GLASILO SOCIALISTlClfE ZTEZE DBLOTNIH LIUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, DNE 24. JUNIJA 1955 LETO VIII. — ST. 25 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje. Titov t. 1 — Pošt. pred. 123— Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Okrajni ljudski odbor je sprejel sklep o volitvah novih odbornikov v jKjnedeljek je OLO Celje sklical dvanajsto skupino sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. OdbomiM celj- skega okraja so se zbrali v dvorani Na- rodnega doma. da bi razpravljali o ob- širnem dnevnem redu, ki je obsegal 16 točk. Dosedanje delo okrajnega odibora je bilo zelo težavno spričo obsežnosti tega voljenega organa. Dvorana Narodnega doma je bila ob skupščinah skoraj vedno polna, zato dostikirat raziprave o FKDsameznih vprasanj'Lh niso bile tako pestre in živahne kot bi bilo potrebno. Okrajni odbor je moral razpravljati o vseh mogočih problemih, ki zadevajo družbeno in gospodarsko življenje ve- likega okraja od splošnih do diroibnih, za tak zbor skoraj nepomembnih ma- lenkosti. Na vsakem takem zboru so bdli dnevni redi razsežni dn dostikrat je čas silil zborovalce. da so preko posa- meznih vprašanj '.šli hitreje, brez po- globitve v bistvo problemov. Okrajni ljudsiki odbor sd. je pomagal na ta način, da je za svoje seje pripravljal tiskana poročila, ki so jih odborniki prejeli že na dom, da bi v razpravi lahko že pri- pravljeni povedali svoje mnenje. Toda teh vprašanj je ibilo po navadi toliko, da se niso mogli podrobneje ustaviti ob njih. Z ustanovitvijo komun in njihi okraj- ne skupnosti se bo tudi to bistveno spremenilo. Gosipodarsko močne oibčine bodo velik del nalog, ki jih je sedaj opravljal okraj preko velikega telesa voljenih odbornikov, opravljale same. Udeležba voljenih odibornikov na ob- činskih sejah bo prišla bolj do izraza, ker bodo ti od'bori manjši, gibčnejši in ne bodo o'bravnava'li celotnega področja našega okraja. Bodoče občine bodo združevale področja, ki so po gospodar- ski značilnosti bolj zaokrožena, z^to bodo razprave povod konkretnejših, bolj življenjskih vzrokov. Doslej so mo- rali odboimiki s Kozjanskega razprav- ljati o razvoju hmeljarstva v Savinjski dolini, čeprav o tem niso mnogo vedeli, niti niso bili za ta problem zainteresi- rani. * V prvih točkah dnevnega reda je predsednik okraja tov. Riko Jerman v imenu odsotnega predsednika okraj- nega iniciativnega odbora tov. Franca Simoniča poročal o pripravah za for- miranje novih občin ibodočega celjskega okraja. Predsednik okraja tov. Jerman je se- znanil odibornike s krajevno razmejit- vijo bodočih občin v celjskem okraju, ki bo po reorganizaciji imel 13 občin. V zvezi s tem je predlagal odbornikom, naj bi izvoKLi nov okrajni ljudski od- bor, ki naj bi štel 70 od]:x>rniikov okraj- nega zbora in 70 odibornikov zbora pro- izvajalcev bodočega celjskega okraja. V bivšem šoštanjskem okraju naj bi izvolili v okrajni zbor 13 odbornikov, v zbor proizvajalcev pa 7. V oba zbora bodo volivci izvolili svo- je predstavnike po naslednjem ključu: V okrajni ljudski odbor bo izvoljen na v^kih 2650 prebivalcev po en odbornik, v zJbor proizvajalcev pa na vsakega 502 proizvajalca v industriji po eden in na vsakih 6336 kmečkih proizvajalcev po eden odbornik. Ta iključ je določen na podlagi višine družbenega iprodiikta. V oba okrajna zbora bodo odborniki izvoljeni brez ozira na teritorialno raz- mejitev občin. Zgodilo se bo, da bosta po idve občini imeli po enega zastqpndika v skupini kmetijstva pri zboru proiz- vajalcev. Na primer: število prebival- cev v občini Vrcunsko ni dovolj veliko, da bi imelo svojega predstavnika v tem zboru, pa če ibi bili vsi brez izjeme kmetje. Volitve novih odbornikov bodo mo- rale izvršiti tudi občine, razen občine Planina in Vransko, kjer število od- bornikov listreza številu prebivalstvia. Ostale občine bodo imele v svojih ljud- skih odborih naslednje število odbor- nikov: Celje bo imelo v Mestnem ljud- skem odiboru 42 odbornikov, Šoštanj 40, Žalec 40, Slovenske Konjice 35, Mozirje 35, Šentjur 35, Laško 30. Šmarje 30, Kozje 25. Rogaška Slatina 25, Vojnik 25, Vransko 19 in Planina 15 odbornikov. Celje se že pripravlja na svoj občinski praznik in proslavitev »Dneva vstaje« Včeraj zvečer je bil na pobudo Mest- nega odbora ZB NOV in SZDL celjske komune v Domu sindikatov koordina- cijski sestanek zastopniikov celjskih športnih in telovadnih društev ter mno- žičnih organizacij. Na sestanku so nav- zoči obravnavali priprave za občinski praznik Celja ter proslavitev »Dneva vstaje«. Sklenili so, da bo na predvečer pra- znika mesta Celja t. j. 19. julija pred- vajana v mestnem parku partizanska drama »Raztrganci«. Na sam praznik bo dopoldne slavnostna seja Mestnega odbora ZB NOV in Ljudskega odbora mestne občine Celje, po slavnostni seji pa polaganje vencev na grobnici Narod- nih herojev. Istočasno bodo ponesle vence na vsa spominska mesta štafete celjskih športnikov. Na predvečer »Dneva vstaje« bo ve- lika športna parada, v kateri bo sode- lovalo cikoli 4.000 športnikov in telo- vadcev, obveznikov predvojaške vzgoje in gasilcev. Paradi bo sle^ tradicio- nalni štafetni tek moških in ženskih ekiip celjskih sindikalnih organizacij, ki se bodo borUe za pokal Mestnega odbo- ra ZB NOV. Za tem bo v mestnem parku izveden kvaliteten kulturni pro- gram, ki ga pripravljajo delavsko pro- svetna društva »Svoboda«. Istočasno bodo na okoliških gričih zagoreli kre- sovi, na razvalinah Starega gradu pa bo velilčasten ognjemet. Po kulturnem sporedu bo v mestnem parku veliko ljudsko rajanje. Na »Dan vstaje« bodo številne terenske in druge organizacije organizirale izlete v partizanske kraje. V dneh od 16. do 25. julija bo v iz- ložbah celjskih trgovskih podjetilj ure- jena tudi razstava zgodovinskih dogod- kov iz Narodnoosvobodilnega boja. I. P. Prebivalci laške in rečišhe občine bodo proslavili občinski praznih 2. julija leta 1942 je revirska četa uspešno napadla rudnik Laško in priza- dejala okupatorju veliko škodoi, ter razorožila orožnike ter vermanšaft. Ta dogodek je veliko pripomogel, da se je narodnoosvobodilno gibanje v Laškem in okolici hitreje razplamtelo. V spomin na ta dan, praznujejo pre- bivalci laške in rečiške občine v sobo- to in nedeljo (2. in 3.) občinski praznik. Tudi letos bodo ta praznik svečano proslavili. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh občin, je pripravil svečano proslavitev tega pra- znika. Na predvečer bo v domu Partizana svečana akademija, nasledni dan pa bo proslava pred spomenikom, kjer bodo polagali vence pred spomenik. Patru- lje ZB bodo ta dan obiskale partizan- ske kraje v okolici in pKjložile cvetje na osamljene grobove. Množične organizacije se za proslavi- tev občinskega praznika pridno pri- pravljajo. Pripravljalni odbor pa vabi vse, ki so na tem terenu med NOB delali kot aktivisti ali se boniili v par- tizanskih vrstah, da se tega praznika polnoštevilno udeležijo. Šesta etapa regulacije Savinje bo letos lel, saj je brigada minirala v Lip)oglavu železniški predor in zasedla nemško postojanko v Ločah. V teh dneh je bil izbran tudi prvi odbor OF in ustanovljena mladinska organi2iacija v Lipoglavu. Ta dan je zapisan v analih NOB in zato je bil tudi izbran za ob- činski praznik. 2e na večer pred praznikom je bila akademija, na kateri so nastopile razne pionirske in mladinske organizacije ter folklorna skupina. Zgodaj zjutraj je poljčanska godba na pihala oznanila vaščanom praznik in od takrat je bilo v tej majhni, lepo okra- šeni vasici kakor v panju. Zjutraj je biLa svečana seja občin- skega ljudskega odbora. Nato je biLa svečanost pred spomenikom i»dlih bor- cev, ki je bila zelo dobro obiskana, saj se je zbralo več sto ljudi iz vse občine. Takoj zatem pa so se mnogi udeležili odkritja spominske plošče dvema ne- znanima junakoma Sercerjeve brigade v Suhadolu. Popoldne je imela godba na pihala iz Poljčan koncert, kmalu zatem pa je bil velik nastop telovadcev »Partizana« iz Loč in Slovenskih Konjic. F. P. Nenadomestljiva iiguba Branko IvanuS se je smrtno ponesreiil Vso našo državo je 19. junija pre- tresla žalostna vest, da se je v Parizu ob preizkušanju nekega francoskega leta.la smrtno ponesrečil Branko Iva- nuš. Ta žalostna vest je tudi v Celju nemilo odjeknila, zlasti med celjskimi športnimi letalci, saj je bil pokojnik njihov učitelj, voditelj in veliko pri- pomogel za razvoj športnega letalstva v našem mestu. Branko Ivanuš se je rodil leta 1919. Študiral je v Mariboru, p>ozneje na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Ob iz- bruhu druge svetovne vojne se je ta- koj vklljučil v osviobodalno gibanje. Razne sabotažne akcije na železnici so bile njegovo delo. 2e leta 1941 je postal član partije. Decembra 1942 je bil are- tiran. Tedaj je bil v Centralni tehniki CK KPS. Italijani so ga pošiljali v ra- zna taborišča. Končno je 'IblU leta 1944 izpuščen na posredovanje RK Slovenije. Takoj je spet odšel v par- tizane in bil med vodilnimi organiza- torji službe državne varnosti. Poleg svoje odgovorne službe v Sekretariatu Za notranje zadeve, je bil ves vnet za napredek Ljudske tehnike, posebno še športnega letalstva. Bil je tudi odličen strelec, saj je dobil naslov moj str a- strelca. Branko Ivanuš je bil svetnik držav- nega sekretariata za notranje zadeve LRS, rezervni podpolkovnik, nosilec spomenice 1941, podptredsednik Sve- tovne letalske zveze, predsednik letal- ske zveze Slovenije, član Glavnega od- bora Ljudske tehnike, itd. BU je odli- kovan z Redom zaslug za narod II. stopnje, z redom dela II. stopnje in Redom hrabrosti. Branko Ivanuš je bil zet našega ljud- skega poslanca, člana Izvršnega sveta FLRJ tov. Franca Leskoška-Luke. V Celju smo ga dostikrat videli, največ- krat p)a v letalu nad našim mestom. Dostikrat je prihajal med celjske šport- ne letalce in jim vedno pomagal v vseh pogledih. Smrt je našel p>rav takrat, ko je pre- izkušal francosko letalo ob proslavi 50-letnice letalstva v Parizu. Vzroki nesreče še niso znani. Ob tem žalostnem dogodku so nje- govi soprogi Hedi, tov. Leskošku. in njegovi soprogi sporočili sožalje mairšal Tito, tov. Edvard Kardelj, mnogi dru- gi visoki voditelji, številne organizacije in klubi širom naše države. Posmrtne ostanke Branka Ivanušaso prepeljali v sredo iz Pariza v vojnem letalu. Državni pogreb je bil včeraj v Ljubljani. V STRMCU BODO 4. JULIJA PRViC PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK Prebivalci Strmca se vneto priprav- ljajo, da bodo v okviru 10. obletnice osvoboditve čim lep)še proslavili svoj prvi občinski praznik, ki bo 4. julija. Žrtvam fašizma in padlim borcem NOV gradijo krasen spomenik, ki ga bodo slovesno odkrili na občinski ipraznik. Pripravljajo pa tudi ibogat kulturni spored, v katerem bodo sodelovali pio- nirji osnovne šole iz Strmca, igralska skupina iz Socke, pevsko društvo iz Dobrne ter tamburaški orkester KUD »France Prešeren« iz Celja. Stev. 25 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 24. junija lt55 Pogled po svetu Da bi se svet res ne zazibal v preveč rožnate sanje o koncu hladne vojne in skorajšnjem začetku svetovnega spora- zuma, olajšanja in popuščanja, zato je poskrbel nestrpni Terzites Dulles, ki po vzgledu Hooverja in drug'h že več let vodi ogorčeno in mračnjaško križarsko vojno zoper mednarodni komunizem in to iz uglednega sedeža ameriškega zu- nanjega ministrstva State Departemen- ta. Svojo vižo, ki se nič\ie ujema z napori zadnjega časa, je odpel pred mladino juSnokarolinške univerze: da nič ne verjame v uspeh četverne kon- ference, da SZ nima resnih namenov, da je treba rešiti problem svobode v Vzhodni Evropi in seveda, pomeniti da se je treba o delovanju mednarodnega komunizma. Kremelj mu seveda ni ostal dolžan odgovora: Problema Vzhodne Evrope ni. Ce ga misli Dulles reševati na tej konferenci, res ne bo rodila kaj prida sadov. In kaj bi rekel Dulles, če bi Molotov terjal, da hi se na četverni konferenci pomenili o dejavnosti med- narodnega kapitalizma! Res je, brez medsebojnega spoštova- nja ne more priti do sporazuma in do znosnega sožitja, do koeksistence. Pra- vijo, da je Dulles govoril drugače, kot misli Eisenhower. A gotovo ne misli drugače kot desno krilo republikancev, ki so zadnje čase pritisnili na State De- partement, da prouči navzočnost sov- jetskih čet v Madžarski in Romuniji navkljub avstrijski ' državni pogodbi. Tudi to, da je »nkvtralizacija Vzhodne Evrope« zdaj nadomestila dolgoletno zahtevo po »osvoboditvi Vzhodne Ev- rope«, še ne kaže dobre volje desni- čarskih elementov okoli Knowlanda in Mc Carthyjcu Kajti potem je treba tudi načeti vprašanje ameriških oporišč v Zahodni Evropa. Vsekakor je ta raz- prava pokazala, da je vse odvisno od dobre volje in pripravljenosti na po- puščanje in to na obeh straneh. Bloka sta si prav tako lahko v laseh kakor v znosnem sožitju. Vse zavisi od ljudskih umov, ničesar ni nad njimi, kar bi jim kaj velevalo. Vojna ali mir, oboje je v rokah osmih vodiln h mož, ki bodo v Ženevi odločali o bodočem življenju skoraj vsega sveta. Sicer pa je vse diplomatsko življe- nje v znamenju velikih obiskov. Na pot se je podal Nehru in bil z velikim bliščem sprejet v Moskvi, kar ni majhna stvar v nizu podobnih dogod- kov. Pri nas smo imeli v gosteh U Nuja, predsednika prijateljske Burme. Sad njegovega obiska je potrdil in povečal pridobitve dosedanjih naših stikov s to nedavno osvobojeno azijsko državo. V ZDA so sprejeli Adenauerja in mu dali častni doktorat najbrž za zasluge pri integriranju Evrope od EOS do ZEZ. Adenauer je dobil povabilo, naj se ogla- si v Moskvi, vendar ne kaže, da bo šel tja pred 18. julijem. V Zahodni Nem- čiji so zaradi tega povabila že posko- čile delnice I. G. Farbenindustrie, ki ima velike naložbe v Vzhodni Nemčiji, rastejo pa istočasno že tudi cene zaradi vzpostavitve nemške vojske, ki bo ime- la ameriški jopič, obdržala pa bo zna- čilni pruski škorenj. Iz Zahodne Nem- ■čije bo kot Adenauerjev emisar v za- devi Lufthanse k Eisenhovoerju odpo- toval minister Seebohm, bivši nacist. Pravijo, da je to žalitev. Podoba pa je, da v Nemčiji nekateri take žaVtve pod- pirajo: v Dolnji Sa^ki je postal pro- svetni minister korumpirani pronacist Schliiter in — ostal, kljub demisijii rek- torja in senata v Gottingenu in kljub vrsti drugih demonstracij. — V Mo- skvo sta povabljena Faure in Pinay, o katerem pravijo, da je tipični francoski provincialni politik. Francija si od tega ■obiska marsikaj obeta, od četverne kon- ference pa predvsem dvig svojega med- narodnega ugleda, ki zaradi razmer v Severni Afnki nadalje tragično pada. Francoska politika trde roke bo tu ver- jetno doživela enako usodo kot v In- dokini. Da pa za to politiko stoji Ame- rika, ve ves svet, kakšne so razmere, ki jih rode premirja v Koreji in Indo- kini, je pa tudi vsem očitno. Cetverno konferenco bodo z največjo pozornostjo spremljali Nemci. Novi nemški zunanji minister, strokovnjak za EOS in ZEZ, bo vodil v Ženevo močno delegacijo, ki bo štirim velikim na razpolago. Baje bo sprožil najbolj kočljivo vprašanje — vprašanje nem- ških vzhodnih meja na Odri in Niši. O nevtralizac'ji Nemčije pa da ne more hiti govora, ona ostane v ZEZ, v Atlant- skem paktu. Napovedovalci uspeha in neuspeha imAjo torej dovolj snotiii Omejitev oboroževanja, prepoved atomskega oro- žja, sistem kolektivne varnosti v Evro- pi, mir in varnost v Aziji, sprejem LR Kitajske v OZN, io so tečajna vpraša- nja današnj h dni. Kako naj se re- šijo v dveh, treh dneh? Toda tega naj- brž res nobeden ne prčakuje. Uspeh ho že velik, če bosta obe strani v med- sebojnem zaupanju sedli za zeleno mi- zo, orožje pa pustili pred vrati, T. O (ieološka raziskavaiija je treba se holj poživiti Okrajni ljudski odbor je na zadnji seji razpravljal tudi o poteku geoloških razisikavanj v našem okraju. Etoslej je bilo na tem področju zelo malo storje- nega, čeprav so posamezniki že pred vojno is'kali rude na našem področju. Po osvoboditvi je to skrb prevzela država. Vsa leta doslej je to dolžnost opravljal centralni zavod v Ljubljani, zdaj pa so tudi v okrajnih merilih usta- novili komisiije, ki bodo lahko izvršile raziskovalna dela tudi v manjšem ob- segu. ki so za razvoj lokalnega gosipo- darstva potrebna. Celjsko področje predstavlja zelo pestro surovinsko bazo. Bogato je pred- vsem po velikih zalogah nekovinsikih mineralov. Nekatere že dolgo časa iz- koriščajo, toda ne v tolikšni meri kot bi lahko. Posebno skrb posveča komi- sija pasivnim predelom, predvsem pa kozjanskemu F>cdročju, kjer bi z od- kritjem zalog in njih izkoriščanjem lahko dosti pripomogli zaostalim kra- jem in povečanju njihovega narodnega dohodka. Komisija ipripravlja podroben pregled terena med Fužinami in Socko ter le- vega brega Hudinje. Tu so sredi pre- teklega leta zasledili svinčeno rudo. Te zaloge pa so za izkoriščanje premajhne, toda hkrati so odkrili na tem !p>odročju zaloge betonitnih glin, ki so jih že pred vojno izkoriščali privatniki. To glino so izvažali celo v Avstrijo in Nemčijo. |Cer Pa so mešali med njo kvaliteto naj- slabše vrste, so izgubili zunanje tržišče. Poleg betonita so tu tudi zaloge aktivne zemlje, ki je