XV., ŠTEV. 6/{
SLOVENSKI
Izdaja časopisno založniŠKc podjetje SZDL »Na$ tisk« / Direktor: Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« \ Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 < Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/n., telefon 23-522 do 23-326 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463,
je 21-S32 / Poštni predal 29 I Tekoči banke 60t-*T«-163 t Mesečna naročnina 20« din
či račun Narodne
Cetu xo 3w
ODBOR ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
O črni in barvasti metalurgiji,
o proizvodnji nekovin in kovinski industriji
v predlogu družbenega plana LRS za L1954
Ljubljana, 16. marca. Po krajšem nadaljevanju včeraj prekinjene razprave o industriji nafte je prešel odbor za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LR Slovenije danes dopoldne k razpravi o črni metalurgiji. Tu je bilo precej govora o ■ sredstvih, ki so potrebna, da končamo dela na Jesenicah, Ravnah in Štorah, še več pa o politiki cen za izdelke te industrije. V razpravi je bilo ugotovljeno, da gre, kar se tiče cen, za vprašanje, ki je pravzaprav zveznega pomena; da železarne, katerih proizvodnja krije še vedno le dobrih 60% potreb naše države, ne bi izkoristile na tem dejstvu temelječega monopolnega položaja, je računati s tem, da bo zvezni izvršni svet cene tem izdelkom plafoniral.
Zastareli obrati terjajo modernizacijo
Na vprašanja članov odbora je predstavnik zavoda za plan ing. Kotnik dejal, da so slovenske železarne, namreč jeseniška, štorska in ravenska, v glavnem dosegle v petletnem planu določene zmogljivosti. Ge so kljub temu še vedno potrebne investicije, tedaj zato, ker zahtevajo zastareli obrati modernizacijo. Na Jesenicah dela n. pr. še danes valjčna proga iz Bohinja, kjer je svojčas pogorela in je bila nato leta 1880 prenesena na Jesenice. So primeri, da je pri določenem delovnem procesu potrebnih 60 ljudi, medtem ko opravi isto delo na modernih napravah 8 ljudi. Glede na nekoliko malone nejevoljno pripombo nekega člana odbora, kdaj bo ta tovarna končno nehala graditi, je poudaril, da niso velika podjetja te vrste v bistvu nikoli dokončno dograjena, kajti razvoj tehnike ne stoji. Nasprotno, ta je tako hiter, da so pogosto posamezni obrati v času dograditve obenem tudi že zastareli in da so tako železarne prisiljene, nenehno investirati v nove, tehnično bolj dovršene naprave, če nočejo zaostati in postati nerentabilne.
Podobno velja za Štore,
cijamL Ing. Kotnik je končal s pripombo, da spričo dosežene zmogljivosti slovenskih železarn, ki ustrezajo sedaj v glavnem naravnim pogojem, naloga teh železarn ne more biti v stremljenju za večanjem
obsega proizvodnje, temveč v prizadevanju za čim kvalitetnejše delo in preusmeritev na specialne izdelke. Množino, da se tako izrazimo, jekla oziroma železa bodo dajale železarne po drugih republikah.
Kidričevo: premalo denarja in — preveč
Izredno živahna razprava se je razrila o vprašanjih letošnjega razvoja barvaste metalurgije, katere proizvodnja naj bi se povečala za 8.4%. Tu gre v glavnem za Tovarno aluminija v Kidričevem in »Impol« v Slovenski Bistrici.
