Ta četa je že pozimi poskušala, da 1>1 prišla čez dobro zastraženo mejo, a ji ni uspelo. Šele proti koncu marca se je uspešno prebila pri Črnem vrhu. S seboj je prinesla orožje in municijo, ki so ga pri nas zelo rabili. Obe četi na Nanosu nista imeli več kot 50 mož. Italijani so Spacapa.novo četo ves čas sledili, ko pa je prišla še Pivška četa na Nanos, so spoznali, da je nastopil ugoden trenutek- Do 18. aprila so z več obroči obkolili Nanos in zasedli vse doline. Ob 8. uri zjutraj pa skoraj do teme je neprestano pokalo. Četi sta se dobro držali, čeprav nista imeli mnogo skušenj, zlasti ne Pivška. V sam1 h neposrednih napadih je proti partizanom nastopilo čez 700 Italijanov, več tisoč pa Je stiskalo obroče. Proti večeru so partizani spoznali, da je edina rešitev proboj po skupinah- Zato so se po vodih pričeli prebijati. Vod heroja Vojka se je uspešno in cel prebil na Cavcn. Špacapanovi borci so se prebili proti Ozeljanu, Pivška četa pa v Brkine, vendar je slednja najbolj trpela. Po Brkinih so jo naslednje tedne neprestano hajkali, na Nanosu pa so Italijani zajeli 10 borcev. Nekaj jih je tudi padlo, med njimi Pavle Rošt. Med Pivčani so v bojih na Nanosu sodelovali med drugim-; Rebec, Karel Lekšan, Rudi Modic iz Velikega oto-(Nadaljevanje na 14. strani) Razen osrednje proslave 40. obletnice KPJ v Ilirski Bistrici so bile še posebne proslave v Jel-šanah in Žabicah. Na njih so sodelovali predstavniki JLA in pevski zbor pod vodstvom Alojza Boštjančiča. V Ilirski Bistrici so v počastitev 20. aprila postavili slavoloke in na večer pred praznikom prižgali kresove. * * * Šolska mladina ili-rskobistriške občine je priredila v počastitev 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije športna tekmovanja. Kakih 70 mladih tekmovalcev je tekmovalo v vajah na orodju, skokih v višino in daljino, v tekih na 50 in 100 m ter v družabnih igrah. Najboljše rezultate tekmovanja so dosegli učenci popolne osnovne šole v Ilirski Bistrici, Najbolj je presenetil uspeh Helene Martinčič, ki je z lahkoto skočila v višino 1,34 m in je dosegla tudi dobre rezultate v skokih v daljino ter teku. * * * Taborniki pa so pripravili v parku v Ilirski Bistrici propagandni tabor z logorovanjem 25 članov taborniške organizacije. V večernih urah so prižgali taborni ogenj in izvajali nekaj taborniških vaj. Tekmovali so tudi v postavljanju šotorov in v signalizaciji ter s svojim nastopom privabili v taborniške vrste 27 mladincev in mladink. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! ZANIMIV ROMAN O TRSTU Mlad 'italijanski pisatelj, Enzo Bet-tiza. je napisal knjigo z naslovom, »Tržaška prikazen« (II fantasma di Trieste), ki je močno razburkala zlasti tržaško izobraženstvo. Glavni junak tega zajetnega romana (508 str.) je Danijel, sin tržaškega trgovca. Pisatelj se je lotil težke naloge, da el-talcu oriše, v kakšnem okolju je ra-stel mladi Danijel, Pripelje nas do prve svetovne vojne, ki ga je tirala na fronto in v rusko ujetništvo. S tem je pisatelj opravil, kar je imel v načrtu, Ob koncu romana le še namigne, da je postal njegov glavni junak boljševik in ugleden polit' k, ki se ni nikdar več vrnil v svoje rodno mesto. Umrl je zagonetne smrti. V romanu je najmočnejše drugo poglavje. Trgovcu Solospinu, znanemu tržaškemu veseljaku in organizatorju banketov, umre žena in zapusti dojenčka Danijela, Vdovec se znajde. V Drnišu odkrije dojiljo. Da se mu ne bi izmuznila, ji ponuja zlatnike. Mlada srbska žena jih gleda s prezirom. Pristane na odhod v Trst šole tedaj, ko dobi zagotovilo, da sta v me^tu pop in pravoslavna cerkev. Dojilja se potlej za mnogo let enostavno izgubi med gospodarjevo služinčadjo. Solospin pozabi nanjo in na sinčka. Dojilja vodi zatem doraščajočega dečka v pravoslavno cerkev in ga nauči srbskega jezika. Ko jc Danijelu teklo že deseto leto, se Solospinu vedno bolj vsiljuje misel, da sinček ni normalen in sklene, da ga bo prevzaojil. Prav v tem času zadene dojilj ine svojce huda nesreča ki jo sili, da se vrne domov. Solospin sklene, da bo odpeljal sina na daljši izlet. Tako naj bi Danijel pozabil na dojiljo Cn se navezal na očeta. Oba naloži na razkošno yachto Dojiljo naj bi mimogrede odložil v Dalmaciji. Skupaj s sinom ju namesti v spodnjem delu ladje, v nekakem bunkerju. V v'harn' noči dobi dojilja mrzlične napade ki se vedno bolj stopnjujejo do tragičnega dogodka. V duševni razdvojenosti se požene v razburkano morje. Ta dogodek je le za nekaj ur skalil zabavo Solospinu in njegovi družbi (predvsem gospem in gospodičnam, ki jih je vozil s seboj, da ga bodo zabavale!). Veseljak, kakor je bil, se je tudi v tem primeru hitro znašel. Hišni zdravnik Solospinovih je bil Slovenec Janovich (tako napisano v izvirniku!), ki ga močno privlačujejo socialistične ideje. Razburkano politično življenje v Trstu in drugod v svetu (1890—1914) deluje nanj tako. da začne misliti, da so bo moralo vsak hip zgoditi nekaj vellcesa. V svojo vilico pod Opčinami začenja vabiti prijatelje in znance. Tu se zdaj na veliko razpravlja o političnih vpra-čanjih, V ta krožek se vključi tudi mladi Danijel, V krožku ima važno besedo zlasti propadli židovski slikar Pfeffer (tako se je pisal tudi preiskovalni sodnik proti sarajevskim atentatorjem, ki je po prvi svetovni vojni napisal tudi knjigo o atentatu v Sarajevu!), čigar politični nazori pomeniio višek zmešniave, nadalje Cossovel, najbolj mračna oseba romana Narden, ki se jc prvotno pisal Nardenk, a je »k« odsekal, da bi priimek zvenel bolj italijansko (znano je da so Oberdanku po niev.ovi smrti Italijanski iredentisti odsekali del končnice, namreč »k«). Ko je ob neki živahni diskurijr padel predlog, naj bi organizirali atentate, se je nehalo tudi sestajanje pii zdravniku ■Tanovichu. ki se mu je tako početje zdelo nevarno ;n nesnTselno in je zaradi tera pretrgal vse stike s teroristi (Iredentisti). Pri opisu Nardena nam Bettiza mojstrsko razčleni poseben tip tržaškega človeka, namreč »dvojno osebnost«. V takem človeku skuša prva polovica izTnaf druso polovico (Italijanski laž'nactonal''zem in slovenstvo). Tik človek si na pv. domišlia. da jc bolj Italijan kot pa kak Toskanec Zaradi svoje razdvojenosti zasovraži Italijane in Slovence. Pisana družba »iredentistov« je končno pripravila načrt za atentat (pod Pfcfferjevim vodstvom!). Med atentatorji je tudi Danijel, ki o politiki nič ne ve. Narden in Danijel postavita zasedo med Miramarom in Trstom. Ko se pri-pelje mimo avstrijski nadvojvoda Ferdinand, vrže Narden na njegovo kočijo bombo, ki ubije nekaj vojakov, nadvojvodo pa le rani. Zdaj se Narden požene z visoke skale na kočijo in si tako sam vzame življenje. Tik pred smrtnonosnim skokom kol.ne po slovensko! V tistem hipu je pozabil, da je Ital'jan; iz njega se je oglasila druga polovica! Danijel zbeži. V času tega tragičnega dogodka je bil šestdesetletni Danijelov oče na svatbi. Poročil se je bil z dvajsetletno lepotico-prosftutko, Cossovelovo sestro (Cossovela je Narden ubil tik pred atentatom, ker se je izkazalo, da je v službi policije!). Danijel se iz-nenada pojavi na svatbi in vse pokvari, Tega duševno zmedenega fanta vzame k sebi Janov ch in ga skriva, dokler niso v Trstu nekoliko pozabili na atentat. Potlej se Danijel prijavi k vojakom in odrine na rusko fronto. Pfeffer enostavno izgine. V okolici mesta so ga videli, da je nekam bežal na oslu! Stari Solospin konča v sanatorijli. kar pa izkoristijo upniki z njihovim advokatom, da njegovo podjetje proglasijo za bankrot-no. Bettiza se je dolgo pripravljal na ta svoj roman, Kot na dlani jc, da sta nanj močno vplivala Vlvante Angelo in Scipio Slatapcr. Nekdanje tržaške razmere je opisal prav realistično (marsikaj se ujema tucli s sedanjim stanjem v Trstu!!). Kritično ocenjuje tako Slovence kakor Italijane. Tržaška prikazen (fantasma) naj bi bilo torej predvsem negativno okolje s svojimi ljudmi in vso njihovo -d»'no zmešnjavo. v. h. PRIMORSKE PRIREDITVE: GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUI5LJANE merici Ljubljanska drama, ki je gostovala konec aprila v naših krajih v okviru zimske sezone Primorskih prireditev, je uprizorila tudi znano delo sodobnega ameriškega dramatika Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. V igri nastopajo: Janez Cesar, Vida Juva-nova, Lojze Rozman, Bert Sotlar, Branko Miklavc, Mila Kačičeva, Edvard Gregorin, Maks Furijan, Boris Kralj, Helena Erjavčeva, Drago Makuc, Majda Potokarjeva, Duša Počkajeva, Branko Starič in Anton Homar. Delo je prevedel Janko Moder, režiral Slavko Jan, sceno izdelal inž. arh. Ernest Franc in glasbo napisal Bojan Adamič. Dramo »Smrt trgovskega potnika« (prizor na sliki) so uprizorili ljubljanski gostje v Kopru (26. IV.) V PRIPRAVAH NA VELIKO REVIJO LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI NA DAN MLADOSTI Ce smo se še pred kratkim pritoževali čez kulturno »sušo«, lahko zdaj rečemo, da smo z aprilom kar zadovoljni. V začetku meseca smo imeli v gosteh tržaški gledališki ansambel, za konec ljubljanskega. Vendar pa je slišati od abonentov Primorskih prireditev pripombe, češ da se Zavod ne drži načrta in obljub ob razpisu abonmaja. Tu gre v Kopru predvsem za obljubljeno opero in koncert, v drugih mestih pa tudi za dramske predstave. Morda bi bilo dobro, da b; Zavod pojasnil abonen-tom težave, na katere je naletel pri realizaciji jesenskega načrta. In če govorimo zdaj s stališča Kopra za zadnje gostovanje SNG Drame iz Ljubljane, moramo ugotoviti, da je težavna reč »prebaviti« v pol dneva dve tako težki sodobni In zahtevni deli, kot sta igri »Smrt trgovskega potnika« In »Ozri se v gnevu!« Toda za igralce, k, nastopajo v obeh igrah, je bilo to prav gotovo še veliko teže ln zahtevneje. Lahko jih samo še bolj občudujemo. SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Kadar gledam filman ali dramatiziran roman, dramo preneseno na filmsko platno, priredbe dram ln romanov za radijske slušne igre in vse druge najrazličnejše kombinacije, se spomnim na staro pravilo, da je vsako leto le enkratno in razumem to tudi tako, da je najboljše le v eni zvrsti. S tem opravičujem tudi razočaranje, ki ga doživi; človek n. pr. pri gledanju filma »Vojna in mir« ali dramski izvedbi »Ane Karenine«, da omenim le najbližje primere. Toda pravila imajo tud>i izjeme. In zgodi se, da kako delo, roman ali drama, zaživi pri širokih tehničnih možnostih filma še bolj polno in prepričljivo, kot v prvotni obl' ki. Izrazit tak primer je dober film »Belinda« In povprečno odrsko delo »Molčeča usta«, da ne posegam za manj znanimi in možnimi primerjavami. Do neke mere sodi sem tudi sicer zelo dobra drama sodobnega ameriškega avtorja Arthurja Millerja, toda žal smo jo prej spoznali v odličnem istoimenskem ameriškem filmu. In današnji vedno bolj izobražen in zahteven človek, navajen in morda celo zastrupljen s filmsko tehn' ko in možnostmi, nehote primerja .n ga le velika mera ljubezni in tihega spoštovanja do gledališča pripravi, da da prednost dramski uprizoritvi. Seveda pa mora ta b'.ti na taki višini, kot so jo nam pokazali ljubljanski gostje. O osebnosti dramatika Arthurja Millerja bi bilo odveč pisati na dolgo in široko, kajti k veliki popularizaciji mu je pomagala njegova poroka s slavno filmsko zvezdo Marilyn Monroe in pa dejstvo, da so ga preganjali in mu sodili kot simpa-tizerju komunistov. Za nas je zanimivo še dejstvo, da so v Ljubljani uprizorili .skoraj vsa Millerjeva dela: Lov na čarovnice, Smrt trgovskega potnika, Spomin na dva ponedeljka in Pogled z mostu. V svoji drami »Smrt trgovskega potnika« nam kaže Miller prerez iz življenja družine povprečnega ameriškega trgovskega potnika, ki zaradi gmotnih skrbi zaide v tako stisko, da se -naposled ubije. In čeprav poteka na zunaj življenje Lo-manove družine skoraj idilično preprosto, se začne v družini ob teh dogodkih kriza, ki razvije pred našimi očmi tragedijo ameriškega malega človeka, njegove žene in obeh sinov. Dejanje riše avtor z realističnimi prijemi, motivira ga v značaju glavnega junaka kot odtise in posledice nekdanjih doživetij in tudi zunanjih okoliščin, ki so pretresljiva podoba malomeščanskega življenja v »obljubljeni Prizor iz igre v treh dejanjih mladega angleškega dramatika Johna Osborna OZRI SE V GNEVU! v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Delo so uprizorili v Kopru (26. IV.), v Izoli (27. IV.) in v Piranu (28. IV.). Igrajo: Boris Kralj, Jurij Souček, Majda Potokarjeva, Duša Počkajeva in Edvard Gregorin; režija: France Jamnik, scena: inž. arh. Niko Matid, kostumi: inž. arh. Milena Kumar -Matid, glasba: Bojan Adamič, prevod: Maila Golobov a deželi«, kot ljudje radi imenujejo Ameriko. Miller pa nam jo pokaže kot džunglo življenja, ki neizprosno terja svoje žrtve z vsemi vsakdanjimi in neštetimi vidnimi in nevidnimi silami. Predstava ljubljanskega gledališkega ansambla je resnično uspela. Režiserju se je odlično posrečilo približati £log predstave zamisli novejše ameriške dramatike, ki združuje tradicionalni realizem, privide ekspresionizma in sodobne tehnične pridobitve, zlasti priljubljeno »muziko luči«. Igralska raven članov ljubljanske Drame pa je zelo visoka. Skoraj bi težko rekli, da so to glavne in stranske vloge v starem pomenu besede, celo raven igralskega zbora je izravnana z ravnijo najboljših igralcev. OZRI SE V GNEVU! Napisali so geslo: »Sel je popotnik skozi atomski vek . ..«, pozabili pa so pripisati: v Angliji. V tem geslu in pripisu je zapopadeno vse in postane nam razumljiva, obenem pa za nas neaktualna problematika vse današnje »jezne generacije« in »jeznih mladeničev«, o katerih je toliko govora in polemik.. Hoteli pa so nas prepričati, da je v jeznem mladeniču Jimmyu Porterju skoncentrirana vsa problematika in brezizhodnost današnje mladine, kakor so svoj čas proglašali tudi za junakinje Françoise Saganove. Angleški gledališki igralec in dramatik John Osborne je še mlad človek in je dosegel z nekaterimi deli lep odrski uspeh. Več kot samo uspeh, to je ogorčenje in navdušenje, ,pa je dosegel z igro »Ozri se v gnevu!« ki nam jo je pokazala ljubljanska Drama. Osbornov Jimmy Porter izjavlja, da je iz rodu proletariata in iz neke notranje nuje vpije na viktorijansko meščanstvo, ki je še vedno v vodstvu, ima se za rojenega jakobinca, pa je zamudil že vse revolucije. In zdaj svojo jezo otre-sa na vso okolico, to je na vse ljudi okoli sebe. To je seveda v zvezi z zgodovinskim dejstvom, da slava in bogastvo angleškega imperija zahajata, da so perspektive za današnjo angleško mladino vse prej kot . rožnate, kajti viktorijanske dobe ni več. Tu je samo še njena zlagana morala, zaprašene konvencije in ideali. Vse to sovraži Jimmy Porter, njegova žena, lepa in potrpežljiva Alison, pa je doma iz tega sveta. Torej še novi konflikti, oziroma pripravna tarča za Jim-myjeve izbruhe. Pri vsej tej osebni drami nekega angleškega mladeniča je bil pri ljubljanski uprizoritvi zelo poudarjen seksualni kompleks, malce pikantni in celo dražljivi odrski efekti so bili postavljeni celo v prvi plan. Toda to ni tisto bistveno. Bistvena je osnovna ideja Os-bornove drame, to je uklenjenost človeka v neplodne in brezizgled-ne oblike sodobne družbe in potreba, da bi našel izhod iz te ukle-njenosti. Način, kako nam avtor predstavi to v Angliji vsekakor ak- tualno temo, prav gotovo predstavlja za zahodnoevropsko občinstvo velik pogum in gotova predrznost je nekaterim všeč, druge pa bode v oči.. Morda je za tega zahodnoevropskega 'gledalca tudi nujno, da mu prikaže avtor nekatere probleme v tako neprijetni luči, da bi se mu zazdelo to stanje čimbolj nevzdržno. Toda za našega gledalca, za našega mladega človeka, ki živi v popolnoma drugačnih razmerah, izgubi jeza Jim-myja Porterja družbeno pomembnost in ni skupni problem, temveč je samo njegova osebna tragedija. S tem pa je za nas spremenjena osnovna ideja dela in njen namen — zbuditi »-jezne mladeniče«. Napačno in krivično bi bilo misliti osbornovsko o naši mladini, ker je gotovo, da ima pred seboj svetlo bodočnost. Vse te pripombe pa ne zmanjšajo cene odlične uprizoritve, ki so nam jo predstavili Ljubljančani, in njihove zasluge, da se tudi na Slovenskem seznanjamo z dosežki sodobne svetovne dramatike. Visoko igralsko raven so pokazali mladi izvajalci in široko skalo izraznih sredstev, s katero razpolagajo, pa če je šlo za pritajen šepet ali močno vpitje, pretresljive krče strasti in intimne lirične prizore, Z. L. Letošnja revija ljudskoprosvet-nih dejavnosti bo velika politič-nokulturna manifestacija našega okraja v jubilejnem letu ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ in ob Dnevu mladosti. Po skrbno pripravljenem sporedu, ki so ga izdelale posebne komisije, društva in sekcije na terenu pripravljajo posamezne točke, v katerih bodo najlaže izkazale svoje zmožnosti in dosežke. Vse prireditve bodo na Trgu revolucije v Kopru. Začetek slavnosti bo v soboto, 23. maja zvečer z znano dramo Bratka Krefta »Velika puntari-ja«, ki jo bodo izvedli izbrani igralci in režiserji vseh močnejših amaterskih odrov v okraju. Delo režira Srečko Tič, ki je tudi oskrbel impozantno sceno. Tehnično opremo je prispeval Zavod Primorske prireditve. Pri uprizoritvi sodeluje okrog 80 izvajalcev. Drugi dan dopoldne, t. j, v ne-nedeljo, 24. maja bo uvodni govor o pomenu revije, nato pa živi prikaz ljudskoprosvetne dejavnosti, Pri tem bomo spoznali vse glavne veje izobraževalne in amaterske dejavnosti. Nastopili bodo člani Dve premieri Vsa naša dejavnost, kulturna, prosvetna in politična, je letos v znamenju velikega jubileja naše ZKJ, Tako nosijo tudi radijske slušne igre obeležje <10. obletnice. Prva taka oddaja je bila na sporedu v ponedeljek, 20. aprila in druga v torek, 21. aprila. To sta bili igri JUDENBURG, prirejeno po romanu Prežihovega Voranca »Doberdob« in DEVETI VAL, delo makedonskega pisatelja Nikole Jonlcova Vapcarova. »Doberdob« Prežihovega Voranca je znano delo, prav tako pa dejstvo, da je na upor slovenskih vojakov ob koncu prve svetovne vojne precej vplivala oktobrska revolucija. Radijsko ¡priredbo si je zamislil Mitja Mejak kot neke vrste dramatiziran prolog, ki črpa snov za igro v pomembnejših obdobjih dela in ¡razvoja naše Ko-mumi stične partijce v -dobi med obema vojnama. Njegovo zamisel je lepo realiziral Ilinko Košak. Druga igra je imela naslov »Deveti val«. Napisal jo je pri nas malo znani avtor Vapcarov, doma iz Pirinslce Makedonije, kjer ga poznajo zlasti kot revolucionarnega pesnika. Menjal je vrsto poklicev in med drugim ustanovil tudi DPD Svoboda iz Pirana, Izole, Postojne, italijanskega kulturnega krožka iz Pirana, Lutkovni oder in Baletna šola okrajnega Sveta Svobod, najboljši instrumentalni ansambel, pevski zbori DPD Svoboda iz Ilirske Bistrice in Pirana ter Piranski oktet, mladinski pevski zbori iz Ilirske Bistrice, Postojne, Sežane, Duto-velj, Kopra, Dekanov iz Izole in končno zabavni orkester DPD Svoboda iz Sežane s solisti. Vse te ilustrativne podatke in prizore povezuje napovedovalcev tekst. Ti prvi dve prireditvi bosta pravzaprav revija ljudskoprosvetne dejavnosti v pravem pomenu besede, ker bo poudarek na množičnosti v vseh vejah izobraževalnega in amaterskega udej-stvovanja. To bo pregled dela in doseženih uspehov. Tretji del sporeda, ki bo v nedeljo zvečer, je v celoti posvečen proslavi 40. obletnice ZKJ. Zato je tudi smiselno razdeljen v tri dele: prvo dobo delovanja Komunistične partije v stari Jugoslaviji, težko dobo okupacije in narodnoosvobodilne borbe ter končno v dobo obnove dežele in gra- makedonski literarni krožek v Sofiji, Njegove pesmi so v glavnem posvečene španski državljanski vojni in rodni Makedoniji. — V času fašistične okupacije je posvetil Vapcarov vse svoje sile osvobodilni borbi, organiziral oborožene spopade in sabotažne akcije. Zaprli so ga, po dolgih mučenjih obsodili na smrt ter leta 1942 tudi ustrelili v Sofiji. Njegovo delo »Deveti val«, polno simbolizma in gesel proletarske revolucije, opisuje stanje med obema vojnama v neki makedonski tovarni. Dejstvo, da je tovarnarjev sin revolucionar, sproži kopico zapletov in priložnosti, da pride vsak s svojo barvo na dan, Delo so plastično uprizorili člani Drame SNG v režiji Maše Slav-čeve , Delo so že predvajali v Radiu Skopje, za katerega jo je priredil •mladi makedonski književnik Tome Arsovski. Pri tem se je izkazalo, da je Vapcarov ponudil to delo v izvedbo sofijskemu gledališču še pre dvojno, pa so ga odklonili. Potem je ležala drama do leta 1955, ko so jo odkrili in natisnili. Na odru je še niso izvajali, ditve socializma po osvoboditvi. Ta del programa je izdelan najbolj pretehtano in podrobno in je njegovo težišče predvsem na kvaliteti. Seveda pa vsebina in sama zamisel zahtevata tudi množičnost. Vsebinsko težišče je na recitacijah (zbornih in solističnih), ki ponazarjajo vzdušje in značilnost vsake dobe in služijo obenem s tem kot vezalnni tekst ilustrativnemu delu, glasbenim, pevskim, baletnim in dramski točki, Kot avtorji so zastopani naši najvidnejši pesniki in skladatelji, ki so svoje umetniško hotenje in udejstvovanje vskladili s splošnimi političnimi in kulturnimi cilji, izvajajo pa jih: DPD Svoboda iz Kopra, Pirana, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Baletna šola in pevski zbor Učiteljišča iz Kopra. Pri vseh teh prireditvah sodeluje okrog 800 ljudi. Prizor iz Žižkove »Milclove Zale« v uprizoritvi prosvetnega društva ■v Pregarjah UČNI PROGRAMI IN OCENJEVANJE Konec aprila je Uncl v Beogradu tretjo redno sejo Prosvetni svet Jugoslavije. Razpravljali so o osnovah učnega načrta in programa za gimnazije. O učnem načrtu In programu za osnovno šolo pa so razpravljali že na prejšnji seji, marca meseca. Razen tega je bilo govora še o načelih poučevanja učencev, o pogojih napredovanja v posameznih vrstah šol 'In razprava o učenju tujih jezikov. Pretresali so tudi stališča mnenja republiških svetov o organizaciji Izdaj in prodaje šolskih učbenikov. V OBELEŽJU PROSLAV OB 10. OBLETNICI NOVO NA KNJ5ŽN5 POLIC! V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU * NOVO NA KNJIŽNI POLICI V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU * NOV D. II. Lawrence: EPC v:-.:1 '."