neobhodno potrebna za predelavo nafte in olj. Ta zemlja je zelo iskana v Evropi in jo mora sedaj ireška rafinerija uvažati iz inozemstva. Ce bi s to zernljo kirili le -del domačih potreb, bi s tem prihranili lepe devize. Vse pa kaže. da bo največ te zemlje prav na kozjanski strani, kar je razveseljivo za prebivalce tega področja. Velike so perspektive tudi za izko- riščanje neizčrpnih zalog tektonsko po- rušenega dolomita v severnem robu celjske kotline od Pake do Boča. To je dolomitni pesek. Doslej ga pridobivajo pri Vitanju, Stranicah in Konjicah. To je gradbeni material najboljše kako- vosti in uporaben tudi v metalurgiji. Izkoriščanje teh neizmernih zalog je še toliko pomembnejše, ker leži ob glavnih cestnih žilah. Poleg tega so na južnih pobočjih Po- horja mogočna ležišča belega marmorja, ki je uporaben v gradbeništvu in ki- parstvu. — Zaloge livarskega" peska v Storah so le delno razis;kaine in jih precej nestrokovno izkoriščajo. Omeniti je treba še litavski apnenec in peščenjak, ki sta tudi neix>grešljiv gradbeni mateiual. Nahaja se jugo- vzhodno od Celja. Bari t, ki je iskana ruda barvne in paipirne industrije, so našli v našem okraju. Najden boksit pa bi bil z ozirom na bližino tovarne jalu- mihija zelo iskan, seveda če bodo zaloge opravičile izkop. Betonit in aktivna zemlja že pred- stavljajo E>ozitivne rezultate razisko- vanj, ostale minerali je pa bodo po po- drobnejših raziskovanjih v bodočih treh letih pokazale, če lahko računamo na izkoriščanje. Bel ipohorski marmor so uporabljali že Rimljani Na sliki izkopana plastika iz Šempetra Celje ie danes edino veiie mesto v Sloveniji, ki še nima lastne sodne zgradbe Pobudo za izgradnjo nove sodne pa- lače v Celju narekujejo neizogibne potrebe. Starinska zgradba na Trgu stvobode, v kateri poslujeta sedaj Okro- žno in Okrajno sodišče, nikakor ne od- govarja potrebam teh dveh sodišč. V tej zgradbi, tudi ni niti enega večjega prostora za razpravno dvorano, vsled česar javnost pri obravnavah sploh ne pride do izraza, ker za poslušalce ni prostora. Obravnave z večjim številom obtožencev pa se morajo vršiti v ne- primernih dvoranah izven sodnega po- slopja. Pravosodne ustanove, ki gotovo spa- dajo pod isto streho, so razmetane po mestu in je tako ločeno tožilstvo, go- spodarsko sodišče in preiskovalni od- delek. Okrožni in okrajni zaipori se še vedno nahajajo v nekoč tako al)o- glasnem »starem piskru«. Iz teh za- porov je treba voditi obtožence k zasliševanju na sodišče po ulicah. For- miranje sodnega oddelka v teh zapo- rih pa ni izvedljivo. Naravnost ironično pa je,, da so še danes zapori na istem trgu, ki si je v narodnoosvobodilni borbi pridobil simbolični naslov »Trg mučenikov«, in v istih prostorih, v ka- terih je predaprUski režim rpučil no- silce naprednega gibanja, okupator pa nmožično moril komuniste in pobor- nike osvobodilnega gibanja. Poleg tega pa danes ti prostori ne odgovarjajo zahtevam preiskovalne službe in izvr- ševanje kazni po principih napredne zakonodaje. Okrajno sodišče v Celju posluje za Celje in okraj Celje. Okrožno sodišče pa zajema poleg mesta Celja še okraje Celje, Trbovlje in Šoštanj. V območju Okrožnega sodišča v Celju pa poslujejo Okrajna sodišča v Celju, Trbovljah, Šoštanju in Šmarju pri Jelšah. Povr- šina območja Okrožnega sodišča v Ce- lju znaša 270.381 km^ in zajema 270.000 prebivalcev. Po velikosti območja, po številu prebivalcev in številu, zadev sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ce- lju med okrajnimi sodišči na drugem mestu, med okrožnimi pa na tretjem. 2e pred prvo svetovno vojno so v Celju ugotovili potrebo po zidanju sod- ne palače, vendar je to zamisel pre- prečila vojna. Prav tako pa je druga svetovna vojna preprečila gradnjo sod- ne palače v C6lju, ki jo je predaprilska centralna pravosodna uprava v Beo- gradu po dolgoletnih in številnih in- tervencijah končno odobrila. Gradnja bi se morala začeti sp>omladi leta 1941 na_Glaziji. Vedno bolj pereči problemi sodne službe, združeni z vedno večjimi zahte- vami so leta 1953 pokrenill novo akcijo za zidanje sodne palače v Celju. Ven- dar v, teh težkih gospodarskih letih te zamisli niso mogli sprejeti v proračun niti za projekte. Objekte pa so vseeno delali in so jih celo obravnavali. Loka- cija za prvi osnutek je bila določena na Šlandrovem trgu, na prostoru, ki ga omejujejo Gregorčičeva ulica, Ipav- čeva ulica, potok Sušnica in Ljubljan- ska cesta. Tu je bila mišljena samo sodna palača brez zaiporov. Kazalo je, da bi ta lokacija bila pretesna, zato so jo ovrgli. Zdaj pa so napravili drug projekt, lokacija pa je določena za Be- tonovimi upravnimi pisarnami na Ljub- ljanski cesti. Z ozirom na dejstvo, da so navadno vse sodne palače v sre- dišču mest, bi bila po tem drugem osnutku celjska sicer nekoliko odroč- na, vendar pa vsaj glede obširnejšega prostora in okolice bolj primerna od prvega osnutka. Spričo potreb gradbene dejavnosti pa. bodo v poznejših letih to okolico itak objeli večji stanovanjski bloki in lepa palača ne bo več odtr- gana od mesta. Nepvosredni investitor bo Državni se- kretariat za pravosodno upravo LRS. Okrajni ljudski odbor Celje — pa je v lanskem letu tudi sprejel sklep, da bo prispeval sredstva za projekte. In- ventar pa bi nabavili iz posebnega fonda, kamor bi se stekal denar od sodnih taks — kar je bilo v Beogradu tudi že sprejeto. V novi sodni palači naj bi dobili svoje prostore obe sodišči, katastrski urad, gospodarsko sodišče, ^tožilstvo, predvidevajo pa tudi prostore za drž. pravno branilstvo. Stavba bi imela preko 100 sob. To se sicer lepo sliši, vendar bo projekt, gledan za 50—70 let naprej prej skromen kot širok, ker se bosta po formiranju komun prej a,li slej pridružili Celju tudi sodišči v Brežicah in Sevnici. Z gradnjo sodne palače v Celju bodo pričeli, čim bosta okraj in republika zbrala potrebna sredstva. Za zdravje delovnih ljudi gre s SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU Najvažnejša točka dnevnega reda na zasedanju skupščine Zavoda za social- no zavarovanje v Celju, dne 30. junija je bilo vprašanje posebne stopnje pri- spevka za zdravstveno zavarovanje. Zvezni družbeni plan je za leto 1955 predvidel 43 %-ni prispevek za social- no zavarovanje. Okrajnemu zavodu ostane za pokritje stroškov bolniške panoge 10,5 %, ostanek gre v republi- ško sklade za ^pokojnine :n otroške do- datke (32 %), za. osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja gre 0,40 %, za zvezni zavod pa 0,10 %. Po teh principih bi imel celjski okrajni zavod 441,334.000 din čistih do- hodkov. Izdatki zavoda pa stalno na- raščajo. Naraščajo stroški ambulantne- ga zdi-avljenja, bolnic, zobne nege itd. Cena oskrbnega dne v celjski bolnici je narasla od 930 na 1060 din, na ki- nirški kliniki v Ljubljani na 1780, na stomatološki na 2000 din, na otroški pa celo na 2100 din na dan. Tako so zavarovanci našega zavoda porabili že v prvih 5 mesecih leto- šnjega leta znatno več kot je bilo v ta namen od naših celokupnih dohodkov določeno. Zavod se je znašel v težki situaciji. Zaradi tega je zavod skrbno analizi- ral vse izdatke bolniške panoge zava- rovanja,, ves mesec so se zbirali po- datki o črpanju sredstev za bolniško zavarovanje za vsa podjetja, ki zapo- slujejo več kot 50 delavcev. Zasledo- vali so vzroke izostankov z dela zara- di bolezni din nezgod. Analizii-ali so 99 podjetij v celjskem okraju. Izvršni odbor zavoda je zaradi pre- komernega črpanja sredstev bolniške panoge pripravil skupščini predlog za uvedbo posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Skupščina je skladno z Uredbo o finansiranju soci- alnega zavarovanja in skladno s skle- FK)m republiškega zavoda sprejela sklep, s katerim je določila na našem področ- ju i>ovprečje izostankov iz dela zaradi bolezni in nezgod, pri podjetjih, ki za- poslujejo nad 50 delavcev, na 3 %. Za 0,40 % zvišani odstotek izostankov iz dela ima za posledico 1 %-no zvišanje prisi>evka za socialno zavarovanje po posebni tabeli. Podjetje, ki ima torej 3,40 % izostankov, plača 44 % prispe- vek; za 3,80 % plača 45 % itd. do 47 %, kar je maksiilmalna stopnja. To velja za vsa izplačUa zaslužkov od 1. 7. 1955 dalje. Te dni bodo prejela prizadeta podjetja posebne odločbe, s katerimi bodo. določene po teh kriterij,ih indi- vidualne stopnje prispevka za podjetje. Nad vse zanimiva pa je bila ugoto- vitev direktorja zavoda, da so izdatki za bolniške oskrbnine v prvih mesecih letošnjega leta narasli. Vkljub predpi- som o 50 %-ni oskrbnini v bolnici, o 80 ■oziroma 90 % oskrbnini doma, so absolutno vzeto izdatki bolniške oskrb- nine viijšji od dosedanjih. Poprej je bila oskrbnina sicer vedno 100 %, vendar je bila za izplačilo osnova tarifna postav- ka, sedaj pa je osnova povprečni zaslu- žek zadnjih 3 mesecev v rednem de- lovnem času. Akordni zaslužek v to- varnah, ki je sedaj osnova oskrbnine, je torej znatno višji, tako da so delavci, pri istem številu, vkljub znižani oskrb- nini doibili več denarja kot poprej, da torej niso bili priiferajšani, če so bili bolni. Nastaja vprašanje, če je zni- žanje oskrbnine res stimulativno, kot se to zatrjuje, ker številke kažejo dru- gače. Vsekakor je treba ta zanintiir pojav skrbno analiziiratl iri primerjati podatke v vsej državi. To znižanje oskrbnine čuti torej r vsej svoji trdoti le nameščenec, pri ka- terem je povprečje zadnjih 3 mesecer v^no enako, dočim kažejo podatki za delavce,, da so prejeli na oskrbnini po teh predpisih več denarja kot poprej. V razpravi so posamezni člani skup- ščine razpravljali o teh zadevah, pri čemer je bila izrečena precej ostra kril^ika Tbvasrnii lesne galantv-iiCje v • Rim. Toplicah, ki v pogledu zaSčite svojih delavcev ni napravila skoraj ničesar. Skupščina je končno sprejela tudi proračun zavoda, upoštevajoč Izdatke za prvih 5 mesecev in nastale spre- membe po uvedbi posebne stopnje pri- spevka za zdravstveno zavarovanje. Za- vod bo kril predvidenih 462,853.000 dan izdatkov z 431,334.000 din rednih pri- spevkov, primanjkljaj pa bo delno krit z vplačili posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tem vprašanjem bo treba tudi v bo- doče posvečati vso pozornost, ker kon- čno ne gre v bistvu za saniranje pri- manjkljaja pri zavodu, gre za vse bolj važno stvar, gre za zdravje našega de- lovnega človeka. __H. A. IZPITI O OSNOVAH KNJIGOVOD- STVA NA EKONOMSKI SREDNJI . ŠOLI V CELJU Po. končanem dopisnem tečaju o osnovah knjigovodstva, ki ga je letos organizirala Ljudska univerza v Ljub- ljani, je bil 21. junija zaključni izpit tudi v Celju. Izpit je bil opravljen t prostorih Ekonomsike srednje šole. Ude- ležilo se ga je 36 tečajnikov iz Celja in okolice. Tečajniki so solidno pre- delali učno snov in bo njihovo znanje prav gotovo koristilo našemu gospo- darstvu dn tudi njim samim. Po izpitu so tečajniki prejeli spričevala. Izpit je E>oložilo z odliko 15 tečajnikov, s prar dobrim uspehom 9, z dobrim 3 in za- dostnim 9 tečajnikov. Ljudska univerza v Ljubljani bo v jeseni nadaljevala ta tečaj in bodo imeli vsi tiisti, ki so se udeležili tega tečaja možnost pridobljeno znanje še izpopalnitL Partizanski miting na Dobrovi] ah Na partizanskem mitingu naDobrovljali se bodo sestale „AušviGarl(e" v zloglasnem ženskem koncentracij- skem taborišču Axischwitz so se sloven- ske žene in dekleta že takrat pogovar- jale, da se bodo ,'po osvoboditvi sestale in obudile spomine grozotnih dni. Pri množični manifestaciji na Ostrožnem si je sicer nekaj preživelih tovarišic seglo v roke, ker i>a sestanek ni bil organi- ziran. ni dosegel svojega namena. V zvezi z letošnjo 10-letnico osvobo- ditve je bilo prirejenih že mnogo ma- nifestativnih sestankov, te dni pa sto- jiimo pred eno največjih prireditev par- tizansikega značaja v našem okraju. Na partizanskem mitingu v Dobrovlj ah se bodo dne 10. julija srečali vsi stari borci tega terena. Prav bi bUo. da bi se oib tej priliki srečale tudi tovarišice iz zloglasnega Auschv^itza, iki jim je bila usoda naklonjena, da so se vrnUe na svoje domove. Iz Spodnje in Zgor- nje Savinjs'ke doline ter iz šoštanjske in trboveljske kotline se je vrnilo pre- cej »aušvicark«, ki bi xx> tolikih letih gotovo rade druga z drugo spregovorile nekaj besed. Sedaj, ko vse org.anizacije celjskega okraja vodijo agitacijo za čim večjo udeležbo na partizanskem mitingu v Dobrovljah, izrabimo to priliko. Vabimo vse preživele intemiranke Auschwltza, da se dobroveljske proslave zanesljivo udeleže. Zbirališče bo najavljeno po zvočniku. Ce pa iboste objavo slučajno zamudile ali preslišale, pa bo potrebne informacije nudil pripravljalni odbor Mladinski pohod na Dobrovlje 15. junija je minilo 12 let, ko sta v borbi na Dobrovljah žrtvovala svoja dragocena življenja za svobodo Vera Šlandroya in Dušan Kraigher. Mladina celjskega okraja je tudi le- tos, kakor vsako leto počastila spomin na nepozabna junaka z mladinskim po- hodom na Dobro vlj o, katerega se je udeležilo veliko število mladine. Mla- dina iz Laškega in Žalca se je z avto- busom pripeljala do Vranskega, kjer j:ih je že čakala mladina z Vranskega in Šoštanja. Od tu so skupno z zasta- vami in venci krenili po partizanskih poteh na Dobrovi je. Spremljala sta ju partizanska borca tov. Šoster Miha in Hribar Vili, ki sta jim s svojim pri- povedovanjem o dogodkih iz NOB ori- sala spomine na težko pairtizansko borbo. Na kraju, kjer sta junaka padla je biiila komemoracija, kjer so mladinci položili vence. Obljubili so, da bodo na tem mestu postavili spominsko ploščo in do tu markirali pot z Vranskega. _M. C. V CRETU JE USTANOVLJENA TRGOVINA Na željo prebivalstva je bila v Cretu ustanovljena trgovina s šp>ecerijskim in mešanim blagom. Ustanovitelj trgovine je »Voglajna«, ki se je istočasno pre- imenovala v trgovsko podjetje, ker sa- mostojne trgovine ne morejo imeti po- družnic. »Voglajna« je nova trgovini »Cret« dala obratna sredstva. Zadeva okrog Industrijske kovinarske ^ole v Geiju Na zgolj načelno vprašanje, ki je bilo v štev. 23 našega lista postavljeno pod naslovom »Ali je celjski komuni Indu- strijska kovinarska šola v Celju po- trebna ali ne?«, je v zadnji številki odgovoril njen upravitelj tovariš Rado Žerjav. Pojasnil je to, kar piscu prvega članka ni bilo neznano, marveč le po- stranskega pomena. Vprašanje ni bilo postavljeno niti njemu osebno niti šoli, temveč naši javnosti, kako ona sodi o tej stvari. Brez ostrine opisano vpra- šanje te šole naj rešijo merodajni čini- telji, predvsem pa gospodarski krogi v proizvodnji in ljudska oblast. V članku ni bUo rečeno, da IKŠ v splošnem niso potrebne. Vzdrževal jih bb verjetno ipač tisti forum, ki bo ugotovil, da je šola zanj nujno potrebna. Smešna pa je pri- merjava celjske IKŠ s Tehnično sred- njo šolo v Ljubljani. Mnenja smo, da so potrebne tiste industrijske šole, ki ima- jo svoje neposredno industrijsko zaledje, kakor so Litostroj, TAM Maribor, Iskra Kranj in druge. Ce bo ugotovljeno, da bi bila preusmeritev IKŠ v vajensko šolo koristna, bo seveda nastopilo tudi vprašanje njene imovine, s katero raz- polaga le investitor. Res je, da* se to vprašanje vleče žc nekaj let, ni pa mogoče trditi o kaki gonji zoper to šolo in to vedno iz istih virov, kakor pravi tov. Žerjav. Pri raz- pravah o družbenih problemih naj nafi vedno vodi le stvarnost, ne pa osebnost. Ključavničarja, sposobnega elektro-avtogeno varilca in avtomehanika — mojstra, visoko kvalificiranega takoj sprejme KMETIJSKI SERVIS, CELJE CELJSKI TEDNIK, 24. junija 1955 Štev. 25 — stran 3 Shrb za pravilno prehrano delovnih ljudi mora biti skrb celotne družbe Pretekli teden je bila pod vodstv't)m sekretarja tov. Pelka Cvetka seja ko- miteja ZKS celjske komune. Na dnev- nem redu je bila razprava o proble- mih družbene prehrane. Ugotovili so, da je ljudska oblast po- svečala v zadnjih letih mnogo skrbi splošnemu dvigu življenjske ravni celj- skega prebivalstva. Mesto je bilo ure- jeno in Celjani so dobili številne nove komunalne, gospodarske, kulturne in ostale obje.kte: urejen vodovod, kanali- zacijo, ceste, razsvetljavo, nova sta- novanja, novo moderno gledališče itd. Lahko trdimo, da je sedaj Celje eno najlepših in najbolj urejenih mest. Vse to seveda ugodno vpliva na razpolože- nje prebivalcev, ki so na svoje mesto in njegove lepote ter urejenost upravi- čeno ponosni. Vendar pa smo pri vseh doseženih uspehih zanemarili eno važ- nih vprašanj, ki pa zadeva neposredno na življenjsko raven naših delovnih ljudi. —■ To je ureditev gostišč za druž- beno prehrano odn. delavsko uslužben- skih restavracij. V Celju živi namreč po podatkih Okrajnega sindikalnega sveta in Go- stilnske zbornice okoli 2.500 delavcev in uslužbencev, ki se hranijo v gostin- skih obratih, ali pa si hrano priprav- ljajo sami. Zmogljivost teh obratov pa na žalost trenutno zadovoljuje le okoli 1.200 delavcev in uslužbencev, dočimje približno enako število zaposlenih ljudi še vedno odvisnih od tega, kar si pri- pravijo v naglici sami. Da je taka pre- hrana lahko zelo enolična, nesmotrna in zdravju človeka prej škodljiva kot koristna,, ni treba posebej poudarjati. Čeprav so vodstva mnogih celjskih podjetij deloma že pripomogla k pra- vilne] ši prehrani svojega