Tovarna v Kidričevem bo začela obratovati letos junija. V celoti vzeto nas bo stala zgraditev te tovarne okrog 20 milijard din. Lani je zahtevala tovarna nekaj nad 5 milijard dinarjev, letos pa nad 4 milijarde. Posebna komisija, ki je obravnavala letošnjo prošnjo tovarne za kredit, je ugotovila, da bo letos za najnujnejša dela zadoščal znesek 2.2 milijardi din. 2e lani smo namreč imeli s to tovarno slabe izkušnje. Namesto zahtevanih nad 5 milijard din ji je bilo mogoče odobriti »le« 4.6 milijard, ob koncu leta pa se je izkazalo, da je ostalo 600 milijonov din neizkoriščenih. Nič ni pomagalo, da so naj-merodajnejši predstavniki ljudske oblasti v republiki Sloveniji nekajkrat spraševali vodstvo tovarne, ali bodo mogli porabiti ves namenjeni jim znesek. Zatrjevali so, da ga bodo porabili in to prav do decembra, ko je bilo že prepozno, da bi mogli dodeliti
neizkoriščeni del kakšni drugi, tudi potrebni gradnji. Temu stališču Tovarne v Kidričevem, ki je bilo nedvomno družbeno škodljivo, se je treba tem bolj čuditi, ker je v njegovi bližini, namreč v Slovenski Bistrici, »Impol«, ki se je že lani začel pripravljati na prehod s sedanje proizvodnje bakrenih izdelkov na proizvodnjo oziroma predelavo aluminija, pa ni mogel priti do potrebnih denarnih sredstev. Pri prvem natečaju za investicijski kredit je ostalo to podjetje letos praznih rok, šele pri drugem mu je bil odobren investicijski kredit v znesku 150 milijonov din za nabavo ene velike stiskalnice in še to samo, ker so si že sami lani ustvarili potrebne devize. Za preusmeritev proizvodnje pa bi rabili vsaj še 1.3 milijarde din in tako jim ostane sedaj samo upanje, da bodo bolje odrezali pri natečaju iz republiškega investicijskega sklada. Upati je, da bo pristojna republiška komisija upoštevala ta dejstva, saj govori predlog družbenega plana sara O tem. da bo »Impol« povečal predelavo aluminija.
Glede Kemične tovarna v Mostah pri Ljubljani, ki daje danes 6500 ton glinice, je raz-
prava ugotovila, da zaradi začetka obratovanja tovarne v Kidričevem moščanska tovarna ni odveč, ker predelamo lahko v naših tovarnah v aluminij vso glinico iz Kidričevega in iz Most, pa ga bo še primanjkovalo. Vendar je vprašanje, kaj je rentabilneje: temeljito rekonstruirati že skoraj popolnoma izrabljeno tovarno v Mostah ali vložiti manjše investicije v tovarno v Kidričevem, kjer je bila prvotno nameravana zgraditev z letno zmogljivostjo 100.000 ton glinice. O tem bosta odločila natančnejša analiza in rentabilitetni račun.
Podedovali smo neverjetno izropane rudnike
V okviru razvoja barvaste metalurgije je bilo v odboru precej govora tudi o rudniku svinca v Mežici, rudniku živega srebra v Idriji in lanskem raziskovalnem delu Geološkega zavoda Slovenije. Razpravo so rodila vprašanja o tem, ali so predvidena sredstva, ki so potrebna za investicije v ta rudnika in dela.
Pri tem je iznesel zelo zanimive podatke predstavnik zavoda za plan ing. Kotnik. V Idriji je spričo nizkega odstotka živega srebra v rudi potrebna rekonstrukcija topilnice, in prav to velja za Mežico. Še leta 1900 je bilo v idrijski rudi 7% do 8% živega srebra, danes, po neusmiljenem ropanju s strani Italijanov, ki so puščali slabša nahajališča ob strani, pa je padel ta odstotek na 0.41. V Mežici so izkoriščali Angleži samo nahajališča takšne rude, v kateri je bilo od 7% do 9% in celo 12% svinca, danes oa znaša ta odstotek okrog 2.5. Spričo tega je treba seveda izkopati za isto količino oribolje-%ega živega srebra ali svinca neprimerno večje količine ru-
(Nadalipvftnt* nn 2 «trani.)