■■ . (Odlomek iz romana ZALJUBLJENE ŽENE, ki je izšel pri mariborski založbi Obzorja v prevodu Jožeta Fistroviča in v opremi Uroša Vagaje) figiBii Branhwenova družina se je pr'prav-ijala da bi se odselila iz Beldovra, ker je oče moral stanovati v mostu zaradi službe. Birkin je vzel dovoljenje za poroko, vendar je Ursula odlašala iz dneva v dan. Ne bi se rada odločila za določen čas — še zmerom je omahovala. Potekal Je tretji teden enomesečne odpovedi službe na srednji šoli. Približeval se je božič. Gerald je čakal, da se poročita Ursula in Birkin. To mu je pomenilo nekaj odloč lnega. »Bi naredili dvojno?« je vprašal Birkina nekega dne. »Kdo b bil za drugi par?« Je vprašal Eirkin. Gudrun in jaz,« je rekel Gerald in oči so mu podjetno zamežikn le. Birkin ga je gledal ne da b bil trenil z očmi, kakor bi bil nekako presenečen. »Resno — ali se šališ?« je vprašal. »O, resno. Ali naj? Naj se z Gu-drunovo poročiva hkral z vama?« »Vsekakor dajla,« Je rekel Birlcin. »Nisem vedel, da sta pr šla že tako dateč,« »Kako daleč?« je vprašal Gerald, ga pogledal in se zasmejal. »O ja, premerila sva že vse daljave?« »Tako vama samo preostaja, da to postavita na široko družbeno osnovo in dosežeta veliki moralni smoter,« Je rekel Blrk n. »Nekaj podobnega: zazidaš v daljino, širino in višino.« je odvrnil Gerald z nasmehom na ustneah, »O, gotovo,« je rekel Birkin, »dejal bi. da je to res občudovanja vreden korak.« Gerald ga je pazljivo pogledal. »Zakaj pa nisi nič navdušen?« je vprašal. »Mislil sem. da si strašno zaverovan v poroko.« Birkin je zmignil z rameni. »Prav tako si lahko zaverovan v nosove, Imamo vse vrste nosov, tope in vsakršne —« Gerald se je zasmejal. »In vse vrste zakonov — tope in vsakršne?« je vprašal. »Tako je.« »In misl š, da b bilo topo. če bi se oženil?« je zasmeliljivo vprašal Gerald in nekoliko nagnil glavo na stran. Birk'n se je naglo zasmejal. »Kako pa naj. vem kaj bo iz tega!« je rekel. »Nkar mi ne vračaj z mojim primerami —« Gerald je tehtal za trenutek. »Vendar bi rad izvedel natančno mnenje,« je rekel. »O svoji poroki — ali porokah sp'oh? Zakaj t; le potrebno moje mnenje? Nimam nikakršnega mnenja. Ne zanimam se za poroko po postavi — ne po tej ne po drugi plati. Tu gre samo za prikladnost.« Gerald ga je še zmeraj pazljivo opazoval. »Jaz pa mislim da gre za kaj več « je resno dejal. »Vsekakor te lahko dolgočasi nravstveno vprašanje zakona. če pa se človek zares poroči, pomen to nekaj odločilnega, dokončnega za njegovo ž vljenje —« »Misliš torej, da je nekaj dokončnega, če stopiš z žensko k matičarju?« »Cc se od tam vrneš z njo. m slim tako « je rekel Gerald. »To je nekako nepreklicno.« »Prav imaš, s tem se strinjam,« je rekel Birkin. »Ne glede na to, s katerega stališča gledaš na postavno poroko — takrat, ko si se že poročil, pomeni to zate samega nekaj dokončnega —« »To verjamem,« je rekel Brkin, »nekje to drži « »Zdaj se je treba torej samo še vprašati, al. naj človek to stori,« je nadaljeval Gerald. Birkin ga je preizkušajoče gledal; v očeh se mu je iskrilo kratkočasje. »Na svetu tak si kot lord Bacon, Gerald« je rekel. »Vprašanje obravnavaš kakor pravnik — ali po Hamletovem biti ali ne biti. Ce bi bil jaz na tvojem mestu se ne bi poročil: ti pa vprašaj Gudruno. ne mene. Saj se ne ženiš z menoj, kajne?« Gerald je preslišal zadnje besede. »Res je,« je rekel, »treba je hladno preudariti. V tem je nekaj usodnega. Prideš do razpotja, kjer je treba v to ali drugo smer. In poroka je ena izmed treh poti —« »Kam pa drži druga?« je naglo vprašal Birkin, Gerald se je zagledal vanj z vročimi čudno zavednimi očmi, ki jih Birkin ni mogel razumeti. »Ne morem reči.« je odgovoril. »Ce bi to vedel —« Nelagodno se je prestopil n utilnil sredi stavka. »Misliš reči. če bi poznal drugi izhod. ki je mogoč?« je vprašal Birkin. »Ker ga ne poznaš, pa je zakon pis aller.« Gerald se je z nespremenjenimi, vročičnimi vsiljivimi očmi zagledal kvišku v Birkina. »Človek res nekje čuti, da je zakon pis aller,« je priznal, »Potem pa sc ne ženi.« je rejal B r-kin, »Pravim ti.« je nadaljeval, »kakor sem rekel že prej — zakon starega kova se mi je priskutil. Ego-isme à deux ni nič v primeri s tem. To jc neke vrste tih lov v parih: ves svet je razdeljen na pare. vsak par ima svojo hišico preži v vsem na svoje drobtinlčarske koristi in sc C>DCOOOOOOOOCOrXX)OOCOOOOOOOOCO>DCOOOOOOOCOO'- »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! duši v svojih majčkenih skrivnostih — to je nekaj najodurnejšega na svetu.« »S tem se docela strinjam « je rekel Gerald, »v tem je nekaj manjvrednega. Toda kakor pravim — kakšen je drug izhod?« »Vsekakor se je treba izogniti nagonu po domu, To pravzaprav n nagon, ampak strahopetna navada. Nikoli ne bi smel imeti doma.« »To tudi jaz podpišem,« je rekel Gerald, »Toda druge izbire ni,« »Moramo jo poiskati. Verujem v trajno zvezo med možem in ženo. Nenehno prebiranje te samo izčrpava. Nepretrgan odnos med možem 11 ženo pa še ni zadnja beseda — gotovo da ni.« »Ni,« je rekel Gerald. »Dejansko se zgodi,« je nadaljeval Birkin, »da se v odnosu med moškim In žensko razbohoti toliko mogoče ozkosrčnosli. nizkotnosti in nezadost-nnsli. ker pač zrase v najvišjo, zaključeno zvezo.« »Kes Je, verjamem ti,« je potrdil Gerald. »Idealu o ljubezni n zakonu moramo spodmakn i, podstavek. Potrebujemo nekaj širšega. Tako verujem v dodaten popoln odnos med mošU 111 in moškim, ki mi je potreben poleg zakona.« »Ne razumem, kako bi ta zveza mogla biti enaka zakonski,« je rekel Gerald. »Ne, ne enaka, marveč enako tehtna, prav tako ustvarjalna, nič manj posvečena, če hočeš.« Gerald je mučno zamencal. »Veš, jaz tega ne morem čutili « je rekel. »Prav gotovo ne more biti med 1110-šk m in moškim 11 kdar nič tako močnega kakor je spolna ljubezen med moškim in žensko. Narava 11i poskrbela za osnovo.« »No. kako da ne, prepričan sem, da je. i11 mislim, da ne moremo biti srečni, dokler ne zidamo na tem temelju, Moramo se ¡znebiti izključno-st. zakonske ljubezni. I11 treba je priznat; nedovoljeno ljubezen med moškim n moškim. To b, prineslo več- jo svobodo za vsakogar, bodi moška ali ženska osebnost, oba hi dobila večjo moč,« »Vem,« je rekel Gerald. »ti veruješ v neki)i takega. Jaz pa, vidiš, ne čutim nič podobnega,« Potrepijal je Birkina po nadlahti, kakor da se mu hoče prijateljsko oprostiti, ker se ne strinja z njim. In pr tem se je nekam zmagoslavno smehljal. Bil je pripravljen, da sc preda usodi, Poroka je bila zanj podobna obsodili. Bil jc voljan, da se obsodi na zakon, da bi postal podoben kaznjencu, ki je obsojen na kopanje v pod-zemeljsk h rudnikih in nikdar ne zaživi na soncu, marveč je omejen na strašilo dejavnost, pod zemljo. Ustrežljivo je hotel sprejeti takšno življenje. I11 poroka je bila pečat njegovi usodi. Prostovoljno je čakal, da bo tako padel v podzemlje in zapečatil vrata za seboj kakor duša, ki je prekleta. da bo živela v večnem pogubljenju. Nikolj pa ne bo sklenil pristnega odnosa z drugo dušo. Tega ni zmogel. Poroka mu ni pomen la, da se bo zaprl v zaupno, tesno zvezo z Gudruno. Ne, s tem h si samo naložil dolžnost, potrdil bi obstoječi svet. sprejel red. kakršen je v navadi, ki pa vanj v duši ni verjel, potem pa b, se zavlekel v pribežališče v podzemeljski svet svojega življenja. To je hotel storiti. Druga pol je držala v pobratimstvo, ki 11111 ga jc bil ponudil Ruport, kjer bi se z zaupanjem in ljubeznijo povezal z njim, nato bi šele sledila zveza z ženo. Ce b: se zaobljubil moškemu, bi m po/nejc mogel naložiti enako dolžnost do žene: ne samo v poroki po vseli postavah, marveč v brezpogojnem, mističnem zakonu. Te ponudbe pa kljub temu ni mogel sprejeti. V njem je bilo nekaj odrevenelcga, zaznamovala ga je otopelost k jo je povzročalo nerojeno hotenje, hotenje, k sploh ni obstajalo ali pa je hiralo. Mogoče res ni Imel volje, Znkaj liuperlova ponudba ga je čudno navdušila. Vendar ga je še bolj veselilo zavrnit, željo, kakor da ti. sprejel obveznost. Te dni so bile v republiških središčih naše države premiere novega jugoslovanskega filma VLAK BREZ VOZNEGA REDA. O tem filmu se je že veliko pisalo in razpravljalo in slišali je bilo deljena mnenja, navdušene in bolj kritične ocene. Verjetno pa je, da je film dober, ker ga je posebna komisija izbrala za letošnji filmski festival v Cannesu, Film je posnelo zagrebško podjetje Jadran-film v režiji mladega režiserja Veljka Bulajiča. Film govori o kolonizaciji v prvih povojnih letih, ko se siromašni kmetje iz. Dalmacije s svojim bornim imetjem selijo v bogato Baranjo, Prvotni, delovni naslov filma je bil zato »Zemlja«. Ti kolonisti na svojem potovanju (vlak nima voznega reda in se ustavlja na nekaterih postajah tudi po nekaj dni) doživljajo vsakdanje in posebne stvari: ljubezen, ločitve, spore, kolebanja, smrti in rojstva, skratka svoje individualne drame. Ta problem povojnih kolonistov je nov v našem filmu in tudi v naši književnosti. Pri tem filmu nastopa 85 poklicnih, toda mladih filmskih igralcev in več sto statistov. Med znanimi imeni sta Olivera Markovič in Ivica Pajer (na sliki). Jack Ilines: (Odlomek iz istoimenske novele, ki je izšla z 11 drugimi pod skupnim naslovom KOŽA ČRNEGA VOLČJAKA v knjižnici Sinjega galeba Mladinske knjige. Prevod Marta Puntar, ilustracije, Milan Bizovičar) ' Na dan pred razpravo je Chan-dler sedel v svoji pisarni, ko je ves zaskrbljen vstopil okrajni tožilec George Grigsby. »Nič kaj dobro ne kaže za jutri, Pete,« je dejal. »Vem,« je pritrdil Chandler potrto. »Lavin je še nadalje samozavesten. Še vedno trdi, da nimamo nobenih dokazov in ga ne more obsoditi nobena porota.« »Tu se pa moti,« je rekel Grig-sby, »in to je, kar me najbolj skrbi. Poznam rudarje tako dobro kot ti. Prepričani so, da je Lavin kriv. Kakšen dokaz pa lahko navedem? Samo tvoje besede, da je pes prepoznal tisto žepno zaponko za Lavinovo in pa še to-bakove drobce v 0'Hanovem žepu. To ne zadošča, da bi obesili človeka. Albert Fink bo pričevanje v petih minutah raztrgal na kose.« Fink, predsednik pasjega kluba in eden najsposobnejših odvetnikov na Aljaski, je prevzel obrambo Lavina več ali manj kot obvezno službo — ker nihče drug ni hotel, A Chandler je vedel, da ima Grigsby prav. Finku ni bilo treba drugega, kot opozoriti na možno pomoto. Tisto noč je močno snežilo. Fink bo rekel, da Chandler in Derbyshire nista mogla dobro videti. Morda sta se motila, ko sta mislila, da je Trig-ger prepoznal zaklopko. In kar se tiče tobakovih drobcev, kaj morejo dokazovati? Kaj če je OTIane kupil nekaj tobaka, da ga'da svojemu eskimskemu slugi? »In tako se bojim,« je nadaljeval Grigsby, »da bo Fink mojo obtožbo razblinil v nič, a porota bo kljub temu glasovala proti Lavinu Če se to zgodi, bo sodnik Crane primoran razsodbo ovreči.« »In to bo dvignilo peklenski hrušč,« je mrmral Chandler. »Ti linčarji bi imeli to za nekako uradno prevaro, uprizorjeno zato, da bi izmazali Lavina. Vdrli bodo v ječo in se ga polastili. Nimam dovolj ljudi, da bi to preprečili.« »Točno,« je pritrdil Grigsby. »Tako vidiš, je vse odvisno od dokaza, kdo je lastnik suknjiča, ki smo ga slekli z Ericovega trupla. Če lahko prepričljivo dokažem Lavinovo lastništvo, bi to pomenilo, da je bil na mestu zločina, in pojasnilo borbo, V 1\ ateri je bila žepna zaklopka odtrgana. Sicer ni bilo nobene priče, dokaz ne bo neposreden, toda zaradi važnega nagiba in drugih dejstev bo zakonito veljaven. Toda kako naj dokažem, da je Lavin zamenjal jopiča?« Chandler, ki je zamišljeno strmel predse, je nenadoma skočil kvišku. »In vendar je bila priča! Trig-ger hodi z Lavinom, kamorkoli gre. On je opazoval morilca. On je naša priča.« Po obrazu Georgea Grigsbyja se je razlil smehljaj. Še dolgo v noč sta se moža pogovarjala ... Drugo jutro je bila sodna dvorana na Stedman Aveniji nabita do vrat in še na cesti so ljudje stali. Prvi del razprave sc je močno nagibal v korist obrambe in ko je Albert Fink končal z navzkrižnim zasliševanjem, je bila Grigsbyjeva obtožba razbita v črepinje. Obraz Špika Lavina, ki je sedel ob presledku za obtožence, je postajal čedalje nadutejši. Fink je s spraševanjem prisilil Chandlerja k priznanju, da ne more priseči, čigava sta suknjiča, ki sta ležala na mizi desno od pi-sarjevega pulta, Fink je odlično govoril. Kmalu so se porotniki, ki so želeli obsoditi Lavina, nemirno presedali na svojih sedežih. Tudi oni so se zavedali, da je vse odvisno od tega, kdo je lastnik jopičev in da ga ne bi mogli pošteno obsoditi, če to ni zatrdno ugotovljeno. Slednjič je Fink samozavestno sedel, uverjen, da je stvar dobljena. George Grigsby se je počasi dvignil. »Vaša svetlost,! je dejal, »prosim sodišče za dovoljenje, da pripeljem še eno pričo. Zavedam se, da bo njena navzočnost v tej dvorani nenavadna. Vendar prosim, da sodišče pristane, ker s pomočjo te priče nameravam brez senčice dvoma dokazati, kdo je lastnik suknjiča.« Sodnik Crane je svečano izjavil; »Sodišče je voljno privoliti v nekatere izrednosti v postopku, če z njimi služi pravici. Nadaljujte, državni tožilec.« Grigsby je povzel: »Vaša svetlost, če naj predstavim to pričo, je nujno, da obtoženec za nekaj trenutkov zapusti dvorano.« Sodnik Crane se je obotavljal. Albert Fink je skočil pokonci, da bi se uprl, a sodnik je z zamahom roke potlačil ugovor. »Ker zastopa obtoženca med odsotnostjo njegov zagovornik, dovolim njegovo začasno odstranitev, če je to zaradi rešitve primera potrebno!« Špika Lavina so odvedli. V sodni dvorani je nastala smrtna tišina. Vse oči so bile uprte v vrata, skozi katera se bo sluga vrnil. Prišel je, držeč Triggerja na vrvi. Pes je vlekel slugo za sabo, tako se mu je mudilo v dvorano. Usmeril se je naravnost k stolu, kjer je bil sedel Lavin. Ko je ljudem postal jasen vzrok Grigsbyjeve zahteve, da privede psa v dvorano, je zavladala taka tišina, da bi slišali pasti iglo na tla. »Izpustite vrv,« je rekel Grig-sby. Ko jc bil pes svoboden, se je nekaj hipov motal okrog Lavino-vega stola in vohljal po zraku. Nato je stopil k jopičema, ki ju je Grigsby skrbno položil na tla. Tistega, ki ga je Lavin nosil zadnje dni, je z zanimanjem povohal, a od njega je šel k drugemu z odtrgano zaklopko, ki so ga slekli O Hanu. Legel je ob njem na tla, položil nanj šape in ga ljubeznivo ovohaval, George Grigsby jc pogledal v oči vsakemu porotniku. Ni zinil niti besede. Ni bilo treba. Za ljudi, ki so imeli opravka s psi, je bilo Triggcrjevo pričevanje dovolj zgovorno. Špika Lavina so pripeljali nazaj. Ko je opazil psa, ležečega na svojem jopiču, je prebledel in se skušal iztrgati možema, ki sta ga držala. Trigger ga je zagledal in je skokoma pohitel k njemu. Mahajoč z repom se je vzpel s prednjima nogama na gospodarja. Ta pa je dvignil nogo in ga brcnil od sebe. Ves začuden se je Trigger cvi-leč zvrnil nazaj, a je spet in spet silil k Lavinu, vse dokler ga ni sluga odpeljal. Albert Fink je spoznal, da je izgubil pravdo. Njegov zadnji poziv na poroto je bil slaboten in samo for malen. Tudi on je bil lastnik psov in vedel je, da je Lavin morilec. Porotniki so se odstranili komaj za pet minut. Spoznali so ga za krivega. Sodnik Crane je izrekel nad Soikom Lavinom smrtno obsodbo. In tako se je končal čudni primer, ko je pes, ne da bi vedel, izdal lastnega gospodarja. Malo preden so ga obesili, je Špike Lavin vse priznal. Obsodba se je izvršila pred množico molčečih meščanov. Mož, ki jc ubil človeka zato, da bi se polastil denarja pri tekmi s psi, je dobil zasluženo kazen. Triggerja in ostale Lavinove pse je sodišče izročilo Eskimu, ki jih je oskrboval. Sčasoma je Trigger prebolel svojo žalost in sc navezal na novega gospodarja. Toda skozi vse leto so ga videvali, kako se je brez miru potikal po nomskih ulicah in iskal moža, katerega je s svojo vdanostjo poslal v smrt. VEI IKA PUNTARIJA V TODMINU Amater-ko gledališče v Tolnvnu je pripravilo v počastitev 40-let-nice KPJ premiero Kreflovc drame »Velika puntarlja« v režiji Srečka Tiča. Nastopa 65 'igralcev amaterjev. Ta premiera je bila tudi jubilejna, to je 250. predstava tolminskega gledališča. Ob tej priložnosti je gledališče izdalo svoj gledališki zbornik. GfxaUcno Prijetje sa K ■ S3 -i n n ü 5 u 0 » ö 0 □ s C fl s a a u n 6 ti S 13 a e 0 a s- 12 rs m R a « M a 59 3 a p M S S a D 1 ri a n a n 9 Fi IB K-ä a a ä fi ö a <9 H s S! Pi K Ü 0 £3 a S3 a S3 a a p 9 EI 63 B kolektiv trgovskega podjetja OBAK« ISKRENO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM K 1. MAJU! Potrošnike vabimo, da se poslužujejo naših poslovalnic, v katerih bodo zadovoljivo postreženi! ISKRENO ČESTITA K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA VSEM BORCEM ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA PRVOMAJSKE ČESTITKE POŠILJA VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM kolektiv L-j kri lil □ ^ ^ ^ A M 1P1 SE PRIDRUŽUJE PRVOMAJSKIM ČESTITKAM TER ZELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV VSEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI avtoturisticno podjetje iskreno čestita ob 1. maju svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu Z najsodobnejšimi avtopulmani skrbi podjetje za udoben prevoz potnikov; z modernimi tovornimi avtomobili opravlja prevoz blaga na rednih in izrednih progah po vsej državi in inozemstvu V lastnih mehaničnih delavnicah popravlja vse vrste motornih vozil hitro, solidno ter po ugodnih cenah Potniki! Ne pozabite na turistične poslovalnice Avtoturističnega podjetja »Slavni k« v Kopru, Portorožu, Piranu, Ljubljani, Zagrebu in na Reki VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA IMPORT — EXPORT k o e r Ö a S ill ta S3 S El 0 n "D ¡2 B rižanski vodovod koper i ____________B 0 STEKLARSKA DELAVNICA g popovič branko — koper * ^ CESTA JLA ŠTEV. 7 V ČESTITA K 1. MAJU VSEM CENJENIM ODJEMALCEM U Pleskarska dekoraterska zadruga KOPER E3 n a 8 El a B a n S P □ □ s •a ¡3 a n B a čestita za 1. maj vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem H a ta tn H □ I (S S n n ü S § 0 u n a E3 a a o Ö ta delovni kolektiv trgovskega podjetja SE TOPLO PRIPOROČA TER VABI POTROŠNIKE ZA NAKUP BLAGA V POSLOVALNICAH V KOPRU, IZOLI, ILIRSKI BISTRICI IN PIVKI! VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ISKRENO ČESTITA K VELIKEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU - 1. MAJU! CENENOST IN KVALITETA NAŠIH IZDELKOV BO VAŠE ZADOVOLJSTVO! DELOVNI KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA OB PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA SVOJIM ODJEMALCEM TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE ZAUPANJE i i I u 0 □ D 1 d n □ I q D _ liHiimHWim iriiuM ^■■■■■■■■nimiiii"~Tiinn~rTn' i~rn~n n iiiTrnrirT~rrrTiriTiiiiiiiigmrminirBM ■manusn BSSLB □ mssusmiuianit Ea I 1 ¡'■J m d a Cl ti n G N n n K Pi e d □ e3 Q el n ö O n ES u n d g tca ga HRPELJE-KOZINA C E S T I T A SVOJIM ČLANOM TER VSEM KMETOVALCEM K 1. MAJU B- H d B a H r« i-j rj E a ta u G a is H Ü g d ti I u a B E) D Gl es n 0 a o a rs n g n c- a n | S m m a~ % n ci a a 1 e ta n B U n n n p a iJ n a L3 a n u a 9 a I □ Q rra n B n D H a OBČINSKI LJUDSKI ODMOR IIRPELJE OBČINSKI KOMITE ZKS HRPELJE OBČINSKI ODBOR SZDL HRPELJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRPELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRPELJE čestitajo vsem članom družbenih organizacij in delovnim kolektivom za praznik delovnega ljudstva in jim želijo novih uspehov pri graditvi socializma! KOLE K T I V T R G O V S K E G A P O D J E T J A »T IM A V« HRPELJE-KOZINA čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku clela lir k Vsem odjemalcem zagotavlja, da se bo trudil tudi v prihodnje za čimboljšo in ceneno postrežbo Vsem cenjenim naročnikom se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost ter jim čestita za praznik vseh delovnih ljudi z željo, da bi imeli še več delovnih uspehov v prihodnosti KOLEKTIV PODJETJA ZA REZANJE IN PREDELAVO LESA ~W7~ ° KOLEKTIV TOVARNE FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV A« Kozina GOSTINSKO PODJETJE na s svojimi obrati v HRPELJAH in KRVAVEM POTOKU se toplo priporoča vsem svojim gostom ter obiskovalcem naših krajev Kolektiv podjetja iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju I V i LIR 5 KI BISTRICI ČESTITA ZA PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE Vsem občanom ter graditeljem boljše prihodnosti pošiljajo prvomajski pozdrav ter iskrene čestitke OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI KOMITE ZKS ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI ODBOR SZDL ILIRSKA BISTRICA SENOŽEČE IMA VEDNO NA ZALOGI SPALNICE IN DRUGO POHIŠTVENO OPREMO PRVOVRSTNE IZDELAVE * VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA 1. MAJ S e ž a e a ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZA PRAZNIK VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Vsem delovnim množicam iskreno čestita za 1. maj KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »KRAŠKI ZIDAR« — SEŽANA KOLEKTIV TOVARNE MESNIH IZDELKOV POSTOJNA pošilja iskrene čestitke svojim cenjenim odjemalcem za delavski praznik — 1, maj Vsem potrošnikom priporočamo, da zahtevajo pri svojem trgovcu mesne izdelke naše tovarne, ki so najboljše kakovosti in poceni DELOVNI KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE PRVOMAJSKIM ČESTITKAM TER ŽELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV VSEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI TOVARNA VEZANIH PLOŠČ IN FURNIRJA » Z OBRATI V ter poslovalnicami v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu priporoča svoje znane lesne izdelke: PANEL PLOŠČE, KAKOVOSTNE VEZANE PLOŠČE in FURNIR ZA POTREBE NAŠE LESNE INDUSTRIJE in ZA IZVOZ Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim kolektivom Jugoslavije za praznik — 1. maj i? B m « u 5 r Et a u r/ B B 13 3 n M a B b c k g cs 6 ts Lt d k ti S g t£ b CI, K ß B t T Li ü a B t/, 3 ® © n B C [3 g E n s g i c 13 B C e Ö a B B ¡8 n g. l". CI' i a B u c ß e g c Ei a C G m a u Sä 0 -D & n m y. B ts G K G g 1 g G c c ¡2 c lj O G C Ö ß n p a s " " """ "" " r Pekarne —....... DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »Pivopromet« Izola čestita k delavskemu prazniku vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu Jugoslavije n :: zaupanje ter jim čestitamo k prazniku delovnega ljudstva n III ne p i R A N Vsem našim odjemalcem se priporočamo za nadaljnje n □. ei S D G n n Ei ta □ n C! a ta ta »Jadranka« KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA izola iskreno čestitajo k velikemu prazniku — 1. maju Tudi v prihodnje se bomo trudili, da ustrcžemo željam naših odjemalcev TRGOVSKO PODJETJE U 9? se pridružuje čestitkam za delavski praznik. VSE NAŠE GOSTE VLJUDNO VABIMO! MESTNE TRGOVINE POSTOJNA čestitajo svojim odjemalcem ter delovnemu ljudstvu za 1. maj! Potrošniki! Ne pozabite, daje blago v poslovalnicah MESTNE TRGOVINE vedno sveže in najcenejše! TRGOVSKO PODJETJE PIRAN čestita svojim potrošnikom in dobaviteljem za praznik delovnega ljudstva z željo, da bi imeli pri § svojem delu še več uspehov! a « mednarodna špedicija in transport KOPER čestita k prazniku delavskega razreda in Zeli delovnim ljudem naše domovine mnogo gospodarskih uspehov ! j telefon: 17 — telegram: tekstil ajdovščina izdeluje: bombažne, stanične, progaste, enobarvne in kariraste tkanine za izvoz in domači trg flanelaste rjuhe, barvaste in bele grosistična podjetja! naročajte naše izdelke po našem zastopniku ali direktno v tovarni vsem delovnim ljudem iskrene čestitke za praznik 1. maj avtoprevozniško podjetje postojna TELEFON 43 opravlja tovorni promet hitro in po konkurenčnih cenah ¿T Priporočamo svoje usluge tV Svojim poslovnim prijateljem ter vsem kolektivom iskreno čestitamo k prazniku — 1. maju BORBENE POZDRAVE TER ISKRENE ČESTITKE VSEM DRŽAVLJANOM POŠILJA ZA 1. MAJ DELOVNI KOLEKTIV □ VSEM OBISKOVALCEM KINEMATOGRAFSKIH PREDSTAV i želi obilo razvedrila ter jim čestita k mednarodnemu prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA 3 íú ■ ca BI H trj á □ □ n a ra ra ■ H -ta a H ta ta n .a ra 9 a a KI iS 0 P « M S fa 53 151 E3 a « H postojna ★ VSE IZLETNIKE IN TURISTE VABI, DA SI OGLEDAJO EDINSTVENE LEPOTE KRAŠKEGA PODZEMLJA POSTOJNSKO JAMO -en i i m ra sj aj ». SJ EB □ □ ta a P d n i pa a n ca . a a ü a GOSTINSKO PODJETJE »risniiv« — divača se priporoča vsem svojim gostom, potnikom in izletnikom ter jim čestita za delavski praznik. 13 m a U P □ □ Ü a H □ občinski ljudski odbor postojna občinski komite zks postojna občinski odbor szdl postojna občinski odbor zb nov postojna čestitajo k mednarodnemu delavskemu prazniku vsem občanom z zeljo, da bi imeli pri svojem delu še več uspehov kolektiv splošnega gradbenega podjetja \ff o opravlja vse vrste gradenj z vsemi v to stroko spadajočimi obrtniškimi deli solidno in po konkurenčnih cenah it ft vsem investitorjem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita k 1. maju ! iT odkupuje mleko, živino, gozdna zelišča in poljedelske pridelke dobavlja kazein, kazeinsko lepilo, sadne destilate ter oskrbuje zadruge z reprodukcijskim materialom in sredstvi za zaščito rastlin tfr lir iskrene čestitke k 1. maju vsem borcem za napredek kmetijskega gospodarstva fe - t—-*~rij '. '-r^r""—!LP5 *-) U,'' -f\ - jt-p.i- • f _N_ I " •' - 'T ^ I --' VCV^l Zeli obilo delovnih uspehov vsem poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu jugoslavije ter mu čestita k 1. maju a S ra ra □ n n a □ u p FJ □ g ¡3 ta a p» M □ ¡3 H H D D U ta ta t S tí a a a a m a a ra a a 13 u a p a a a a S a a ü o p N td e! r.1 □ a ra P ra QsanrrsaapaapnaaDQnoanaDaauaaaaundonaDOüaaoanaaDüDpannnonnnDaaöoarinüonDQaccnoti1. lapnaDuoapDDnnaaucanpi nnBnGraannaaDaPD^QaanoncwBHnoanPBiiuannDDaaaaDKan^ S KOVINSKO OBRTNO PODJETJE Pštrmm čestita za 1. maj vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča VSEM ODJEMALCEM SE TOPLO PRIPOROČA IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA Kolektiv »TRGOVSKEGA DOMA« KOPER pošilja prvomajske pozdrave in čestitke vsem obiskovalcem kinopredstav k prazniku dela TRGOVSKO ?? d ue lie Portorož SE PRIPOROČA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER JIM ZAGOTAVLJA, DA SE BO TRUDILO TUDI V BODOČE USTREČI ŽELJI POTROŠNIKOV ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU DELOVNIH MNOŽIC 1. MAJU! Vsem cenjenim naročnikom priporočamo svoje usluge ter jim g čestitamo k mednarodnemu prazniku — 1. maju' OBRTNO GRADBENO PODJETJE § »KONSTRUKTOR« — PIRAN i KOLEKTIV TOVARNE FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV „LESONIT" ILIRSKA BISTRICA O lllïû'^'f O opozarja na svoje odlične proizvode ter vabi vse odjemalce, da vedno uporabljajo njene izdelke K 1. MAJU ISKRENE ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE KOMBINAT MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI BOLJŠE BODOČNOSTI ŽELI TER ISKRENO ČESTITA LJUDSKIM MNOŽICAM ZA PRAZNIK 1. MAJ maju vsem vsemu DELOVNI KOLEKTIV KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA SE PRIPOROČA VSEM POTROŠNIKOM TER VABI NA OBISK SVOJIH POSLOVALNIC k iT LEPE POZDRAVE IN ČESTITKE ZA DELAVSKI PRAZNIK VSEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE podjetje za projektiranje visokih in nizkih gradenj p I pošilja iskrene prvomajske čestitke vsem poslovnim sodelavcem tee vsemu jugoslovanskemu ljudstvu grosistično trgovsko podjetje SEŽANA Z VSEMI POSLOVALNICAMI SE PRIPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM K PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITA IN ŽELI NADALJNJII-I GOSPODARSKIH USPEHOV! -A A \:y/r-0A VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE, POSEBEJ NAŠIM POMORŠČAKOM, KI SLUŽIJO DOMOVINI NA ŠIRNEM MORJU, POŠILJAMO ZA MEDNARODNI PRAZNIK — 1. MAJ SVOJE BORBENE POZDRAVE tba pomorsko podjetje za potniški, turistični in tovorni promet BaaHjaDDPHODancBfl«awoi ra*^OH^DBöaEnnDaBDaDnQnna°BDEnEnönnnnannonananQnEaDS3apann^ l 8 □nnnnnnBHiJEesnKisi UBBniirsDBiiooonnDcnjoonnnnnnonBDBDpnDnnnoniiDnnDnDDoannnonMioanuniiiJDOPnnncäKui aaannanannnnae3B=c3Ci> ctnr«r;:3oaaaanDaDB*inonBnnHDannnaaoooannBDDnDOOBnonnaDnDnannnBDnDBniinoDiiaiK2«2:t) 8 2 3 r pošilja iskrene čestitke vsem poslovnim prijateljem, vsem kolektivom jugoslovanskih pomorskih enot ter delovnemu ljudstvu naše domovine k prazniku vseh delovnih ljudi - 1. maju! ¥ TI T 1=3 El_ □ INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ElEKTROZVEZE OBRAT III. SEŽANA čestita k 1. maju vsem poslovnim sodelavcem ter vsem borcem za boljšo bodočnost ^Jt)ßiovni Lofehtiv TEDNIK »SLOVENSKI JADRAN« TISKARNA S KNJIGOVEZNICO IN KLIŠARNO ZALOŽBA LIPA S POSLOVALNICAMI V KOPRU IZOLI PORTOROŽU PIRANU SEŽANI iskreno čestita VSEM SVOJIM BRALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU k prazniku dela — 1. maju! založba lipa PRIPOROČA SVOJE NAJNOVEJŠE IZDAJE IN SPOROČA, DA BO TUDI LETOS VKLJUČILA V PROGRAM KVALITETNI KNJIŽNI ZBIRKI Z OBRATOM ^saiic&ii« Česiita vsem s\ojim sodelavcem, poslovnim prijateljem ter delovnim kolektivom Jugoslavije ob velikem delavskem prazniku i 'v-;; .-.A. ".-«ai. ■■■ ..;v-:.'■'••: ' < . .• i^mSmr- h.■;•-■;■ ■••v; — ■.v<--v<: i • j KOLEKTIV TOVARNE LES Iskreno čestita vsem delovnim ljudem ease P E dela PRVEMU MAJU in želi še m n o g o delovnih ? BraB«BaOooonanaDODQDQODaB0BancnaDnnBnD0DaBnDnBBoDnnDDnnnnoDBnBnBBDoaanunjiBr.rE x.i'isrrBMBBBBBBBBOBnaa.iaBoiitiBBBDBnBnaBQHaPBnBnBBBBBaHHBBBaBBBBBBBDaBBBBaBBBBBHaaEBBOBBBuotiflB.MMt,'. nBn»nHBannHnnDnnBODaBnnnHnn0aaonoDQaDQsQanHnaBDnnaBB0naDBnDannaM KOLEKTIV MEHANIČNE TKALNICE »METKA« — Senožeče Vsem svojim članom ter delovnemu ljudstvu našega okraja iskreno čestita k 1. maju obrtna zbornica zo okraj koper KOPER Borbene pozdrave vsem svojim odjemalcem! TRGOVSKO PODJETJE p v m trm ra k.*/ ^ SEŽANA »avtoprevoz« - sežana - I pošilja prvomajske pozdrave in čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju trgovsko podjetje se priporoča ter vabi vse potrošnike, da nabavljajo blago v njegovih poslovalnicah Po želji dostavljamo blago na dom Vsem odjemalcem iskreno čestitamo k 1. maju! čestita za 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu! ČESTITA V SVOJEM IN V IMENU VSEH SVOJIH ČLANOV DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 1. MAJU! GOSTINSKO PODJETJE VABI CENJENE GOSTE IN OBISKOVALCE SONČNE ISTRE ^ K PRAZNIKU DELA, 1. MAJU, ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! čestita k delavskemu prazniku vsem zadružnim poslovnim zvezam, zadružnim podjetjem, zadrugam, kmetijskim posestvom in ekonomijam, vsem zadružnikom, delovnim kolektivom, kmetovalcem in vsem drugim državljanom k prazniku delovnih ljudi in jim želi čimveč uspeha pri graditvi našega socialističnega zadružništva MIZARSTVO »BOLČIČ« KLANEC PRI KOZINI čestita k prazniku —- 1. maju! Vabi vse potrošnike, da si ogledajo opreme za spalnice prvovrstne izdelave — Naročila izvršuje po najnižjih dnevnih cenah »IPLAS« INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN SMOL Z OBRATOMA V KOPRU IN PODGRADU ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNIM KOLEKTIVOM K 1. MAJU. K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO VSE OBČANE IN DELOVNE KOLEKTIVE občinski ljudski odbor koper občinski komite zks koper občinski odbor szdl koper TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA DEBELO ČESTITA ZA 1. MAJ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ^ OBENEM PRIPOROČA SVOJO BOGATO IZBIRO TEKSTILNEGA BLAGA, GRADBENEGA MATERIALA, RAZNE KOVINSKE IZDELKE, BARVE IN POHIŠTVO NA ZALOGI IMA DOMAČE IN UVOŽENO BLAGO trgovsko podjetje VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH vse vrste opreme za spalnice, kuhinje, električne štedilnike, hladilnike, vse vrste kuhinjske posode, barve, lake, kemične pripomočke za čiščenje posode, stanovanj ter pranje perila in druge potrošne predmete po najnižjih dnevnih cenah Obiščite naše poslovalnice in prepričajte se o kakovosti in cenah blaga v naših poslovalnicah! VSEM POTROŠNIKOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU — 1. MAJU PJZS3 I S POSLOVNIMI ENOTAMI V IL. BISTRICI, PIRANU, POSTOJNI IN SEŽANI ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA KOMUNALNA BANKA ZBIRA HRANILNE VLOGE IN JIH OBRESTUJE OD 5 DO 6 % LETNO. VLOGE SO TAJNE IN VARNE Z VARČEVANJEM IN VLAGANJEM NA HRANILNO KNJIŽICO KORISTITE SEBI IN DRUŽBI. Z DAJANJEM POTROŠNIŠKIH KREDITOV KOMUNALNA B ANKA OMOGOČA DELOVNIM LJUDEM NAKUP POHIŠTVA, SODOBNIH GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV IN RAZNIH DRUGIH POTREBŠČIN " ^lacoQQDQnnQBQQnnQClBQQBQQQDQQQQDnQDa□□□□ aca□ ecnn^sai^DDDnDB□ □ □□□□ □□□BaBaQEianaBDaQQSDDDQQ HODDncOTEsaoKDDQDnQnnnQDnaDDanQDEjDnGnQQaQQnnnnQngQQQgggQQQggp^Q^g^^g^^^^^^^^^^^^jj StgV. iT — 1. maja 1959___SLOVENSKI JADRAN_ NOVO NA KNJIŽNI POLICI V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU * NOVO NA KNJIŽNI POLICI V LETOŠN!C j cM JUBILEJNEM LETU * NOV aasnBa'E3BBEflBHBEaoBKnonaiflHEianaBQ«:BC5ae3a2E'3n?: H M a ■ H O ■ u n n u a a a 13 ra a H M t1 rj a i j a ■ bi □ a m M a n a a H Tovariš',! Faš. posebno sodišče je zahtevalo zame in tov. Dujca smrtno kazen. Napišem par misli za vas. tovariši in tovarišice, da bom združen z vami preko možne smrtne obsodbe. Star sem 2C let in ljubim življenje. Užival sem vsak njegov hip, najmanjSi njegov trenutek. Ljubim človeštvo, ljubim otroke. ljubim naravo, naš Kras in naše gore ter morje. Toda ravno zato, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnega koli obžalovanja življenje za stranko, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma. Statistično ima moja smrt malenkostno vrednost kajti po vsem svetu žrtvujejo sedaj svoje življenje milijoni tovarišev in tovarišic, ki so brez dvoma boljši in bolj vredni, da bi živeli, nego jaz. Ko boste analizirali naše delovanje, boste gotovo našli ogromno hib. Toda odpustite meni. in vsem onim, ki se sedaj borijo proti imperializmu, ker je naša borba težka in so naše moči šibke. Skušajte naše hibe razumeti, skušajte jih opravičiti : našim zgodovinskopolitičnim položajem. Vedite pa, da smo se vedno borili z vsemi silami proti meščanstvu za zmago delovnih množic, za zmago proletariata, za ustanovitev slovenske sovj. rep. in za zvezo sov. rep. vsega sveta. In ko bo slovenska mladina, komunistična mladina živela v svoji sov. rep., naj se spomni nas in vseh onih borcev, ki so se pred nami in ki se bodo za nami borili za odpravo kapitalizma, za komunizem, da nadaljujejo pot, ki smo jo z velikimi težkočami začrtali. Mi smo dali za stranko največ, kar lahko damo: življenje.' Živela zmaga komunizma Pino Tomažič Draga Zofka! Ne umrem rad! Vse moje bistvo se oklepa življenja, toda umreti moramo vsi, nobenemu ni to odvzeto, rojeni smo zato, da umremo. Saj se ne pritožujem, toda živel š? nisem, in morda je bolje tako. Življenje je boj, jaz sem ga izvo-jeval, še prelahko, umrem kot žrtev podlega izdajalca, ne. to ni prav, umrem za svoje ideale in to je mnogo, zato sem živel dovolj, ker sem prepričan, da moja kri in kri nas vseli ni tekla zaman. Za svoj narod bi umrl rad stokrat, ne enkrat Tako se poslavlja od Tebe Tvoj brat Simon (Eno izmed pisem narodnega heroja Pina Tomažiča in Simona Kosa iz tržaških zaporov. Ustreljena sta bila 15. decembra 1911. Drugo izdajo PISEM NA SMRT OBSOJENIH je izdala Državna založba Slovenije ob 10-Ictnici ustanovitve KPJ in SKOJ) c a n ■ : 1 P! I ! I , n ei r i i ; i i i a i i n □ a □ n H a 03 ta i'-; II □ n n □ a a a ti ta a a □ h u D H B a n n n B4 n n D n u □ n n n EJ □ n o □ E3 H n ¡.i 21 D n p d B fl BRANKO PAVLOVIČ (Odlomek iz knjige BIL SEM aaac-3naaanaaGrj-naauuDUDnKBi3Uiiii£2c:'.'iiQctinE;aan:2.nnat; - —M — -a- H SI ^ V BESEDI IN SLIKI ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA K O P E R AVcndt Ilerbert: Iskal sem Adama. DZS. Ljubljana 1959 Beard Ch, in M.: Zgodovina Združenih držav Amerike. DZS, Ljubljana 1959 Mclik Anton: Posavska Slovenija. SIVI, Ljubljana 1959 Cronia Arturo: La conoscenza del mondo slavo in Italia. STE-DIV, Padova 1.958 Prodanovič T.: Metodika elementarne nnstuvc prirodopisa. Beograd, NOLIT 1958. Vergani Ottavio: Ragazzi anti-sociali. Brescia, SE 1954 Dewey John: Esperienza ed educazione. Firenze, NI 19.18 Gesell Arnold: I primi cinque anni di vita. Roma, Astrolabio 1950 Isaacs Susaii: I ragazzi dai set-te agli unidiei anni. Firenze, NI 1954 Isaacs Susan: Dalla nascita ai sci anni. Firenze, EU 1959 De Bartolomeis Fr,: La pedagoga come scienza, NI, Firenze 1953 Manacorda G.: II movimento operaio italiano attravcrso i suoi congressi. R.. R. 1952 Celjski zbornik 1958 Loški razgledi V. 1958 Izbor slovenske socialne poezije. PS, Ljubljana 1959 Oblak Leopold: La Svmphonie Lyrique. Seghcrs, Pariš 1956 Atom s for peacc. U. S. A. 1958 Osnovni statistični podatki po občinah LRS. Zavod LRS za statistike. Ljubljana 1959. Predlog družbenega plana okraja Koper :::i leto 1959 Dokumentacija k predlogu družbenega plana okraja Koper •a leto 1959. ' V bosanskem filmu NOČI IN JUTRA, ki govori o usodi Mo-starskega bataljona med NOB, igra eno glavnih vlog znana igralka Marija Kolin (na sliki). Siiominjamo se jc predvsem iz filma Svojega telesa gospodar . manjšo vlogo pa je imela tudi v filmu H-S. . . in v nekaterih drugih V ZAŠČITNI ČETI, ki je izšla v Državni založbi Slovenije) počastitev 40-letnice KPJ pri Iz .erije diapozitivov Slike i: živalskega vrta V Peti ofenzivi ne jemo nič, prav nič. Strgamo sočno bukovo skorjo pa tudi tega ni več dosti. Vse je oguljeno, ves gozd se beli. Slre-muše, kakor imenujejo Bosanci divjo čebulo, ni niti za zdravilo, tudi to so pobrali nekaj kilometrov naokrog. Nikjer ni vasi. Triindvajset oslov, ki smo jih imeli v pratežu, smo poklali in pojedli, poleni ko smo njihov lovor zakopali v gozdovih Zelengore. Likvidirali smo jih drugega za drugim in nekako v trenutku jih je zmanjkalo. Le kako smo jih tako hitro pojedli, kot da bi bili vrabci, ne osli?« t:h, kdaj smo jih pojedli? Koliko je samo nas, da ne računamo teh rodoljubov. Zberejo se okrog osla in čakajo na kos, še preden reveža zakoljemo. •Ali je kdo videl, če tudi Stari in Marko jesta oslovsko meso?- Seveda! Pred nekaj dnevi so Staremu v lončku skuhali košček stegna, brez soli, kar tako.« ■Ej, vojska, kaj si dočakala, da ti vrhovni komandant je oslovsko meso in pije čaj brez sladkorja!« Zakaj ne ukaže, zanj bi dobili tudi medu. Res, morali bi nekje nekaj najti pa mu dajati, tako po malem, liekli bi: ,Našli smo!' ali nekaj takega!¡ oaj veš kako, še nagnal nas bo: ,Od kod imate to, kje ste vzeli?' Da mu prineseš še dokaze! ■Zakaj pa ta ničeva intendatura ne pušča zanj rezerve?« Uboga naša intendatura! Vidiš jo samo, kadar imajo hrano in se ši-rukoustijo. Pravijo: .Tovariši, kakšna je hrana?' Kot da kdaj hrano grajamo! Ali pa ko tisti naš in-lendant zavpije: ,Kako kaj, vojska, a? Hranim vas kot goloocke!' In pogleda, če ga. ni slišal tovariš Stari ali Marko.« Tegale našega intendanta ne vidim že nekaj dni.