delavstva z delitvijo toplih obrokov, se še vedno kaže nujnost po ureditvi redne celo- dnevne izdatne pa vendarle cenene pre- hrane delovnih ljudi. Zaradi tega je komite ZKS celjske komune vprašanje ureditve gostišč za družbeno prehra- no postavil na ostrino. Sklenili so, da bodo predlagali Ljudskemu odboru mestne občine Celje otvoritev dvehde- lavsko-uslužbenskih restavracij v de- lavskem središču Gaber je, in sicer v se- danji gostilni »Pri tovarni« lin restav- raciji »Svoboda«. Obe gostišči bi lahko v celoti zadovoljili tamkajšnje delav- stvo in nameščence. Prav tako pa je v načrtu otvoritev delavsko uslužbenske restavracije v središču mesta, v kateri se bo lahko hranilo okoli 150 do 200 delavcev in uslužbencev. I. P. v Cas bi že bil, da se tudi v Celju ukine prodajanje krvi 2e pred dvema letoma sta pričela v Celju RK in transfuzijska postaja z zbi- ranjem prostovoljnih krvodajalcev, ki naj bi zamenjali dosedanje plačane krvod-ajalce. V Celju je prebivalstvo kljub naporom organizacije RK doslej pokazalo le malo zanimanja za to ple- menito akcijo. Letna skupščina Mestnega odbora RKS je v aprilu t. 1. sklenila, da se v Celju ipostopoma ukine krvodajalstvo proti plačilu za potrebe transfuzijske postaje celjske bolnišnice. Naša orga- nizacija je. žal. v Sloveniji zadnja, ki je ta sklep začela uveljavljati. V vseh drugih večjlih okrajih \je iplačevanje krvi bilo že lansko leto odpravljeno. Pri dosedanjih akcijah RK v Celju je bilo opaziti, da je pri oddaji krvi prx)stovoljcev odigralo odločilno vlogo dejstvo, da morajo delavci zaradi od- daje krvi prekinjati delo v podjetjih, biti tešči do poznih ur in se potem fi- zično oslaMjeni (ponovno vračati na delo. Brez dvoma bomo imeli tudi v Celju več prostovoljnih krvodajalcev, če bo tudi naše mesto sledilo zgledom Ljubljane, Maribora, Jesenic .in Gorice, kjer dovoljujejo podjetja prostovoljnim krvodajalcem na dan oddaje krvi dela prost plačan dan. Znano je, da se je zdravljenje s po- močjo transfuzije krvi v sodobni medi- cini pokazalo kot eno izmed najuspeš- nejših sredstev pri celi vrsti bolezen- skih primerov. Zato bi bilo prav, da bi OLO in LOMO v Celju ponovno prika- zala zboru proizvajalcev pomen krvo- dajalske službe ter predlagala, da izglasuje priporočilo vsem gospodar- skim organizacijam, da v bodoče nu- dijo vsio pomoč RK pri zbiranju krvi. Pomoč pa bi bila predvsem v tem, da odobre delavcem in nameščencem na dan oddaje krvi diela prost pla^n dan. Domovi onemogliti pri nas niso več stran Pod šaleškim starim gradom leži na hribčku, posajenim s saidnim drevjem, lep« starinska stavba — dom onemog- lih. Na dvorišču so ležalniki, na katerih počivajo starci in starke. Med njimi na- letim tudi na mlad obraz, ki nemo strmi vame. Paraliza mu je izpila malodane vse življenjske sokove. Pred vhodom sedi na klopi slepec. Prijazna bolničarka Helena me pop)e- Ije v notranje prostore. Vsepovsod vla- da izreden red in čistoča. Ogledam si dnevne sobe, spalnice, pralnico, kopal- nico in kuhinjo. Kuharica mi ipove je- dilnik: vse dni v tednu goveja juha z mesom, enkrat tedensko p>a tudi svinj- sko meso. V prvem nadstropju naletim spet na štim slepce, na verandi pa vidim presti ženo, ki je brez nog. Vsi ti invalidi so kar dobro razpoloženi, saj uprava tako lepo sikrbi zanje. Zvonec naznani večerjo. V lično ure- jeni obednici razdeljujejo mlečni riž. S krevsajočimi koraki prihaja nad 40 starcev po svoje obroke. Nekaj je tudi takih, ki sploh ne morejo s postelje in tem postrežejo v sobi. Občudoval sem požrtvovalnost in potrpežljivost bolni- čarke Helene. Neprestano jo kličejo — zdaj sem, zdaj tja. Po večerji se starčki dobre volje vra- čajo — eni v postelje, drugi na sprehod, nekateri pa še posedejo pred domom in čitajo knjige ali časopise. Zelo so za- dovoljni z redom, hrano, snago in nego. Brez dvoma zasluži tudi vse priznanje upravnica tov. Štrbenkova. Včasih jim je ives nekoliko dolg čas in si žele obi- skov. Kar pozabiti ne morejo pionirjev, ki so jih lani obiskali in jim zapeli ne- kaj p)esmi. Zahvalil sem se požrtvovalni Heleni, ki opravlja tako težko delo in odgovor- no sliožbo, pomahal dob^od^lšnim starim ljudem in odšel. Se enkrat sem se ozrl na dom in mislil: tako prijetno vzdušje in prava letoviščarska postojanka, ki jo je ljudska oblast poklonila starim ljudem ob zatonu življenja. V. S. Beg IZ onostranstva Rad obiskujem Kozjansko, posebno še severozahodni del občine Kozje, kjer imam sorodnike in kjer pridelujejo sladko vince, če je dobra letina. Oni teden sem se zopet napotil v Kozje. Po kratkem odmoru sem krenil proti Ključicam. Strmi klanec se je opra- vičeval, da je bila cesta zgrajena že pred 130 leti, ko so bili navp.čni vzpo- ni v navadi in ko še ni bilo sledu o motorizac'ji. Pešačil sem naprej do Gruške mdmo podzemeljske jame, v kateri se je šel pred desetletji neki samotar za puščavnika, pa se mu načrt ni obnesel. Gruško so Turki v drugi polovici 15. stoletja dvakrat hudo pri- zadeli in je tam postavljeno znamenje v spomin na takratno stisko. V drugi svetovni vojni je okupator do sem po- tlegnil izseljen'ški pfis. Naprej si ni upal, ker so njegov naklep preprečili partizani. Kmalu sem zav l na levo, pu- stil za seboj majhen klanec in že sem stal pred hišo mojih dobrih ljudi. Ko sem se pri sestrični okrepčal, mi je pričela praviti o zgodbah, posvečenih nedavno umrlemu mlademu komunistu, ki ga je prav dobro poznala. Bila je nevoljna, da je posebno med ženstvom na deželi še toliko praznoverja, ki ga izkoriščajo vojščakii starega vekcu O pokojniku govorijo, da pride z mrakom in tava okoli do polnoči. Kam se na- meni po polnoči ne vedo povedati. Ce dežuje, ga ni, ker nima dežnika. Neka stara ženica ga je videla, ko je v po- znem mraku objemal steber pri kape- lici. Tako se je prestrašila, da je na begu izgubila zadnja dva zoba. Po- kojnik je bil sprt s posmrtnim življe- njem, zato ga sedaj na onem svetu ne marajo. Ko se je pred dnevi nočilo, se je pokojnik nenadoma pridružil ne- kemu možakarju na poti domov. Nemo ga je spremljal do kapelice, tam pa je izginil, lie da bi se bil le z besedico poslovil. Možakar je pribežal ves bled in znojen na svoj dom. Groza se je neznansko povečala, ko so domači opa- zili, da pokojnik šk li v sobo skozi okno. Zarili so se v odeje in šele oh zori so pogledali izpod pokrival, mokri in popackani. Počasi so se skobacali iz postelje, zadovoljni da niso bili čez noč podavljeni. Nek drug nesrečnež jo je brisal oh mesečini prek brvi in zagle- dal na gladini potočka svojo lastno senco. Pognal se je v dir, da se mu je suknjič opletal okoli glave. Ko je bla- zno dirjal kar počez, se je muhasti suknjič zataknil na trsni kol. Prega- njani se ni upal ozreti in se je ves zmeden drl do doma: »Izpusti me, iz- pusti mel... In ko je drugi dan našel šolarček na poti v šolo tekačev klo- buk, mu ga ni nihče drug snel z glave, kakor povratnik iz onega sveta. Takšne in podobne so krož le na vasi in v okolici. Vsak je še kaj dodal, da so strahovi pridobivali na teži in veli- kosti. Cim se je izvedelo, da se za namerno grdo čvekanje zanimajo tudi zaščitniki resnice, so se strahovi po- skrili. Ljudstvo, ki neguje pieteto do po- kojnikov, pa bili ti kakršnih koli na- zorov, se zgraža nad takimi hudobnmi izmišljotinami. Trosijo jih strahopetni poed nci, katerih sovraštvo do napred- nega človeka ne pozna meje in sega celo preko groba. . Izletnik Saj bo plačal potrošnik Letos spomladi je podjetje »Po- trošnik« iz Celja naročilo pri »Agroproizvodu« iz Zagreba 290 steklenic marmelade. Marmelado je po dispoziciji »Agroproizvoda« dostavilo proizvodno podjetje »Budmnka« iz Požege: Nekam čudno se sliši, da naroči grosist tako malo količino pri drugem grosistu, ne pa direktno v tovarni, kjer hi lahko dobil isti proizvod več kot za 4 odstotke ceneje. »Budimka« je blago dostavila in izstavila račun, ki ga je »Po- trošnik« plačal. Zaračunali so steklenico marmelade po 172 din, dočim bi morali plačati »Agro- proizvodu steklenico po 180 din, torej za posredovanje 8 din po steklenici ali več kot 4 %. Ker sta bili pogodbeni stranki »Agroproizvod« in »Potrošnik«, je seveda prvi tožil drugega za kupnino. Pri predhodnih opomi- nih sta stranki ugotovili, da je proizvajalec dobil svoje plačilo po 172 din za steklenico. »Agro- proizvod« je sicer tožil za celo kup- nino, katere glavni del pripada proizvajalcu, »Budimka«, ki je denar za svoje proizvode že dobil, le da ne preko posredovalca, ampak direktno. Kakor koli to zadevo sedaj obravnavamo, šlo je torej le za zaslužek posredovalca po 8 din pri steklenici, kar znese pri 290 steklenicah 2.320 din. Podjetji sta že dopisovali med seboj in je nerazumljivo, da se dve grosi- stični podjetji ne moreta spora- zumeti za 2.320 din, ampak se morata pravdati. Stroški so znašali: taksa 5.000.— din potni stroški poseb- nega zastopnika pri razpravi pa 3.012.— din Skupaj: 8.012.— din Poleg tega je razprava trajala 1 uro in pol in je tam bilo nav- zočih 6 oseh. Nehote se vprašamo, kam vodi tak način trgovanja? Stroški pravde so več kot 2-krat višji od vsote, za (katero dejansko gre. Formalistično se da sicer govo- riti, da gre za več, to je za celo kupnino, da gre za principe itd., vendar je šlo v bistvu ža 2.330 din Vsiljuje,se nam misel, da ta- kim podjetjem ne gre za to, da hi koristila ljudem, ampak le za njihove dobičke. V takih primerih izgleda, da je geslo nekaterih naših podjetij še vedno: »Saj ho plačal potrošnik!« Ta pa gotovo tak način »trgo- vanja« ostro obsoja. BARVE, BARVE... TOVARNA ORGANSKIH BARVIL V CELJU KRIJE ŠELE 22 % POTREB PO BARVILIH V DRŽAVI Pocenitev tekstilnega blaga pri nas je prav gotovo v veliki meri odvisna od razvoja edine domače tovarne organskih barvil, ki danes krije pravzaprav šele neznaten odstotek vseh potreb v državi. Zato pa se naši tekstilci upravičeno zavzemajo za to, da bi celjska tovarna organskih barvil čimprej količinsko dvignila svojo proizvodnjo. Med tekstUci so največkrat tudi neupravičene kritike, ki lete na proizvajalca — Tovarno organskih bai-vil, češ, investicije, odnosno kredite dobiva, ba:^ pa naši tekstilni industriji še vedno primanjkuje. Niti tekstilec, niti potrošnik, ki nepoučen godrnja nad dejstvom, čemu proizvajamo pri nas še tako malenkostne količine barvil in trošimo za namestke tako dragocene devize v inozemstvu — ne bi krivil po- žrtvovalnega delovnega kolektiva Tovarne organskih barvil v Celju, če bi malo pobliže pogledal v proces njihove proizvodnje in se malo dlje pomudil pri ljudeh, ki noč in dan delajo v treh izmenah. Prvo opravičilo za kolektiv je dejstvo, da je Tovarna organskih barvil v Celju dejansko šele v razvoju in si proizvodne naprave šele sproti gradi. Drugi vzrok nezadostne proizvodnje je v tem, ker izdelava organskih barv>il sp>ada med naj komplicirane j še postopke, ki zahtevajo izredno dolg in intenziven študij. Glavni vzrok pa bo prav gotovo pomanjkanje denarnih sredstev, ko se tovarna ne more tako hitro razviti, kot bi bilo potrebno. (Investicije in krediti so spričo potreb — kaplja v morje.) Z lanskim kreditom so dovršili komaj ono, kar je bilo predlani začetega. Lani pa so imobilizirali nekaj milijonov, kar je tudi občutno prizadejalo proizvodnjcJ" ki hitrejši napredek. Sicer imajo vsi merodajni forumi dovolj razumevanja za potrebe kemične industrije, vendar imajo danes spričo gospodarskih potreb prednost one kemične tovarne, ki so v zvezi s Janetijsko proizvodnjo. , Tovrstna kemična liindustrija je pri nas še zelo mlada, saj še pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji sploh ni bilo tovarne, ki bi izdelovala organska barvila za tekstilno, usnjarsko ali sorodno industrijo. Komaj borih 7 let je od tega, ko so se naši vodilni ljudje odločili zgraditi na domačih tleh tovarno, ki bi zalagala z barvili našo tekstilno, usnjarsko in drugo industrijo. Vse do tega časa smo organska barvila uvažali iz zamejstva. Kmalu po osvoboditvi pa so se pri nas začela dela za izdelavo^ organskih barvil v laboratorijih industrijskega znanstvenega .inštituta LRS. V tem času se je v laboratorijih delalo šele na tehnoloških postopkih in izdelavi načrtov. Proizvodnja na po industrijski aparaturi je že začela v po- skusnem obratu v Podgradu pri Ljubljani z (izdelavo žveplenega črnega barvila leta 1949. In nekako v istem času so začeli v Celju s prvimi gradbenimi deli za tovarno organskih barvil. Vzporedno z delom po- skusnega obrata v Podgradu so pričeli rasti prvi proizvodni objekti Tovarne organskih barvil v Celju. Čeprav brez izkušenj v delu te vrste, so se niladi strokovni kadri z vso vnemo lotili dela. Usp>elo jim je,, da so korak za korakom osvajali komplicirane postop)ke izdelave organskih bar-. vU in drugih organskih kemikalij. Leta 1952 je celjska Tov;ama organskih barvil že začela pre- vzemati posamezne faze 'izdelave žveplenega črnega barvila in po- stopoma osvajati izdelavo drugih barvil. Leto pozneje se je obrat v Celju osamosvojiil in ločil od poskusnega obrata v PodgradvL Tovarna je v tej dobi proizva- jala že naslednje izdelke: žvepleno črno, modro in sivo barvilo, re- dukcijsko olivno, rjavo ,in več olivnosivih barvil, solno kislino, natrijev tiosulfat, sredstvo proti moljem in drugo. V bližnji bodočnosti name- rava tovarna zaključiti celo p>a- leto osnovnih nijans iz grupe žveplenih barvU, obenem pa že pristopa k proizvodnji azo bar- vil, ki se pod nazivi direktna, kisla in krom barvila nmožično uporabljajo za barvanje vseh vrst tekstilnih tkanin in usnja. Obenem pa se pripravljajo tudi projekti za proizvodne objekte, kjer se bodo ta barvila izdelovala v takih količinah, da bo možno z njimi kriti vse potrebe v državi. Trenutno Tovarna organskih barvil v Celju krije približno 22 % vseh potreb po organskih barvilih, ki jih potrebuje jugoslovanska in- dustrija. Količniska proizvodnja barv je letos za 120 % večja od lanske. V zadnjih petih mesecih letošnjega leta so napravili približno 20 ton več barvil kot v vsem lanskem letu. In v zadnjem času je tovarna kot novost osvojila še žvepleno rumeno barvilo, oranžno in kurint rjavo barvilo, ki ga bo te dni začela množično proizvajati. Od kemičnih sredstev p)a je kot vzporedne produkte proizvodnje kemičnih barvil začela z izdelavo dinitrofenola (ki se uporablja v lesni industriji za impregnacijo, v poljedelstvu pa kot škropivo) ter dinitroklor- benzola, ki se uporablja za omehčavanje gume. Ce bo šel razvoj Tovarne organskih barvU. v Celju v tej smeri dalje, če bo neumorni delovni kolektiv s strokovnim vodstvom na čelu še nadalje vzdržal težke preizkušnje borbe na izpopolnitvi tovarne in — glavno če bodo finančna sredstva tu — potem naši tek- stilci ne bodo več dolgo jadikovalil: barve, barve!... Splošno gradbeno podjetje CELJE, Lava 4 telefon št. 26-18 sprejme večje število zidarjev, gradbenih delavcev in pleskarjev za gradbišča v Celju Plača po tarifnem pravilniku oziroma po učinku, zunanjim delavcem plačamo tudi terenski dodatek Sekretariat Nesmotrna okvara hišnih sten Skoraj nemogoče je v naprej dolo- čiti, kje bo kdaj treba prebiti neko steno za naip>eljavo telefona ali luči in tako naknadno nastajajo na stenah okvare. Vendar pa je mogoče te okvare tako popraviti, da so popolnoma ali skoraj popolnoma nevidne. Zato je treba samo smisla za lepo in dobre volje, pa nekoliko barve seveda. To se v Celju, kjer je bilo v zadnjih letih popravljenih nešteto pročelij, dosledno zanemarja. — Poglejmo staro sodnijo, ki je pred vojno trideset let kazala rebra in kazUa trg. Lepo je bila po- pravljena, da izgleda kot nova. Toda na vogalu ulice do Trga mučenikov so y2:idali nek razdelilnik med pO'pravilom, šele po popravilu pa so potegnili na- peljavo do prvega nadstropja in seveda ^šteno pokvarili omet (kar je pri ta- kem delu sicer neizogibno), niso pa px)- ^^beli, da bi bele sadrine lise pre- Pleskali s temeljno barvo pročelja in Vse ^radbe. — Na Mariborski cesti je bila odprta nova lekarna. Jasno, da tako podjetje potrebuje telefon. In na- peljali so ga kar po gladko in eno- barvno pleskani steni in žico pritrdili, kakor je pač potrebno, toda nikomur ni padlo na um, da bi poškodovano steno popleskal. — Se več takih pri- merov bi lahko našteli, saj se širijo po vsem Celju, tako da bo kmalu spet vse »pisano«. F. B. POŠTNI NABIRALNIK NA STAREM GRADU Preteklo nedeljo (8. maja) sem bil na Starem gradu. Obisk je bil lep, tudi skromen bife že posluje. Med olaisko- valci je bilo več Zagrebčanov in Mari- borčanov, ki so vsi kupUi lepe raz- glednice — žal pa na Gradu ni poštne- ga nabiralnika. Predlagal bi poštn! upravi, da namesti na Starem gradu v bližini bifeja poštni nabiralnik — bife pa naj prodaja znamke. Stev. 25 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 24. junija lt55 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Resna nevarnost Mnogo se piše, še več govori o ne- varnosti, ki preti našemu krompirju od koloradskega hrošča. Toda redki proizvajalci krompirja se te nevarnosti v celoti zavedajo, zato mislim, da ni odveč, če na to nevarnost ponovno opozorimo. Hrošč se je v letošnjem letu pojavil v takšni meri, da so resno ogrožene vse krompirjeve površine