Z ZASEDANJA GOSPODARSKEGA ODBORA ZBORA PROIZVAJALCEV
Skrb, da bodo postavke družbenega plana uresničene
Naša cementna industrija vpije po obnovi — Odbor bo zahteval podrobna pojasnila od vodstva tovarne v Kidričevem
mprf, ,	„	.• Ljubljana, 16. marca. Gospo- kot je bil to prav primer v
ma	darski odibor zbora proizvajal- zvezi s pomanjkanjem nekaterih
cev je na današnji seji obrav- osnovnih surovin za črno me-naval najprej probleme indu- talurgijo v zadnjem času. Tov.
ma valjarne za visoko specialno jeklo. Še lani smo računali s tem, da bo treba investirati v tako novo valjarno 2.5 milijard dinarjev, vendar spričo razvoja tehnike v svetu kaže, da tako veliki stroški le ne bodo potrebni in da bo mogoče
strije nafte. Soglasno so bili člani odbora mnenja, da naj Se tudi podjetje »Nafta« drži v svojem poslovanju tržnih pogojev in ji bo nedvomno na ta
rešiti to vprašanje v ravenski način uspel° kriti izgubo’,kl ie železarni z manjšimi Investi- lani znašala 13 in po1 miliJ°na
dinarjev. Ta Izguba pa je nastala v glavnem zaradi tega, ker je podjetje prodajalo nafto še po ceni, ki je bila določena v dobi administrativnega upravljanja gospodarstva.
Precej obširnejša razprava se je razvila o črni metalurgiji, predvsem so govorili posamezni člani odbora o tem, ali bo mogoče znižati cene izdelkov
Predsednik republike sprejel Lea Matesa
Beograd, 16. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel včeraj na Brionih novo imenovanega jugoslovanskega veleposlanika v Washingtons Lea Matesa, preden bo odpotoval na novo dolžnost.
Sprejem pri
Svetozarju Vukmanovičn
Beograd, 16. marca (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes dopoldne nizozemskega poslanika g. Henryja Helba.
Polič je dejal, da je to reagiranje vsekakor pozitiven pojav, da pa j« trenutno pomanjkanje surovin samo prehoden pojav zaradi manjše proizvodnje v prvih zimskih mesecih in tudi zaradi zaostalega izvoza. Z večjo proizvodnjo in večjim izvozom, kar se oboje v zadnjem času (že popravlja, pa «o spet dana možnost, da se cene surovin normalizirajo na ravni kot jo plan predvideva. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bi podjetja tako hitro reagirala tudi na znižanje cen kot so reagirala na zvišanje.
šča proizvodnja enostavnejših artiklov, ki so predvsem važni za široko potrošnjo, kot n. pr. siv grodl, valjani profili itd. Prav tako je opozoril na nevarnost, da bi starejši, obrati v metalurgiji povsem opešali na račun novozgrajenih, kolikor se jim ne bi posvečala večja skrb, kar bo verjetno omogočeno z novim načinom amortizacije.
Ko je razpravljal o proizvodnji barvne metalurgije, se je odbor zlasti zadržal pri vprašanju začetka proizvodnje v tovarni aluminija v Kidričevem. Nekateri člani odbora so bili mnenja, da se z začetkom proizvodnje v Kidričevem preveč zavlačuje, pri čemer je tovariš Polič pripomnil, da lani tovarna ni izkoristila 600 milijonov investicijskega kredita, ki je nato zaipadel in tudi letos pri prvem natečaju za dodeljevanje kreditov iz zveznega investicijskega fonda ni bila upoštevana prav zaradi tega, ker ni predložila
Predsednik odbora tov. Zvone
Labura je v razpravi omenil, zadostne dokumentacije. Pri tem kot je to predvideno v planu, da bi morala podjetja črne me- gre za očitno malomarnost, zlasti glede na povečanje cen talurgije ustvariti med seboj surovin v zadnjem času. Ko je pravilno koordinacijo proizvod-član izvršnega sveta tov. Zoran nje, in sicer v tem smislu, da Polič pojasnjeval t0 vprašanje, ne bi vsa podjetja stremela saje med drugim dejal, da pod. mo za izdelovanjem visokokva-jetja še nikdar niso tako hitro litetnih proizvodov, pri čemer reagirala na situacijo na trgu pa bi bila nevarnost, da se opu-