« •Vrag naj ga vzame, če nima zase in za svoje bratce celo oslovsko stegno v nahrbtniku! Res, kje pa je Junak? Tudi jaz ga nikjer ne vidim.« Junak smo klicali našega intendanta, čeprav nismo ravno sami videli njegovih junaštev. Vendar nam je vedno pripovedoval o njih. V sovražne roke je padel doslej že nekajkrat, pobegnil je in, razume sc, odvzemal hrano. Vse te junaške podvige mu odobravamo, zlasti kadar ima hrano. 'Imenitno!- mu pravimo, kje si le mogel to dobiti?« »Ej, otroci moji, odgovarja, medtem ko ste vi spali, sem jaz pobiral za sovražnikovim hrb-tom, likvidiral sem ustaško mu-lico, evo, da bi vi imeli. Kaj bo meni življenje, živite vi! Sedaj ga ni nikjer. Skriva se, ker ve, da ga bomo bombardirali z vse hstrani. Zato skleneva, da mu bova nekaj zagodla. In začneva ga iskati. Greva k pratežu in vprašava za Junaka. Ne vemo,- pravijo, malo prej je bil tukaj. ■ Kako ne veste? Nujna stvar je! •Poglejta, če ni pri konjarjih. Vprašava konjarje. Glejta ga, pri tisti debeli bukvi • Zares ugle-dava Junaka. Zavalil se jc na hrbet, roke drži pod glavo. Konjarji pravijo, da leži tako dolge ure. se mu in zavpijeva: Junak! se. Zdravo, otroka! si, povsod te iščeva, nikjer te ni!. Nekaj sem bolan. Nocoj sem imel hudo vročino. Konec je z menoj. S.ano kdo vas bo hranil potem, ko mene ne bo več? Zaboga, ali je nevarna bolezen? ga vprašava na videz zaskrbljeno. Eh, nekega dne boste slišali . . . Ko bi vsaj nekje v borbi . . . Tako takole, kot kakšna strina. Tap! In konec. Zakaj me iščeta? Gotovo je /.manjkalo hrane, a? Vidita, tako je, če jaz /.bolim. Kar vpijte spet name! Vprašam vas, kaj bo z vami, če se meni kaj zgodi? Nič se ti ne bo zgodilo. Minilo bo to. Hotela sva ti nekaj zaupno povedali, zdaj pa ne veva, če je vredno, ko «i bolan. Približava Zdravo, Vzdigne K i :\jc pa Kaj pa? • Nič, nič. Nič posebnega ni, samo tako, zate . .. •Zame? Povcjta, pridita sem! Malo prej sva šla, začne Doko, mimo šotora tovariša Starega in slišiva, kako se s tovarišem Markom nekaj pogovarjata .... Vidva pa se nekoliko ustavita, ne?« Da, malo postaneva in prisluhneva, ko pravi Stari Marku: .Poslušaj, Marko!' On pa ga vpraša: ,Kaj pa?' Pravi: .Veš. Marko, rad bi jedel ribe, toda,' pravi, .nerodno je, da bi poslal ljudi, mraz je pa tudi ne znajo tega. Kaj ko bi', pravi, ,malo ribe z dinamitom?' Marko pa mu reče: .Poslušaj, tovariš Stari, pošljiva Junaka, on bo to napravil za naju. Ta ti zna vraga in pol.' Stari pa: ,Nikar njega, mnogo dela ima, zaposlen človek je. toliko ljudi je treba nahraniti . . .' In še nekaj je rekel, toda nisva smela dalje prisluškovati, saj veš, nerodno je . . ... Junak naju pogleda z žarečimi očmi. Meri naju s prodornim pogledom, preiskuje in se odloči. Obide ga veselje. Vsi trije jo mahnemo proti reki. Najdemo dinamit in vrečo. »In kaj pravi Stari, a?« govori Junak spotoma. »Človek je zaposlen! Ne pa kot vi; ,Joj, ni, daj. gorje!' Treba je nasititi toliko ljudi,' samo kako, brate moj .. . Da, on ceni moje delo. In kaj pravi Marko? ,Edino on bi lahko,' ha, ha, ha! Ali je prav tako rekel: ,Zna Prav tako! •Vidva ne vesta tega, bratca, nikomur nisem pripovedoval. Samo jezik za zobe! Pokliče me nekoč Marko in pravi: ,Jutri bo šla tam in tam sovražna karavana s tem in tem. To moraš zapleniti, kakor veš in znaš. Ustaška četa s sto ljudmi varuje vse. Vzemi ljudi, kolikor jih potrebuješ. Si razumel?' vpraša. ,V redu,' pravim. ,Kdaj naj grem v akcijo?' .Nocoj ob 0 27 moraš biti tam. ti pa', pravi .preračunaj sam.' Preračunam, vzamem nekaj dobro oboroženih . . »In?- In? Kaj in? Ko sem mu čez osemnajst ur raportiral, toliko, da me ni poljubil. Vama se še sanja ne, koliko je bilo vsega tega. Približujemo se reki. Spodaj buči. •Ne vem dobro, toda nekdo mi je roke1,, da sla odlična ;plavača,-začne Junak načrtno. • Kdo naj bi bil plavač?« Vidva, lisjaka. Kaj se pa pačita? Presneto dobro plavata, kaj zvitorepita sedaj, kot bi bila to kakšna napaka!« -Sploh ne znam plavati, pravi Doko. Ne smem v vodo, pravim. Imam padavico. Cim se zmočim, me takoj zgrabi. Aha, padavico!« Pridemo do nekega tolmuna, gledamo, pripravimo dinamit, vrvico. Vržemo enkrat, na površini se zabeli nekaj drobnjave; drugič, tretjič. . . Z vejami jih potegnemo k sebi. Kako da ne znaš plavati, slepec? Velike so šle vse na dno,-sc obrne k Doku. Ne znam, pri vsem na svetu! Centu sta se mi pa potem vsilila? Lahko bi našel človeka .. . In Junak se začne slačiti. Vtakne nogo v vodo in se strese. •Uh, mrzla jc! Zleze v vodo do kolen pa spet skoči ven. Na kakšno misel sta prišla! Kar pojdita! Mrzla je. sestrica . . . Svetujeva mu: Naekrat skoči, laže je! ■Na i skoči vrag! Kot led je! Otrpnil bom! Kje pa. kako otrpnil? Skoči ti! pravi Doku. Eh. jaz? Cr bi vedel, da ne bom utonil, bi takoj, na glavo! Poslušaj, kaj če bi te privezal na vrv in spustil. Takoj te bom izvlekel, ti samo pomigaj. Aha. po migam, ti pa spustiš vrv! Kaj pa potem? To je vojno stanje in nikomur nič. ti brat reče. ne boj se! Ko vidi, da se /. nama ne splača več pogovarjati, Junak poskoči, se vrže v vodo ter se potopi /. vzklikom: Hip!« Čakam te tukaj!- zavpije Doko za njim. KIo, klo, klo . . . Fr-fr , . . Junak izplava z dvema velikima ribama. Spet in spet. Mečeva jih v vrečo. Mnogo jih je že, kakšnih deset kilogramov, •Dovolj je!, vpijeva. Pridi ven!» »Zakaj ven! Še pet ur bi lahko ostal notri! Junak meče in meče, padajo celo na pot. »Da ne bosta katere izgubila!« vpije. Zleze iz vode, šklepeta, ves je pomodrel. Imenitno!, mu vzklikava. Prav je imel Marko. To lahko stori samo on! - »Kaj je rekel, a?« Prav tako. Hitro se obleci!« Vleče nase spodnje hlače, trudi se, da bi jih zavezal, drhti. Zave-ževa mu jih, natikam mu nogavice. Teka po poti gor in dol, vrne se, gleda ribe, smehlja se. Počasi pride k sebi. »Vi bi vsi pomrli od lakote, če ne bi'bilo mene. Kadar nihče ne more: daj, ti lahko! Dajta, nesita vrečo, čemu Bcm vaju pa vzel s seboj!« Izmenoma nosiva vrečo. Junak, z brzostrelko na prsih, stopa spredaj in poje: »Niko nema što Srbin imadc!« Pamet, otroka, gospoduje, moč pa hlode vali, ha, ha, ha! Ce ne znata plavati pa sedaj vlačita. Tovorno sedlo bi moral natakniti na vaju. Stara kozla pa no znata plavali. Daj temu, ki ne zna plavati. ti padavlčar, ha-ha . . . Niko nema što Srbin imade .. Pridemo kakšnih sto metrov pred tabor. Tu nama vzame Junak vrečo 7. ribami in si jo vrže čez. ramo. Vidva pa naravnost v tabor!« Greva za njim. Pride k šotoru. Spusti vrečo. Tovariš Stari pride ven in gleda. »Tovariš vrhovni komandant, na tvojo željo in zate zmore tvoj Junak vse!« »Kaj pa je?« »Eh, kaj je? Ribe! Tisto, kar bi rad jedel . . . Samo veš, ne bi dopustil. da bi U sam prosil. Toda, evo, delo imam in nikogar, da bi se naslonil nanj. Vzel sem s seboj tale dva, pa ne smeta v vodo. Za vrhovnega komandanta, pravim. Onadva pa ne moreta: ne smeva!« •Kakšne ribe pa so to? Kdo je hotel imeti ribe?. ■Ej, kdo je želel? Jaz že vem. Imam svojo obveščevalno. Evo, onadva sta mi povedala, kako si rekel tovarišu Marku, da bi rad jedel ribe.< Stari se zasmeje. K šotoru pridejo še nekateri, vsi se smejejo. »Nikakih rib nisem želel, to sta se samo pošalila. Pa, kaj je mar lo mogoče? Kako moreta lagati? Take je treba zapodili... Torej vidva! Se bom že še pomenil z vama! Še nikomur nisem ostal dolžan! Odnesl to, Junak, in daj v bataljon. Jaz pa bom vzel eno, mu pravi Stari. Komu naj odnesem? Ne dam! To sem prinesel tebi! Nisem dolžan hraniti bataljon /. rib. mi! Se krofe naj bi jim cvrl!« Hvala, hvala, pravi tovariš Stari, ne potrebujem toliko, ni treba Ej. če nočeš, jih bom pa zmetal spet v reko. Tema dvema naj jih dam, da bosta jedla? Strupa bi jima dal . . . Prizor iz poučnega diafilma Otrok in cesta okrog servisov stanovanjske skupnosti Servisi, ki jih ustanavljajo stanovanjske skupnosti, so do zdaj v glavnem šivalnice, pralnice in čistilnice, ker je bilo po le-teh največ povpraševanja in potrebe. Zaenkrat imamo največ šivalnic, to je v Kopru, Izoli in Portorožu. Glavne naloge take servisne šivalnice so predelava in popravila oblačil za otroke in odrasle, krpanje vseh vrst oblek in perila, krojenje in svetovanje za domačo uporabo tistim ženam, ki si same šivajo, izdelovanje copatk, čepic in podobnega ter končno popravljanje nogavic. Izjemoma naj bi smele šivalnice stanovanjskih skupnosti ne le svetovati in pri-krojevati, ampak tudi izdelovati enostavna oblačila iz novega blaga, seveda pa ne plaščev, suknjičev, kostumov in podobnega. To mora biti dovoljeno vsaj takrat in tam, kjer ni dovolj tovrstnih obrtnih delavnic s primernimi cenami. Nadzor nad tako šivalnico stanovanjske skupnosti naj bi imela skupnost državljanov, in ženska društva oziroma njim sorodne organizacije. Izmed naštetih šivalnic najbolje dela servisna šivalnica v Portorožu. V šivalnici sta stalno nameščeni dve kvalificirani šivilji, dve sta honorarni, razen tega pa oddaja šivalnica tudi šiviljam delo na dom. Cene uslugam so primerne in z njimi šivalnica krije vse svoje izdatke, V šivalnici je še sprejemni center za koprsko pralnico in čistilnico. V Izoli je dosegla šiviljska delavnica v kratkem času obstoja kar lepe uspehe. Šiviljsko mrežo so razširili (do sedaj je šivalo na domu 7 šivilj). Razen šivalnice pa Revija sodobnega oblačenja v Zagrebu Čeprav Imamo v Jugoslaviji vsako leto dva specializirana modno-tekstil-na sejma (Ljubljana, Leskovec): je tudi Zagrebški velesejem na stežaj odprl vrata tekstilu in modi, saj je bila z največjim številom razstavljavcev na letošnjem pomladanskem sejmu zastopana prav tekstilna industri-ja. Tud; revija sodobnega oblačenja je zajela okrog 170 modelov 35 podjetij. Na rt vi j i "o bile prikazane predvsem lahke in ustrezne tkanine za pomladansko :n poletno modno sezono (lahki kamgarni, tropikali, svile, organ-di itd.). Kar zadeva barve, so na reviji še vedno prevladovali vsi odtenki v zelenem. Le tu in tam se je, mimo klasičnih barv, pojavil še kak model v vijoličasti barvi. Konfekcijska industrija se je precej potrudila, da bi gledalcem pi" kazala napredek, tako v Izbiri modnih modelov, kakor tudi v bogatejši izbiri. Revija sama pa ustvarja vtis, da mnogi »konfekcijski« izdelki niso šli skozi industrijsko proizvodnjo, tem-' več so rezultat obtrniškega dela ter se jih prav zaradi tega ne bo dobilo v prodaji. Modeli so se precej približali sodobnem modnim zahtevam. Večina moških suknjičev je narejenih na 3 gumbe, z nekaj krajšimi reverji ter z lahko naznačenim pasom (životom), medtem ko so hlače še vedno brez manšet. Pri večini ženskih oblek, ki so Bile prikazane na reviji, je život močno poudarjen. Revija je bila bogata tudi na prikazovanju več ali manj uspelh kombinacij otroških oblačil za razne prilike pomladi in poleti. Zal teh izdelkov pozneje ni na prodajo, ali vsaj ne v zadostnih količinah. Tako ostaja problem otrotške konfekcije' še nadalje pereč. Š. I imajo v Izoli tudi pralnico, ki pa se zaradi premajhnega stroja^in ker je brez sušilnice bori s težavami. Ustanovili so tudi servis za gospodinjska pomočniška dela na domovih, vendar pa po teh uslugah prebivalci Izole še ne povprašujejo, V načrtu ima stanovanjska skupnost v Izoli še ustanovitev drugih servisov, kakor so mizarski, zidarski, inštalaterski. Najmlajša servisna šivalnica stanovanjske skupnosti je v Kopru, Do sedaj se poslužuje šivalnice 40 strank, v šivalnici sami delajo tri šivilje, nekaj dela pa oddajajo tudi v šivanje na dom. V servisu popravljajo nogavice. Cene so v vseh teh servisnih delavnicah približno enake. Stanovanjska skupnost IV. mestne četrti v Kopru ima tudi svojo pralnico, ki se je poslužuje 36 družin te četrti. V pralnici je honorarno nastavljena moč, sicer pa žene perejo same. Posebno vprašanje je v Kopru glavna pralnica, ki ni ne izrazito komunalna in ne izrazito servisna. Pralnica ima okrog 200 strank — od teh je 35 °/o privatnih gospodinjstev in 65% gostinskih obratov. V pralnici je zaposlenih 20 stalnih in 6 honorarnih moči. Stavba in oprema sta last pralnice in zato morajo plačevati tudi anuitete, sicer pa so oproščeni občinskih dajatev. Cene uslug v pralnici so sorazmerno visoke in zdaj še napovedujejo, da jih bodo zvišali. To zvišanje pa bo šlo izključno na račun privatnih gospodinjstev, kajti z gostinskimi obrati ima pralnica pogodbe, ki jih mora držati. Kapaciteta pralnice je polno izkoriščena (zbiralne centre ima razen Kopra še v Piranu, Izoli, Portorožu, Sežani in Umagu) in bi za povečanje zmogljivosti nujno rabili nov večji ka-lander za likanje in še en pralni stroj za pranje delovnih oblek in krp. Ob pralnici je tudi čistilnica, ki ima za svoje usluge precej visoke cene, ker uporablja draga uvožena čistilna sredstva. V prejšnjem letu je bilanca koprske pralnice izkazovala lep dobiček. To so zaenkrat servisne delavnice v našem okraju, ki naj bi imele glavni namen pomagati družinam, katerih matere so zaposlene. Kjer so cene uslugam teh servisov zmerne, se jih ljudje poslužujejo in taki servisi tudi služijo svojemu namenu. Drugje pa bo treba delovanje servisov prilagoditi krajevnim potrebam. Upajmo, da nam bo kmalu vreme bolj naklonjeno in da bodo prišli v poštev tudi takile lahki plašči z dvetretjinskimi rokavi, kakor jih kaže naša slika. Vsekakor pa bo tak plašč dobrodošel tudi v poletnih večerih. Četrti kongres zveze sindikatov jugoslavije Strokovno izobraževanje zaposlenih žena je velik problem našega ekonomskega in družbenega razvoja, ker je prav v tem pogojena in uresničljiva tudi družbena in ekonomska enakopravnost žene. Tako je temu problemu posvetil posebno pozornost Centralni odbor sindikatov v poročilu na IV. kongresu. Prav tako pozornost, kot n. pr. problemu o razdelitvi sredstev v podjetjih ali tarifni politiki. V tem poročilu so poudarili, da se s tem problemom ukvarjajo sindikati ves čas v razdobju od III. do IV. kongresa. Se posebno je šlo za tista delovna mesta, primerna za žene, ki zahtevajo primerno strokovno izobrazbo in je to predpogoj za zaposlitev. Obenem je treba priznati, pravijo v poročilu, da so sindikati v tem času posvetili manj pozornosti nekaterim drugim vprašanjem, ki pa niso nič manj važna. Pri tem so mislili na še vedno potrebno borbo proti raznim zaostalim pojmovanjem, ki predstavljajo precej- šnjo oviro pri zaposlovanju ženske delovne sile. Dejstvo je, da število zaposlenih žena v naši državi nenehno narašča. V odnosu na moško delovno silo raste sorazmerno s povečanjem skupnega števila zaposlenih. Toda v pogledu kvalifikacije so žene v primeri z moškimi v bolj neugodnem položaju. Poročilo Centralnega odbora pravi, da je na dan 30. septembra 1957 bilo od skupnega števila zaposlenih delavcev 10,6 °/a visokokvalificiranih, medtem ko je od skupnega števila delavk bil ta odstotek le 0,8 %. Podobno razmerje je tudi v kategoriji kvalificiranih delavcev in le nekoliko boljši odnos je pri uslužbenkah. To je stanje, ki ga ni mogoče spremeniti kar čez noč. Celo v perspektivi ne bo ta problem rešen zadovoljivo, če ne bomo posvetili več pozornosti izobraževanju novih generacij delavcev in njihovim strokovnim kvalifikacijam. To se pravi z drugimi besedami, začeti je Center zo sodobno oblačenje in opremo 2e dalj časa se je pojavljala potreba po posebnem organu, ki bi se ukvarjal s sodobnim oblačenjem in opremo stanovanj ter propagiral sodobne poglede na ta vprašanja med širokimi množicami potrošnikov. Zato so 24. marca letos na pobudo slovenske tekstilne industrije ter ob sodelovanju sloven- ry»V Modeli za pomlad in poletje. Močno priljubljene so zlasti črnobele kombinacije, kot vidite na naši sliki pri prvem in zadnjem modelu ske lesne in ostale, v poštev prihajajoče industrije, ustanovili samostojni zavod »Center za sodobno oblačenje in opremo« pri Trgovinski zbornici za Slovenijo. Člani tega centra so lahko vsa podjetja tekstilne, lesne, usnjarske, čevljarske, kozmetične ter tovrstne galanterijske industrije, kakor tudi drugih sorodnih strok, ki izdelujejo proizvode ali pomožna sredstva s področja sodobnega oblačenja ter opreme za široko potrošnjo. Center se bo pri Izvajanju svojega programa posluževal raznih sredstev, tako bo prirejal in organiziral sejme, revije sodobnega oblačenja, izdajal lastno glasilo, strokovno ocenjeval in nagrajeval izdelke, nudil strokovne nasvete za sodobno oblačenje ter opremo, seveda s sodelovanjem raznih strokovnih društev. Center ima za izvajanje svojega programa predvidenih več komisij, v katerih so vključene vse zainteresirane stroke. Center bo tudi seznanjal trgovsko mrežo ter široko potrošnjo z najnovejšimi izdelki, kakovostjo in izbiro razpoložljivega blaga. Znano je namreč dejstvo, da se pri nas sodobni izdelki zelo težko uveljavljajo na tržišču. Na občnem zboru je bil izvoljen upravni odbor iz zastopnikov podjetij najrazličnejših strok. Za prvega predsednika Centra za sodobno oblačenje in opremo je bil izvoljen inž, Franc Žitnik, direktor Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. Sgl treba pri učencih v gospodarstvu. Iz podatkov Zveznega zavoda za statistiko je razvidno, da je število učenk v gospodarstvu nesorazmerno majhno v primeri s številom učencev, in to celo v tistih panogah (edina izjema je tekstilna stroka), ki so bolj primerne za žensko delovno silo. 2e v začetku leta 1957 je Centralni odbor sindikatov načel vprašanje koordinacije pomoči družini in zaposleni ženi. Rezultat te iniciative je tudi organizacija »Družina in gospodinjstvo«, v kateri je včlanjenih 21 družbenih organizacij in ustanov. Ena od pomembnih akcij te organizacije sta dve veliki razstavi (1957 in 1958) v okviru Zagrebškega velesejma. Ti razstavi »Družina in gospodinjstvo« si je ogledalo okrog milijon in pol državljanov. Cilj je bil, da prikažejo najbolj značilne izkušnje nekaterih organizacij in mest v organiziranju družbene prehrane, raznih servisov za pomoč v gospodinjstvu, šolskih kuhinj, sodobnega in praktičnega oblačenja, ureditvi stanovanja, modernizacije trgovske mreže in podobno. Toda poročilo Centralnega odbora tudi poudarja, da sodelovanje stanovanj sluh skupnosti z družbenimi organizacijami še ni sistematsko in da ni pravilnega odnosa med organi stanovanjskih skupnosti in podjetji. Zato pa se tudi dogaja, da podjetja sama ustanavljajo servise, ki bi jih lahko veliko bolje izkoristili v naseljih, to je na teritoriju, kjer stanujejo delavci in uslužbenci podjetja. Kongres sindikatov je nakazal nekatere smernice, da bi to stanje lahko izboljšali. I Za praznike — potico ^ BOLJŠE TESTO ZA POTICE = CO dkg moke, 10 dkg kuhanega = masla ali 12 dkg surovega, s dl;e §= sladkorja, 4 dkg kvasa, 2 do 3 ru. 3 menjaki, limonina lupinlca, mleka g po potrebi. Moko presejemo v skledo, jo po- 3 krijemo in postavimo na toplo = medtem ko postavimo kvas, nato = pa penasto umešamo maščobo, ru- § menjake In sladkor. Mleko pogre- g jemo, da jo mlačno, ter zameSamo g vanj maščobo, sladkor In rume- = njake (v umešanje dodamo še sol) 3 in sesekljamo limonino lupinico 3 Mleka vzamemo le malo količino | če ga še potrebujemo, ga prilije- 3 mo testu brez dodatkov, Iz vzha- = janega testa 'in pripravljene teko- = čine In moke zamesimo nepiego- = sto testo, ki ga na drobno stepa- 3 mo tako dolgo, da se loči od ku- 3 halnice in posode. Testo nato po- 3 krijemo in postavimo na toplo, Ko 3 naraste za še enkratno količino, 3 ga razvaljamo za prst na debelo! = Pri boljših poticah porežemo ro- 3 bove, testo namažemo z nadevom, 3 nato ga zVijemo, denemo v na- 3 mazan in z drobtinicami potresen = model in postavimo vzhajat. Vzha- 3 jano potico namažemo z raziepe- 3 nim jajcem in spečemo. 3 Pečica naj bo precej topla. Da 3 se testo na vrhu ne zažge, pokrl- 3 jemo potico z vlažnim čistim pa- = pirjem. 1 PREPROSTEJŠE TESTO | ZA POTICE 3 CO dkg moke, 5 dkg kuhanega ali 5 7 dkg surovega masla. 5 dkg slai- {§ korja, 1 rumenjak, limonina lu- 3 pinica, sol, 3 dkg kvasa, mlelia po g potrebi. s Testo naredimo tako, kot je poli pisano v prvem receptu. | ROZINOV NADEV ■ 10 dkg surovega masla, 3 žlice g smetane. 2 rumenjaka. 