sko- raj na vsem področju našega okraja. Prve škode, ki so jih povzročile ličinke hrošča in sam hrošč so dokaj velike, .saj je že več krompirišč domala do go- lega obžrtih. Seveda bo zaradi tega hektarsiki donos zelo, zelo nizek. Da takšnih primerov ne bo več, moramo takoj pričeti z ostro borbo proti temu nevarnemu škodljivcu, drugače se bo ponovilo isto kot s kaparjem v sadov- njakih, kjer tudi opozorila niso našla pravočasno svojega odmeva. Z obiranjem hrošča ne moremo več zatirati, ker ga je že preveč, zato je sedaj edina uspešna mera škropljenje, odnosno prašen je. Škropili bomo z 1 % svinčenim arzenatom, (ker je strup moramo biti pri delu z njim previdni in se držati vseh varnostnih predpisov). Lahko pa tudi prašimo z lindanom v prahTi,, bentoksom, dilidenom in osta- limi HCH in DDT preparati, na ha po- i-abilmo 20 do 25 kg teh sredstev. Vsa ta sredstva so zelo učinkovita. Zaradi pomanjkanja baikrenih pre- paratov mešaj mo te med sredstva za zatiranje hrošča le takrat, kadar je res nevarnost izbruha krompirjeve plesni (rja). V tem primeru mešamo 1 % ba- krenega apna z 1 % svinčenim arze- natom, lahko pa tudi prašimo z bakre- nim lindanom in tako dosežemo isti uspeh. Po nepotrebnem ne trošimo ba- krenega apna, ker ga bo drugače pre- malo za potrebe hmeljarjev. Še lo nedeljskih pregledih. Namen teh pregledov je odkrivanje okužb, na podlagi katerih, da občinski ljudski odbor nalog KZ za zatiranje. V koli- kor se ti pregledi res piravillno in vestno izvajajo, ni potrebno vršiti škropljenja na vseh površinah, temveč le na onih, ki so dejansko okužene. Ti pregleda pa so bili slabil zlasti v občinah: Vransko, Braslovč^, Polzela, Šempeter, Vojnik, Podčetrtek, Šmarje, Konjice itd. Tu bi morali biti tajniki občinskih ljudskih odborov odnosno štabi za zaščito rast- lin energičnejši. Pri pregledu pa naj sodelujejo vsi, tudi oni, ki ne proiz- vajajo krompirja, saj je krompir tudi njihova hrana. Le s skupnimi močmi in napori se bomo lahko ubranili tega škodljivca lin rešili naš krompir. Ing. Pajenk Franček Pospeševalne odseke je Ireba čim bolj približati kmelijshim zadrugam Okrajna zadružna zveza je med naj- osnovnejše naloge v letošnjem letu ix>- stavila skrb razvoju in delu pospeše- valnih odsekov pri kmetijskih zadru- gah. Ti odseki so bili doslej preveč vezani na OZZ, v bodoče pa se bodo morali čimbolj približati kmečkim pro- izvajalcem in jim neposredno nuditi pomoč v nasvetih in vzgoji. Strokov- njaki OZZ so tesno povezani z odbor- niki KZ, ki odgovarjajo za posamezne panoge kmetijstva. Vsi pospeševalni od- seki so letos priredili tečaje za pred- sednike odborov vseh kmetijskih panog. Tako je bil nedavno v Celju tečaj vseh predsednikov sadjarsko-vinograd- niških odborov iz kmetijskih zadrug našega okraja. Udeležba na ,tem dvo- dnevnem tečaju je bila polnoštevilna. Prvi dan tečaja, ki je trajal od jutra do večera, je vseboval naslednja pre- davanja: O namenu in oblikah pospeše- valnih odborov pri kmetijskih zadrugah je govoril predsednik OZZ tov. Franc Lubej, ki je fk) predavanju govoril tudi o zadružništvu na vasi, organizaciji po- speševalnih odborov in o njihovem delu. O organizaciji odkupa, o sadjarstvu in vinogradništvu ter o preskrbi z repro- dukcijskim materialom je govoril tov. Steblovnik Edo. Drugi dan je o sadjarstvu in vino- gradništvu v našem okraju govoril tov. Videčnik Aleksander. Predavanje o trsničarstvu m drevesničarstvu je imel inž. Tavčar Dolfe. O obnovi sadjarstva je govorila inž. Gosar Marta, o obnovi vinogradništva ipa tov. Videčnik. Zadnje predavanje o organizaciji zaščitne služ- be je imel inž. Pajenk Franček. Usipeh dvodnevnega tečaja je bil zelo dober in koristen. Predsedniki sadjarsko-vinogradniških odborov s predavatelji ob zaključku dvodnevnega tečaja OBVESTILO NAROČNIKOM Ponovno obveščamo vse naroč- nike »Celjsikega tednika«, da se je uprava lista dogrovorila s podjet- jem »PTT-promet Ljubljana«, da bodo od sedaj naprej ^poštarji vseh pošt v Sloveniji dvakrat na leto pobirali naročnino. Cez nekaj dni bodo vsi naročniki, ki dolgujejo naročnino še za preteklo leto ali za prvo polletje 1955, pre- jeli izpolnjene položnice z dolgu- jooim zneskom preko poštarjev, ki bodo naročnino tudi inkasiraU. Prosimo, da vsi izpolnjujejo svojo obveznost do lista s plačilom na- ročnine preko poštarjev. S tem, da bodo odslej poštarji pobirali naročnino, bo naročnikom ustre- ženo, da jim ne bo treba hoditi na pošto ali pa na upravo lista. Uprava »Celjskega tednika« OBVESTILO Delovni kolektiv trgovine »Bohor« v Celju, Zidanškova ul.7 se najlepše zahvaljuje svojim odjemalcem za dosedanji obisk. Ob- enem sporočamo, da smo se, dne 27. junija 1955 združili s trgovino ,,Rimski dvor", Celje, Zidanškova ul. 1 Svoje dosedanje stranke bomo še nadalje skušali zadovoljiti s ktilturno postrežbo. Na zalogi bomo imeli vedno sveže in kvalitetno blago. Za obisk se priporoča Združeni kolektiv dosedanjih trgovin »BOHOR« in »RIMSKI DVOR« — CELJE Naša družina in mladina Prišli so trenutlkale. če jih najprej za ne- kaj sekund potopimo v vreli vodi in povaljamo v moki. Pridobile bodo celo na okusu. >|c Svežino kvasa preizkusimo, če ga en košček vržemo v kozarec vrele vode. Ce je svež, plava na 'i>ovršju, neupo- raben pa se potopi. * Starejše maslo postane zopet užitno, če ga pregnetemo v vodi, ki smo ji do- dali nekoliko jedilne sode. Ko je dobro pregneteno, ga splaknemo s čisto vodo. Gnetenje s sodo ponavljamo toliko ča- sa, dokler povsem ne izguibi neprijetne- ga okusa, odnosno duha. CAS CESENJ JE tu Morda so si nekatere gospodinje v tej »sladkorni mrzMci« le prihranile skromne zaloge sladkorja, zato jim v »češnjevi sezoni« prinašamo nekaj re- ceptov za dobra češnjeva peciva, ki ne zahtevajo pretiranih količin sladkorja. Cešnjev koh Vzemi 6 celih jajc, sladkorja za šest jajc teže in mešaj četrt ure. da dobro naraste. Prideni limonove lupiniice in 24 dkg presejane moke. Maso daj na pomazan pekač, ipotresi jo po vrhu s češnjami, katerim si odvzela koščice in speci v ne prevroči pečici. Iz te mase dobiš izvrstno močnato jed za najmanj šestčlansko družino. Cešnjevo pecivo Vzemi 1 kg zdravih, kolikor mogoče sladkih češenj. Operi jih lin odstrani koščice, položi v skledo in ix>tresi s 5 dkg sladkorne sipe. Nato si pripravi naslednje testo: žvrkljaj diobro 3 ru- menj.ake. 1 žlico ruma, 1 osminko litra mleka. 20 dkg bele moke ter 10 dkg sladkorja. Prideni dobro seseklj.anih li- monovih lupinic pol citrone, za noževo konico pecilnega praška in malo soli. Iz treh beljakov napravi sneg in ga primešaj tej masi. V navadni kožici segrej nekoliko masla in nasuj drobti- nic, potem pa vlij polovico testa, posuj s češnjami, z drugo polovico testa i)a jih pokrij in peci v precej vroči pečici pol do tričetrt ure. Pecivo posuj še s sladkorjem in ga serviraj. Kako ohraniš češnje delj časa sveže Odberi čisto zdrave, pecljate in po- polnoma suhe zrele češnje, deni jih v povsem suho steklenico, ki jo zapečati in zakoplji v zemljo. Tako spravljene češnje boste lahko še v oktobru zobali in bodo 'izgledale, kot da so bile prav- kar nabrane. RAZOLAS Na podlagi člena 83. Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št 56/53) obveščamo davčne zavezance iz sektorja obrti, da bodo javne seje davčne komisije za- pavšalno obdavčitev 1955 v sejni dvorani LOMO Celje, Gregorčičeva ulica št. 5 — pritličje, po naslednjem razporedu: 29. 6. 1955 ob 8. uri brivci ih frizerji 29. 6. 1955 ob 10. uri šivilje . 29. 6. 1955 ob 15. uri krojači, krznarji, klobučarji in modistinje 30. 6. 1955 ob 8. uri mizarji, lesostrugarji, sodarji, kolarji in pletarji 30. 6. 1955 ob 10. uri mehaniki, urarji, optikii in vozoličarji 30. 6. 1955 ob 15. uri čevljarji, sedlarjiil in tai>etniki 2. 7. 1955 ob 8. uri brusači, cementninarji, kemične čistUniče, dežnikarji, dimnikarji, kartonažarji, kiparji klavirski tehniki, fotografi,* podobarji, svečarji, vulkanizerji, slaščičarji, stavbeniki, Žagarji, in domača obrt Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljudski odbor mestne občine Celje Uprava za dohodke CELJSKI TEDNIK, 24. jimija 1955 Stev. 25 — stran 5 StarSi, ne kvarite otroku počitnic, ker jih potrebuje To nesrečno izpričevalo! Enim dru- žinam prinese toliko veselja in ponosa, drugim pa mnogo jeze, trpke žalosti, razočaranja in obupa. Največji revež v tej »tragediji« pa je otrok sam. V hiši je vik in krik in neredki so pri- meri, da otrok iz strahu pred kaznijo celo pobegne od domu. Nikakor ne za- govarjam tistih »talentiranih lenuhov«, ki so vse leto lenarili, zadnji mesec pa pritisnili, ko je bila njihova usoda pravzaprav že zapečatena. Vendar tudi za te ni na mestu tepež ali grož- nja: »Smrkavec, boš se pa v počitnicah učiil«. Saj ste jih imeli med šolskim letom pred nosom, saj ste videli pol- letni izkaz, ki vam je že moral nazna- čiti, kakšen bo približno zaključek. Večja strogost, pozornost in doslednost med šolskim letom bi bila vsekakor bolj na mestu, kot pa da zdaj, ko je nesreča že tu, izmišljate svojemu otro- ku najstrožje kazni. Dvakrat napačno pa je, da netalentiranemu otroku, ki je med šolskim letom izčrpal vse svoje skromne sposobnosti ob predložitvi iz- pričevala, »berete levite« ali ga celo kaznujete. V zvezi z zaključkom letošnjega šol- skega leta sem bila priča mnogih raz- burljivih scen, ko so starši pregledo- vali spričevala svojih otrok. Tretješo- lec N. je prinesel slabo oceno iz an- gleščine, drugi predmeti so bili dobri in pra'v dobri. V hiši je bilo raz- burjenje in najrazličnejši priimki so polnili ozračje: smrkavec, da veš, vse počitnice se boš učil in tudi na tabor- jenje te ne bomo pustili! Nisi vreden, da te hranimo in oblačimo«. Slavko je jokal ob štedilniku in iskal vsaj v materinih očeh zaslombe. S šibkim gla- som je ugovarjal, češ, da je delal, ko- likor je le mogel, m da mu angleščina pač ne gre in da ni lenuh, kar kažejo druge dobre ocene. Nič ni zaleglo — tudi mati se ni omehčala. Oče je trdno vztrajal: ne boš šel na taborjenje . Pri družini P. imajo prvošolko. Iz- redno talentirano dekletce — prineslo je prav dober uspeh. In spet je bil ogenj v strehi. Čemu ne odlika, ko smo se pri znancih že hvalili z njo. Smrk- lja grda, kar pojdi v šolo odpovedat letovanje na morju. Nisi ga zaslužila. Priča tega razburjanja je bil slučaj- no delavec X, ki mu hčerka že drugo leto sedi v II. razredu gimnazije. Ko- maj, komaj jo je zvozila to leto s popravnim izpitom. Pa je tolažil Manjo in njena roditelja: Veseli bodite in ne karajte otroka, če ni odličnjak. Jaz bi bil presrečen, če bi mi otrok prinesel zadostni uspeh.« Toda mati ni hotela poslušati te tolažbe, gonila je svojo dalje in omenjala v^e prednike in so- rodnike, kako so prinašali domov od- lična spričevala, to dekletce pa da jim »dela sramoto«. Pri družini L.' je oče pretepel svo- jega četrtošolca, ki je prinesel tri ne- gativne ocene in bo moral razred po- navljati. Vsa leta se je Tonček zelo težko učil in že v osnovni šoli komaj lezel naprej. Roditelja precenjujeta nje- gove umske sposobnosti in ga silitana- prej. »Če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda — pravi oče. Do velike mature pač moraš priti. Kar ne zmore talent, zmo- re pridnost. Tonček je delal, res delal med letom, toda tako težko se uči. Ali ni nesmiselno, da ga starši silijo v višjo gimnazijo. Nadarjen ni' posebno, pomoči doma mu ne morejo nuditi, in- štruktorja mu ne morejo plačevati — priganjanje pa spet ni vse. In vsako leto je Tonček za zaključek šolskega leta tepen. Sklepov kot »se boš pa vse počitnice učil« na srečo starši ne uveljavijo ved- no. Poznam pa primere, da so starši le uresničili sklep, da njihov otrok ni nikamor šel na počitnice in da so ga pošteno med počitnicami izkoristili do- ma na posestvu ali kjerkoli. To pa ni prav. Če namreč hočemo, da bo otrok v novem šolskem letu bolje uspeval, si mora prvo odpočirti in se zadostno razvedriti. Potem bo lahko novo šolsko leto začel z veseljem. Učenec pa se šole lahko veseli samo tedaj, če smo pustili, da je za nekaj časa pozabil nanjo. V tem je 'pravzaprav poglavitni smisel šolskih počitnic in vsakega od- mora. J Starši pa smo že taki, da želimo, da bi bili naši otroci v vsem odlični in dovršeni. S temi svojimi željami pa mučimo in preganjamo ubogega otroka in dostikrat niti ne opazimo, da nam otrok vsled preobremenjenosti bledi in hira. Za svojo osebo imum pač raje zdravega, rdečeličnega dijaka kot pa bledikavega odličnjaka s preobčutljivi- mi živci. Nikjer namreč ni pravila, da ravno odlični učenci dorastejo v izred- ne, fenomenalne ljudi. Vsekakor sem zagovornik tistih star- šev, ki pravijo, da ponavljanje učne snovi med počitnicami tudi odličnja- kom ne škoduje. Res je, šola bi vam vedela največ povedati, koliko otroci v treh mesecih pozabijo. Zato naj otro- ci le ponavljajo, toda ne dolžnostno, ne šolsko in ne pod pretnjo. Določite recimo en dan v tednu za ponavljanje tistega predmeta, pri katerem je vaš otrok »šepal«. Vsi ostali dnevti pa naj bodo — njegovi. Veselja, iger, zabav in vsakovrstnega, zdravega razvedrila pa mu nikdar in nikjer ne krajšate — dovolite mu veseliti se, kot bi bil od- ličnjak — pa bo novo šolsko leto go- tovo uspešnejše. Ničesar me bolj ne gane, kot če vidim otroka, ki žalostno gleda - skozi okno na svoje vrstnike, ki se igrajo na dvorišču, sam pa je kljub počitnicam priklenjen k knjigi. Dosti- krat je ta domača šola bolj moreča od prave v šolskem poslopju. Pametni starši bodo zato svojemu otroku pač privoščili lepe počitnice, če jih je za- služil ali ne — rabi jih vsekakor... USPELA PRIREDITEV NA GOMILSKEM Ob zaključku šolskega leta so se učenci osnovne šole na Gomilskem predstavili občinstvu, ki je skoraj na- polnilo dvorano sindikalnega doma. z igrico v treh dejanjiih »Palčki«. Prire- ditev je bila na dokaj visoki ravni, nastopajoče pa je treba pohvaliti, da so tako gladko obvla'dala obširni tekst. Režiser celjskega gledališča tov. Branko Gornbai v Angliji Ko sva v februarju s tovarišem Bran- kom Gombačem gledala v celjskem gledališču uprizoritev »Hamleta«, sem ga mimogrede vprašal, kako to, da še m v Londonu, kamor bi moral že oditi. Žalostno mi je odgovoril, da je naletel na nerazumevanje pri nekaterih, upa pa, da bo kljub temu kmalu videl An- glijo in njena gledališča. In res. v za- četku meseca marca je odpotoval v Anglijo. Pred ikratkim je imel tov. Gombač intervju z dopisnikom Radia Bristol, iz katerega posnemamo naslednje: Prvi mesec študija v Bristolu je bil tov. Branko Gombač gost tamkajšnjega direktorja in režiserja Thieatre Royal- Old Vic, Johna Moodyja. Posliošal je predavanja na univerzi v Bristolu na oddelku za dramo s področja Shakes- pearovih uprizoritev, prisostvoval prak- tičnim vajam v drainski šoli Old Vic, prav tako vajam v gledališču in si tudi ogledal v tem gledališču več predstav. Theatre Royal je eno najstarejših in najlepših gledališč v Angliji, ki ima edino tudi svoj dramski studio. V Lon- donu si je režiser tov. Gombač ogledal okoli 20 ipredstav iz modernega reper- toarja in 12 predstav iz repertoarja Shakespearovih del. Zelo pohvalno se je izrazil o Shakespearovih uprizoritvah v Old Viču v Londonu in Bristolu. Obe gledališči se odlikujeta pri vseh Shakespearovih predstavah s silno skromno sceno, kar na kontinentu ni v navadi. V londonskem Old Viču je bila le- tošnja najboljša uprizoritev »Kar. ho- čete« in pa oba dela »Henrika IV.