Z zasedanja odbora za gosp odarstvo republiškega zbora. Cia ni odbora (od leve) Mara Dermastja, Matevž Jene, Tone Bole, Viktor Avbelj
„Ideološke“ priprave
italijanskih imperialistov
»Lega Nazionale« organizira proslave ob 30-letnici fašistične priključitve Reke — Hujskaški članek v listu »Giornale di Trieste«
Trst, 16. marca (po telefonu). Iredentistična organizacija »Lega Nazionale« v Trstu, ki so jo ustanovili že za časa Avstrije za raznarodovanje slovenskega življa je organizirala ob 30-letnici fašistične aneksi ie Reke vrsto šovinističnih proslav, na katerih oživljajo napadalnega
duha po maščevanju. V ta namen je bila danes dopoldne v cerkvi Sv. Antona maša, popoldne pa so odprli razstavo, na kateri »dokazujejo« italijanstvo Reke. V posebnem manifestu, ki ga je izdala »Lega Nazionale«, pa se spominjajo padlih fašistov in vseh, ki »delajo, da
TOŽBA ING. ORAŠA
Nerazumljiva popustljivost razpihovaleem šovinizma
Okrajno sodišče v Celovcu je oprostilo koroško izdajo »Kleine Zeitung« plačila kazni — Koroška demokratična javnost ogorčena
i zasedanja odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev. Predsednik odbora Zvone Labura cprvi na desni) govori o pro Mejnih «me metalurgije. Poleg njega člana odbora prano Marinko in Jakob Mojškro -
Odibor je sklenil, da bo zahteval o omenjenih problemih podrobnejša pojasnila neposredno od odgovornih voditeljev podjetja.
Ko so razpravljali o proizvod, nji nekovin je bilo zlasti veliko govora o naših cementarnah. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je zlasti cementarna v Trbovljah povsem zastarel obrat, ki bo že prihodnje leto utegnil povsem opešati, v kolikor ne bodo vanj vložili potrebne investicije. Clan odbora tov. Marinko je opozarjal, da za predvideno gradnjo avtoceste ne bo na razpolago dovolj kvalitetnega cementa, v kolikor ne bodo izvršene omenjene investicije.
Pri nekovinah je bilo tudi precej govora o perspektivah proizvodnje podjetja »Kremen« v Novem mestu, ki proizvaja kvaliteten kremenčev pesek, za katerega je veliko povpraševanje v naših steklarnah. Odbor je bil mnenja, da je za povečanje proizvodnje omenenega peska treba zagotoviti potrebna investiciska sredstva ter sred-itvs za raziskovanje ležišč.
Celovec, 16. marca. (Tanjug). Pred okrajnim sodiščem v Celovcu je bila včeraj tretja razprava v tožbi jugoslovanskega državljana inž. Igorja Oraša proti lastniku pronacističnega časopisa »Kleine Zeitung« iz Gradca. Ta časopis je julija in avgusta lani objavil skupino člankov pod skupnim naslovom »Krvave meje«, v katerih je bila protinacistična borba koroških Slovencev naslikana kot banditizem. V člankih so bile izmišljotine v zločinih borcev in simpatizerjev partizanskega gibanja. V tem klevetniškem pamfletu, čigar gar namen je bil, da bi sejal nezaupanje, sovraštvo in šovinizem med koroškimi prebivalci, je časopis poleg drugih oblatil tudi Oraša. Na podlagi tožbe Oraša in ostalih antifašistov je okrajno sodišče glavnega urednika koroške izdaje časopisa, obsodilo bivšega funkcionarja Göbbelsovega ministrstva Genzerja na 30.000 šilingov denarne kazni. Na presenečenje demokratične javnosti pa je pokrajinski prizivni senat upošteval Genzerjev izgovor, češ da je bil bolan, ko so bile objavljene
Brzojavka danskega kralja predsedniku Titu
Eeograd, 16. marca. Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od danskega kralja Frederika IX. brzojavko, v kateri se mu iskreno zahvaljuje za čestitke ob danskem državnem prazniku.