10 dkg slad- 3 korja, limonina lupinica. cimet, = sneg iz dveh beljakov, 40 do 50 3 dkg rozin, 1 žlica ruma, 5 dkg 3 sladkorja. i| Surovo maslo umešamo z ru-3 menjaki in sladkorjem, nazadnje s dodamo smetano, sesekljano limo-= nino lupinico, malo cimeta in s sneg. Razvaljenemu testu poreže-3 mo robove, ga namažemo z nadeli vom, potresemo še z rozinami, bi g smo jih prej prebrali, oprali, osu-3 šili in pokapali z rumom. Po vrhu S rozin potresemo še sladkor. Poti-= co zvijemo in jo denemo v nama-3 zan in z drobtinicami potresen 3 model. = OREHOV NADEV g IN RIEDENI NADEV 3 30 do 40 dkg orebov, 5 dkg suro- 3 vega masla, 1 rumenjak, 20 dkg = sladkorja; 2 dkg zrnate kave. Vil 3 vode, limonina lupinica, cimet, 3 sneg iz beljaka. Medu po potrebi. = Orehe sesekljamo ali zmeljemo. " Surovo maslo, rumenjak ali slad- = kor penasto umešamo, dodamo ie § sesekljano limonino lupinico in 3 cimet. s Posebej skuhamo pravo kavo, jo g pokrijemo in mlačno odcedimo. 3 Odcedek zmešamo z orehi, dodamo 3 umešanje in nazadnje, tik preden = nadev potrebujemo, še sneg iz be- | ljaka. = Po kavi diši vsa potica. Name-= sto kave pa lahko vzamemo Isto 3 količino mleka ali pa med In tali ko dobimo medeni nadev. MedUj = ne prevremo, kot je bil do nedav-= na običaj, Pogrejemo ga v topil = vodi le toliko, da je tekoč. 1 MAKOV NADEV 1 Vi 1 maka. V« 1 mleka, G dkg su- 3 rovega masla, l do 2 rumenjaka, = 8 dkg sladkorja, 2 žlici medu, li-monina lupinica, cimet, sneg Iz 3 beljakov. s Mak zmeljemo, ga zakuhamo v 3 vrelo mleko in pustimo na i'Qbu 3 štedilnika pol ure. Posebej ume-1 = šamo surovo maslo s sladkorjem = in rumenjaki, dodamo med, sesek- = kljano limonino lupinico, cimet, = n^.ndnie na š-> sneg iz enega aii 5 dveh rumenjakov. j ElUlHIllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllNllllllinllllllllllllUlim kotiček za starše k&ooo fefe^ t Mati (prijateljici): Razrednik mi je rekel, da bi bilo najbolje, če bi našega Janka vzeli iz šole in ga dali učit kako obrt. Toda z možem bova vseeno vztrajala in ga prisilila, da se bo učil. Vpiše naj se na gimnazijo. Saj imamo dovolj, da ga lahko šolamo ... Mati (možu): Zal mi je za Janka, če ne bo hodil v gimnazijo..-Oče: Tudi meni, vendar pa nej bi bilo pametno, da ga silimo ns pot, na kateri ne bo mogel poks-j zali nobenega uspeha dn ki ga ne veseli. Nasprotno pa mislim, t» se bo lahko odlično izkazal ko'. dober mizar ... Starši naj ne odločajo sami o bodočnosti svojih otrok. Ge otrok niffl¡j sposobnosti, da bi dosegel višjo šolsko kvalifikacijo, ga ni treba Veliko pametneje bo poiskati primeren poklic, za katerega ima. otro več smisla in volje. Le tako bomo omogočili otroku, da bo postal srečen m koristen človek ter da bo dosegal v življenju uspehe Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V ILIRSKI BISTRICI V nedeljo so člani Zveze komunistov Ilirske Bistrice na konferenci ZK temeljito razpravljali o političnem, družbenem in gospodarskem življenju v občini. Med razpravo so opozorili na osnovno šibkost organizacije, to je v počasnem in pomanjkljivem sprejemanju novih članov ter na nekatere slabosti v delu osnovnih organizacij. Omenili so, da niso bili izvršeni vsi sklepi zadnje konference ter da vodstva nekaterih osnovnih organizacij bolehajo na ozkosti. Ideološko-vzgoj- TIDEM D HI fh 0 0 0 V PRVIII TREH MESECIH SMO PROIZVEDLI 20 G.3*15 TON umetnih gnojil, to je 70,03 "It po planu predvidenih količin. Do konca maja se bo proizvodnja umetnih gnojil povečala še za nadaljnjih 84 005 ton. Do aprila smo letos uvozili; 3G8.318 ton umetnih gnojil, na poti v našo državo je že 32.319 ton, uvoziti pa bo še potrebno 121.411 ton. Tako bodo potrebe po umetnih gnojilih popolnoma krite. 1100 TOVORNIH VAGONOV IN VAGONOV-CISTERN BOMO LETOS IZVOZILI na Madžarsko, v Vzhodno Nemčijo in v Sovjetsko zvezo. Vrednost teh vagonov, ki jih bodo 'izdelale naše tovarne železniških vagonov v Slavonskem Brodu, Kraljevu, Kruševcu in Smederevski Palanki, je ocenjena na devet milijonov dolarjev. S SERIJSKO PROIZVODNJO OPREME ZA TRGOVINE BO ZAČELO podjetje za proizvodnjo strojev in kovinske galanterije »Labinka« v Labinu. Najprej pa bodo začeli serijsko izdelovati stroje za rezanje suhomesnatih izdelkov ter strojev za mletje mesa in sekanje kosti. Nato bodo postopoma osvojili serijsko proizvodnjo celotne opreme za trgovino in gostinstvo. KOMBAJNE BO ZAČELA IZDELOVATI TOVARNA »ZMAJ« V ZEMUNU na osnovi licenčne pogodbe z ameriško lirmo Mase-horis. Doslej izdelujejo v tej tovarni že 80'/« sestavnih delov. Strokovnjaki so tudi: že izdelali načrt stroja za obiranje koruze in prva serija teh strojev bo prišla na trg že konec leta. Sedaj že pripravljajo načrte za izdelavo kombajna, ki bo pobiral sladkorno peso. V PULJU SO IZDELALI 20 TISOČ TONSKI TANKER »OSTRA- VA«, ki ga 1e naročilo češkoslovaško podjetje »Cehofraht«. Ta tanker je doslej največja ladja zgrajena v naših ladjedelnicah. Dolg je 173 metrov, moč motorja je 8.750 konjskih sil in bo dosegel hitrost 16 morskih milj na uro. TISOČ TELEVIZIJSKIH APARATOV BODO DO KONCA LETA IZDELALI Zavodi »RR« v Nišu, ki so te dni začeli s serijsko proizvodnjo televizijskih aparatov v skloou skupine jugoslovanskih podjetVj, ki delajo po licenci Phi-lipsa. Cena domačega televizijskega sprejemnika bo predvidoma 149,500 dinarjev. VEC KOT 50 HIDRO CENTRAL SMO ZGRADILI V ZADNJIH DESETIH LETIH. Z izgradnjo novih hidrocentral, predvsem pa z izgradnjo hidroenergetskega sistema dalmatinskih central na rek: Cetini, se bo letna proizvodnja električne energije povečala v letu 19G1 na približno 10,5 milijard kilovatnih ur. VELIK PREHRAMBENI KOMBINAT BODO ZACELI GRADITI V SLAVONSKEM BRODU. Ta kombinat bo imel silos s sušilnico, v kateri bodo v eni uri osušili 8 ton žit, dalje mlin z dnevno zmogljivostjo mletja dveh vagonov pšenice in dveh vagonov koruze, in tovarno živinske hrane, v kateri bodo dnevno izdelali pet vagonov krme. Surovine za tovarno bo v glavnem dobavljal mlin, ki bo imel tudi naprave za odstranjevanje klic in stiskalnico za pridelovanje olja lz koruznih klic. no delo se je lani izboljšalo. Predavateljski aktiv je organiziral več kot 50 predavanj, ki se bodo še nadaljevala, in z uspehom dela tudi večerna mladinska šola. Delegati so govorili tudi o stanju ljudske prosvete ter o nujnosti povečanja števila knjižnic. Pri tem so ugotovili, da družbe-no-vzgojno in prosvetno delo močno trpi zaradi pomanjkanja sposobnih organizatorjev in tudi zaradi pomanjkanja prizadevnosti komunistov samih. Poročilo, ki ga je podal sekretar Ivo Valenčič-Savo, je zlasti obširno obravnavalo gospodarski razvoj občine in v razpravi so predlagali več ukrepov za utrditev gospodarske moči komune s povečanjem storilnosti dela, uvajanjem nagrajevanja po učinku, varčevanjem in s krepitvijo delovne discipline. Zlasti pomembno za gospodarstvo ilirsko-bistri-ške občine pa je razvijanje kmetijske proizvodnje in zato naj bo posebna naloga komunistov te občine, da vplivajo na hitrejše 'uvajanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in zadrugami. Udeleženci konference so razpravljali o problemih novih tarifnih pravilnikov v občini, ki so za gospodarske organizacije pomemben činitelj njihovega nadaljnjega razvoja. Pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov pa so se pokazale pomanjkljivosti in samovoljno reševanje tarifnih postavk ter plač. Te nepravilnosti bodo morali takoj od- straniti z večjim prizadevanjem organov delavskega upravljanja za rentabilno gospodarjenje podjetij. Potrebno bo tudi poživiti delo stanovanjskih skupnosti in potrošniških svetov ter vzpodbuditi volivce, da bi bili trdnejša opora občinskim organom pri njihovem delu. V razpravo je posegel tudi sekretar okrajnega komiteja ZKJ Koper Albert Jakopič - Kajtimir, ki je v svojih napotilih za delo v prihodnje predvsem priporočil utrjevanje samostojnosti in ukrepanja posameznih članov in organov, v katerih ti delajo. Z okrajne konference ZVVI v Kopru minuli teden V četrtek, 23. t. m., je bila v Kopru redna letna konferenca Zveze vojaških invalidov okraja Koper. Prisostvovalo ji je nad 100 delegatov, ki so zastopali 3.400 članov ZVVI vključenih v 76 osnovnih organizacijah, ter številni gostje, med njimi sekretar republiškega odbora ZVVI Ivan Jenko, član sekretariata OK ZKS in sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar ter predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Tone LTkmar, Dosedanji predsednik Okrajnega odbora ZVVI Mirko Pire je v svojem poročilu prikazal, da je invalidska organizacija x'azvila v zadnjih dveh letih tako živo in vsestransko dejavnost, da je dokončno našla pravo mesto med drugimii političnimi in družbenimi organizacijami v našem okraju, Saj v raznih odborih, komisijah in svetih drugih organizacij sodeluje skoraj 800 članov. Posebno tesne stike so navezali z organizacijami Zveze a mmkmi i- ¿^^»¿ft'.pv bmm Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA ODBORA ZVVI eje vA borcev in so uspeli, da so osnovne organizacije sposobne uspešno reševati številne probleme. Z uspehom so delale razne komisije, ki so nudile izdatno pomoč članom, saj so v zadnjih dveh letih razdelili med nje v gotovini ali v blagu okrog milijon 830 tisoč dinarjev, razen tega pa so člani koristili še posebne podpore Zveze VVI osnovnih organizacij in RK. Družba je za osebne 'in družinske invalidnine in za .Invalidske dodatke ter za otroške doklade in zdravljenje, kakor tudi za nabavo ortopedskih pripomočkov samo lani prispevala 135 milijonov 307 tisoč dinarjev, letos pa bo predvidoma prispevala 158 milijonov 300 tisoč dinarjev. Posebno skrb so posvetili skupno z Zvezo borcev vzgoji in nadaljnjemu razvoju otrok padlih borcev. Sedaj je v kraju 424 otrole vključenih v .uk, katere je treba čim temeljiteje usposobiti za samostojno življenje. Od teh jih 169 stanuje v raznih internatih in dijaških domovih. Letos bo zaključilo in se usposobilo za razne poklice 54 otrok, ki jim bo potrebno zagotoviti primerno zaposlitev, 58 pa jih bo verjetno nadaljevalo šolanje. Ti otroci dob'ivajo skupno mesečno skoraj 2 milijona dinarjev raznih štipendij in še izdatno finančno pomoč Glavnega odbora ZVVI Slovenije. Samo lani je bilo porabljenih 2,5 milijona dinarjev za letovanja v raznih krajih naše države in v Avstriji. Zelo aktivni so invalidi v športnem udejstvovanju, saj '.majo svoje invalidsko športno društvo, ki šteje 70 .......,„,. ... 'fe'iV»"».' članov in dosega lepe uspehe, mnogi invalidi pa so vključeni v raznih drugih telesnovzgojnih in športnih organizacijah. • Razprava je dala poseben poudarek nadaljnjemu vključevanju 'invalidov v družbeno politično življenje posebno še njihovemu večjemu uveljavljanju v organih družbenega upravljanja, pri ustanavljanju in delu stanovanjskih skupnosti in pri izvajanju načel proizvodnega sodelovanja med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami. Nadalje so predlagali, da bi okrajni odbor izvedel na območju okraja anketo o zdravstvenem in socialnem stanju, o zaposlitvi in o stanovanjskih vprašanjih invalidov, ki bo najjasneje pokazala, kje je potrebno takoj priskočiti na pomoč. Sklenili so tudi, da bodo še nadalje skrbeli za prekvalifikacijo invalidov ter za pravilnost prejemanja rednih prejemkov ter pokojnin. Med razpravo so govorili tudi gosti. Sekretar Ivan Jenko je seznanil delegate s splošnimi nalogami 'invalidske organizacije in pohvalil delo invalidov koprskega okraja, Tovariš Ivan Mavsar pa je govoril o aktualnih političnih vprašanjih, medtem ko je predsednik ZB Tone Ukmar omenil med drugim nujnost izobraževanja ter tesnejšega sodelovanja invalidov z organizacijami Zveze borcev. Ob zaključku občnega zbora so izvolili 19-članski upravni odbor, ki ga bo v naslednjih dveh letih vodil dosedanji predsednik Mirko Pire. sig; Čas pomladanskih izletov je pred vrati — zato je v tem času toliko več povpraševanja po motornih kolesih. V Tomosovem skladišču gotovih izdelkov čakajo prikupni in ekonomični Colibriji v nepreglednih vrstah na kupce V četrtek, 23. aprila, je bilo v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Koper zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Koper. Seje so se udeležili člani samoupravnega organa zavoda, prisotna pa sla bila tudi Jože Jurač. zastopnik samouprave republiškega Zavoda za socialno zavarovanje in dr. Bojan Špicer, direktor tega zavoda. Ko je skupščina sprejela dnevni red. je predsednik Izvršilnega odbora skupščine zavoda inž. Peter Aljančič podal izčrpno poročilo o poslovanju zavoda v letošnjem in preteklem letu ter omenil, da so bili s tem poročilom seznanjeni vsi oni, ki se zanimajo za naše družbeno življenje z željo, da bi se samoupravljanje socialnega zavarovanja čimbolj pribli- NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Obsežne priprave za proslavo 1, maja Tudi Pivka se skrbno pripravlja na letošnje praznovanje 1. maja, Z okrasitvijo mesta in bližnjih naselij so ž.e začeli pred 20. aprilom, ko so postavili več slavolokov in okrasili izložbena okna. Nasadili so tudi park, ki so ga lani uredili. Domala vse večje proslave bodo organizirala DPD Svoboda in prosvetna društva v sodelovanju z množičnimi organizacijami in društvi. Člani dramske sekcije Svobode bodo uprizorili dramsko delo, pomlajen pevski zbor bo nastopil z bogatim sporedom partizanskih, narodnih in umetnih pesmi in na proslavi, ki bo na večer pred praznikom, bo igrala tudi godba na pihala, Tradicionalno ljudsko slavje na Orleku bo letos organizirala sindikalna podružnica tovarne Javor. Na zadnjem zasedanju je Zvezna ljudska skupščina sprejela šest zakonov s stanovanjskega področja, sedaj pa so bili ti zakoni objavljeni v Uradnem listu ter začno veljati po trimesečnem presledku, to je od 22. juli.ia letos dalje.' S tem je bilo opravljeno z zakonodajne strani izredno pomembno delo našega najvišjega oblastnega organa, ki brez dvoma predstavlja posebnost kot je drugje ne moremo zaslediti. Vprašanja, ki so v zvezi z dvigom stanovanjske zaščite in ravni, so bila s temi zakoni rešena v skladu s pogoji ne samo naše družbene ureditve, temveč zlasti v skladu s pogoji, v katerih živimo in ki jih ustvarjamo. Končni cilj teh naporov pa je skrb za človeka na vseh področjih njegovega življenja. Novi zakoni s stanovanjskega področja imajo tudi izrazit in velik ekonomski pomen. Naj omenimo samo zakon o stanovanjskih skupnostih, ki kot tak predstavlja novost in višjo stopnjo sožitja državljanov. Obenem pomenijo stanovanjske skupnosti samoupravno organizacijo kot pravno osebo, ki ima razen drugih ciljev tudi tega, da se prek njih doseže večji napredek naselij in stalno dviga dmžbeno-material-ni standard državljanov. Zato bodo stanovanjske skupnosti organizirale in skrbele za napredek komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih in drugih služb, ki naj bi pomagale družini in delovnemu človeku v zadovoljevanju potreb dnevnega življenja. Samo te naloge, če jih razumemo pravilno in čc jih tako izvajamo, imajo velik ekonomski pomen ki bo še večji, ker bo treba tem nalogam prilagoditi mnoge druge, kot so gradnje stanovanj in raznih storitvenih in drugih obratov. Drugi zakon iz serije omenjenih obravnava stanovanjska razmerja, to je temeljne pravice državljanov do uživanja stanovanja in do upravljanja stanovanjskih zgradb, pa seveda tudi njihove dolžnosti. Pri tem je brez dvoma najbolj važno določilo, po katerem morajo občine skrbeti za izgradnjo stanovanj in za njihovo vzdrževanje. Ta njena obveznost predstavlja vsekakor znatno ekonomsko postavko, ki pa ni morda v sedanjem položaju nekaj, česar že ne bi izvrševale. Saj je znano, da je ravno skrb za gradnjo stanovanj, storitvenih in drugih obratov za dvig življenjske ravni na prvem mestu in da družbeni načrti, od zveznega pa do občinskih, polagajo ravno to nalogo kot naj- večjo skrb, je pa za to tudi sorazmerno največ sredstev na razpolago. Novi zakoni dalje urejajo vprašanja poslovnih zgradb in prostorov, vprašanja o delni lastnini zgradb, o stanovanjskih zadrugah ter o stanovanjskem prispevku. Vsi zakoni, ki obravnavajo omenjene probleme, so bili potrebni in nujni, saj je n. pr. glede delne lastnine zgradb (etažna lastnina) vladala velika zmeda, ker sedanji predpisi n. pr, niso omogočali zemljiškoknjižne izvedbe take lastnine. Posebnega pomena pa je zakon o stanovanjskih zadrugah. Po tem zakonu bodo številne stanovanjske zadruge, ki so bile doslej ustanovljene na podlagi ne dovolj jasnih predpisov, dobile tudi zakonit okvir in možnosti za svoj razvoj. Zakon ki spreminja zakon o stanovanjskem prispevku, določa ta prispevek na 6% oz. 10%. napoveduje pa glede tega še predpise. Edino ta zakon stopi takoj v veljavo. K'ovc stanovanjske zakone smo omenili le bežno, kajti njihova materija je obsežna in zahteva tako s pravne kot z ekonomske strani še podrobnejše obdelave. Verjetno jim bo naš list še pred njihovo uveljavitvijo posvetil kaj več prostora. žalo delavskemu upravljanju naših gospodarskih organizacij. Razen omenjenega poročila je zavod izdal v minuli poslovni dobi še dve obširni deli dr. Iva Kastelica: Zdravstveno stanje prebivalstva v okraju Koper v letih 1955 do 1957 in Vpliv migracije na širjenje tuberkuloze na Koprskem. Zaradi poenotenja kriterijev in iz-kristaliziranja enotnega stališča družbenega upravljanja zdravstva in družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju, je bilo marca v Ljubljani posvetovanje zastopnikov zdravstva in socialnega zavarovanja, na katerem so sprejeli več sklepov. Iz razprave je bilo razvidno, da je nastala velika potreba po strokovnem usposabljanju zdravstvenih delavcev, posebno zdravnikov, ki se morajo nenehno strokovno izobraževati. Nujno je, da bi začeli takoj izvajati določila pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenega osebja. Nova naloga, ki je postavljena pred socialno zavarovanje z novim zakonom o invalidskem zavarovanju, je povečana skrb za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov. S tem je naložena gospodarskim organizacijam in drugim zavodom ter ustanovam pomembna dolžnost do skupnosti, zavodi za socialno zavarovanje pa bodo morali plačevati invalidom nadomestila za zmanjšani zaslužek ter podvzeti vse za izbiro primernih delovnih mest zn invalide. To pa bo zahtevalo od socialnega zavarovanja obilo sistematičnega dela, od gospodarskih organizacij pa uvidevnost in sodelovanje. Skupščina je tudi sklepala o p otrdi tv zaključnega računa za leto 1958 in sprejela sklep o razdelitvi sklada za preventivno zdravstvo v višini 22,862,000 dinarjev. Iz tega sklada bodo črpali sredstva za opremo materinskih domov v Kopru in Postojni, za ureditev kopalnice v Ilirsk Bistrici, za dograditev zdravstvenega doma v Pivki, za opremo in ured tev zdravstvenih domov v Sežan. in Izoli ter okrajnega higienskega zavoda v Kopru. Razen tega bo nabavljen rentgenski aparat za proUtuberku-lozni dispanzer v Kopru, znatna sredstva pa bodo dobila tudi okrevališča zavarovancev v Portorožu, na Debelem rtiču in v Poreču, k so sicer republiškega značaja. Precejšnje vsote so namenjene za zdravniške preglede, za komisijsko raziskovanje delovnih pogojev, za razno opremo, tečaje in ekskurzije. Za okrevanje mladine je bilo določenih 3,7 milijona dinarjev. Skupščina je sprejela sklep, da bodo njen člani poročali o delu zavoda in o problematiki socialnega zavarovanja ter zdravstvene službe vollv-cem-zavarovancem na sindikalnih sestankih. V zadnji točki duevncgn reda pa so delegati poslušali poročilo o prometnih nesrečah v okraju Koper in o velik škodi, ki jo te nesreče povzročajo skladom socialnega zavarovanja ter splošnemu družbenemu premoženju ne glede na človeške žrtve h. mr^mmi H M Minuli teden je priplula na obisk v Koper šolska ladja JVM »Jadran« ki jo vidimo na. sliki po prihodu v novo koprsko pristanišče Po V. kongresu Zveze' sindikatov Jugoslavije v Beogradu so se sindikati železničarjev, prometnih delavcev, uslužbencev PTT in sindikat delavcev pomorskega gospodarstva Jugoslavije združili na ustanovnem kongresu, ki je bil konec marca v Beogradu, v sindikat delavcev prometa in zvez. Vzrok tega združenja je v glavnem rezultat dosedanjih dosežkov na področju prometa in zvez v razvijanju socialističnih družbenih odnosov, ki so posebno v tej veji našega gospodarstva podrejeni enotnim ekonomsko-političnim ciljem. Na ustanovnem kongresu sindikata delavcev prometa in zvez so poudarili še posebej važnost nadaljnjega razvijanja delavskega in družbenega samoupravljanja, pri- IZ SPOMINOV PRIMORSKEGA REVOLUCIONARJA NA DELO V KP n O «i? I Redki so tudi med nami Slovenci takšni revolucionarji in borci za pravice delovnega človeka, ki bi jih usoda tako premetavala križem kražein po vsem