«. Od ostalih gledališč je obiskal gleda- lišče v Stratfordu, rojstnem mestu Shakespeara, kjer je prisostvoval dvema predstavama iz Shakespearovega re- pertoaiiya, in sicer »Na sv. Treh kraljev« in »Konec dober, vse dobro«. Predvsem se je pohvalno fizrazil o prVi komediji, v kateri sta .igrala glavno vlogo zn^ana filmska igralca Vivien Leigh in sir Laurence Oliver. Prisostvoval je tudi številnim vajam v televizijskem studiu za dramo »Romeo in Julija«. Nedvomno ibo študij v inozemstvu koristil tovarišu Branku Gombaču in s tem tudi celjskemu gledališču, saj 'bo — kakor smo izvedeli — tov. Gombač režiral v prihodnji sezoni otvoritveno predstavo v celjskem gledališču, in sicer Shakespearovega »OtheOla«. B. S. Ljudski oder: mladinska igra Srce igračk Ljudski oder v Celju je letos upri- zoril že drugo mladinsko igro. Tokrat so izbrali delo Pavla Golje »Srce igračk«. »Srce igračk« je vzgojna igra, prežeta s toploto in polna pestrosti v dogaja- nju. Vzgojna poanta tega dela ostro razlikuje dobro in zlo ter močno pod- črtava socialna nasprotja preživelega družbenega reda. Da ne bi porušil pravljično&ti in odvzel delu tisto pri- vlačnost, ki otroke razgiblje v dion^i- šljiji, je pravljičnega, dobrega in go- Ijufanega kneza postavil v svetlo luč, njegove služabnike in meščane pa v ambient zlobe, škodoželjnosti ter kri- vičnosti do revnega Andrejčka lin nje- gove matere. Toda zakaj govoriti o vsebini,, ki jio bodo otroci itak sami zasledovali, saj je delo vredno, da si ga ogledajo vsi naši otroci — pa tudi odraslim ne bo škodilo. Igro je režirala Bogdana Vrečkova. V ansambel sodelujočih je pritegnila stalne igralce — Ljudskega odra, poleg njih pa vrsto otrok, ki so deloma že sodelovali, mnogi pa tudi prviič nasto- pili. Delo z otroci vsekakor ni lahko, vendar je uspela s svojo režijo pribli- žati delo otroški duševnosti, s tem da je v iigro vnesla dinamičnost. Med igralci so sodelavci Ljudskega odra dobro rešili svoje vloge. Niso pod- cenjevali pomena mladinskega dela v primerjavi z drugimi dramskimi teksti, ki jih je Ljudski oder postavil na re- pertoar. Posebno dobro so igrali knez (Stane Vengust>„ ravnatelj giledališča (Vernik Cvetko),, Špiriitus (Jordan Jo- ško), Andrej čkova mati (Tončka Kram- žarjeva) in gospa Zabura (Tavčar Mira). Slednja bi morala nekoliko bolj p^ časi izgovarjati svoj tekst, kar je važ- no posebno za otroke, prav tako tudi Vernik. Počasni govor lin razločnost sta za mladinska dela posebno važna, ker le-ti teže sledijo in se veliko mu- dijo tudi ob sliki, medtem ko odraslim le zadostuje en pogled na sceno, potem p>a pozornost posvetijo igralcem in tekstu. Oba lakaja (Zelinko in Kvas) sta bila v momentih okorna. Najboljše je vlogo brez dvoma podal zdravnik (Grobelnik Gustav). Med otroci je bila razlika večja kot med odraslimi. Andrejček (Ivo Umek) in knežnja (Rozman Marjana) sta bila najboljša. Med igračkami pa je bila seveda najprisrčnejša mala lutka (Fre- cetova). »Srce igračk« je igra, ki lahko odrom povzroči velike težave v pogledu sce- ne. Delo zahteva tri različne scene, za štiri slike. V vsaki sceni mora biti oko- lje popolnoma drugo. Ce bi torej za vsako sliko postavljali čisto posebne scene, bi bilo to drago, za manjše odre vsekakor nedosegljivo,, če bi ne bili zadovoljni s povprečnimi provizoriji. V celjskem primeru je sceno izdelal Vla- do Smeh. Posrečilo se mu je ustvariti enotno osnovno scensiko zgradbo, ki z balkonsko rešitvijo rešuje po troje pri- zorišč. Scena se je z malimii dekorativ- nimi spremembami po volji spremenila. V celoti je igra uspela in izpolnjuje vrsto že itak preredkih otroških pred—- stav v Celju. Dobra volja pri trboveljskih igralcih Vroče hrepenenje po glavnem dobitku in načrti, ki jih človek kuje v svojem velikem pričakovanju na srečen izid žrebanja in trenutek, ko »končno« za- dene milijon, pa ne ve kam z njiim, ker se omamljen od te »sreče« ne znajde, seveda lahko pritira do komedije, do komičnih, da, celo tragikomičnih situ- acij — hvaležnih tudi za dramskega pisca. Semiona Juškieviča »Povesit o gospodu SoniSkinu« je ena takih veselo- iger, katere se je lotila igralska družina KUD »Zarja« v Tmovljah in jo prvič uprizorila v nedeljo, dne 19. t. m. Glede na to, da odziv pri raznih loterijah, športnih stavah in denam'ih nagradah še ni izumrl, je ta igra še vedno »aktu- alna«. Vprašanje pa je, ali gre pri tej veseloigri res le za veselo ^igro, ali p)a ne morda ža komedijo, da. celo tragi- komedijo. Uradniček Sonjkin, ki ždi in gara nekje na vznožju družbene lestvice, upa, da se bo z glavnim dobitkom avto- matično in v trenutku povzpel na njen vrh. Toda, ko milijonček 'zadene, se spričo nenadne »sreče« ne znajde. Med- tem ko se njegova družina in krog nje- govih sorodnikov in prijateljev priprav- ljalno, da bi načeli težko pričakovani, prepotrebni milijonček. Sonjkin na prav gogoljevski način obnemore. Režija je po glavnem igralcu Sonj- kinu v začetku nakazala, da se je od- ločila za drugo, toda takoj je s pre- hrupno igro in pretiranostjo v glasu in kretnji popustiLa v prid cenene burke. Verjetno bi uprizoritev izpiadla boljše, ko bi režiser, ki je bil hkrati glavni igralec, prepustil vlogo kakemu druge- mu članu igralske dri^ine. Sicer pa so nastopajoči pokazali razmeroma za- dostno igralsiko sposobnost. Ce so že besedilu naklonili več skrbd, pa je bilo odločno premalo skrbi ix>- svečene opremi in kostumom ter maski. Hvalevredno p)a je, da je družina za- htevala ocenjevalno komisijo tukajšnje- ga Ijudskoprosvetnega foruma, kar kaže na isikreno ukaželjnost, le-ta pa obet na boljše. G. G. Mladi pevci iz Štor so nas presenetili Pred meseci so na nižji gimnaziji v Štorah ustanovili mladinski aktiv, ki je med drugim ipa-evzel nalogo, osnovati mladinski pevski zbor. Zopet je bilo najteže najti pevovodjo. Čeprav je tov. Ulaga že pri »Svobodi« dosti zaposlen, je klonil tudi pred nadobudnimi mladi- mi pevci m po nekaj pMreizkušnjah res začel vaditi mladi pevski zbor. To je bila vsekakor težka naloga, vztrajna volja mladink in mladincev pa je poleg požrtvovalnosti pevovodje 3X>dila zado- voljiv usF>eh. Pred kratkim se je zbor predstavil občinstvu v Štorah in žel splošno pohvalo. Res so zapeli 19 pesmi, dosti za ceLo- večemi nastop, toda še p»remalo za po- slušalce, ki so bili izredno zadovoljni, ko so zopet začuli iz mladih grl lepo zapete narodne, domoljubne in borbene pesmi. Prav je, da mladina ve in ipove, kako je nastajala narodna pesem in kako borbena. Taka mladina nam je iporok, da bosta tako narodna kot partizanska pesem večno živeli. Horvat Izidor: ..GORILA" Iz zaprtnega vozila, ki nas je pre- peljalo v kazensko taborišče, mi je nekdo pomogel s takim sunkom, da sem se po vseh štirih zaprašil po ostrem pesku. Dlani so mi krvavele v drobce- nih kapljicah in skelelo me je tudi po kolenih. Pa kaj to! Kruh! Kadar gre za kruh, so take tegobe malenkost. Kje je moj kruh? V škatli, ki je v njej nekoč nekdo nekje kupil čevlja, sem nosil nekaj rezin posušenega kruha, ki sem ga ka- kor največji zaklad stiskal pod pazdu- ho. Naglo sem se ozrl: esesovec je prav- kar s krepko brco razbil škatlo. Po raztresenih drobtinah so planili sojet- niki, ki so bili hitrejši in manj občut- ljivi za brce ko jaz. Bil sem ob svoj za- klad. Iz otožnih občutkov, še bolj pa s tal me je naglo spravilo divje vpitje. — Los, los, svinje, los! — so se drli esesovci, ko obsedeni. Vse pa je pre- vpijal ogromen esesman, , odrurnega obraza, ki je očividno prevzemal po- šiljko človeške robe in pri tem pono- relo brcal, da so se sestradani skeleti kotalili po tleh ko otroške lutke.' — Kakšen človek! — me je prešinilo s studom. Obličje neandertalca ... Ne! Neandertalec, ki sem ga videl na sli- kah v knjigah, napravlja vtis živalske krotkosti, s tega obličja pa odseva člo- veška okrutnost. Ta orjak z bikovskim tilnikom, dolgimi lahtmi, velikanskimi šapami... Bes! Orjaška gorila! Kogar ta dobi v pest... Nagonsko sem se sklonil za gručo so- jetnikov in že so se mi oči zopet pasle po skorjicah razmetanega kruha. Nekdo se je sklonil za prelomljeno rezino. »Gorila« ga je v hipu podrl z brco, mu stopil za vrat in ga premlatil do ne- zavesti. To je bilo prvo srečanje z »gorilo« — človeško zverjo. Potem smo ga srečavali tri mesece dan na dan pri odhodu in povratku na delo in z dela ob taboriščnem vhodu na čelu krdela esesovcev in psov. Sprva sem ugibal, kdo je bolj zverinski, ži- vali, ki so nam renče grozile z ostrimi zobmi, ali ljudje, ki so jih držali na povodcih in rjuli na nas. Potem sem se prepričal, da je žival ob človeku krot- ka nedolžnost. »Gorile« ni prekašala nobena žival. Pravzaprav je bil že sta- rec tam nekje blizu sedemdesetih, pa še vendar vzravnan, silaški in nenehno grozoten. Neprestano je stikal krvi že- jen za žrtvami. In ob srečanju z njim je vsakogar spreletela smrtna groza. Tedaj so sredi taborišča postavljali sumljive stebre. Stari jetniki so kmalu razglasili: Nič posebnega. Vislice... Taborišče je zajela mrzlica. Koga? Zokaj? Kar sredi taborišča? Da, sredi taborišča vsakomur za vzgled in strah. Bombardiranja so bila vse hujša. S front so prihajala slaba poročila. Rajh se je majal. Ampak ne v taborišču. Tu je treba držati disciplino. Nikomur naj ne pade v glavo misel na beg, sabotažo, na svobodo, nihče naj se ne izogiba dela... Hitlerjeva pest je še močna, njegovi esesmani na mestu. Signalna naprava je zahrzala zbor, da je šel škrab po telesu. Zbrali smo se na zbornem mestu. Stali smo v živčnem pričakovanju: neprostovoljne priče bo- mo obešenju svojih sotrpinov. Najraje hi zbežal, se zaletel v elek- trično žico, se vrgel na tla, da ne bi gledal in tako ne nosil neke vrste so- krivde za zločinski umor. Toda že nam udarja na ušesa od vhoda sem peklen- ski trušč. Prikazali so se klovni žve- glači, piskači in bobnarji, ki so piskali, trobili, bili po loncih in podobnih glas- bilih. Sledila jim je skupina pustnih šem-spakljivcev, ki so juckali, se spa- kovali in uganjali vsemogoče norčije s tremi v cunje oblečenimi in sestrada- nimi mladimi jetniki. Nesrečneže je »gorila«, obdan s tropom oprod, pri- ganjal z brcami in velikanskim revol- verjem. Sprevod je zaključeval vod stražarjev z naperjenimi avtomati. To je bila najbolj odvratna povorka, kar sem jih kdaj videl. Ostuden cir- kus s človeškim življenjem in smrtjo. Kako poniževanje človeka, njegovega življenja in smrti! Sram me je bilo, da sem človek. Žrtve bržkone niso vedele, kaj so jim pripravili. Stopale so brez odpora in zanimanja z značilno lagersko ravno- dušnostjo. Le z njihovih starikavih dvajsetega stoletja? Da, to je človek, človek — zver s skozi vekove nespre- menjeno krvoločno čudjo. Nobena žival ga še ni v grozovitosti prekosila. Take obrazov je vpil glad. Zdaj pa zdaj se je kateri opotekel, ali zaletel, kakor ga je '^gorila« brcnil ali sunil v hrbet. Zdaj pa ... Morda' je bila telesna iz- črpanost, duševna pobitost, morda po- sledica udarcev, morda strah pred smrtjo: dva sta pred vislicami klecnila. — Los, los, svinje podelane! Vstani pes! — je rjul »gorila«, ko gorila v pragozdu, da je pretresalo smrtno ti- šino v vrstah tisočerih jetnikov v zbo- ru. Zdaj ju je besno pograbil za vrat vsakega z eno roko. Kakor peresci sta zabingljala v zraku. Potem je temu v desnici in zopet onemu v levici vtaknil glavo v zanko. Pograbil je še tretjega in ga z divjo naslado zadrgnil. Zdelo se mi je, da mu je to pot stekel čez grdo, razbrazdano lice zadovoljiv na- smeh. Zgrozil sem se. Zivoi so mi bili napeti ko struna. Na čelu sem čutil hladno roso. To naj bo človek? Človek preračunane zlobne krvoločnosti je zmožno le bitje z razumom — homo sapiens. Gorila je fanatično ljubil fiihrerja in rajh. Zanju je ubil že dosti ljudi, pa še premalo, zakaj, organiziral je ekipo za odstranjevanje neeksplodira- nih bomb in se ji postavil na čelo. Za to opravilo so bili najbolj priročni jet- niki v taborišču. In res se je brigada vsakokrat vračala zdesetkovana. Nekoč se je vrnilo nekaj ljudi brez koman- dofiihrerja — gorile. — Po svoji navadi je rjovel in pre- tepal — je pripovedoval eden izmed preživelih. — Ko je zamahnil po jet- niku, ki ni bil kos bombi, je He-ta eksplodirala. Na kose je razneslo nje- govo zadnjo žrtev in njega. Pobirati smo morali raztresene kose. Po debe- lem prstanu sem spoznal njegovo roko, ki mi je z njim izbila oko. Vrgel sem jo med ruševine, da jo iztaknejo psi. Stev. 25 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 24. junija lt55 IZ CE LJA... Otvoritev razstave načrtov za novi most čez Savinjo in individualnih stanovanjskih hiš v navzočnosti zastopnikov ljudske oblasti, množičnih organizacij in za- stopnikov celjskih podjetij in ustanov je bila v sredo dopoldne v novi dvora- ni Trgovsko-gostinske zbornice v Ce- lju odprta razstava načrtov individual- nih stanovanjskih hiš in mostu čez Savinjo. V imenu Uprave za ceste LRS, ki je razpisaila natečaj za konstrukcijo mo- stu čez Savinjo, je udeležence razstave pozdravil inženir tov. Starič iz Ljub- ljane. Natečaj je izredno dobro uspel in Uprava za ceste LRS daje rezultate osnutkov celjski javnosti na vpogled. Dvanajst projektov z najrazličnejšimi oshutid daje dovolj bogato izbiro. Trije najboljši projekti so bili nagrajeni^ štirje pa odkupljeni. Projekt, ki je "dobil prvo nagrado in po katerem bo zgrajen celjski most, je izdelal inž. Adamič Franc s sodelavce- ma inž. Bohinjcem in Justi Lavtižar (Projektivni atelje Ljubljana). V istih prostorih so razstavljeni tudi idejni načrti individualnih stanovanj- skih hiš, za katere je natečaj razpisal LOMO Celje. Prfiporočamo, da si Celjani razstavo ogledajo v čim večjem številu. Odprta bo do 26. t. m. IZOBRAŽEVALNO DELO V TECAJIH LJUDSKE UNIVERZE V CELJU Željam ter potrebam Celjanov po znanju in učenju tujih jezikov, stroje- pisja in stenografije je proti malen- kostni učnini uspešno zadovoljevala Ljudska imiverza tudi v letošnjem le- tu. Za pouk nekaterih jezikov (slo- venski, francoski, italijanski jezik) ni bilo dovolj prijavljencev, zaradi česar se tečaja teh jezikov tudi niso vršili. Največ udeležencev je obiskovalo te- čaje angleškega jezika. Angleški začet- ni in trije nadaljevalni tečaji so imeli v prvem polletju 79 udeležencev, med temi je bilo 37 moških, 42 ženskih obisko- valcev. V drugem polletju je angleške tečaje obiskovalo 49 ljudi. Nemški za- četni in nadaljevalni tečaj sta imela v prvem polletju 34 udeležencev, v drugem polletju pa le 13. Stenografije se je učilo v prvem polletju 39 tečaj- nikov v drugem pa 25. Esperanta se je učiilo v tečaju 13 ljudi. Strojepisja se je učilo najprej 44,, nato pa 69 udele- žencev. Tečaje je dokaj redno obisko- valo v prvem polletju 212 udeležencev, v drugem pa 163. t V tečajih so poučevale najboljše stro- kovne moči iz Celja, da je bil pouk metodično in snovno na sodobni vi- šini. V prvem poUetju so imeli jezi- kovni tečaji vsak po 35 ur, tečaji stro- jepisja pa vsak po 70 ur poiika. Udele- ženci so bili večinoma nameščenci, pri- vatnliki, obrtniki, delavci in dijaki. Rednost in točnost udeležbe je bUa še na dokaj šn j i višini. S poukom so pri- čeli tečaji v prvih dneh oktobra, a kon- čali so konec maja, tako da je trajalo šolsko leto polnih 8 mesecev. Tečaje je uspešno vodila tov. Tončka Podja- voršek. Odbor LU bo organiziral v bodoče še druge tečaje;, za katere predvideva dovolj zanimanja in udeležencev. Zdrav- stveno-higienski, vzgojni tečaji, kot tudi tečaji s področja tehnike bodo ime- li v Celju verjetno dovolj udeležencev. ! OTROSKI VRTEC OTONA 2UPAN- CICA V CELJU JE ZAKLJUČIL SVOJE »ŠOLSKO LETO« Poleg Mladinskega doma Tončke Ce- čeve v Gaberju, ki mu je priključen tudi otroški vrtec, imamo v Celju v Aškerčevi ulici še -vrtec O. Zupančiča. V njem vzgajata našo predšolsko mla- dino, ki šteje vedno nad 50 otrok, če- prav je v teh tesnih prostorih mesta komaj za 40 otrok, dve vzgojiteljici. — V ix>častitev letošnjega jubileja osvo- boditve so se malčki iz tega doma prav lepo izkazali. Na pionirekem odru, ki ga imajo na svojem igrišču, se je dvignila zavesa. Cicibanov zbor je zapel dve pesmi, vrstile so se deklamacije, prizori, ra- janje, telovadba in solopetje. Tovariš Janko Pogačnik je kot istočasni upra- vitelj vrtca v uvodu pozdravil navzoče goste in poudaril velik pomen pred- šolske vzgoje, na koncu prireditve pa je obdaril dva najmarljivejša cicibana 5 slikanico. Po prireditvi so malčki zasedli svoje , mizice v učilnicah,, kjer so jih čakali krožniki s češnjami in pecivom, V so- sedni učilnici so si gostje ogledali nji- hovo razstavo ročnih izdelkov. Začetne risbe in igračke iz ijapirja, gline, le- penke, nitja in lesenih p^ičic, šivanih škatlic in košaric. Na splošno željo staršev bo ta vrtec odprt tudi med p>očitnicami, toda le kot zavetišče za tiste otroke, katerih starši so zaposleni. Ce vse to vzgojno delo v otroških vrtcih pravilno ocenimo, mo- ramo priznati, da imajo tudi vzgojite- ljice mnogo napornega dela pri vzgoji majhnih otrok. < ^ Gibanje prebivalstva v Celju Od 11. 6. do 18. 6. 1995 je bilo rojenih 34 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Rudolf Hrovat, nameščenec iz Vcrpet in Ka- rolina Keblič, gospodinja iz. Rov; Alojz Prime, nabavljač in Katarina Najder, gospodinja, oba iz Sp. Trnovelj; Jožef Bračič, ključavničar in Zofija Mrak, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja; Albert Korošec, železostrugar in Jožefa Jelen, otroška negovalka, oba iz Celja. Umrli so: Jožef Lednik, delavec iz Crefa, star 55 let; Angela Buser, šiviljska pomočnica iz Dobovca, stara 2? let; Janez Bizjak, upokojeni rudar iz llarnega, star "9 let; Genovefa Piano, upoko- jenka iz Celja, stara 81 let; Marija Stigelj, Otrok iz Orehovega; Blaž Cater, pom. delavec iz Šmarjete, star 56 let; Ivan Crepinšek, upo- kojenec iz Celja, star 65 let; Tatjana Medvešek, otrok iz Celja, stara 4 dni. RAZSTAVA IZDELKOV INDUSTRIJSKIH ŠOL V tem tednu so v dvorani D IT v Celju odprli razstavo del vajencev iz treh industrijskih šol celjskega okraja. Zastopnike političnih organizacij, pro- svete in strokovnih šol je uvodoma pozdravil direktor Metalurške industrij- ske šole v Storah tov. Klinar, nato pa je razstavo odprl njen pokrovitelj tov. Riko Jerman, predsednik OLO Celje. Na razstavi sodelujejo vajenci Indu- strijske kovinarske šole Tovarne emaj- lirane posode v Celju,, učenci Meta- lurške ind. šole iz Stor ter učenci Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Nji- hovi izdelki kažejo izredno spretnost ter visoko strokovno sposobnost. Ta razstava je naši javnosti ponoven opo- min, kako potrebne so pri nas tovrstne šole in da jih ne kaže ukinjati. ZANIMIVO PREDAVANJE — DESETIM OSEBAM Pred dnevi je bilo v Celju predavanje »Gorska straža — zaščita flore, faune in prirodnih znamenitosti naše zemlje«. Zanimanje za to aktualno vprašanje je bilo v Celju neznatno. Predavate- ljici prof. dr. Angela Piskemikova in njena tovarišica prof. N. iz Ljub- ljane sta nam pokazali s skioptičnimi barvnimi posnetki našo zaščiteno alpsko floro ter hkrati pojasnjevali tudi mar- sikak zgodovinski izvor nekat.rin imen BiH pa sta nad rekordnim obiskom — 10 oseb — prav »vzhičeni«. Občudujem njun pogum, da sta se osmelili predavati desetim osebam! Bilo me je st?