Veljko Vlahovič sprejel zastopnike univerz
Beograd, 16. marca. Predsednik odbora ža prosveto zvezne ljudske skuščine Veljko Vlahovič je sprejel zastopnike visokih šol iz vse države, ki so na dvodnevnem zasedanju meduniverzitetne -konference v Beogradu razpravljali o načrtu zakona o univerzah. V dveumem razgovoru je Veljko Vlahovič poslušal pripombe voditeljev univerz k načrtu zakona ter jim obljubil, da bo na prihodnjo sejo odbora za prosveto, ki bo v začetku prohodnjega meseca, povabil tudi zastopnike univerz.
Konferenca ravnateljev
učiteljskih šol Srbije
Beograd, 16. marca. V Beogradu bo 20 t. m. konferenca ravnateljev učiteljskih šol Srbije, na kateri bo Jo razpravljali c pouku v 5. razredu učiteljišč in diplomskih ter strokovnih izpitih 'bodočih učiteljev. Govorili bodo tudi o programu za strokovno tast in napredek mladih učiteljev. Konferenco je sklical svet za prosveto in kulturo Srbije.
klevete o inž. Oralu, in ga oprostil. Orašu je bilo edino dovoljeno, da vnovič vloži tožbo na okrajno sodišče, toda ne proti Genzerju, pač pa proti lastniku časopisa »Styria«.
Na včerajšnji obravnavi je bil lastnik časopisa »Kleine Zeitung« obsojen samo na plačilo stroškov procesa in preklic v časopisu, koroška izdaja časopisa pa je bila oproščena plačila kazni 30.000 šilingov.
Demokratična javnost Koroške je z ogorčenjem sprejela sodbo okrajnega sodišča in sodi, da gre na roko kleronacističnim elementom in njihovemu prizadevanju, da bi razvneli šovinistično sovraštvo pioti Slovencem.
bi Reka bila ponovno Italijan» ska«.
Klerofašistični list »Giornale di Trieste« fašista Alessia pa je objavil ob obletnici protijugoslovanski hujskaški članek, v katerem piše o »veliki domovinski ljubezni do žrtvovane Reke« ter poziva Italijane, naj se združijo v »trdi in dolgi borbi za ponovno osvoboditev naše zemlje«. Članek zaključuje z znanim fašističnim geslom: »Italija vedno in povsod do smrti!«.
Vsa ta propaganda za oživljanje fašističnega napadalnega duha o »revanšu« ni slučajna. To so samo ideološke priprave v načrtih italijanskih imperialistov, ki ne morejo pozabiti na jugoslovansko zemljo, ki so jo izgubili v zadnji napadalni vojni. Tu tiče tudi vzroki zakaj krmarji sedanje Italije nočejo sporazumne rešitve tržaškega vprašanja, ampak vztrajajo na imperialističnih pozicijah. Trst bi jim služil kot nekoč duceje-vetmr sistemu za vojaško oporišče za »ponovno osvojitev« Reke in druge jugoslovanske zemlje, kot je to jasno napisal »Giornale di Trieste«.
S. Lenardič
Obisk ne Dunaju
Dunaj, 16. marca. (Tanjug). Predsednik mestnega ljudskega od-obra Zagreba V ječ c slav Holjevac in direktor zagrebškega velesejma Šnidaršič, ki sta prišla na povabilo avstrijskega ministra za trgovino dr. liliga na Dunaj, sta si davi v družbi jugoslovanskega- veleposlanika Dragomira Vučiničet ogledala spomladanski velesejem. Včeraj sta obiskala župana Dunaja Jonasa, kateremu je predsednik Holjevac sporočil pozdrav Zagreba.