svetu, kot je to primer s tovarišem Albertom Sulčičem iz Sežane. Pustimo kar njemu samemu-besedo. naj nam na kratko oriše svojo življenjsko pot. »Rojen sem bil na kraškem kamenju v neposredni bližini morja — v Sv. Križu pri Trstu. Revna zemlja ni mogla prerediti vseh vaščanov, zato so si mnogi morali iskati kruha na tujem, večina pa se je preživljala še z ribolovom. Vzporedno z rastjo Trsta se je začela v vasi uveljavljati kamnoseška obrt. Kmalu je ta prerasla v industrijo. V njej zaposleni delavci, pa tudi tisti vaščani, ki so našli delo v bližnjem Trstu, so kaj kmalu v boju za svoj obstanek in boljši kos kruha vstopili v vrste organiziranega proletariata. Tako sem postal tudi jaz komunist. Najprej sem sledil očetovemu poklicu kot ribič. Ko pa je po letu 191S začel italijanski okupator načrtno spodkopavati gospodarske osnove slovenskega ribištva, smo se morali mnogi ribiči zaposliti v kamnoseštvu. Tam sem prišel v stik z organizacijo KP in postal član mladih komunistov, ker so mi starejši delavci-komunisti zaupali. Svelolcrižani in Kontovelci smo imeli svojo osnovno organizacijo. Sestajali smo se že v pogojih stroge ilegale pod fašističnim terorjem po kraških jamah in vrtačah ali pa kar na morju v čolnih in na barkah. Zaradi vedno hujšega fašističnega pritiska smo se morali organizirati v trojke z verižno povezavo. Vse naloge smo vestno opravljali in povzročali fašistom nemalo preglavic s svojimi akcijami. Leta 192S sem bil sprejet v KP. Udeležil sem se več večjih akcij in treh širših sestankov, bil tudi prijet od policije, vendar mi ta ni mogta ničesar dokazati in so me izpustili. Veliko mojih tovarišev iz vas: in okolice je medtem zaradi brezposelnosti in fašističnega preganjanja odšlo v tujino, največ v Argentino in Francijo. Z njimi so odšli tudi vsi moji bratje. Konec poletja 1930 sem bil tudi jaz med drugim opozorjen, da se moram umakniti aretaciji, ki mi je vsak čas pretila. Pobegnil sem preko Postojne v Ljubljano, kjer sem septembra sodeloval v velikih demonstracijah, ki so se po zaslugi ICP spremenile iz čisto protifašističnih in protiitalijan-skih v razredno manifestacijo proti buržoazni reakciji in režimu v Jugoslaviji. Posredovala je policija na konjih, razgnala demonstrante in nekaj naših primorskih tovarišev tudi aretirala, vendar pa so bili kmalu izpuščeni. Tedaj sem se v Ljubljani seznanil tud; s tovarišem Srečkom Villiarjem. Nismo pa ostali v stiku, ker sva s tovarišem Verginello potovala preko Maribora ter Avstrije in Švice v Francijo. Tam sva se ločila, ker je Verginella odpotoval preko Marseil-lesa v Rusijo. Jaz pa sem se naselil v Parizu in v okoliških kamnolomih našel delo. Povezal sem se v KP Francije in začel v njej takoj aktivno delovati. To seveda n šlo v račun delodajalcem in francoski policiji, zato sem se zaradi preganjanja in slabih delovnih pogojev vrnil marca 1931 preko Nemčije in Avstrije nazaj v Ljubljano. Spet sem se našel s Srečkom Villiarjem in še Damasom Sed-makom. Osnovali smo mladinsko organizacijo Mlado Sočo ki je bila dobri dve tretjini komunistična. Spočetka je štela okrog 300 članov. Komunisti pa smo bil razen tega povezani v svojih trojkah še izven tega. Sodeloval; smo v vseh delavskih akcijah, stavkah in podobnem boju za izboljšanje delovnih razmer zlasti gradbenih delavcev. Kmalu jo policija v Ljubljani prišla na sled našemu delovanju v ¡Mladi Soči. Sledile so številne aretacije. Za Prijonom in tovariši so prijeli tudi Vilharja, Sedmaka in še mnoge druge tovariše, med njimi seveda tudi mene. Aretacije so se razširile tudi na Maribor in nekatere druge kraje. Prepeljali so nas v Beograd. Po sedemmesečnem preiskovalnem zaporu smo bili junija 1933 na velikem beograjskem procesu obsojeni na dolgoletno robijo: Josip Prijon 7 let, Srečko Vilhar G let. Danilo Jejčič 5 let, Andrej Stegnar 5 let. Damas Sedmak 5 let. Maks Valentinčič 1 leta, Franc Peršon 1 leta, Peter Bogateč 3 leta, jaz 3 leta, Boris Božč 4 leta. Tine IUajnšček 3 leta, Andrej Sircelj Z leti, Alojz Košuta 2 leti in Tone Spa-capan 1 leto. Vse obsojene so nas prepeljali v Sremsko Mitrovico, kjer smo v znanem okolju in razmerah prestajali doso.iena leta. Bila je to prava komu- Albert Sulčič nistična univerza, kjer smo imeli za predavatelje in vzgojitelje najboljše ljudi naše revolucije. Bil sem v Mi-trovici prav v času frakcionaške borbe Pelka Mlletiča, ki smo jo napredni komunisti zmagovito zaključili, razkrinkali Milctiča. ga razrešili dolžnosti sekretarja KP in je nato mesto prišel Moša Pijade, nakar so se razmere v zaporu takoj uredile. Ko sem novembra 1935 odhajal^ iz Sremske Mitrovice, sem bil močno oborožen z marksistično teorijo in revolucionarno prakso. Ker sem bil italijanski državljan, so me tedanje kraljevske oblasti izgnale iz Jugoslavije. Zagrebška policija me je odpeljala na grško mejo pri Djevdjeliji. V Grčiji sem se koj priključil delavskemu gibanju, ki je prav tedaj vodilo hude boje za svoje najosnovnejše pravice. Med neko stavko so me aretirali v Pireju in zaprli ter me po kratki preiskavi izročili italijanskim fašistom. Pot od Plreja do Trsta je bila zelostano trpljenje. mučna. Končno sem so znašel pred vojaškim sodiščem, kjer so me obsodili na dve leti zapora. Odpeljal] so me v Gaeto in nato v disciplinski bataljon na Sardinijo. Tam sem se našel z Albinom Dujcem, s katerim sva med slovenskimi vojaki organizirala komunistično celico. Oktobra 1933 sem se vrnil v Trst. Spet sva delala skupaj s tovarišem Dujcem -n povezala vse celice v Trstu in okolici v trdno celoto, v enotno organizacijo. Konec leta 1910 je prišlo do množičnih aretacij. Padli so Pinko Toma-žič, Albin Dujc, Ivan Vadnal. Ferjan-čie, Spangcr, Colja, Armid Ukmar in številni drugi tovariši — okrog 180 vseh — med njimi tudi jaz. šlo je pravzaprav za tri različne skupine: komuniste, slovenske nacionaliste (n, pr. dr. Lavo Cermelj), in teroriste. V zaporih so nas fašisti razdelili na dve skupini. Ene so določili za veliki tržaški proces, nekatere pa so poslali kar v internacijo. Med zadnjimi sem bil tudi jaz. Na procesu v Trstu so bili Pinko Tomažič in tovariši obsojeni na smrt in ustreljeni, medtem ko so mnogi dobili visoke zaporne kazni (med njimi tovariš Albin Dujc 39 let težke ječe). Nas internirance pa so prepeljali na otok Tremiti, kjer smo bili popolnoma izolirani. Rešili smo se ob kapitulacij; Italije v Bari, kjer smo se takoj priključili jugoslovanski bazi. Po navodilih KPJ smo osnovali prekomorske brigade in šli z njimi v domovino — osvobajat Trst in Slovensko Primorje z Istro stoletnega jarma. Vendar je bila do tega še dolga pot. saj sem bil potem v Drvarju dodeljen I. prolctarski diviziji in se boril več kot leto dni v njenem sestavu po Bosni in Srbiji, bil tudi ranjen in se končno kot komandant bataljona boril tudi na Sremski fronti. Poleti 1045 sem bil demobiliziran iz JLA, nato šel v Trst, potem pa sem se preselil v Sežano, kjer še danes živim in delam. Pot primorskih komunsitov je bila zelo trnova. Bili smo pravzaprav brezdomci in povsod doma. Ljubili smo svojo nacionalno zastavo in se borili za svoje narodnostne pravice, vendar pa smo nad vse postavljali rdečo partijsko zastavo in se bojevali za pravice delovnih ljudi, kjer smo se v boju pač znašli. Najsrečnejši dan za nas pa je nastopil, ko smo v svobodni domovini delovnih ljudi Jugoslavije tudi mi dobili zadoščenje za pre- zadevanje za povečano produktivnost dela in skrb za nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja. Na osnovi dosedanjih izkušenj in dosežkov so na kongresu ugotovili, da imajo sindikalne organizacijo. čisto vodilno vlogo v tem prizadevanju in so večkrat pobudnik številnih akcij v odpravljanju napak in nepravilnosti. Skladno s smernicami V. kongresa sindikatov je bil v minulem tednu v Ljubljani ustanovni občni zbor Sindikata delavcev prometa in zvez za Slovenijo. Na ustanovnem občnem zboru so razpravljali in sklepali o smernicah za bodoče delo novega sindikata ter izvolili predsedstvo in tajništvo republiškega odbora. Za predsednika Sindikata delavcev prometa in zvez so številni delegati iz vseh krajev naše republike izvolili tovariša Humberta Gačnika, dosedanjega sekretarja OK ZKS v Ljubljani. Tudi slovenski pomorski podjetji, Splošna plovba Piran in Obalna plovba Koper sta vključeni v Sindikat delavcev prometa in zvez ter bosta od dosedanje centrale — Sindikata delavcev pomorskega, gospodarstva Jugoslavije — prešli v sestav novega sindikalnega združenja. Seveda bo ta prehod zaradi specifičnih pogojev dela v pomorstvu daljši kot stapljanje sindikatov ostalih sorodnih vej prometa in zvez. Znano je, da so prav gornje navedbe vzrok, da je delo sindikalnih organizacij v pomorskih podjetjih zelo otežkočeno. V kolektivih pomorskih podjetij, ki jih sestavljajo v glavnem pomorščaki, razkropljeni po vseh morjih, pač ne more-■mo (govoriti o ddealnSh tpogogih. medsebojne povezave in skupnega reševanja vseh vprašanj, ki se iz. dneva v dan porajajo v takih podjetjih. Menimo, da bo težko najti formulo, da bi tudi v naših pomorskih podjetjih postala sindikalna organizacija, mimo upravnih organov, organov delavskega samoupravljanja, odločujoči faktor z vlogo, ki ji pripada. Sindikat delavcev prometa in zvez bo moral upoštevati težave in pogoje dela pomorskih podjetij in jim pri važnem poslanstvu sindikalnega delai pomagati. B. Borovič IZ DELA IN ŽIVLJENJA ČLANOV POČITNIŠKE ZVEZE ¡Mil Občinski odbor Počitniške zveze v Piranu je sredi aprila priredil azlet v tako imenovano »dolino bobrov« ob zviru Rižane. Izleta se je udeležilo 25 članov iz petih družin. Člani PZ so bili navdušeni nad naravno lepoto rižanske doline, ki je pravi tip zahodno-ameriške pokrajine z visokimi skalnatimi prepadi v daljavi. Presenečeni so bili nad brzicami ter umetnim slapom, nad katerim se bleščijo razpršene vodne kaplje v tisočerih barvnih odtenkih, ko jih obseva jutranje sonce. V umetnem jezercu izvira iz dna voda, kot da bi vrela. Ogledali so si tudi podzemlje Rižane, nato pa farmo bobrov. Prijazni gojitelj bobrov je ob kletkah komaj utegnil odgovarjati na vsa vprašanja. Izletniki so napravili več fotografskih posnetkov, nato pa so obiskali Hrastovlje, kjer so si ogledali znamenite srednjeveške freske. Tako člani Počitniške zveze na- veliko ubeljsko V Velikem Ubeljskem je bila v soboto zvečer ob polnoštevilni udeležbi svečana proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ, Po govoru ljudskega poslanca in člana CK ZKJ Ivana Regenta o zgodovinskem razvoji "i o nienih bojih za pravice delavskega razreda je bil kul-tui 110-14*1.«-uuski dol proslave, v katerem so nastopali pevski zbor in reci tatorji. daljujejo z izvajanjem načrta svojega dela, katerega geslo je: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil. L. S. oživela ljudska tehnika Ljudska tehnika se je po lanskoletnem mrtvilu lepo razgibala. Trenutno obiskuje tečaj avto-mo-to društva več kot sto tečajnikov, ki bodo čez nekaj tednov opravili . izpit za A in B kategorijo voza-čev amaterjev. Letos z uspehom dela tudi modelarski krožek, v katerem 30 mladincev gradi razne letalske modele. Nekateri izmed njih opravljajo tudi manjša mizarska dela, vsi skupaj pa si prizadevajo, da bodo 25, maja presenetili gledalce s svojo dejavnostjo na javnem nastopu. V kratkem bo v Ilirski Bistrici začel z delom tudi radioamaterski krožek. P/l P/l POMORSKI PROMET V KOPRU V MESECU MARCU 1951) Vseh se je v koprskem pristanišču v mesecu marcu 1959 mudilo 160 ladij, ki so pripeljale in odpeljale skupaj 2,565 ton blaga. Od tega je bilo uvoženega 122, izvoženega pa 514 ton blaga. V potniškem prometu pa so ladje odpeljale in pripeljale v marcu skupaj 7404 potnike. NA KOPNEM ČAKAJO MREŽE NA RIBE Prav svojevrsten ribolov je v nekem kanadskem zalivu, kjer naraste morje ob plimi tudi do 25 m visoko. Ribiči imajo razpete mreže kar na kopnem — ob oseki namreč — plima pa j:h zagrne z vodo. Z njo se pojavijo tudi ribe In ko morje čez nekaj ur spet nenadno upade, mreže niso prazne. Tako lahkega posla nimajo ribiči menda nikjer drugod po svetu. VOJNE LADJE V SRCU AMERIŠKE CELINE Večina »Velikih jezer» loči na severnoameriški celini Združene države in Kanado. So to Zgornje, Huronsko, Erijsko in Ontarijsko jezero. Samo MiS.gensko je povsem na ozemlju ZDA. Obe mejni državi imata že od leta 1S17 medsebojni dogovor, da na teh Jezer h ne vzdržujeta vojnih ladij. Letošnjo pomlad pa bosla ta dogovor sporazumno za nekaj dn prekršili. Mogočne vojne ladje bodo za- rezale v gladino prostranih jezer, na Michiganskem pa se bodo celo spopadle — na manevrih. Vse to v proslavo ob otvoritvi velepomembnega prekopa ¡70 reki Sv. Lovrenca, ki bo nepo-vsega srce severnoameriške celine sredno povezal s pristanišč,'! sveta. Proslavi bosta prisostvovala tudi predsednik ZDA Eisenhower in angleška kraljica Elizabeta, I —v», H, i ^V-v TT ■ i 8 ' na-,.. • 'fet h Ste,. "••"ty." rV pä ml' mv m i; m Remontna ladjedelnica Splošne plovbe v Piranu ima v generalnem remontu in popravilu lepo tovorno ladjo Jugoslovanske linijske plovbe z R.eke m/l »Zadar«. Sklenjene pogodbe za dela za Jugolinijo kažejo visoko zaupanje tega pomorskega podjetja v zmogljivosti in sposobnosti naše ludjedelnice ■BIHA C« je 29. aprila odplu-la, iz Zelenike pri Sibeniku s tovorom, za Emden. »DUBROVNIK« je 23. aprila, odplula iz Ploč v Rotterdam, kamor prisve 7. maja. M/l »GORENJSKA« je 25. aprila priplula iz Trsta v Ploče, kjer naklada tovor. P/l »GORICA« je 17. aprila od-plv.la iz Rotterdama za Jugoslavijo in prispe 2. maja r Piran. P/l »LJUBLJANA« je 24. aprila priplula v Split, kjer razklada tovor do 2. maja. M/l »MARTIN KRPAN« je 25. aprila priplula iz Port Saida na Reko. kjer raztovarja. P/l »NERETVA« je 27. aprila priplida iz Rotterdama. v Wismar, kjer manipulira s tovorom. P/l »POHORJE« je 17. aprila priplula v Benetke, kjer razklada tovor, nato pa prispe 1-maja v Piran. P/l »ROG« m 23. aprila odplula iz Norfolka za Jugoslavijo in prispe na tej poti 9. maja v Gibraltar. »ZFLENGORA« je 13. aprila plula mimo Gibraltarja na noti v Ne.it; Orleans v ZDA, komor prispe 4. maja. VELIKO UBELJSKO Tekstoüt je nova plastična snov, oclDornejša in trajnejša od jekla in lažja kot aluminij, ne rjavi in ne trohni kot les, je gladka in proti vplivu morske vode neobčutljiva. V SZ so pričeli ',z tefcrtolita graditi la-clie. Ena je že gotova. Vozi z brano 75 km na uro. .17. jm ¿É&isfkt. April 1941 in 1942 na Pivki (Nadaljevanje s 6. strani) ka in Anton Bele iz Slavine, Zadnjega so Italijani zajeli in na procesu 25. julija v Rimu obsodili na ustre-litev. Skupno z njim so takrat obsodili na smrt še 22 naših ljudi, 7 na 30 let zapora. Na srečo so nekatere mogli obsoditi na smrt le v odsotnosti (Vojko, Maslo). Po bitki na Nanosu se je vsa sila represal j znašla nad prebivalstvom. Vse naslednje dneve so karabinjerski marescialli vlačili ljudi v postojnski zapor, jih zvezane z debelimi verigami spravljal; v tržaški Coroneo ali še naprej v Italijo. Postojnski zapori so bili tiste tedne kljub stalnemu odva-žanju nabito polni. Bil je žalosten april, zlovešč napovedovalec kasnejših požigov in pobojev po Brkinih. Internacije še niso bile dovolj. 25. aprila so uvedli coprifuoco (policijsko uro) za Smihel, Postojno in Pivko, dejansko pa za vso P.vško dolino. Od 8. zvečer do G. zjutraj ni smel nihče iz hiše. Izjeme ni bilo niti za zdravnika, babico ali duhovnika. Patrulje so streljale brez opozorila in brez milosti; m kmalu je padlo nekaj nedolžnih žrtev pod Nanosom z izgovorom, da so prekoračili čas policijske ure. Kot zaključek vsemu pa so 4. maja ustanovili v Postojni nueleo mobile — posebno enoto črnih srajc, kara-binjerjev, policije in drugih, ki so imeli samo eno nalogo — boj proti partizanom. Kasneje so tako enoto postavili še v Landolu, Po aprilu 1942 na Pivki skoro ni bilo odraslega moškega. Kar Jih niso internirali ali mobilizirali, so jih odvlekli v battaglione speciale. Upor pa se je kljub vsemu nadaljeval. Leta 1942 je bilo na P vki 12 večjih ali manjših partazanskih akcij, polovica zadnje mesece. Upora nihče nI mogel zatreti! S, M. NEDELJA, 3. maja: Kmetijska oddaja; »Nagrajevanje po končnem proizvodu na posestvu Skocjan— Ankaran — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Nnša nedeljska reportaža »Koprske razglednice« — 9,20 Zabavna glasba — 13.30 »Za našo vas« — 14.15 Igra kmečka godba — 1-1,30 Sosedni kraji •In ljudje — 15.00 Vesti — 15,1.0 Glasba po željah. PONEDELJEK, •!. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Dopisniki poročajo, TOREK, 5. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasvet' — 13,45 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje: »Pri pionirjih na Krasu« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovin';. SREDA, G. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Narodni odmevi, ČETRTEK, 7. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski; nasveti — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Pred mikrofonom predsednik OLO Nova Gorica Karmelo Bu-dihna« — 14.40 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Medjimurske narodne pesmi. PETEK, S. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti. — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Izpolnjevanje družbenega plana v podjetjih goriškega okraja« — 14.40 Poje zbor ra-diotelevizije Beograd — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Slovenske ■ narodne izvaja Borut Les-jak — 15.40 Ob 40. obletnici KPJ. Prodam SPALNICO z vložki in žimnicami. Plačljivo v gotovini ali s čekom. — Ternovšek, Portorož 249 (Vila »Allegra«). Dvosobno STANOVANJE v Izoli, na lepem sončnem kraju, zamenjam za enako ali večje v Kopru. France Leben, Izola, Prešernova 1. Prodam MOŠKO DVOKOLO italijanske znamke »Bianchi«. Vprašati v Portorožu 87/11. Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE s pralnico in ostalimi pritiklinami v centru Kočevja za enakovredno ali enosobno v Kopru, Izoli ali Piranu. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na naslov: Albert Ko-lar, Kočevje, Kolodvorska ul. 5. Iščemo CISTILKO za 4 ure tedensko. Vprašati pri Amaliji Cug-mas, Investicijska banka Koper Premišljam in premišljam, kako bi tokrat napravil, da ja ne bi nikomur pokvaril prvomajskih praznikov, ki se jih vsi tako veselimo — tudi grešni kozli seveda. Najraje bi vse skupaj prestavil na naslednji 4eden — pa ne gre, ker se je že preveč tega nabralo, pa se bojim, da bi mi prihodnjič zmanjkalo prostora v mojem kotičku, kjer gostujem v listu. Zato kar začnimo! Najprej lepo prosim glavo Glasbene šole v Ilirski Bistrici, naj mi oprosti, ker sem jo toliko časa pustil brez odgovora na nujno vprašanje — čeprav sem ta odgovor posredno že pred časom napotil na vse prizadete: lepo počakajo naj, da navedbe svojih prijateljev preverim. Zdaj pa že lahko povem, naj se za vsa pojasnila prizadeti obrnejo na Svet za prosveto in kidturo pri ObLO, kjer so medtem že zbrali dovolj gradiva o omenjeni zadevi. Če bo treba, bom naprosil koga izmed sodelavcev pri lishi, da ga v nekoliko resnejši obliki objavi na drugem mestu, kjer je več prostora. In še nekaj s kulturnega področja v Ilirski Bistrici. Ker tamkaj ne pride v poštev dvojezič-nost, bi lepo prosil v imenu vseh vaščanov in turistov, ki gredo skozi v celih vrstah vsak dan, naj bi pač nekdo poskrbel ali sam napravil, da bi tisti Deposito calzature in druga podobna šara iz časov fašistične okupacije že izginila z zidov bivše Verbičeve prodajalne nasproti Higienske postaje v Ilirski Bistrici. Na poti iz Ilirske Bistrice proti Postojni je najmanj še ena »turistična atrakcija« — tisto veliko gnojnično jezero v Selcah, o katerem sem svoj čas že pisal, pa ni nič pomagalo. O tem sem spet dobil pritožbe tudi od domačinov ali enega domačina, ki takole zaključuje svoj protest: »Se ne briga vaški odbor, ne opčinski in niti okrajni. Bomo poskusili na viši forem!« Ne bodo morda kar kam v vesolje poslali svoje pritožbe? Upam, da bi kmalu, najmanj pa v nekaj letih, prišel z Marsa lepi odgovor in pregovor, ki je tako v čislih pri naših sodržavljanih na jugovzhodu: »Uzdaj se use i u svoje kljuse!