-ah — sramoto sem po- goltnil! — ne le tako častno zasedene dvorane, marveč še bolj tega, da me ne bi pozneje kdo nabasal, češ. da sem zagrešil afront napram atetinenci, kot stavkokaz. Beze V CELJU BODO USTANOVILI PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE Celju bo potrebno podjetje za nizke gradnje, ki bo po regulaciji skrbelo za čiščenje strug. To podjetje bo dobilo velik bager, ki ga je mestna občina kupila za dela pri regulaciji Savinje za 44 milijonov dinarjev. To ipodjetje bo poleg te osnovne dolžnosti pri vzdrže- vanju rečnih strug verjetno "tudi pre- vzemalo naročila investitorjev za nizke gradnje v našem okraju, ker bodo re-^ gulacijska dela še dolgo zelo potrebna, dokler ne bo vodni sistem v celjsiki kotlini popolnoma urejen. SPREMEMBE V OBRTNEM PODJETJU »MOŠKO IN ŽENSKO KROJAŠTVO« Preselitev iz Zelezodvora je posi>ešila nameravano razdvojitev dosedanjega obrtnega p>odjetja »Moško in žensko krojaštvo«. Podjetje je ibilo ustanovljeno z na- menom, da nudi Celjanom krojaške usluge, toda dejavnost je kmalu prešla v konfekcijsko izdelovanje oblačil. Za- radi tega je delavski svet sklenil pod- jetje razdvojiti in poleg »Moškega in ženskega krojaštva« ustanoviti še eno obrtno delavnico, ženski salon »Neva«, Tudi dosedanje podjetje bo dobilo novo ime. Ker pa obratna sredstva za obe podjetji ne zadoščajo, je LOMO Celje novo ustanovljenemu podjetju »Neva« dal garancijsko izjavo za redna obratna sredstva v višini 150.000 din. USTANOVLJENA BO SAMOSTOJNA TRGOVINA »JUGOTEHNIKA« Na predlog OO Ljudske tehnike je LOMO v Celju prevzel ustanoviteljske pravice trgovine »Jugotehnika« v Sta- netovi ulici. Trgovino bi bilo mogoče priključiti podjetju »Elektro - radio«. Ker pa je zaradi konkurenčnih razlogov bolje ustanoviti dvoje samostojnih trgo- vin za prodajo elektriškega in radio materiala, je LOMO sklenil ustanoviti samostojno trgovino »Jugotehnika«. »EXIMPORT« V LIKVIDACIJI Po večkratnih razpravah o usodi »Ex- importa«, uvozno izvoznega podjetja v Celju, je prišlo do odločitve LOMO, da se to podjetje likvidira, ker od ustano- vitve v registrirani dejavnosti ni za- živelo, temveč se je bavilo predvsem s poslovno dejavnostjo bivšega podjetja »Ekopis« — s prodajo nepremičnin in premičnin. Podjetje ni imelo ekonom- skih pogojev niti potrebnih kadrov. Zato je LOMO v Celju imenoval tri- člansko likvidacijsko komisijo. INZ. PRISTOVŠEK RLAZ IMENOVAN ZA DIREKTORJA »PROJEKTIVNEGA BIROJA« LOMO v Celju je imenoval za direk- torja Projektivnega biroja dosedanjega člana komisije 2ia revizijo programov in projektov tov. Pristovška Blaža. Ker sedaj ne more biti več član imenovane komisije, so namesto njega vanjo iz- volili inž. Cvahte Srečka. Kronika nesref Horvat Josip je utrpel v rudniku Pregrada pri nesreči pri delu pretres možganov. * Jelenu Leopoldu je pri delu pri Lesno industrijskem podjetju »Savinja« padel na nogo lesen predmet in mu jo po- škodoval. * Urbašak Vinko liz Dobriše vasi si je pri delu zlomil nogo. if • Šofer Aubreht Ivan iz Celja se je peljal z motornim kolesom po cesti proti Kozjemu. Pri padcu je dobU po- škodbe na glavi. * Mravlak Marijo je pri podvozu pri restavraciji »Pošta« podrl nek motorist. Pri padcu je dobila poškodbe na- roki. * Pri telovadbi si je zlomila roko Jazbec Ana iz Selc. * Pri spravljanju lesa v gozdu je podrl hlod posestnika Stmada Antona iz Drenskega rebra. Težje si je poškodoval ključnico. * Pri padcu si je poškodoval nogo Omerza Franc u. Celja. * Križnik Ivan je šel po železniški progi na delo. Na mostu v Tremerju ga je odbil vlak v brzojavni drog. Dobil je poškodbe na prsnem košu in glavi. * Pri delu si je težje poškodoval oči rudar Herman Teodor iz Velenja. * Kune j Ano je na Muzejskem trgu podtl s kolesom nek fant. Pri padcu je dobila poškodbe na glavi in levi rami. * Pri padcu si je poškodoval nogo Močnik Miha iz Okrog pri Ponikvi. * Po stopnicah je padel Osek Fric iz Zagaja pri Rogaški Slatini. Poškodoval si je hrbtenico. * V Šmartnem ob Dreti je pri delu stroj zgrabil Mirka Levarja in mu po- škodoval nogo. * Pri sekanju drv si je odsekal prst Simonišek Erik ž Brega. ^ Na Polulah pri Celju je nekdo na- padel rudarja Ojstrška Alojza iz Brst- nika pri ^.aškem. Prizadejal mu je po- škodbe iia rc!ii. * V Skofji vasi je osebni avto podrl Skofleka Franca iz I vence. Pri tem je Skoflek utrpel poškodbe na glavi. * Pri padcu si je poškodovala rebra Ivenčnik Kristina iz Miklavža pri Le- bečni. DETAJLNA TRGOVINA Z ZELEZNINO »KOVINOTEHNA« SE JE OSAMOSVOJILA Na predlog grosdstičnega podjetja »Kovinotehna« in na podlagi sklepa de- lavskega sveta v tem podjetju se je, detajlna trgovina z železnino v Stane- tovi ulici osamosvojila, ker so za to pogoji dozoreli in trgovina uspešno po- sluje. NOV STANOVANJSKI BLOK NA ŠLANDROVEM TRGU PRED GRADNJO V kratkem bodo začeli na Šlandrovem trgu graditi nov stanovanjski blok, ki ga bodo gradUa večja trgovska podjetja. Podjetja bodo sredstva za gradnjo sama ustvarila, toda pred tem jim je potre- ben kredit. LOMO v Celju je zato izdal garancijsko izjavo za posojilo v znesku 60 milijonov dinarjev, ki ga bodo inve- stitorji najeli v Celjski mestni hranil- nici. LIKVIDACIJA IN NOVA USTANO- VITEV TRGOVINE »PECOVNIK« Zaradi nesposobnega vodstva je prišla trgovina »P^ovnik« v likvidacijo. Da pa bi prebivalci tega področja ne bili prikrajšani pri oskrbi, je LOMO Celje sklenil to trgovino priključiti trgovini s ŠF>ecerijskam blagom in živili »Center« na Tomšičevem trgu. Trgovina »Center« je bila istočasno preimenovana v trgov- sko podjetje. GOSTILNI »PRI TOVARNI« IN »SVOBODA« V PRISILNI LIKVIDACIJI Na predlog Trgovinsko - gostinske zbornice je LOMO uvedel prisilno li- kvidacijo za gostišči »Pri tovarni« in »Svoboda« v Gaberju. Poslovanje teh gostišč je bilo nesolidno, nestrokovno, obe izkazujeta izgubo. Po likvidaciji in ugotovitvi krivde bosta obe gostišči vključeni med obrate, ki bodo skrbeli za družbeno prehrano. ...IN ZALEDJA IZ VOJNIKA Smučarsko društvo v Vojniku je ime- lo svoj občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvu v pretekli se- zoni uspelo precej razširiti svoje vrste. Pritegnili so tudi pionirje in omogo- čili šestim mladem smučarjem, da so se udeležili smučarskega tečaja na Golteh. Lei>e uspehe beležijo zlasti skakalci, ki so se na okrajnem prvenstvu plasi- rali na prva mesta. Za prihodnjo sezono bodo F>ovečali dosedanjo 40-metrsko skakalnico, da bodo na njej mogoči tudi 50-metrski skoki. Novoizvoljeni odbor pa bo moral do- seči še tesnejšo povezavo s članstvom. * Preteklo nedeljo je SZDL priredila zanimivo predavanje »Odnosi med Ju- goslavijo in SZ«. Predaval je tovariš Batistič. Zal ipa je aktualno temo po- slušalo le manjše število ljudi. * Dijaki nižje gimnazije so priredili razstavo šolskih izdelkov. Razstava je bila pod vodstvom tov. Mlinška zelo lepo urejena. Zanimaje so vzbujali zlasti risarski> izdelki in ročna dela. * Kmetijski zadrugi v Vojniku in Višnji vasi sta napravili velik korak za na- predek kmetijstva. Zato sta sklenili, da se združita v eno veliko in gospodarsko močno enoto. 5. jimija so na občnem zboni izvolili nov upravni in nadzorni odbor. V odbor so izvolili dobre in na- predne kmete. Na prvi seji so izvolili za predsednika tov. Zerovnilč Ivana iz Višnje vasi. Med drugim je upravni od- bor sklenil, da bo za člane KZ registri- ral vsa zaščitna sredstva za 50%, Ob- činski ljudski odbor Vojnik pa 50%. * Mladi risarji nižje gimnazije v Voj- niku so v času od 5. do 12. junija pri- redili razstavo risb, ki je bila prva te vrste po vojni v Vojniku. Kdor si je ogledal delo mladih risarjev,, je bil z z njihovim delom lahko zadovoljen. * Strelska družina Vojnik je zopet po- živela svoje delo. Vsako soboto in ne- deljo člani društva pridno vadijo in kmalu bodo lahko nastopili tudi na meddruštvenem tekmovanju. Strelska dmžina je po zaslugi predsednika do- bUa tri i>opolnoma nove zelo precizne puške, dve zračni puški, poleg tega pa ima lepo strelsko lopo. * Dne 8. t. m. so se v Vojniku obrali odborniki iz vseh občan bodoče komune. Predsednik komunskega odbora SZDL Stane Sotler je na kratko podal poro- čilo o dosedanjih pripravah in poteku priprav za formiranje komun. Odbor- nil^i so izvolili 11-članski odbor in za predsednika odbora tov. Josipa Jošta, nameščenca Železarne Store, sina kme- ta iz Vojnika. Ta odbor bo do 15. av- gusta t. 1. pripravil vsa tehnična dela za formiranje vojniške komune. IZ STRMCA Kultumo-umetniško društvo je pre- teklo nedeljo na domačem odru pri- kažalo igro »Peg srček moj«. Igralci so odigrali lahkotno. Od predstave do predstave se čuti napredek dramatske sekcije, ki jo vodi požrtvovalna tovari- šica Vizjak Darinka. Gledalci si žele še več takšnih vedrih predstav. D. IZ ZGORNJE LOZNICE PRI ZALCU V petek popoldne je udarila strela v okrog 100 metrov dolgo drvarnico, last Opekarne na Zgornji Ložnici. V po- slopju so imeli v opekamiških hišah stanujoči delavci kurjavo, svinje in razne drobne živali. Zgorelo je vse. tudi ena svinja in več perutnine. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na opekarno in bližnje hiše. Skoda je oce- njena na okrog 2,000.000 dinarjev. IZ BREZ Devetnajistletni ' Tratnik Rudolf iz Brez nad Laškim je izdeloval puške- prednjače (Vorderladerce) in jih pro- dajal. Tudi svojevrstna »iznajdljivost«. Seveda je praktično preizkušal svoj izum. Lovil je zajce, morda še kako drugo divjačino. Preskrbel je to za- nesljivo orožje tudi mladoletnikoma iz okolice, ki sta ga v krivolovu posne- mala. Eden od njiju je obstrelil tudi srnjaka, ki so ga potem lovci iz Brez zaklali, ko se je zatekel v bližino na- selja. Tako je prišla nedovoljena za- deva »na dan«. Prav zares se je treba začuditi pa tudi zamisliti nad tako mladino! Ali ni v Brezah množične organizacije, ki bi posvetila potrebno pozornost mladini? IZ ŠTOR Ob zaključku šolskega leta so na nižji gimnaziji priredili tudi razstavo risb, ki je pokazalai. da ima šolska mla- dina smisel in dobro voljo za risanje. Za tako razstavo bi moralo biti več zanimanja in več obiska^ Res je. da ni bilo razstavljenih mnogo risb, toda že iz predloženih je obiskovalec razstave lahko razbral, kje so marljivi in kje nadarjeni dijaki, čeprav so nekatere risbe vzbujale dvom, da so jih učenci sami nailsali, ker so bile res dovršene. * V Kompolah živi 63 let stara Hrastnik Alojzija. Ta ženica je doživela pred kratkim nekaj, kar je vsega obsojanja vredno. Ko je bila od doma, so »ne- znani« ljudje izvršili vlom v njeno sta- novanje in ji odnesli moško obleko, žepno moško ui^o, žensko torbico in ženske nizke čevlje. Vlom je bil takoj prijavljen postaji LM v Storah, miličniki pa so kmalu izsledili vlomilce. Pokvarjena izkorišče- valca sta Spiljak Jože in Kolar Justina, oba iz Krtnic pri Lembergu (Mestinje). Kolar jeva je nekoč živela v Kompolah in poznala razmere. Ima moža v JLA, spajdašila se je pa s človekom, ki — kakor izgleda — rad seže po tuji last- nini. Družno sta izvršila kaznivo de- janje, družno se bosta zagovarjala in prejela zasluženo kazen. Nekaj pokra- denih stvari so miličniki že našli in jih vrnili Hrastnikovi. ZOPET SO NAM PRIPRAVILI RADOSTNE URE To pot zopet najmlajši iz vrtoa v Storahi. Tri ure so nastopali v kultur- nem domu v Storah, tri ure. so se obiskovalci res prisrčno zabavali. Ču- dili so se, česa se lahko naučijo naj- mlajši. njihovi ljubljenca. Petje, raja- nje, deklamacije, potem pa še igrica »Sneguljčica«; kdo bi verjel, da bodo tako zaigrali. Tudi mojster Jaka je raz- igral nastopajoče in gledalce. Koliko truda je vloženega v pMriprave in učenje za take nastope, vedo vsi vzgojitelji pa tudi starši priznavajo, da gre vzgojiteljicama Gosar Ivi in Katem Anici vse priznanje za tako u3ip>ešno delo. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Koncert, ki je uspel Koncert, katerega je priredil pevski zbor nižje gimnazije iz Žalca pod vod- stvom tov. prof. Predan Draga zadnjo nedeljo v Snoartnem ob Paki, je odlično u^pel. Priznati moranK), da je celoten zbor 105 pevcev izvežban in discipliniran, da se je vse čudilo, da je pri tako ve-r likem številu to sploh možno. Zbor je zapel nekaj borbenih pesmi v počasti- tev 10. obletnice osvoboditve, največ pa je bilo narodnih in nekaj ^metnih pesmi. Glasovi otrok so čisti, izgovorjava res na višini in zato ni čuda, da je vsaka pesem vžgala. Ljudje v Šmartnem že dolgo niso tako' zadovoljni odhajali iz dvorane, kakor tokrat. Poslušalci, ki so zasedli dvorano do zadnjega, ne mo- rejo pozabiti mladih pevcev, ki so jim priredili tako prijetno nedeljsko po- poldne. Zborovodji je bil ob koncu kon- certa poklonjen lep šopek rdečih na- geljnov. Gibanje prebivalstva v celjski okolici Od 11. 6. do 18. 6. 1955 je bilo rojenih 14 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Anton Habjan, kmet iz Črnega vrha in Anto- nija Grabner, kmečka hči, stanujoča istotam. obč. Tabor; Alojz Drolc. poljedelec iz Tabora in Marija Svenšek, poljedelka iz Tabora; Anton Brečko, tov. delavec iz Razborja, obč. Šentjur pri Celju in Pavla Šantel, poljedelka iz Ka- mena, obe. Šentjur pri Celju; Jožef i'jšt, železniški skladiščnik iz Ilrušovca in Jožefa Verdinek, poljedelka iz Vodruža, oba obč. Šentjur pri Celju; Karel Kolar, poljedelec iz Sv, Rozalije, obč. Šentjur pri Celju in Marija Korošec, gospodinja, stanujoča istotam; Sta- nislav Mežnar, Žagar iz Sp. Trnovelj in Marija Oblak, delavka iz Podgrada, obč. Šentjur pri Celju; Ladislav Lorger, veterinarski higienik iz Korpul in Angela Drovenik, poljedelka iz Gro- belnega; Ivan Šmarčan, mizarski pomočnik iz Hrenove, obč. Strmec in Angela Marošek, polj- ska delavka iz Loke pri Dobrni; Jožef Hrumeč, upokojenec iz Šmarja pri Jelšah in Ivana Vrečko, poljedelka iz Šmarja pri Jelšah; Anton Sivka, kmet iz Lipovca in Jožefa Golež, polje- delka iz Platinovca, oba obč. Šmarje pri Jel- šah; Mihael Kropeč, poljedelec iz Kristan vrha. obč. Pristava in Ivanka Tacer, poljedelka iz Sv. Tomaža pri Šmarju; Aleksander Skrnički, progovni delavec iz Prelog pri Šmarju in Ju- stina Gajšek, poljedelka iz Brezja, obč. Sliv- nica pri Celju; Anton Sterenak, ključavničar- ski mojster in Jožefa Tavčer iz Založ, obč. Polzela; Dr. Janez Klepec, zdravnik iz Rogaške Slatine in Marija Fink, blagajničarka, stanu- joč istotam; Franc Mikše, cementar iz Cest, obč. Rogaška Slatina in Antonija Bele, polje- delka iz Plata, obč. Rog. Slatina; Jožef Arzen- šek, kurjač iz Zalca in Vida Gaberšek, tov. delavka iz Gotovelj; Ivan Pahič, kovač iz Creta LOMO Celje in Antonija Jošt, tkalka ix Zg. Ložnice, obč. Žalec; Ivan Rozman, raču- novodja iz Žalca in Ana Antloga, tkalka ir. Žalca. Umrli so: Ana, Marija Veler, posestnica iz Studenc, .obč. Žalec, stara 59 let; Peter Lovrenčak, upokoje- nec iz Perneka, obč. Žalec, star "5 let; A^a Gobec, gospodinja iz Zg. Sečovega, obč. Rog. Slatina, stara 45 let; Kari Kotnik, čevljar iz Zulož, obč. Polzela, star 72 let; Monika Jaz- binšek, upokojenka iz Podloga pod Bohorjem. stara 60 let; Zoran Haseljič, otrok, star 5 tedne iz Male Breze, obč. Breze; Gregor Kotar, kme- tovalec iz Črnega vrha, obč. Tabor, star let; Elizabeta Virk. kmetovalka iz Kaple, obč. Tabor, stara 71 let; Terezija Vodeb. gospo- dinja iz Gorice, obč. Slivnica pri Celju, star« 67 let; Jožef Šolinc, prevžitkar iz Trnovca. obč. Šentjur, star 77 let; Kodrič Stanko iz Bezovja, obč. Šentjur pri Celju, otrok; Ivan Salobir, upokojenec iz Kranjč, obč. Šentjur pri Celju- slnr 66 let; Valentin Verdev, upokojenec Celja, star 76 let: Karel Zupane, upokojenec iz Sv. Primoža, obč. Šentjur pri Celju, star 78 let; Ivan Mravlak, kmet iz Šibenika, obč- Šentjnr pri Celju, star 61 let. Kam v nedeljo iz Celja? Skozi obnovljeni Hudičev gradben na Celjsko kočo! PD Celje je s sodelova- njem LOMO Celje ter Olepševalnega in turističnega društva obnovilo porušeno pot skozi Hudičev graben (znano ro- mantično sotesko), ki je prehoden 3edaj tudi Za manj izurjenega izletnika. Markirana pot F>elje iz Polul preko mosta skozi železniški p>odvoz mimo vojaškega strelišča in rudnika Pečovnik do vhoda v Hudičev graben. Od tu pri- demo na vrhu v lep senčnat gozd in v dobri uri smo mimo Jurkoška na Celjski koči. Pot pelje tudi iz Celja mimo hotela »Pošte« skozi podvoz in ob levem bregu Savinje do železniškega 'propusta pri Domu, od tu mimo bivše gostilne Ko- lenc do rudnika Pečovnik. Pri Celjsiki kočii bo 26. junija po slo- vesni otvoritvi obnovljene poti skozi Hudičev gra.ben planinsko rajanje, pri katerem t^ igral znani Umekov »Cim- bum«. Otvoritvena slovesnost bo ob 10. uri pri vhodu v graben, kjer bo izletnikom na razpolago okrepčilo v improvizira- nem bifeju. Celjani, zlasti mladina, pridite v ne- deljo, 26. junija na Celjsko kočo! Pri- javljena je večja skupina izletnikov iz Zagreba. Dr. M. CF.LJSKI TEDNIK, 24. junija 1955 Stev. 25 — stran T Beležke iz Avstrije Štirje v džipu