PRED TRGOVINSKIMI P OGAJANJI
Napredek trgovine z Grčijo
V primerjavi z L 1952 se je lanski promet povečal za 3 milijone dolarjev
Beograd, 16. marca. Zastopniki jugoslovanske zunpnje trgovine soa'ijo, da bodo bližnja trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo privedla do nadaljnje razširitve medsebojne blagovne zamenjave. Lani je naša trgovina s to državo vidno narasla in so vsi pogoji, da se bo še naprej razvijala.
Trgovinska pogajanja med Grčijo in Jugoslavijo bodo konec prihodnjega meseca v Beogradu. Tedaj bodo določili nove blagovne sezname in proučili možnost nadaljnjega gospodarskega sodelovanja im morebitne udeležbe jugoslovanskih podjetij pri investicijski graditvi.
Glavna značilnost lanske zamenjave med Jugoslavijo in Grčijo je občutno povečanje. Po nepopolnih podatkih je vrednost zamenjave na vsaki strani presegla 5,8 milijonov dolarjev. Nasproti letu 1952 pomeni to zvišanje za skoraj 3 milijone, v primeri z letom 1951 pa za 4,5 milijona dolarjev. Živina in njeni proizvodi so bili udeleženi v jugoslovanskem izvozu 70 odstotkov. Drugi po vrsti je les, nato pridejo kemikalije in drugo blago. Na jugoslovanskih iz., voznih seznamih se je pojavilo sicer v neznatnih količinah, tudi drugo blago, n- pr. električni motorji, polivinil v prahu, raški premog in izdelki iz bakra. Z grškega tržišča je Jugoslavija uvažala bombaž, bombažno predivo, riž, tobak, terpentin, staro železo, manganovo rudo, piro-luzit, korund, oljčno 0lj». sojino
olje, anilinske barve in južno sadje.
O	spremembi sestave jugoslovanskega izvoza bodo sklepali *a trgovinskih pogajanjih. Jugoslovanska delegacija bo skušala povečati izvoz gotovih iz. delkov jugoslovanske industrije. Glede uvoza sodijo, da se bo v prihodnje tržišče vrglo na direkten uvoz grškega blaga, ki ga potrebujemo, se pravi, da se bo reeksport znatno zmanjšal glede na to, da pri Grkih ni priljubljena ta vrsta trgovinskih poslov.
SKLICANJE
MANDATNO-IMUNITETXEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik mandatno-lmunitet-nega odbora republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje
2.	sejo odbora za petek dne 13. marca 1354 ob 10. uri v poslopja Ljudske skupščine LRS. Ljubljana, Trg {Revolucije. — Iz tajništva Ljudske skupščine LRS.
SKLICANJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 3. sejo odbora za ponedeljek, dne 22. marca 1954 ob 9. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS, Ljubljana, Trg revolucije.
Predlog dnevnega reda: 1. Pregled in razprava o problematiki zdravstva In socialne politike, 2. razprava o predlogu družbenega plana in proračuna LRS za leto 1954, 3. sprejetje odborovega poslovnika. — Iz tajništva Ljudske skupščine LRS.
DELO ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA
KONFERENCA PREDSTAVNIKOV MEST
Družbeno nadzorstvo nad uporabljanjem proračunskih sredstev je potrebno
Kočljiv položaj mestnih prometnih podjetij
Ljubljana, 16. marca. Nadaljevanju razprave proračunskega predloga v odboru za proračun republiškega zbora so prisostvovali danes člani izvršnega sveta Zoran Polič, France Kimovec in Boris Kocjančič, dalje državni sekretar Mitja Ribičič, Danilo Dougan, sekretar Sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec, inž. Čopič ter nekateri drugi poslanci republiškega zbora.
Odbor je sprejel proračun državnega sekretariata za notranje zadeve, sekr. za pravosodno upravo, državne arbitraže, dalje negospodarske investicije, proračun Sveta za prosveto in kulturo, univerze, tehnične visoke šole, fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo.
Danes popoldne bodo razpravi o proračunu SNG in Slovenske filharmonije prisostvovali tudi predstavniki obeh ustanov.