« Morda bi se iz tega potem kaj naučili, posebno še ker vem in verjamem, da tudi v Selcah ne manjka pametnih glav in pridnih rok. Lepo prosim »Bralce našega lista«, kot so se podpisali na svojem enigmatičnem prispevku, da mi določneje pojasnijo, za kakšne jezične babe gre v Zagonu pri Postojni in za kakšno njihovo kulturno udejstvovanje v kotu, Pa da mi ta svoj prispevek opremijo s točnimi podpisi in naslovi, ker sicer ne morem zanje po kostanj v žerjavico. Saj veste ... No, pa še m.alo na obalno področje. V metropoli se gospodinje spet močno pritožujejo čez mle- Na podlagi 3, člena Odloka o evidenci in kontroli cen na drobno določenih proizvodov 'in storitev na področju občine Koper (Ur. vestnik okraja Koper št. 31/58) in 2. točke 64. člena Statuta občine Koper je Svet za blagovni promet 'ObLO Koper na svoji seji 21. aprila 1959 izdal ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH MESA NA OBMOČJU OBČINE KOPER, TAKO DA SE V PREČIŠČENEM BESEDILU GLASI: 1. Odrejajo se naslednje prodajne cene mesa no drobno: A. GOVEJE MESO: a) Prednji del s kostjo (1 kg din 260 — b) Zadnji del s kostjo 1 kg din 290,— C, SVINJSKO MESO; a) Prednji del b) Zadnji del. 1 kg din 340,-1 kg din 400,- Oddelek za gospodarstvo ObLO Koper je pooblaščen, da v nujnih primerih, lco to zahteva javni interes ali interes potrošnikov dovoli gospodarskim organizacijam za določeno obdobje spremembo maloprodajnih cen določenim proizvodom proti naknadni potrditvi Sveta za blagovni promet. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku .okraja Koper, B, TELEČJE MESO: a) Prednji del s kostjo b) Zadnji del s kostjo 1 kg din 310.— 1 kg din 390.— St, 01/1-4295/1-59 Predsednik Sveta za blagovni promet Zoran Zlobec, 1. r. Predsednik Obč. ljudskega odbora Miran Bertok, 1. r. V PIRANU SO NASTOPILI DVIGALCI UTEŽI Težkoatletska sekcija TVD Partizan v Piranu je v soboto, 18. aprila, priredila v počastitev jubilejnega leta KPJ tekmovanje v dviganju uteži med domačim in koprskim moštvom. Številni gledalci so z zanimanjem in navdušenjem spremljali to preizkušnjo moči in z vzkliki so vzpodbujali tekmovalce. Piranska ekipa je bila tehnično precej boljša od koprske, kar je popolnoma razumljivo, saj so v Kopru osnovali težkoatletsko sekcijo šele pred nekaj tedni, medtem ko so Pirančani že opravili nekajmesečni trening, Domačini so zmagali z 988 kg proti 688 kg. Najboljši posamezniki so bili: Krištof — 240 kg (72, 72, 96), Cavazzo — 237 kg (77,5, 72, 87.5), Par — 233 kg (72, 67, 93) vsi Piran in med Koprčani Gunjač — 201 kg (56, 63, 82), Masterl — 178 kilogramov (49,5, 57, 72) in Zupan — 168 kg (56, 50, 62.5). 2. IN 3. MAJA BO V AJDOVŠČINI REPUBLIŠKI TURNIR ROKOMETNIH REPREZENTANC Ljubiteljem rokometa na Primorskem se obeta v dneh 2. in 3. maja izreden dogodek. V Ajdovščini se bodo namreč zbrale vse podzvezne rokometne reprezentance Slovenije In se pomerile v malem rokometu. Ob tej priložnosti bodo v Ajdovščini odprli novozgrajeni rokometni štadion. Tekmovale bodo samo moške ekipe in tekme se bodo začele v soboto, 2. maja ob 10. uri in zaključile v nedeljo, ko bodo v Ajdovščini proslavljali občinski praznik. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja karne in mesarije. Pravijo, da v mlekarnah že po peti uri popoldne redno zmanjka mleka. Prodajalke se izgovarjajo, da ne marajo ostajanja mleka, ker imajo pri tem izgubo; v vodstvu pa se jezijo, ker prodajalke premalo prodajajo. Se bo našel kdo, ki bo razvozlal ta vozel in dosegel, da bo volk sit in koza cela? Huje je z razmerami v mesni preskrbovalni politiki. Seveda ne krivim mesarjev, ker mesa pač ni, posebno govejega ne. Ne vem skoraj več, kdaj sem zadnjič jedel pošteno govejo juho. Ker nisem vedel za prazne mesnice, sem žrl Juco, da moram vsak dan na-tepavati samo krompir, ona pa je bentila in se jezila, da so kar iskre letele. Prijela me je za ušesa in me peljala gledat prazne mesnice. Ko sem pobaral mesarje, kaj mislijo, so mi povedali, da še tis to kar dobijo, potrošniki z obeh strani meja takoj razgrabijo. Pri tem je čudno prav to, da ljudje, ki sicer niso nikoli kupovali več kot pol kile mesa, zdaj zahtevajo kar po nekaj kg. Spet psihoza pomanjkanja — čeprav brez potrebe. Iz Pirana pa so vesti, da imajo tamkaj hudo in bojevito upravnico v gostišču »Pri delfinu«. Ta se namreč spravi na goste, ki ji niso po volji, kar s surovimi sku-šami in trdimi poleni. Pa pravijo ,,, ... da je za danes dovolj, zato do prihodnjič lepo pozdravljeni. Hkrati vsem svojim prijateljem in znancem iskreno čestitam za Prvi maj hi jim želim zadovoljne prvomajske praznike! Vaš Vane presenetljiv uspeh obmorskih rokometašev V nedeljo so bile v Ljubljani finalne tekme partizanskih društev Slovenije za zvezni zlet v Beogradu. Obmorska društva so dosegla vrsto presenetljivih uspehov. Tako so rokome-taši koprskega Partizana osvojil' prvo mesto med najboljšimi slovenskimi ekipami. Premagali so Partizan-Ivrim z 18:8, Mursko Soboto z 24:8 in Ajdovščino z 12: G. V koprskem moštvu je treba pohvaliti vse igralce, zlasti pa sta se odlikovala Paar kot realizator in vratar Mailjac. ki je med drugim ubranil štiri penale. Prvo mesto v republiškem merilu so osvojile igralke Kopra, ki so premagale Celje z 9:0. Tud' mladinke Pirana so osvojile prvo mesto v Sloveniji, medtem ko so bili piranski mladinci drugi. Tri prva mesta ;n eno drugo je vsekakor zavidljiva bilanca obmorskih rokometašev. Prepričani smo. da nas bodo tudi na bližnjem zveznem zletu v Beogradu dostojno zastopali. začetek ekonomiade v kopru V ponedeljek zjutraj je bila v Kopru slovesna otvoritev pete Ekonomiade, to je športnih iger ekonomskih srednj h šol Slovenije. Dijaki bodo tekmovali tri dni v odbojki rokometu nogometu, atletiki, streljanju in šahu. Pokrov!teljstvo nad tekmovanjem je prevzel znani LONDON: Dosedanji generalni sekretar laburistične stranke Morgan Phillips, ki' je bil 15 let na vodilnem položaju te stranke, bo kandidiral v parlament. Kaže, da je ta njegova odločitev v zvezi z resnimi pripombami k njegovemu delu v stranki po proučitvi organizacijske strukture laburistične stranke. Posebna strankina komisija je namreč prišla do zaključka, da je strankin aparat zastarel in »se naslanja na konjsko vprego v dobi reaktivnih letal«, koprski telesnovzgojni delavec dr. Sve-tozar Polič. : Na tekmovanju nastopa 400 športni- l kov in športnic iz naslednjih ekonom- j skih srednjih šol: Koper, Celje, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota, Ajdovščina, Kranj in Trbovlje. I; KOPER: 1„ 2. in 3. maja ameriški barvni film cinemascope SEDEČI BIK, 4. in 5. maja češki film VOLČJA JAMA, G. In 7. maja češki film NA ZADNJI POSTAJI. IZOLA: 1. maja italijanski film NJIHOVE ZABLODE, 2. In 3, maja poljski film RESNIČNI KONEC VOJNE, 4. in 5. maja italijanski film DEKLETA Z 04, G. lil 7. maja ameriški barvni film cinemascope OSVAJALEC. SEČOVLJE: 2. maja italijanski film NJIHOVE ZABLODE, 3. maja češki film NA ZADNJI POSTAJI, 7. maja nemški barvni film ROSE BERND. ŠMARJE: 2. maja češki film NA ZADNJI POSTAJI, 3. maja italijanski film NJIHOVE ZABLODE, 0. maja nemški barvni film ROSE BERND. ŠKOFIJE: 2. maja italijanski film DEKLETA Z 04, 3. maja italijanski film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, 6. maja češki film VOLČJA JAMA. DEKANI: 2. maja italijanski film - KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, 3. maja Italijanski film DEKLETA Z 04. PRESTRANEK: 2. in 3. maja mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI, 6. in 7. maja nemški film LUC LJUBEZNI. POSTOJNA: 1., 2. in 3. maja jugoslovanski barvni film cinemascope CESTA DOLGA LETO DNI, 5. in 6, maja sovjetski film DVOBOJ. SEŽANA: 2. in 3. maja francoski film SAKRAMENSKA FRKLJA, 5. in 6. maja jugoslovanski f.lm 4 KM NA URO, 7. In 8. maja ameriški film SEST KONJENIKOV. ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA »ZADRUŽNI SERVIS« — KOPER čestita k 1. maju vsem kolektivom kmetijskih zadrug z željo, da bi imeli pri svojih naporih še več gospodarskih uspehov OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA OBČINSKI KOMITE ZKS IZOLA OBČINSKI ODBOR SZDL IZOLA OBČINSKI SINDIKALNI SVET IZOLA OBČINSKI ODBOR ZB IZOLA * * čestitajo vsem delovnim kolektivom in družbenim organizacijam za praznik delovnega ljudstva in jim želijo nadaljnjih uspehov am sta bdi I», p sgi «d spe Sms Po sklepu delavskega sveta Rižanski vodovod Koper razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: LESEN IN DELOMA ZIDAN PROVIZORIJ na nacionaliziranem zemljišču v Vergcrijevi ulici v Kopru. Površina tlorisa provizorija znaša 78 m2. Javna licitacija bo po preteku 14 dni od dneva objave na upravi podjetja v Goriški ulici 2 v Kopru, ob 12. uri. Izklicna cena je 150.000 din. lovi - (rob I? tasti pu bat P jadi bhk. 0 r ačol onk ORli 01 : V TELESNA VZGOJA * § P o S T * S A H * TELES VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * T E L E S N A V 1 letna skupščina okrajne športne zveze koper Pred zastopniki vseh podzvez in številnih klubov je bila pred dnevi v Kopru redna letna skupščina Okrajne športne zveze. Udeležili so se je tudi številni gostje, med njimi sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, član upravnega odbora Zveze športov Slovenije Milan Dobrota in zastopnika okrajne zveze TVD Partizan Miloš Stergar in Boris Jurca. Iz poročila dosedanjega predsednika Slavka Prijona in iz razprave je bilo razvidno, da je bilo preteklo leto zelo plodno, kar zadeva sodelovanje med športnimi organizacijami in TVD Partizan. Po mnenju delegatov je položaj za združitev povsem zrel .Treba pa bo seveda počakati, da pride do določenih sporazumov v republiškem merilu. V koprskem okraju imamo zdaj šest športnih podzvez. Nogometna, odbojkarska, namiznoteniška in plavalna imajo svoj sedež v Kopru, rokometna v Piranu, veslaška pa v Izoli, Razen tega imamo še dva centra: košarkarskega v Postojni in balinarskega v Sežani. Ta |>rgantza!iijska struktura povsem ustreza razmeram na terenu, saj so sedeži podzvez tam, kjer je za določeno panogo največ zanimanja. Med najbolj aktivnimi so bili lani nogometaši. Treba je omeniti ustanovitev novega kluba (Ilirska Bistrica), uspehe Izole v republiškem merilu, vzpon mladinskih moštev, 14 novih nogometnih sodnikov, ustanovitev obalne nogometne lige, v kateri tekmujejo tudi posamezni delovni kolektivi ter graditev in popravljanje nogometnih igrišč (Piran in Koper). Za nogometom ne zaostajajo dosti košarka, namizni tenis in veslanje. Košarkarji Postojne so si priborili vstop v prvo slovensko ligo, Ilirska Bistrica pa v drugo slovensko ligo. Znaten napredek v kvaliteti so dosegli na obalnem pasu. Ni pa še zadovoljiva množičnost v tej športni panogi, čeprav se požrtvovalni organizatorji košarkarskega centra v Postojni :elo trudijo in izdajajo celo svoje glasilo »Košarkar«, jki 'je edino športno glasilo na Primorskem. Namizni tenis se je v dveh letih naglo razvil in napredoval tako Številčno kot kvalitetno. Na posameznih turnirjih lani se je zbralo celo do 80 igralcev. Za večji razmah pa bi bili potrebni novi organizatorji in trenerji po klubih. Veslanje ima svoje dobre in svo-e slabe strani. Po zaslugi požrt-rovalnih veslaških delavcev je do-:egla Izola lani vrsto odličnih us-sehov, saj ima kar 18 naslovov Iržavnih prvakov, nekateri člani >a so se udeležili celo evropskega irvenstva. Zal pa je hkrati sko-•aj povsem zamrlo delo v Piranu ,n zlasti v Kopru. Podzveza si Jrizadeva vključiti v odbore ak-ivnejše ljudi in upa, da bo šlo V plavanju smo napravili prvi • torak naprej po zaslugi plaval-lega kluba v Kopru, delno pa so e začeli prebujati tudi v Piranu. Športni delavci s tega področja >a dobivajo preveč »simbolične« n premalo dejanske podpore, ■redvsem bi bilo potrebno poskrbeti sredstva za tečaje instruktor-ev in organizatorjev ter pohiteti pripravami za izgradnjo olim-■ijskega bazena. Vzpon v množičnosti je dosegla udi odbojka. S tekmovanji vaških ruštev so že nekoliko prodrli na 'as, z delavskimi športnimi igrani pa v tovarne. V tej smeri pa aka podzvezo še precej dela. Ni-;anior pa se ni premaknila kvali-eta, ker primanjkuje vaditeljskih ;adrov po društvih . Uspehe je dosegla tudi rokomet-ia podzveza. Število članstva se .aglo veča, pa tudi kvaliteta na-ireduje. Zlasti je treba omeniti ispehe koprske moške ekipe in planske ženske ekipe. Letos si obe-ajo še nadaljnji napredek z usta-lovitvijo okrajne lige. Precejšen jroblem v tej panogi pa je po-nanjkanje igrišč. V drugih panogah se stanje ni iosti spremenilo. Vzroki so pred-sem materialni in kadrovski. Ko-esarstvo se ne razvija dovolj litro predvsem zaradi pomanjka-ija sredstev, lahka atletika pa za-'adi pomanjkanja kadrov. Glede ahke atletike naj omenimo, da o na skupščini govorili spet le iačelnr> in niso sprejeli nobenih tonkretnih sklepov. To kaže, da >omo čez leto dni spet na istem, :ot smo zdaj. V razpravi so delegati sprožili več koristnih predlogov. Tako so priporočili ustanovitev sindikalnih športnih lig po točkovnem sistemu, kajti turnirji pripravijo kolektive le do priložnostnega udejstvovanja. Letos bo potrebno posvetiti več pozornosti vaditelj-skim tečajem ter s primerno propagando pridobiti ljudi v delovnih kolektivih. Precej je bilo govora o kvaliteti. V zvezi s tem imajo največ težav obmorski klubi. ki so oddaljeni od večjih športnih središč. Zato so predlagali, naj bii prevozna (podjetja omogočila obmorskim športnikom popust pri vožnjah ter jim s tem dala priložnost za pogostejša srečanja zlasti z ljubljanskimi klubi. Po drugi strani pa bi bilo potrebno navezati več stikov s tržaškimi društvi, posebno s pravkar ustanovljenim slovenskim športnim društvom in z raznimi naprednimi italijanskimi športnimi društvi. Dobršen del razprave so delegati posvetili plavanju. Poudarili so, da ne gre samo za športne rezultate, ampak predvsem za to, da ljudi naučimo plavati. Brez bazenov in vaditeljev pa v tem pogledu ne bomo uspeli. Letos pričakujejo nagel korak naprej, saj so predvideli gradnjo 50-metrske-ga bazena v Fiesu, graditev pro-vizoričnih bazenov v Izoli in Piranu ter vrsto tečajev za plavalce, vaterpoliste, sodnike, vaditelje in organizatorje. V razpravi je govoril tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar. Tudi on je poudaril predvsem pomen razširitve vodnih športov na slovenski obali. Kritično se je dotaknil dosedanjega dela pri razdeljevanju sredstev ter naglasil, da smo doslej denar preveč drobili, namesto da bi vlagali večje vsote tja, kjer bi imeli največ koristi. Koncentracije sredstev za graditev najbolj nujno po- trebnih objektov se moramo lotiti brez bojazni. Pri tem računamo tudi na podporo podjetij. Sicer je mnogo govora o tem, da ni denarja, toda podatki kažejo, da so podjetja v koprskem okraju lani dala nad 100 milijonov dinarjev samo za oglase. Ta vsota bi lahko bila brez vsake škode nekoliko manjša. Ob koncu je tov. Mavsar poudaril tudi pomen združevanja sorodnih športnih organizacij in društev. Omenil je, da se z raznimi sestanki, na katerih govorijo o sorodnih problemih, izgubi mnogo časa, razen tega pa se po nepotrebnem delijo na več strani kadri, sredstva in rekviziti. Tudi o tem vprašanju bi bilo treba temeljito razmisliti. Sklep o bližnji združitvi članov športnih organizacij in društev Partizan je vsekakor dober uvod v to smer. Ob koncu posvetovanja so izročili; diplome ^najboljšim klubom, organizacijam in najzaslužnejšim športnim delavcem. Med drugim so dobili priznanja tudi tov. Vesel, Prinčič, Jenko, Miklavčič, Kramar, Dornik, Blažina, Augustin in Omladič. Skupščina se je tudi zahvalila dosedanjemu predsedniku Slavku Prijonu za požrtvovalno delo in mu poklonila ¡praktično darilo v znak priznanja. Na pobudo občinskega sveta za telesno vzgojo so v Pivki začeli s pripravami za oživitev dela TVD Partizana. To, nekdaj zelo delavno društvo je v zadnjih letih skoraj popolnoma zaspalo. Glavni vzrok je v tem, ker nima lastne telovadnice in ker je izredno pomanjkanje vaditeljev. Imajo pa mnogo telovadnega orodja in njegova vrednost je ocenjena na milijon dinarjev. Kaže pa, da bo vprašanje telovadnice kmalu rešeno, saj je vodstvo podjetja Javor pripravljeno dati na razpolago novo dvorano. Pripravljalni odbor upa, da bodo v Rokomet BORBA ZA TOČKE Te dnr sta bili v Goriški rokometni podzvezi odigrani dve koli letošnjega pomladanskega prvenstva. V prvem srečanju je RK Rudar iz Idrije proti pričakovanju premagal goriškega prvaka RK Ajdovščino z 12 : 10. Zmagali so zasluženo in s svojo igro navdušili; gledalce. V drugem srečanju pa je pobrala točke ekipa RK EGS Cerkno brez tekme z moštvom TVD Partizan Nova Gorica. V drugem kolu je bila registrirana samo tekma med Ajdovščino in Cerknim, ki se je zaključila z 12:11 v korist Ajdovcev, ker je RK Rudar vložil protest proti TVD Partizan Nova Gorica. V drugi ligi so odigrali samo eno kolo, v katerem je TVD Partizan Vipava s tesnim rezultatom 8 ; 7 premagal moštvo JLA iz Vipave, TVD Partizan Dobravlje pa TVD Partizan Do-renberg z 10 : 8. kratkem začele z delom nekatere sekcije, predvsem nogometna, odbojkarska, košarkarska in namiznoteniška, ki že obstaja. Uvedli bodo tudi redno telovadbo, ki bo v začetku dvakrat tedensko. Pivčani pričakujejo, da jim bodo priskočili na pomoč vaditelji iz Postojne, ki naj bi postopoma izšolali najboljše domače telovadce za vaditelje. k. n. SPRETNOSTNE DIRKE V PIVKI Avtomoto društvo v Pivki je s sodelovanjem AMD Postojna ter AMD Matulji organiziralo v Pivki v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ spretnostne . dirke. Sodelovalo je 29 članov vseh treh društev. Tekmovalna proga ni bila dolga, zato pa polna ovir, tako da so morali vozači pokazati v prvi vrsti spretnost pri obvladanju vozil in skrajno potrpežljivost. Tekmovanju je prisostvovalo več kot 700 navdušenih gledalcev. Prvo mesto v tekmovanju je zasedel Viktor Sila iz Pivke, drugo Danilo Maver iz Neverk, tretje Žarko Filipčič iz Postojne, četrto pa Miljenko Sušanj iz Ma-tulj. Pokrovitelj te uspele športne prireditve je bilo podjetje JAVOR, ki je prispevalo tudi nagrade. S. M. Svet za telesno vzgojo pri Občinskem ljudskem odboru Ilirska Bistrica je te dni proučil stanje telesne vzgoje mladine, Ugotovil je, da od 15 šolskih poslopij večina ne ustreza vsem sanitarnim predpisom in da zastarela šolska oprema škoduje zdravju otrok. Sedanje stanje bi se lahko z redno telesno vzgojo znatno popravilo, če bi šolski in oblastni organi znali poiskati možnosti za ureditev doslej zanemarjenih prostorov. V Koritnicah je lep šolski vrt, poleg njega pa je dovolj prostora, da bi ga uredili za športno dejavnost. Doslej o tem še ni nihče razmišljal, kakor tudi ne o tem, da bi prazno šolsko sobo z nekoliko dobre (volje lahko spremenili v skromno telovadnico. V Knežaku ni prostora v šolskem poslopju za telesno vzgojo. Tri minute vstran proti ICoritnicam pa je prostor, kjer bi lahko uredili telo-vadišče le, če bi znali poiskati način, kako ta prostor dobiti. V Sembijah so učenci ogradili in očistili zemljišče poleg šole, a so ga kmetje z živino pomendrali in ograjo porušili. Na Premu trenutno nimajo primernega prostora za športno udej-stvovanje. Koristirjo le majhno igrišče pri gradu. Zraven šole pa je podrtija, ki je ne bo nihče popravljal, Zato bi bilo prav, če bi razvaline odstranili in na njihovem mestu uredili večje igrišče. V Preložah bo zaradi gradnje ceste odstranjeno majhno igrišče in bilo bi prav, če bi graditelji ceste poskrbeli za drug prostor, na ka- razgovor o delu in nalogah strelske organizacije v pivški kotlini Prvi jugoslovanski kongres telesne kulture je sprožil plaz spodbud in smern e, ki druga za drugo temeljiteje opredeljujejo pomen, vlogo in mesto telesne kulture v našem družbenem življenju. Trenutno najpomembnejše vprašanje pa je, kako smo mislim in smernicam, izrečenim na beograjski tribuni, začeli dajati pravo obliko in vsebino v našem vsakdanjem delu. Ni naključje, da bo v pričujočem sestavku govora o razvoju strelskega športa v pivški kotlini, saj sodimo, da so njegovi marljivi organizatorji zares globoko dojeli ves pomen široke razprave o družbeni potrebi širjenja telesne kulture med naše lj udi. Za razgovor smo naprosili podpredsednika Obč.nskega strelskega odbora v Postojni Jožeta D j u s 1 č a, ki je rad in izčrpno odgovoril na postavljena vprašanja. »2e v letih 1957 In 1958,« je odgovarjal na prvo vprašanje tov. Djusič, »toroj že pred beograjskim kongresom, smo s skromnimi sredstvi in velik m delovnim poletom uspeli postaviti strelsko organizacijo v kotlini na zdrave in obetajoče temelje. Medtem ko je na gornjem pivškem področju delovala le organizacija v Pivki, pa je postojnska strelska družina ustanovila v mestu in na vaseh 12 strelskih sekcij, ki so organizacijsko povezovale okrog 500 aktivnih strelcev. Glede na dejstvo, da ima strelstvo na Postojnskem le nekajletno tradi-o jo, so bili ti začetni uspehi .predvsem v propagandnem pogledu kaj spodbudni, hkrati pa so tudi ostale telesno-vzgojne in družbene organizacije spremen le dotlej mlačni odnos do naše, ki se je v hipu razvila v eno najbolj množičnih društev v občini. Tako smo ohrabreni nad uspešnim razvojem množičnosti strelskega športa, vendar pa še ne v celoti: zadovoljni s svojim delom, pričakali tudi beograjski kongres telesne kulture.