jemljejo slovo Ne vem, če je bilo kdaj drugače, toda okupacijo Avstrije in življenje njene- ga glavnega mesta pod okupacijo šV- rih sem si drugače predstavljal. Po resoluciji sem spet žive ruske vojake videl v Dunajskem Novem mestu. Mla- di fantje so igrali žogo ob železnici in radovedno kot otroci prihiteli na na- sip, ko je peljal naš vlak mimo. Tudi na Dunaju imajo nekaj kasarn. Izgleda da Rusi zelo skrbijo za svoj ugled. Med temi fanti so bili večinoma mladi, ra- ščeni Ukrajinci in Belorusi. Oficirji, ki sem jih videl v tramvajih, znajo gladko nemško in so zelo uslužni. — Ne sedejo dokler ne sedijo vsi starejši in ženske. Na Ringu imajo Rusi svojo palačo. Na strehi je velika petorokraka zvezda, na fasadah visijo ruske zastave. Pred zgradbo so uredili razstavna okna, kjer kažejo življenje v Sovjetski zvezi. Za- nimivo, večina slik je iz ruskih gleda- lišč, predvsem ruskega baleta. Angležkih, ameriških in francoskih vojakov nisem videl, le oficirje. Nji- hove kasarne morajo biti bolj skrite, pa tudi toliko vojaštva nimajo v Av- striji kot Rusi. V barih in zabaviščih Rusov ni. Oficirji gredo le v kavarne,- toda kdor hoče videti ruske vojake, mora v Prater. Tam jih je vedno polno. O ruskih vojakih se Avstrijci ne iz- ražajo slabo. Nekdo mi je dejal, da so mu Rusi veliko bolj všeč, ker so manj naduti, bolj naravni in -r- kar je ver- jetno najvažnejše — ne smejo veliko iz kasarn. Štirje visoki kom~sarji imajo svojo veliko palačo na Ringu^ Svojčas so imeli baje v rokah veliko več zgradb. ■Zdaj pa se je okupacija Avstrije bli- žala h koncu, zato so si obdržali le nekaj poslopij. Kdor ni bil v Avstriji, si predstav- lja, da po cestah neprestano švigajo džipi s štirimi predstavniki štirih oku- pacijskih oblasti. Toda to je že zdav- naj mimo. Te vojaške patrulje so tako redke, da sem jih v treh dneh le en- krat videl. Takrat so bUi dežurni Ame- rikanci, zato so se vozili v beli ame- riški limuzini. Tisti, ki je dežurni je pri krmilu, ostali so spremljevalci. Ved- no se vozijo v drugih avtomobilih. Ce so na vrsti Rusi, se vozjo v elegantnem črnem »Zisu«. Teden pred osamosvojitvijo Avstrije je bilo na Dunaju že vse na nogah. Vsi hoteli so bili napoljneni. Novinarji, po- ročevalci, fotoreporterji in spremljevalci so zasedli vse sobe. Na Dunaju so se razgovarjali štirje ambasadorji. Avstrij- L ci so bili različnih mišljenj. Eni so op- timistično napovedovali uspeh, drugi pa obetali, da bo spet slišati ruski ' »njet«. Na vojake in oficirje so Dunaj- čani že gledali kot na gosta, ki se je spravil pripravljati popotno prtljago. Prevoznik »Novak« je imel tiste dni že dosti dela. Družine oficirjev in uradnikov, zlasti ruskih, so se že po- slavljale od Dunaja. Bil sem v Schdnbrunu ravno v ne- deljo. Dopoldne so že belili hodnike, popoldne pa so prenehali in spet spu- stili turiste, da so si lahko ogledovali razkošje nekdanjega dvora. Takrat je bilo namreč že znano, da bodo zunanji m nistri podpisali pogodbo v tem gra- du, pozneje pa so si premislili in se odločili za Beliivedere. Priprave v let- nem dvorcu so bile torej odveč. Razpoloženje Dunajčanov je bilo že precej slovesno. Pogovori so se seveda sukali okoli predstoječih dogodkov. Kon- sumi pod rusko upravo so bili polni ljudi. Tam je bilo vse ceneje in kdo ve, če bo poslej še razlika med temi in privatnimi trgovinami? Zagnali so se tudi prijatelji vojaških sukenj in kovali načrte za prihodnjost v bodoči avstrijski vojski. Danes se čudim, zakaj so doživeli štirje zunanji ministri na balkonu Beli- ivedere tak aplavz, ko so podpisali po- godbo. Sam nisem nikjer slišal, da bi bili Avstrijci kdo ve kako presenečeni in osrečeni. Vsi so govorili, da je bil že zadnji čas in da državna pogodba ne bo podarjena stvar, temveč dolžnost tistih, ki so jo podpisali. Verjetno oku- pacijske vojske ne bodo ob odhodu imele takih obrazov, kot ga ima prija- zen stric, ki prinese svojim nečakom kup igrač. Štirih v džipu na Dunaju ni več, kmalu pa bodo odkorakali iz kasarn fantje prostranih ruskih polj, Galije, Texasa in Britanije, vanje pa bodo »primM-rširali« avstrijski planinski lovci. Bodo ti možje z planinko na kapah res samo branili nevtralno Av- Tribuna pred Mestno* hišo, ob prvomajski proslavi dunajskih socialistov strijo ali bodo še škilili kdaj na jug ali pa vpili »Heim ins Reich«, kot oh »anšlusu?« Sedemnajstletna šola jih je vsekakor lahko veliko naučila. Upajmo da jih je. Ce bodo ostali taki, kot pri- povedujejo in obljubljajo, smo z njimi vred veseli njihove samostojnosti. Jurček Krašovec Celjske bodice CESNJE Nekje je dežela, kjer češnje zorijo, ko tukaj pri nas šele komxij cveto. Tam njihove cene pri tleh se držijo, za kilo je dati »kovača« lahko. Ko češnje, pa v štajerske kraje prispejo, njih vrednost se kvišku vzvrtinči na mah, na štiri in več se »kovačev« povzpnejo, pred njimi potrošnika sram je in strah. Le kje je dežela, kjer češnje zorijo? Gotovo je daleč na kraju sveta, od koder čez ocean širni hitijo, da naš se potrošnik ob njih nasmehlja. Ne! Naša je zemlja te češnje rodila, .da dobrim Slovencem življenje slade. Trgovska jih mreža je le posolila in zdaj se gosenice z njfirmi maste. MODERNE »MRTVE DUSE« Nekoč je Cičikov v Rusiji blodil in »mrtvih duš« poceni si nabral. Ta vzgled si Soštanjčan je izposodil in rajne v plačni spisek vpisoval, da je namesto njih po plačo hodil, iz »mrtvih duš« si kapital koval. MOTORIZIRANI CT Celjski tednik se modernizira, nova tehnika mu tuja ni, k jubileju se motorizira in čestitamo mu k temu vsi. Hitro bo lahko na licu mesta, vsem senzacijam bo sproti kos, polna ga odslej bo vsaka cesta, ko v reči bo naše vtikal nos. S strahom bodo mnogi špekulanti vohali njegov bencinski plin. Marsikoga bo kar inflagranti Tednik vrgel v javne sodbe mlin. Zadovoljni bodo poštenjaki, ki se trudijo za blagor naš, ker z motorja bo ob uri vsaki metal ostro luč v prevaro, laž. Ko pa spet bo jubilej obhajal, helikopter naj tedaj dobi, da ne bo za časom zaostajal, ki se venomer naprej vrti! Sprejmemo več absolventov Elektrotehniške delovodske šole za stikalniičarsko in rajonsko službo. ELEKTRO-CELJE CELJE ZANIMIVOSTI šE VEDNO TRGOVINA Z BELIMI SUŽNJAMI... Dvajseto stoletje še vedno pozna trgovino z belimi sužnjami. Nedavni dogodek to potrjuje. Toda kje? Morda v Afriki, na Daljnem Vzhodu? Ne! — Čudili se boste. V eni izmed najbolj civiliziranh dežel — v Angliji. V Birminghamu v Angliji so nedavno zaprli člane tajne organizacije, ki se je bavila s prodajo belih suženj, ki je pro- dala nekaj mladih, Angležinj, ki niso bile stare niti 16 let. Dekleta so proda- jali na Škotsko, posebno radi pa so jih prodajali črncem, ki so želeli bele žene, toda so jih zelo težko dobili.. Dekleta so prodajali kot žene za 50 funtov, ki so se s kupci potem legalno poročile. HUD STRAH PRED ZDRAVNIKOM Farmer Wilikens iz Južne Afrike je imel hude težave s kurjim očesom. Toda k zdravniku ni hotel iti, ker se ga je bal. Sploh ni nikoli šel k zdrav- niku. Ker pa mu je kurje oko vedno bolj grenilo življenje, se je Wilikins odločil in sam izvedel svojevrstno ope- racijo. Enostavno je vzel samokres in ustrelil v kurje oko. Tako se je rešil kurjega očesa in — prsta na nogi. Kupcem so preskrbeli tudi ljubice. Za 25 funtov so preskrbeli »metrese«, jih po nekem azijskem obredu poročili s kupci, nato pa so ta dekleta po prvi »poročni noči« izginila in se spet »po- ročila« drugje. »TAJNA KOMISIJA« V HUDIČEVEM GRABNU Zadnja številka našega lista nas je presenetila z novico, da bodo v nedeljo odprli Hudičev graben. Vitka, brhka in lahkonoga Hedi povabi svojega Lipeta in prijateljico Berto, da bi sv šli ogle- dat to planinsko čudo. Tričlanska ko- misija se takoj po kosilu odpravi na pot. Z avtobusom do Polul, nato mimo Apnenika in pečovniškega rudnika. Dve sveže našminkani markaciji pokažeta vhod. Med šumom žuborečega potoka si razdelijo vloge. Hedi bo štela kline, Berta s svojimi devetdesetimi kilogra- mi bo preizkušala brvi. Lipe je pred- stavnik rešilne ekipe. Komaj napravijo nekaj korakov, že nastopi službo Ber- ta. Previdno leze čez brv i)z dveh okrog- lih brun in zakriči: »Zmaga!« Prijeten hlad pospešuje hojo. »Hedi naprej, tvo- ji klini so tu!« Pleza in šteje do 8. Ob novi debeli pleteni žici leze družba za njo. Nekaj naravnih stopnic, oblizanih skal jih zopet pripelje do žice in 28 klinov. Med ogromnimi visečimi ska- lami na obeh straneh drvečega potoka posije sonce. Po skalnatih stopnicah pridejo do stene, ki zapira sotesko. Na mladem hrastu zažvrgoli kos. Heda šte- je do 34. Po brvi z žičnato ograjo sto- pijo na velik ležeč bukov panj — na- ravne lesene stopnice. Skalnate stene, ki jim komaj vidiš do vrha spremljajo romantično sotesko. Lisičji rep in zla- tice preraščajo divjo zelenjad. Berta preizkuša zadnjo brv. Malo manjka, da se ne znajde v potoku. »Malo bi pa le lahko obtesali te hlode«, zamrmra in opazuje ostala plezalca. Petintrideset minut nepopisne romantike v celjskem Vintgarju navduši izletnike »tajne« ko- misije. Planinskemu društvu pozdrav in zahvalo za prelep užitek. Ali veste 1. kje žive največji ljudje na svetu? 2. za dežele, kjer raste vse, »od gosje pečenke do gosposke oble- ke« na drevesu? 3. kako so ameriške banke za- varovane pred vlomilci? 1. Največji ljudje na svetu žive v Ruandi v Afriki, na južni strani vulkanov Virunge. To so žfiiumo- rejci Vatusi, visoko kultivirani potomci faraonov. Srednje velik Vatus meri 190 cm, nekateri pa celo 250 cm. Zato ni čudno, da zelo dobro skačejo in da so do- segli v skoku v višino že več svetovnih rekordov. 2. To so skandinavske dežele, kjer vse to kar smo prejšnje čase izdelovali iz volne, kamenja, že- leza, kaolinu, stekla, izdelujejo danes alz lesnih derivatov. To so telefonske slušalke, steklo za na- očnike, sestavni deli letal, karo- serije avtomobilov, uistniki za pipe ali prav tanke niti, finejše kakor naravna svila, zobata ko- lesa, cevi, gradbene plošče. Na Finskem n. pr. zmorejo sestaviti popolno žensko garderobo iz »le- senih« oblek, čevljev, nogavic, spodnjega perila, povrhu pa še pomladni klobuček, iz lesne slame pa ročno torbico z glavnikom, ustnim črtalom in dozo za puder. Njihove kemične tovarne pa danes izdelujejo iz lesa tudi vin- sko žganje, pecilni prašek, slad- kor ... 3. Mnoge ameriške banke imajo stene, vrata, predale in celo same predmete v njihovih tresorjih zvezane z najrazličnejšimi signal- nimi napravami in zvonci narav- nost s policijo. Tako se je nekje zgodilo, da je bila policija že po dveh minutah na kraju vloma. Vlomilci so jo sami poklicali... PRODAMO dve stari pisarniižki omari, eno okroglo mizo ter tri fotelje, tapecirane. ZLATARNA CELJE Oglejte si Pariz, Lansanno, Milano, Benetke in Trst. Prijetno in udobno potovanje v mesecu septembru. Sprejemamo prijave za večdnevne izlete s turistično ladjo iz Pirana v Benetke na povratkta s krožno vožnjo po Tržaškem zalivu. Poslužujte se naših uslug, postreženi boste solidno, poceni in hitro! PUTNIK-SLOVENIJA CELJE Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok — 87 — Herman ni razkril svojih načrtov kralju Ludviku. Zamislil se je, ko da globoko pre- mišljuje, kaj naj svetuje visokemu prijatelju. Naposled pa, ko da mu je misel nenadoma šinila v glavo, dejal: »Visočanstvo! Poljski prestol je sicer brez moškega nasledstva, toda princesa Ana je vendar pravi naslednik. Ce bodo poljski ple- miči našli zanjo moža, visokega rodu, a kra- ljevih sinov trenutno ne manjka, si bodo lahko zagotovili preko mlade kraljice svoj vpliv na dvoru. Ce pa se vam, o kralj, posre- či poročiti svojo varovanko Ano s plemičem nižjega stanu, potem ne bo imela več pravice do prestola?« »Misel je sijajna«, je vzkliknil Ludvik: *Toda, ali imate tudi predlog?« — 88 — Herman je tedaj namignil pažu, ki je po- klical v dvorano Viljema. »Med boji na Pruskem smo obiskali polj- ski dvor. Moj nečak Viljem, sin vašega po- kojnega prijatelja Ulrika, bi bil izredno po- čaščen in vesel, če bi mu vaše visočanstvo izkazalo to čast, — je o41očno in vendar opre- zno pristavil Herman in koj nato: »Seveda je to samo en predlog, izbira pa je še velika, na primer srbski princ ... « »Dovolj, všeč mi je prvi predlog, je dejal Ludvik, Viljema bomo poročili s princeso Ano. Prepričan sem, da je vreden svojega očeta in vaše stričevske vzgoje. Zato ga bom postavil za svojega namestnika na Poljskem, čim bo spoznal tamošnje razmere«. Ludvik in Herman sta si segla v roke. — 89 — Hermanova diplomacija je povsod uspe- vala. Bil si je svest, da bi mu brat Ulrik ne očital, češ, da je za njegovega sina storil premalo. Spet je čez Donavo proti severu šlo sijajno spremstvo. Ogrsko-hrvatski kralj Ludvik, Herman celjski in Viljem so sredi odličnih mož jahali na poljski dvor. Na Poljskem so ostali dlje časa. Viljem je s svojo srčnostjo navdušil poljsko plemstvo, posebno pa prin- ceso Ano, medtem ko sta Ludvik in Herman na tihem že prevzemala oblast v korist ogr- sko-hrvaške krone. Končno je napočil čas, ko je bil Viljem drugi iz celjskega rodu, ki je segel po kro- nani roki. Zelo mlad je prevzel kraljevo na- sledstvo na Poljskem. — 90 — Viljem je ostal na Poljskem, Herman pa se je vračal kot spremljevalec starega kralja Ludvika nazaj na jug. Vračal se je utrujen, toda v zavesti, da je njegovo delo na krmilu celjskega rodu rodilo obilo sadov. Ko se je vrnil v Celje, ni več prevzemal vajeti iz rok svojega sina, Hermana H, katere mu je v od- sotnosti prepuščal. Prvi sin Ivan je že pred tem zelo mlad umrl in s tem prepustil celj- ski gosposki bogato dediščino kot mož Mar- jete Pfanenberške. Njegov sin Herman II. se je poročil z Ano Šaunenberško, hčerko bo- gatega rodu. Ko se je stari Herman I. vrnil domov, je našel v gradu že drugega vnuka, Hermana III, mlajšega brata Friderika II. Herman II. je zdaj že popolnoma samostoj- no vodil celjsko politiko in posest. Stev. 25 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 24. junija lt55 600 športnikov, strelcev in planincev iz Celja prifavljenih za športno parado v Ljabijani še nekaj dni nas loci od velikih dogodkov slovenskih športnikov. V nedeljo, dne 3. julija bodo po ljubljanskih ulicah tisoči in tisoči športnikov iz vse Slovenije pokazali vso veli- čino našega športnega življenja po osvoboditvi. »10 let športa v svobodi« je naziv vsem prire- ditvam, ki bodo izvedene v času od 26. junija do 3. julija, vse v počastitev 10-letnice osvobo- ditve. Osrednja prireditev bo brez dvoma pa- rada športnikov v nedeljo, 3. Julija ob 10. uri, na kateri bodo sodelovala vsa športna društva iz Slovenije. Tudi Celjani se pripravljajo z vso vestnostjo na ta veliki praznik. Po dosedanjih prijavah se bo te parade udeležilo 600 športni- kov, strelcev in planincev iz mesta Celja, ki bodo pod društvenimi zastavami v beli Ljublja- ni pokazali napredek športa v našem mestu. Na čelu celjskih športnikov bodo atleti Kladi- varja,^ ki so v največji meri po osvoboditvi utrjevali športni ugled našega mesta v naši ožji in širši domovini, pa celo izven naših meja. Po številu in množičnosti bodo nato prednjačili nogometaši, ki bodo korakali pod okriljem svojih društev Kladivarja, Celja, Svobode in Betona. Tem bodo sledili smučarji, plavalci, kegljači, košarkarji, rokometaši, odbojkarji, igralci namiznega tenisa, sabljači, planinci^ in strelci. Število prijavljencev pa še ni dokončno. Celjska društva naravnost tekmujejo med seboj, da bi n» tej športno-politični manifestaciji v Ljubljani bila kar najštevilneje zastopana. — Edini problem, ki se pri večji udeležbi celjskih športnikov na tej prireditvi pojavlja, je po- manjkanje športne opreme, medtem ko so pre- pričani, da jim bosta OLO Celje in LOMO Celje z materialnimi prispevki omogočila ude- ležbo. Da bi nastop celjskih športnikov bil takšen, kot si ga vsi želimo, je bil na skupnem se- stanku vseh zastopnikov društev izvoljen po- sebni odbor, ki bo skrbel za vse priprave na to prireditev. Brez dvoma je eden najvažnejših ukrepov za športno parado ta, da bodo v pone deljek, dne 27. in v sredo, dne 29. t. m. ob 18. uri imeli generalno skušnjo vsi udeleženci parade iz Celja na atletskem stadionu Kladi- varja, kjer se bodo nrili v sproščeni in športni hoji. Na ta poizkus že danes opozarjamo vse udeležence parade! Zlasti skušnja dne 29. t. m., ki bo izvedena v vadbenih oblačilih, z napisi, društvenimi zastavami itd., bo brez dvoma zad- nja preizkušnja za nastop v Ljubljani. Zato na teh skušnjah ne sme manjkati noben udeleženec športne parade! Celjani bodo v Ljubljano potovali s jgosebnim vlakom, saj se jim bodo pridružili še športniki iz Štor, Šoštanja in Velenja ter ostalih krajev celjskega in šoštanjskega okraja. O odhodu po- sebnega vlaka iz Celja bomo udeležence parade obvestili v prihodnji številki našega lista. Vsem udeležencem parade v Ljubljani se obetajo na 3. julija kvalitetne športne prireditve, od ka- terih bo brez dvoma meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Turčijo, ki si jo bodo udeleženci parade ogledali brezplačno, pritegni- la največji krog gledalcev. Kako potekajo pri- prave za udeležbo športnikov na tej paradi v ostalih krajih celjskega in šoštanjskega okraja, nimamo