V razpravi o predlogu proračuna za državni sekretariat za notranje zadeve je dal članom odbora zaželjena pojasnila državni sekretar za notranje zadeve Mitja Ribičič. Poudaril je, da je predlog proračuna v osnovi z ozirom na leto 1953 za
60,800.000	dinarjev nižji kot je bil lansko leto, ker sta državni sekretariat in izvršni svet pri sestavljanju proračunskega predloga imela pred očmi vsesplošno štednjo. Do povišanja posameznih izdatkov je prišlo predvsem zaradi 45 odstotnega prispevka za socialno zavarovanje, dalje zaradi rednega povišanja plač državnim uslužbencem, žarami voznine po železnici in poštnih pristojbin, ki jih je imel doslej resor brezplačno, ter zaradi povišane prehrane kaznjencev. Ta izredna in objektivna povišanja znašajo 188,723.000 dinarjev. V letošnjem predlogu proračuna so zajeti tudi posli, ki bodo sčasoma prešli na okrajne ljudske odbore, ker se v proračunu odraža z zneskom 160 milijonov dinarjev. Ce bi te posle prenesli že sedaj, bi bil proračun manjši tudi za ta znesek.
Odbor je predlog proračuna državnega sekretariata za notranje zadeve po daljši obravnavi soglasno sprejel. Prav tako pa tudi predlog proračuna sekretariata za pravosodno upra-In za državno arbitraža.
Splošna razprava o nekaterih vprašanjih šolstva
Pri razpravi o Investicijah za prosveto in kulturo je predstavnik Sveta za prosveto in kulturo LRS ing. Čopič odgovoril na katera vprašanja, ki so si jih poslanci postavili včeraj.
Ing. Čopič je najprej pojasnil, da je do 1945—3953 diplomiralo na tehnični visoki šoli 767 inže- ■ mr j e v, od tega 224 samo v letu 1953.
Poslanec Greif je v zvezi s tem
vztrajal na svojo včerajšnji predpostavki, da največ diplomantov ostaja v Ljubljani, izredno malo pa jih gre v proizvodnjo ali pa lz Ljubljane sploh. Konkretno je navedel, da v okraju Gorica že dolgo časa iščejo ennega kemika, pa ga ne morejo dobiti, čeprav Je lansko leto diplomiralo 53 kemikov.
Dalje je dal ing. Čopič glede socialnega sestava na tehnični visoki šoli v letošnjem šolskem letu sledeče zasledke:	iz delavskih
družin je 207 študentov, iz kmečkih 231, iz uslužbensikh 1410, iz obrtniških 134. iz družin svobodnih poklicov 38 in iz družin drugih poklicov 138.
Poslanec Podvratnik je po analizi teh podatkov vztrajal pri svojem včerajšnjem mnenju, da bo treba višje srednje šole ustanavljati ne le v centrih, marveč tudi v drugih krajih, da bi bil tako mogoč priliv delavske in kmečke mladine v srednje šole ln pozneje na univerze. Prepričan je, da bo le tako mogoče spremeniti socialni stav študentov na univerzah.
Ing. Čopič Je na včerajšnja vprašanj.-# poslancev dal tudi pregled osnovnih in srednjih šol v Lit Sloveniji. Tako imamo 33 popolnih gimnazij z 20.776 dijaki, 162 nižjih z 32.674 dijaki in 1152 osnovnih šol s 140.048 otroki in 2.611 učiteljev. V osnovne, srednje in strokovne šole so investirali okraji v letu 1948 47 milijonov, 1947 leta 82 milijonov, 1948 139 milijonov. 1949 126 milijonov, 1951 96 milijonov, 3 952 287 milijonov in 1953 623 milijonov dinarjev. Za perspektivne potrebe pa bi po zbranih podatkih Sveta za prosveto in kuluro potrebovali v prihodnjih petih letih okoli 10 milijard dinarjev.