« Kakšne pomanjkljivosti v vašem konkretnem delu so vam odkrile kongresne razprave, sklepi in smernice in kakšno pot ste ubrali v vašem organizacijskem delu po tem pomembnem dogodku v razvoju naše telesne kulture? »Kongres nam v pogledu vsebine dela v naši organizao.ji ni razkril kakih bistvenih novosti, ker smo že od vsega začetka vlagali vsa sredstva in trud v propagandno delo za razvoj množičnosti strelskega športa. Odkril pa nam Je vrsto pomanjkljivosti in togosti v našem organizacijskem delu. Zato smo na letni skupščini: Strelske družine v Postojni 11, januarja letos izvolili nov občinski strelski od;bor, čigar program dela zajema pre-dvsem naslednje pomembne točke; prvič, reorganizirati dosedanje strelske sekcije v samostojne družine, drugič, še intenzivneje skrbeti za razvoj množičnosti strelstva, ki naj v večji meri prodre tudi med mladino na pivškem podeželju • in v delovne kolektive, tretjič, skrbeti za dvig kvalitete strelstva, Ici pa naj bo brezpogojno odraz množičnosti, in četrtič, izgradnja cenenih strelskih športnih objektov.« Na vprašanje, v kolikšni meri so navedene programske postavke do danes uresničili, je tov. Djusič odgovoril: »Strelska družina v Postojni je ustanovila dve novi sekciji v »Javorju« in v Zagorju, na Postojnskem pa smo vse sekcije reorganizirali v samostojne družine, Poleg tega smo v zadnjem času ustanovili novi organizaciji v Planini in v postojnskem Gozdnem gospodarstvu,, trenutno pa je v snovanju še družina postojnskih železničarjev. Skupno je torej danes v postojnski občini 13 družin in 2 sekciji, ki vključujejo že nad GOO aktivnih strelcev. Trudimo se, da bi strelstvo kar najhitreje prodrlo tudi med šolsko mladino, ki je je v Pristojni ogromno. Rezultati, ki sem jih navedel, kažejo, da smo naše delo v celoti vskla-dil'i s smernicami kongresa, za največji us.peh pa štejemo dejstvo, da smo uspeli razširiti mrežo strelstva tudi na podeželje — Planina, Bukov- je, Hruševje, Prestranek, Pivka, Zagorje — in v delovne kolektive — GG, LIV in LIP v Postojni ter Javor v Pivki.« Tolikšna razpredenost strelske organizacije terja v svojem organizacijskem in materialnem poslovanju nedvomno dokajšnja finančna sredstva. Kakšno je stanje v tem pogledu pri vas? »Kljub izredni skromnosti in odgovornosti pri poslovanju z denarjem, ki smo ga v preteklem letu po-rabiili 120.000, ker ga več imeli nismo, smatram, da je ta skromna vsota nezdružljiva s potrebami razvijajoče se strelčke organizad je v postojnski občini. In to predvsem zato, ker smatramo, da je vsa propaganda za množičnost v strelstvu nesmiselna, če pa strelcem ne nudimo osnovnih strelskih rekvizitov. Naše osnovno orožje so zračne puške, ki jih imamo trenutno 41, kar je glede na število strelcev odločno premalo. Osnovno, kar še lahko nudimo strelcem poleg orožja, pa so tekmovanja. Le-ta pa so vselej zvezana z znatnimi stroški. U-pamo, da bodo pristojni organ'i, ki bodo letos delili sredstva osnovnim organizacijam, .tudi nam odmerili primerno vsoto, ker bomo sicer v nasprotnem primeru ponovno odvisni od dobesednega beračenja in trenutne dobre volje ljudi v podjetjih. Naša osnovna želja pa je, da bi skupnost v na^i komuni više vrednotila prizadevanja in uspehe našega dela, saj je povsem očitno, da je prav strelska organizacija odigrala doslej v skrbi za ra2voj telesne kulture v postojnski občini izredno pomembno družbeno vlogo.« V nadaljevanju razgovora je tov. Jože Djusič pripovedoval še o vrsti drugih uspehov in težav strelskih organizacij v postojnski občini. Groba sinteza celotnega razgovora pa kaže na to, da postaja strelstvo v Pivški kotlini dejansko pravi ljudski šport. Organ'zacljo s takšnim pozitivnim obeležjem pa smo dolžni odločno podpreti. A. Miklavčič terem bi si učenci zgradili telova-dišče. V Vrbovem lahko uredijo prostor za telesno vzgojo samo na nji-* vah proti zahodu. V Kuteževem je potrebna pomoč, ker se pripravljajo na .ureditev športnega igrišča. V Novokračinah lahko za zadružnim poslopjem z dobro voljo in minimalnimi napori uredijo te-lovadišče na prostem. V Dolnjem Zamonu nameravajo urediti športno igrišče na gradu, ki je oddaljen nekaj minut od šole. Lepa igrišča imajo samo v Jel-šanah in v Harijah. Ta pregled kaže, da obstajajo možnosti vsaj za minimalen pouk telesne vzgoje na prostem. Športna orodja so skrajno pomanjkljiva in bo letos potrebno nabaviti nekaj novih. Svet za telesno vzgojo meni, da bi bilo najbolje, če bi imenovali pomožnega inšpektorja za telesno vzgojo, ki bi dajal navodila za organiziranje telesno-vzgojne in športne dejavnosti. Člani sveta se zavedajo, da je skrajni čas posvetiti več pozornosti zdravi rasti in telesnemu razvoju 1969 šolskih otrok in že letos bo potrebno vsaj delno uresničiti načrte za izboljšanje telesne vzgoje. S. M. velik odziv prebivalstva v fizkulturni nabiralni akciji Na javnih mestih so začeli te dni prodajati znamkice in bloke fizkulturne nabiralne akcije. Zanimanje za akcijo je med prebivalstvom zelo veliko in so posamezniki kupili tudi cele bloke. Treba pa bi bilo razširiti mrežo prodajalcev na javnih mestih ter poiskati za prodajo ljudi, ki bodo s primernimi besedami pojasnjevali namen akcije. Treba je namreč vsakemu povedati, da zbiramo denar za športne objekte, ki bodo koristili nam in našim otrokom za utrditev zdravja in za razvedrilo. V tem smislu je treba obrazložiti akcijo tudi podjetjem, od katerih pričakujemo znatne pomoči. SLAVNOSTNA AKADEMIJA TVD PARTIZAN V IDRIJI V soboto, 18. t. m., je bila v Idriji slavnostna akademija v počastitev 40-letniee KPJ in SKOJ, na kateri so s pestrim sporedom nastopili člani TVD Partizan-Rudar iz Idrije. Akademija je zelo dobro uspela in med gledalci vzbudila željo, da bi takšne nastope prirejali češče In da bi telovadci nastopali tudi po vaseh, kar bi pripomoglo k Širjenju telesne vzgoje predvsem med delavsko in kmečko mladino. Du/Mi Sedem svečk za Chaplina. Itdečih seveda, ker vsaka pomeni deset let življenja. V Corsicru pri Losani v Švici, kjer se je naselil veliki umetnik na stara leta, je te dni v krogu svoje številne družine (žena, sedem otrok, od katerih je najstarejši sin Sidney Chaplin pripeljal s seboj iz Londona tudi svojo zaročenko Noiille Adams, in Charlcyev štiri leta starejši brat) praznoval sedemdeset let življenja. Ob tej priložnosti je umetnik povedal novinarjem, da je začel pisati svoje spomine in da ima že na papirju prvih sto strani. Zračna trofeja bi lahko rekli volku, ki si ga je vrgel za vrat sovjetski lovec V. Konstantinovič na gornji sliki. Do plena je prišel na kaj nenavaden način. Njegov prijatelj, pilot Vladimir Ivanov, je namreč med letom zagledal na belem snegu med drevjem begajočo sivo senco, v kateri je spoznal volka. Spustil se je na bližnje letališče, poklical prijatelja lovca in sta se skupaj na helikopterju spravila na lov. Res sta ugledala roparja in mu sledila nizko nad zasneženo pokrajino, dokler ni lovec prišel do strela in volka ubil. Enkrat m ^seiei ilMm Hilače hitrostne meje V teku zadnjih 50 let se « življenjski tempo izredno po,1 večal- Tehnična sredstva da-' voljujejo človeku danes pok.-nad 10.000 km na uro. dosege' pa jih je že prccej nad 3000 km Ameriški stratosferni pilot polj kovnik Everest Je drvel p>| zraku 1300 milj oziroma 3051 km na uro. Najhitrejši človek je potreboval 10,1 sekunde, dj je pretekel sto metrov, najhi. trejši plavalec je prav tolikim progo premeril v nekaj man'1 kot 55 sekundah, medtem ¿3 znaša rekord motornega čoln, na raketni pogon okrog 350 kr na uro, dirkalni konj pa ji! predirjal 1 km v 0,02 m-mitc drsalec je po gladki lederj plošči potreboval za to 1.41 m:, nute, avtomobilski hltrostri rekord pa znaša danes okroj 600 km na uro. Hitrost ras» vsepovsod, kar brez dvomi vpliva na človeka. Ze let] 1594 je ugotovil Shakespeare! sodobnik, pesnik Robert Green »Hitrost Je dobra, če vodi njt-no pot razum.« ZAGONETKA V ujetništvu so med žival! stvom le redki primeri z mlaj dni naraščajem, ki jih javnosl z zanimanjem zasleduje, Nedavno pa je tudi daleč Izvc-j domačih meja vzbudila ¡zreč. no pozornost novica, da je i kopenhagenskem živalskem vrtu bela medvedka povrgla p> sanega mladiča. Potomec beli) staršev z ledenega severa Inn belo-rjav kožušček. Svet ei sprašuje, ali Je to atavizem a^ morda vpliv atomske dobe. i Naraščaj je v zadnjem časi dobil tudi severno-medvedjl par v brlstol^kem žlvalskea vrtu, Tam pa čistodlakega belega medvedka, ki bo nad leti dni ostal pod čuječim varstvon svoje bele matere kot Je !| navada med medvedi. MORNARICA ZAR Nedavno so iz sovjetskih 1« djedelnic priplule v Aleksari drijo še tri podmornice ln !! prldruž:ie prejšnjim šestb istega Izvora. Mimo 9 podmo:. nic"naj bi bila ZAR po nek-terlh poročilih od SZ preje!! še dve veliki vojni ladji, šti; čistilce min In devet torpeč nfh čolnov. Po izjavi njeneg admirala je mornarica ZA1 zdaj enakovredna vojni me-narici Grčije ali Turčije. N.i sliki sta dva sovjetska astronomska opazovalca s svojimi napravami, s katerimi sta z observatorija na Krimu sledila letu »Lunika« in ga med letom tudi fotografirala, Njegov let se kaže na filmu kot svetla proga, kot nekakšen rep zvezde re-patice. S pomočjo napravljenih fotografij se bo dala čisto določeno rekonstruirati vsaj začetna faza leta v vesolje. izdelani 1?. legiranega jekla, so žc pripravljeni v Baltski ladje-delncl v Leningradu. Za okrogla okenca bodo uporabili posebno močno steklo. Kroglo, pritrjeno na vrvi iz jeklenih žic, bodo spust1 II v morje z raziskovalne ladje. Opazovalcu v krogli bodo na razpolago filmska kamera in več fotoaparatov. Tudi telefon bo imel pri roki, da bo ladjo lahko sproti obveščal o svojih opažanjih v globini. Potapljavska krogla je majhen laboratorij z zračnrm generatorjem, pripravami za oceanografska raziskavanja, s svlnčnico in kompasom. Na notranjem delu stropa sta pritrjena žaromet, ki ga bo opazovalec obračal z notranje strani, in svetilka za bliskovite posnetke v morskih globinah. Krogla z normalno težo 2,5 ton tehta v vodi le sto kilogramov. Cim bo odvrgla balast, se bo sama dvignila na površje. JADRANSKE OSTRIGE Središče naših jadranskih ostrižišč je v Stonu Malem na stikališču dalmatinske celine s polotokom Pelješcem, Njegova tovrstna dejavnost sega še v rimske čase, najmanj dva tisoč let nazaj. Iz preprostega načina gojenja sc je postopoma razvila moderna metoda s sodobno urejenimi ostrižnjaki. Sedanje podjetje za gojenje ostrig Je bilo ustanovljeno leta 1915, Gojišča je razpostavilo na šestih mestih, kjer goji zdaj školjke v 25 nasadih, ostrižnjakih. Njihovi stebri lz ojačenega betona so povezani z lesenimi nosilci, ki se nanje obešajo užitne ostrige, Dozorijo najkasneje v treh letih. Potem jih obero in dajo v promet. Letna proizvodnja stonskih ostrižišč znaša okrog pol milijona kamen1 c, kot imenujejo I-Irvatl ostrige. Saj res spominjajo na neoblikovano kamenje. Ne smemo pozabiti, da so užitne le v mesecih, ki imajo v svojih latinskih imenih črko »r«, torej od septembra do aprila. V toplih štirih mesecih so neokusne, niso pa strupene, kakršno mnenje vlada ponekod še danes, Hlače, narejene iz novega umetnega vlakna, ki so mu dali ime PAN, po posebnem postopku zlikane, ostanejo z ostro gubo do svojega konca in jih niti pranje ne zravna, Potemtakem hlač ni treba nikdar več likati in tudi bula-strh kolen ne dobijo. Mar ni to idealno?! Novo vlakno je nemški izum. Izredno je odporno proti svetlobi, kislini in mečkanju. Kockasto tkano drži toploto, Iz PAN-vlakcn že izdelujejo STRIC SAM »UNCLE SAM« (stric Sam), beremo večkrat. Kdo je to in kaj pomeni? Označba je stara že blizu 150 let in pomeni pravega, zakrknjenega Američana kakor tudi Združene države, ZDA, same. Ime jim je nehote in nevede dal dobričina Samuel Wilson iz New Yorka. Proti koncu 10. stoletja se je s svojim bratom naselil v Troji ob reki Hudson. Zaradi njegove dobrodušnosti ga je staro in mlado nazivalo »stric Sam«. Poštenjak kot je bil, je v drugi vojni med Anglijo in Ameriko nadzoroval pošiljanje živeža za vojsko. Pošiljke živil je označeval z U, S., kar je pomenilo United States (Združene države), ljudje pa so jih tolmač-.li z Uncle Sam. Značilna kitajska plavajoča hiša, kakršne so bile včasih zelo v navadi na velikih kitajskih rekah. Danes so to lc še bolj ali manj ohranjeni spomini iz preteklosti, ki so pa večinoma urejeni kot zanimivi zgodovinski muzeji (slika levo). — Vam lahko še kaj pom. gam, gospod? Sovjetskim raziskovalcem occanov bo kmalu na voljo potapljavska krogla za opazovanje v globinah do noo m. Izdelal je Jo inženirski kolektiv lenigrajskega inštituta »Glpro-rybflot«, Poed1 ni deli krogle, Zena na gornji sliki je Rosy Avogardi iz kraja Sab-bio Bergamaseo pri Dalmi-nu v Italiji. Leta 1943 je zbolela zaradi živčnega šoka ob bombnem napadu za redko obliko kronične sep-se. Od tedaj jc bila 500-krat operirana in so ji G00-krat dali transfuzijo krvi. Te dni je končno ozdravela in se je vrnila domov. Pomagalo pa ji je posebno sovjetsko zdravilo, ki so ga poslali v Rim po posredovanju nekega radioamaterja in njegove zveze v Sovjetski zvezi. PRVI »VELIKI« OBISK NA REKI Največja ladja, ki je po zadnji vojni pristala v reškem pristanišču, je šele pred nekaj tedni zaplula vanjo. Pripeljala je za Lukavac 15.000 ton premoga. Zgrajena leta 1945 na Japonskem plove pod ameriško zastavo z brzino IG. m. milj in nosi ime CALIFORNIA. Dolga Je 197 m ter ima 20.500 ton nosilnosti. perilo, bluze, puloverje, nogavice, zavese pa tudi krila in hlače. Tkanini sonce niti najmanj ne škodi, madeže vseh vrst pa odpravi z nje navadno izpiranje. Blago propušča telesno izparevanje ter brez škode prenaša kuhanje in pranje. Res pravo čudo kemije! Prva letošnja »Miss« ali lepotna kraljica je pravkar izvoljena v Londonu. To je 21-lctna Pamela Searle, go-jenka neke umetniške šole. Miss Velika Britanija bo seveda konkurirala naprej v mednarodni konkurenci, zanjo pa se je že zanimala televizija, ki je v zadnjem času postala močan konkurent filmu. Jack £x>noio^n: Osmo poglavje KAKO SO OBEŠALI JURIJA KULTUSA Pot je vodila strmo navzgor po globokem, prhkem snegu, ki še ni bil razoran od sani ali pogažen od mokasinov. Dimač, ki je šel prvi, jc tlačil krhke kristale s svojimi kratkimi krpljami. To delo je zahtevalo močnih in krepkih mišic in Dimač je delo vršil z vsemi silami svojega telesa. Za njim jc šlo po snegu, ki ga jc steptal, šest velikih psov in napenjalo vrv, za katero so bile privezane sani. Iz gobcev in nosnic se jim je kadila para, ki je pričala o njihovem naporu in o hudem mrazu. Med zadnjim psom in sanmi se je mučil Čok. Ravnal je sani in pomagal psom vlačiti. Vsake pol ure sta se Dimae in Čok menjavala, kajti gaziti sipki sneg je bilo teže kot uravnavati sani. Vprega je bila spočita in močna. Pot je bila naporna in je zahtevala mnogo truda. Treba je bilo delati zimsko gaz preko prelaza. Bila sta zadovoljna, če sta na tem kosu poti delala po deset milj na dan. Prizanašala sta sebi in živalim kolikor mogoče, vendar sta vsak večer popolnoma izmučena zlezla v spalno kožuliovino. Bil je že šesti dan, odkar sla se poslovila od živahnega taborišča Muclus na Yukonu. Prva dva dni sta potovala po izhojeni gazi gor po Losjem potoku in sta z naloženimi sanmi napravila petdeset milj. Tretji dan sta prišla do celega snega. Bilo ga je štiri čevlje na debelo. Pa ni bil pravzaprav sneg, ampak suha sipa iz samih ledenih kristalov. Tako malo so bili sprijemljivi ti kristali, da so prhnili v zrak kakor zrnca sladkornega zdroba, kadar je kdo brcnil vanje. Tri dni sta se mučila po potoku Minnow in prepotovala samo trideset milj. Med tem časom sta prekoračila tudi vrsto nizkih hrbtov, ki so ločili razne potoke, ki so tekli proti jugu v reko Siwash. Zdaj pa sta se pehala čez visok prelaz mimo Bald Buttesa. Z vrha se bosta spustila v dol no Ježevega potoka in po njej prišla do srednjega toka Mlečne reke. Više ob Mlečni reki — jima je bila rečeno — ležijo bogati skladi bakra. Njun pravi cilj pa je bil hrib čistega bakra. Rekli so jima, naj pol milje od tiste-da mesta, kjer Mlečna reka prišumi iz globoke soteske in se razlije po gosto zarasli gozdni dolini, kreneta na desno v dolino potoka, ki se tam izteka. Brž ko ta hrib zagledata, ga bosta spoznala. Enooki McCarthy jima je kraj prav natančno opisal, tako da ga ni bilo mogoče zgrešiti. Seveda — če McCarthy ni lagal. Dimač je stopal prvi. Pritlikavi, raztreseni borovci so postajali čedalje bolj krnjasti in čedalje bolj redki. Dimae je dospel do suhega borovca, ki je stal prav nad potjo. Besed ni bilo treba. Le pogledal je tovariša in Čok mu je prikimal ter psom zaklical stoj. Ko so razumne živali opazile, da je Dimač vzel sekiro in napadel suhi borovec, in ko so začutile, da jih je Čok začel odpregati, so legle na sneg, se zvile v klopko in ovile košate repe okoli nog ter injastih smrčkov. Moža sta delala hitro in spretno, izučena po dolgotrajni izkušnji. V izpiralni ponvi, v kotličku za kavo in pa v piskru za kuho so se kmalu jeli taliti sneženi kristali, Dimač je potegnil iz sani obilno kepo že kuhanega, a tedaj zmrzlega fižola, ki je bil na gosto pomešan s kosci svinine in slanine. Kakor bi drva cepil, je odkrhnil s sekiro nekaj kosov in jih položil v pekvo tajat. Zmrzle suharje iz kislega testa je tudi primaknil k ognju. In komaj je preteklo dvajset minut, je bila jed že pripravljena. »Kakih štirideset pod ničlo bo,« je momljal Čok, ko si je mašil usta s fižolom. »Pravim, upam, da ne bo postalo zmrzleje in tudi ne topleje. Tákole vreme je za pot najpripravnejše.« Dimač ni odgovoril. Usta je imel polna fižola in čeljt sti so mu brezhibno delovale. Mimogrede se je ozrl pro! vodilnemu psu, ki je ležal nekaj korakov vstran. Ta siil z injem obdani volk je zrl proti njemu z neskončnim hre penenjem, kakršno je tako pogostoma opaziti v očeh si vernih psov. Dimač je dobro poznal ta pogled in nikoli i mogel povsem premagati njegovega neizmernega čar] Nema, toda neizrekljivo silna prošnja jc sevala iz teh on Kakor da bi se hotel otresti tega dojma, je postavil na ti krožnik s fižolom in posodico s kavo, odšel k sanem i začel odpirati vrečo s posušenimi ribami. »Hej,« je zaklical Čok. »Kaj pa nameravaš?« »Nameravam prelomiti vse zakone in postave, obič? je in izročilo,« je odvrnil Dimač. »Nameravam nakrmi pse sredi pota — samo to pot. Danes so se izmučili d skrajnosti in od tod do vrha je še dokajšen kos poti. Vri tega pa mi je tukajle Svetlin s svojimi očmi pripovedovi neverjetna in neizrekljiva čudesa.« Čok sc je nejeverno zasmejal. »No, le razvadi ji> Kmalu jim boš začel piliti nohte. Priporočam ti blagod1 šeča mazila in električno masiranje. Ni ga boljšega i' pse. Včasih jim tudi turška kopel zelo koristi.« »Tega nisem storil še nikoli,« se je branil Dimač. »1 tudi nikoli več ne bom. Tokrat pa bom. Muha, saj veš-1 »Slutnja, si hotel reči. Če je slutnja, tedaj pa M stori, kar nameravaš.« V Čokovem glasu je zvenelo ode-bravanje. »Človek mora slutnje vedno ubogati.« »Ni slutnja, Čok. Svetlin sc je nekako vrinil v mo,< domišljijo. S tistimi svojimi očmi mi je v eni minuti Pf vedal več, kot bi me naučile knjige v tisoč letih. V njf' govih očeh je kar gomazelo življenjskih skrivnosti. Saii eno me jezi. Čisto malo je manjkalo, da bi jih doumel, F jih vendar nisem. Za stezaj roke sem bil od velike modri sti, pa vendar nisem nič modrejši kot prej.« Pomolčal l nekoliko in potem dodal: »Saj to se ne da dopovedati, JL' eno ti rečem, da so se v teh pasjih očeh iskrili nešteti oč govori na vpraašnje, kaj je življenje, razvoj, zvezdr megla, svetovni sok in vse ostalo, do pičice vse.«