poročil, prepričapi pa smo lahko, da tudi društva izven Celja ne Dodo zaostajala za ostalimi kraji in mesti Slovenije — saj poziv »vsak aktivni športnik — udeleženec parade« kliče tudi športnike s tega področja na veliki praznik slovenskega športa. TEKMA DANSKA-JUGOSLAVIJA V VAJAH NA ORODJU Po nekaj letih bomo imeli v Sloveniji zopet večjo meddržavno prireditev v vajah na orodju. V l.jubljani bo namreč v soboto, 25. junija ob 16. uri na letnem telovadišču Partizana Narodni dom v Tivoliju tekma med vrstama članov Danska—Jugoslavija v vajah na orodju. Danci so se na tekmo pripravljali že več mesecev. V decembru lani so premagali državno vrsto Švedske, v aprilu letos pa državno vrsto Ho- landske. Za to tekmo so izbrali svojo naj- inočnejšo vrsto, ki jo sestavljajo: Elkana Grone, prvak za leto 1955, Poul Erik Jessen, prvak za leto 1952 in 1954, Borge Nielsen, prvak za leto 1953 in še Freddy Jensen, John Erik Thomsen, Volmer Thomsen, Hans Madsen in Jorgen Niel- sen. Našo vrsto sestavljajo: Caklec Ivan, Jur- jevič Franjo, Furlan Dušan, Urbane Marino, Oblak Jože, Cerevicki Miodrag in Kropivšek Anton. Izid tekme je težko napovedati, vsekakor bo pa borba zelo izenačena, saj je uspelo jugo- slovanski vrsti le na tekmah v Rimu 1954 pre- magati Dance, pri čemer moramo upoštevati ocene v obveznih in poljubnih vajah. Na tekmi v soboto bodo tekmovali le v poljubnih vajah in to v olimpijskem programu. Danci so znani kot zelo elegantni telovadci, ki se odlikujejo predvsem v prostih vajah in v preskoku čez konja, pa tudi.na orodju prav nič ne zaostajajo. Danci so že v nedeljo odpotovali iz svoje domovine in bodo v četrtek prispeli na mejo pri Gorici. V Ljubljani si bodo ogledali tudi telovadne in športne naprave, predvsem Študij- sko telovadnico v Tivoliju. V Danski obstojajo tri telovadne organizacije, od katerih je Dansk-Gymnastik Forbund včla- njena v mednarodno telovadno organizacijo (FIG) in vsi tekmovalci pripadajo tej organizaciji. Danska telovadna zveza ima 128 društev z 52.000 članstva in je razdeljena na 5 okrožij s samostojnim vodstvom. Predsednik organiza- cije je Holger Christensen, ki tudi potuje s tekmovalci v Jugoslavijo. v soboto bomo iorej prisostvovali zanimivi tekmi, ki bo prav gotovo zadovoljila vse ljubi- telje orodne telovadbe. Ker so zveze zelo ugod- ne in bo tekma okoli 20. ure zaključena, se je lahko udeleže tudi gledalci iz Štajerske, ki so na prireditev iskreno vabljeni. J. V. Velik športni praznik v Štorali športniki Kovinarja so v soboto in nedeljo svečano proslavili svoj veliki praznik — 25- letnico športnega življenja v Štorah, ki je bila v okviru letošnjh proslav za 10-letnico osvobo- ditve. Preko 300 športnikov in telovadcev se je v teh dneh zbralo v Štorah, kjer so z izbranimi prireditvami pokazali gledalcem vso lepoto in koristnost telesne vzgoje in športa. Kot osrednja prireditev je bila že v soboto zvečer v polni dvorani Doma Svobode telovadna akademija TVD Partizan Celje-Gaberje, na ka- teri je nastopilo okrog 100 telovadcev in telo- vadk. Z izbranim programom so navdušili vse gledalce. Kar 12 različnih sestav je bilo na spo- redu. Katera je bila najboljša? Ta ocena bi bila res težavna, saj so vse sestave celjskih avtorjev tov. Jezernikove, Božičeve, Kovačičeve, Božiča in drugih bile res kvalitetne ter na dostojni višini. Izvajanje je bilo skladno, doživeto in polno estetike. Poleg samih sestav — telovadnih plesov, ritmičnih sestav in prostih vaj -- so pokazali tudi v preskokih, vajah na bradlji in na gredi posamezni oddelki tolikšno stopnjo izurjenosti, da so bili gledalci naravnost pre- senečeni. Marsikdo od navzočih je bil iz vrst predvojnih aktivnih telovadcev in ga je zopet »zagrabila« želja po tej aktivnosti. Da bi bilo le več takšnih ljudi! Morda je akademija do- segla svoj propagandni namen in bomo v Štorah po dolgih letih le doživeli rojstvo TVD Parti- zana . . . v okviru te akademije je predsednik SŠD Kovinar, tovariš Sotlar Stane, razdelil zaslužnim športnim delavcem v tem kraju priznanja, med katerimi so bili predvojni delavci Skelac, Radič, Lokošek, Jug, Črešnik, Vovk in sedanji Ambrož, Lavrič, Štefančič, Filipič, Verdev, Kavka, Roz- man in drugi. ^ * Tekmovanja v športnh igrah in streljanju so privabila velik krog gledalcev.. V odbojki Je zmagala ekipa Partizana iz Žalca, ki je pre- magala vse nasprotnke s tesnim rezultatom 2:1, v zadnji tekmi bi jim zmago skoraj pobrali na- darjeni odbojkarji mladinci Kovinarja. Moštvo 11. |;imnazije se je uvrstilo na 2. mesto. Kovinar iz Stor pa na 3. mesto. v košarki je pokal pokrovitelja — upravnega odbora Železarne — ostal doma. Kovnar je naj- prej visoko odpravil Partizana iz Litije s 84:54 (33:23), nato pa naslednji dan še mlado moštvo z Jesenic s 76:49 (30:21). Prva tekma je bila prvenstvena in si je Kovinar s to zmago iz- boljšal izglede za najboljše mesto v H. sloven- ski ligi. Jeseničani so v veliko presenečenje odpravili Partizana iz Šoštanja v zadnjih se- kundah igre po dramatični borbi s 27:26 (10:15), Šoštanj pa Litijo s 54:28,(21:22). Košarkarji Ko- vinarja v Štorah imajo v svojih vrstah najboljše moči v Lešku, Pum, Špacapanu in Malgaju. Turnir v košarki nam je dokazal, da bo košarka v Štorah kaj kmalu postala šport št. 1, če ne po množičnosti pa vsaj po kvalitetnih storitvah. Prvič v zgodovini štorovske košarke so nasto- pile tudi ženske. Srečanje med Celjem in Ko- vinarjem se je končalo z 18:6. Nogomet je bil tudi na tem turnirju osrednja točka športnih prireditev. Nastopi nogometašev pa so nas tokrat razočarali. Bilo je več prime- rov nešportnega obnašanja, ki niso v čast go- stujočim ekipam niti primerne praznovanju športnikov. Tu je v prvi vrsti omeniti nešportno gesto Aluminija, ki je s protesti skušal na vsak način priti v finale, nešportno vedenje njiho- vega vodje tov. Hmeline, še posebej pa ne- športni odhod moštva z igrišča. Za tako pona- šanje bi si zaslužili krepko kazen od nadrejenih organov. Pa pustimo to . . . Kovinar nas je na tem turnirju razočaral. Nepričakovano je iz- gubil srečanje proti Fužinarju iz Raven s 4:1 (2:0), medtem ko je Metalac (Sisak) odpravil Aluminij z 8:2 (3:0). Kovinar je popravil svoj slab vtis šele popoldne, ko je odpravil Aluminij kar z 9:4 (3:2), Metalac pa Fužinarja z dvo- številčnim rezultatom — 13:1 (5:1)! Tudi turnir v kegljanju, ki je bil izveden v narodnem slogu med tednom na kegljišču Be- tona, je bil pravo presenečenje. Kladivar je odpravil favorita turnirja moštvo Betona, ki ga je pustil za seboj za 33 lesov. Vrstni red ekip: Kladivar 1013, Beton 980, Tehnometal, Kovinar. Tekmovanje v streljanju je prineslo zmago domačinom. V streljanju na 300 m z vojaško puško je Kovinar dosegel 459 krogov. Cinkarna 338 in Litostroj iz Ljubljane 236 krogov. Tudi kot posamezniki so se strelci iz Štor najbolje izkazali — Centrih in Držan s 104 krogi, Kranjc z 89 in Rozman s 87 krogi. Tako je tudi pokal za zmagovalno moštvo v streljanju ostal v Štorah. V nedelja zjutraj je bila po Štorah izvedena tudi športna parada, ki je pokazala Štorjanom napredek Kovinarja v športu, saj po številu nastopajočih in po številu raznih športnih panog prekaša vse dosedanje podobne prireditve v tem kraju. Na športnem prostoru je bil kratek de- file pred slavnostno tribuno, kjer so zbrane športnike pozdravili v imenu Kovinarja tovariš Ambrož, v imenu .ZŠS tovariš Jug, v imenu MK ZKS Celje in OSS Celje tovariš Peperko, v ime- nu CNP pa tovariš Vagner Janko. ^ Športno praznovanje v Štorah je bilo zaklju- čeno v večernih urah, ko je pokrovitelj razdelil zmagovalnim ekipam pokale, vsi udeleženci pa so prejeli v spomin na ta praznik okusno izde- lane zastavice in knjigo »25 let športa v Štorah«. V NEDELJO OB 10. URI: FINALE MLADIN- SKE ATLETSKE LIGE NA STADIONU BORISA KIDRIČA SIJAJNI USPEHI CELJSKIH ATLETOV Po učinkoviti zmagi na mednarodnem atlet- skem tekmovanju v Pragi je naš Stanko Lorger dosegel nove uspehe v Beogradu. .Va tekmova- nju, kjer so bili zbrani odlični evropski atleti, je najprej zmagal na 100 m s časom 10.6, zatem pa še na 110 m čez ovire s časom 14.5! Obe zmugi sta ponoven dokaz njegove visoke evrop- ske kvalitete. Tudi mladi Vipotnik Andrej je presenetil z odličnim časom na 800 m, ki jih je pretekel v 1:51.3 in se s tem časom kot naj- boljši Jugoslovan uvrstil na 2. mesto za Po- ljakom Levandovvskim. Le nekaj dni zatem je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za sestavo državne atletske repre- zentance, ki bo v teh dneh nastopila v Augs- burgu proti Zahodni Nemčiji, zatepi pa še v Oslu proti Norveški. Tu sta se uveljavila Ko- pitar Jože-in Zupančič Igor. Zupančič je zma- gal v teku 400 m čez ovire in s časom 54.8 izenačil svoj osebni rekord. Kopitar Jože pa si ie šele z zadnjim metom zagotovil potni list kot državni reprezentant v metu kopja, ki ga je zalučal preko 62 metrov! Nov uspeh za Kla- ai^arja — Lorger, Vipotnik, Zupančič in Kopitar Jože bodo oblekli državni dres, od teh pa na§ Igor Zupančič že dvajsetič! Čestitamo našim celjskim reprezentantom z željo, da bi nas častno zastopali na velikih srečanjih v ino- zemstvu. Na meddruštvenem mitingu v Mariboru pa je v nedeljo presenetila talentirana Šikovčeva z izvrstnim rezultatom na 100 m in 200 m poleg nje pa šo Šumakova s 143 cm v skoku v'višino Vse kaze, da ženska ekipa Kladivarja dobiva vredne naslednice. _ Namizni tenis LJUBLJANA : SVOBODA (Celje) 19:li Preteklo soboto je bil v stekleni dvorani di- rekcije državnih železnic v Ljubljani prijatelj- ski namiznoteniški dvoboj med 13 igralci in Igralkami domače Ljubljane ter celjske Svo- bode. Tekmovanje je bilo izvedeno za dvoje moških ekip, nadalje za dve mladinski in eno žensko ekipo. Ljubljančani so bili boljši v vseh moških dvobojih, medtem ko so Celjanke bele- zile pomembno zmago nad enako ekipo doma- I il,hi; se končali takole: • " A ', Edino točko za v.f Ljubljana B : Svoboda B 5.0. Mladinski dvoboj najboljših ekip se je končal z zmago Ljubljane 3:2. V tem dvoboju Mrn^ igri proti Miklavcu, drugo točko pa je isti igralec dobil v družb skfh^^^ek?^/ iff" dvojice. Dvoboj drugih mladin- skih ekip se je končal z zmago domačinov 4:1. Edino točko je osvojil Hočevar v ig'ri proti Zadniku. Zensica ekipa Svobode je prepričljivo zmagala z visokim rezultatom 7:2. Najboljša med zmagovalkami je bila Meškova, ki jTosvo! Ln+t T »pro novo državno reprezen- ter 2r-6 "" ^1:12 ^ Dvoboj se je torej končal z zmago železni- carskega namiznoteniškega kluba LjubljanTz * Na republiškem turnirju - naslednji dan - ^ntn^?"^" J® nastopi a oslabljena moška ter ce- lotna ženska m mladinska garnitura. Edini uspeh so beležile le igralke Svobode, ki so se v ekip- nem tekmovanju uvrstile na drugo mesto za kranjskim Tr glavom. Finalno igro so izgubi" s 3.1 Edina točka je bila dobljena z zmago v Igri dvojic. Pred tem pa so Celjanke premagale tretjo ekipo kočevskega Partizana s 5:0 ter prvo ekipo istoimenskega kluba s 3:2. -ič ŠPORTNI DAN NA GOMILSKEM ^ Pretekli teden je bil na osnovni šoli zadnji n I"'- j.'' posvečen atletiki in Igram Dobri rezultati, ki so bili doseženi na ^m tekmovanju nam dokazujejo, da je na Oomilskem ze med osnovnošolsko mladino precej zanimanja za atletiko. i^ ^ cj * V nedeljo je bila nogometna tekma med pionirji IZ Braslovč in z Gomilskega, ki se je končala neodločeno 2:2 e . ^ jc ___Nogomet__ REKA : KLADIVAR 6:0 (3:0) ZSD Celje : Brežice 3:1 (M), ZSD Celje : Konjice 1:1, Svoboda (Trb.) : Brežice 3:'3 in mladinska tekma ZSD Celje : Rudar (Trb.) 6:0! VEC PODPORE DRUŠTVU PARTIZAN V LJUBECNI Pr^ dvema letoma ustanovljeno telovadno društvo Partizan v Ljubečni zavzema danes v okrajnem merilu že vidno mesto. Še z večjim veseljem m uspešneje pa bi člani delali, če bi meii primerne prostore za sestanke in vadbo, lako pa se morajo zadovoljiti s skromno sobo, ki Jim JO je to zimo odstopil Ciril Juteršek in Kjer se lahko zbirajo k partiji šaha ali k na- miznemu tenisu. Društvo z žilavo vztrajnostjo kljubuje vsem neprilikam in se dokaj uspešno prebija, kljub temu. da ne najde razumevanja in zaslombe pri vodilnih predstavnikih množičnih organizacij se manj pa pri mladinski organizaciji, ki bi morala kot pp^a usmerjati mlade ljudi v vrste telovadnega društva. Društvo pa bi bilo vse- kakor treba podpreti, saj je s številnimi uspe- nastopi ze zdavnaj opravičilo svoj obstoj. Omeniti je treba še posebej, da odkar deluje telovadno društvo Partizan v Ljubečni, mladina tod ne pijancuje več. Raziimljivo je, da se tako od vseh zapuščeno telovadno društvo znašlo tudi v šibkih finančnih razmerah, ki resno ovirajo njegov nadaljnji razvoj. Ce že množične organizacije nimajo razumevanja zanj. člani društva z zaupanjem obračajo oči k Opekarni in KZ, ki bosta nemara s skromnim denarnim zneskom podprli priza- devanje društva in mu obenem dali pobudo za nadaljnje delo. r. IZ ŠMARTNA V ROŽNI DOLINI Tudi v tem, od prometa oddaljenem kraju je kulturno življenje dokaj razgibano. Amaterska skupina in pevsko društvo, ki ga vodi domačin, je izvedlo ze vrsto uspelih nastopov. Zelo lep uspeh so nedavno dosegli tudi pionirji osnovne sole z Bevkov« igrico »Tonček«. Zelja gledalcev je bila, da bi videli mlade igralce še večkrat na odru. ŠAHISTI IZ ROGAŠKE SLATINE LEPO NAPREDUJEJO Za 10. obletnico obstoja šahovskega društva >Edinost« v Rogaški Slatini je bilo več pri- reditev. Moštvo šahovskega društva »Svoboda« iz Žalca je prišlo v nedeljo, 5. junija t. 1. na prijateljski dvoboj v Rogaško Slatino in je pripeljalo seboj tudi mladince. V hotelu Bohor so istočasno igrali stari in mladi pod vodstvom ravnatelja Rudolfa Godicla. Okrnje- no moštvo Edinstva iz Rogaške Slatine je zma- galo s 5 : 4. Ker so bili mladinci . Industrijsko-steklarske šole zadržani, so zastopali Rogaško Slatino pionirji, ki so žalskim mladincem podlegli z 1 : 4. Društvo Edinost iz Rogaške Slatine je so- delovalo tudi z 8 igralci pri razvitju prapora KUD »Obrtnik« v Mariboru. Zbralo se je 19 društev s 152 šahisti k moštvenemu brzotur- nirju. Poleg JA, Ljubljane, Maribora in Celja je od podeželskih društev prišla Rogaška Sla- tina v finale. OBJAVE IN OGLASI OGLAS Po uredbi o sečnjah gozdnega drevja (Ur. list LRS št. 30-116/54) pozivamo vse gozdne ix>sestnike, da vložijo prošnje za sečna dovo- ljenja za gospodarsko leto 1956 na pristojnih mestnih in občinskih odborih v roku od 1. 6. do 20. 7. 1955. Naknadno prispelih prošenj ne bomo mogli upoštevati, razen v primerih elementarnih nesreč. Okrajni ljudski odbor Celje uprava za gozdarstvo RAZPIS Industrijske kovinarske šole Tovarne emajli- rane posode Celje za sprejem gojencev strojno ključavničarske, strugarske, orodjarske, varilne in kovaške stroke. Kandidati, stari od 14 do 17 let, z dovršen* nižjo gimnazijo naj vložijo osebno ali naj po- šljejo po pošti na upravo šole lastnoročno pi- sano in s 30 din kolkovano prošnjo z nasled- njimi prilogami: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige rojstev, potrdilo o imovinskem stanju, zdravniško spričevalo in kratek življenjepis. Učenci prejemajo od šole mesečno nagrad«, in sicer prvo leto 1.000 din, drugo leto 1.50d dia in tretje leto 2.000 din. Oskrbovalnina v inter- natu znaša 4.000 din mesečno. Uprava šole OBVESTILO ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANCEM Zaradi ugodnih poslovnih uspehov ▼ življenjskem zavarovanju je naš zavod zvišal, zavarovalne vsote za vsa živ- ljenjska zavarovanja, ki so bila skle- njena po DOZ-cenikih z veljavnostjo od 1. maja 1947 dalje. Skupni znesek vseh teh poviškov na področju LR Slovenije znaša 117,000.000 din Posameznih zavarovancev zaradi pre- velikega števila ne bomo obveščali o novih zavarovalnih vsotah, pač pa bo- mo ob dospelosti — ob doživetju ali morebitni prejšnji smrti zavarovancev — priznavali zvišane zavarovalne vsote. Za življenjske police, ki so bile iz- dane z začetkom 1. februarja 1955 in pozneje, so zavarovalne vsote na polici že izračunane po novih ugodnejših ce- nikih. Zavarovanci, ki bi želeli podrobnej- ših pojasnil, naj se obrnejo na naše krajevne zastopnike ali naše podruž- nice. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Direkcija za LR Slovenijo v Ljubljani RAZPRODAJA Popravljalnica koles v likvidaciji, Celje, razprodaja dne 28. VI. 1955 t Celju, Zidanškova 32 (dvorišče) razno staro orodje in inventar ter star in noT kolesni material, med drugim: 1 generator (elektro motor) 4 KS, 1 vrtalni stroj, 1 kompl. moško kolo, stara ogrodja za kolesa, stara stojala za kolesa, 1 ogrodje za Sax motor, 1 omara, miza itd. Poprejšnja prodaja pridržana. Pričetek razprodaje ob 9 zjutraj za gospodarska podjetja, od 10 dalje pa za privatnike proti takojšnjemu plačila. Popravljalnica koles v likvidaciji, Celje Likvidator OBVESTILO Okrajni zavod za socialno zavarovanje ▼ Celju sporoča, da je s 1. 6. 1955 pričela po- slovati podružnica zavoda v Laškem za pod- ročje občin: Laško, Rimske Toplice, Rečica in Jurklošter. Naslov: Zavod za socialno zavarovanje Celje, podružnica Laško, telefon: Laško 31. Poslovni dnevi za stranke: ponedeljek, četr- tek in petek od 8 do 12. Poslovni prostori: v stavbi LOMO Laško. OBIŠČITE RAZSTAVO INDUSTRIJSKIH ŠOL CELJSKEGA OKRAJA od 21. d