Clan izvršnega sveta Fran Ki-movec-Ziga, ki je sodeloval v razpravi, je uvodoma omenil, da obnove in novogradnje ne bo mogoče rešiti samo z republiškimi sredstvi. Ze leto 1953 je pokazalo, da so sedaj, ko je splošno izobraževalno in srednje šolstvo na skrbi okrajev, bilo investiranih za to šolstvo največ sredstev. Tako naj bi bilo tudi naprej. Razumljivo je, da bodo gospodarsko razvitejši okraji dajali za te investicije več, gospodarsko šibkejšim okrajem pa bo potrebna republička pomoč.
Strinjal se je s pripombo, da je o dislokaciji pooolnih gimnazij potrebno razpravljati. Vendar je treba to vprašanje obravnavati skupaj s strokovnimi šolami. Po podatkih Sveta za prosveto in kulturo se sedaj zanimajo za popolno gimnazüo v Velenju. Ru-fah. Ilirski Bistrici in Zagorju.
Tov. Kimovec-Ziga se je dotaknil tudi vprašanja obremenjenosti otrok v šolah. Po statističnih podatkih se vpiše letno v T. razred ©snovnih šol 30.000 otrok, do 8. razreda pa jih pr*de le ena četrtina, kar je v mnogočem odraz p>re obremenj en os ti.
Ko je omenil proračunska investicijska sredstva za visoke Sole, Je tov. Kimovec poudaril, da Je TazumUiva skrb za osnovno in srednješolstvo. Toda poleg tega ne smemo izgubiti izpred oči potreb visokega šolstva in rnanstvenega dela. Slovenija kot razvitejša republika mora še poseoej voditi o tem računa. Zato so sredstva, ki so predvidena v proračunskem predlogu za visoke šole in inštitut utemeljena in upravičena.
GledP diplomiranih študentov je ©ripomnil, da ni ved mogoče administrativno razpore) ati kadrov, da	le prav. če oodjetia in
ustanove s sistemom štipendirani a ki bo vseboval obojestranske obveznosti, rešujejo ta vprašanja.
Proračun Slovenskega narodnega gledališča
V nadaljevanju razprave je ljudski poslanec Babnik želel pojasnila glede zneska 30 milijonov dinarjev, ki je v predlogu proračuna za Investicije pri dramskem gledališču v Ljubljani.
Inž. Čopič je pojasnil, da je
ta znesek samo za dokončanje začetih del, ker mislijo dozidati še dva stranska trakta. Poslanec Babnik in še nekateri drugi so vprašali, če bo s temi prezidavami in gradnjami povečana zmogljivost za obiskovalce Drame. Inž. Čopič je pojasnil, da je mišljena tu predvsem gradnja stranskih prostorov in odra, ne pa povečanje gledaliških prostorov samih.
Poslanec Podvratnik je želel nadalje pojasnila glede proračuna za Slovensko narodno gledališče, ki prejema po predlogu republiškega proračuna subvencijo v višini 97 milijonov dinarjev. Ljudski poslanec Ovenk se je prav tako zanimal za število premier in gostovanj Slovenskega narodnega gledališča.
Poslanec Podvratnik je želel ta pojasnila predvsem z ozirom na sledeča dejstva: v Operi od 34 igralcev lansko leto ni doseglo norme 26 igralcev, od teh 8 niti 50 odstotkov. Dalje od 9 igralcev z mesečno normo štirih predstav ni doseglo te norme 8 igralcev; od 13 igralcev z normo 6 predstav na mesec te norme ni doseglo 11 igralcev itd. V ljubljanski Drami od 44 igralcev norme ni doseglo 29 igralcev, od tega jih ni doseglo 10 niti 50 odstotkov; od 4 igralcev z normo 8 predstav mesečno nisp dosegli norme 3 igralci itd.
Slovensko narodno gledališče ima po navedbah tov. Podvrat-nika tak sistem nagrajevanja, da prejme igralec, ki norme ne doseže, celotno plačo, na drugi strani pa isti igralec, v drugem mesecu normo preseže, prejme za ta presežek posebno nagrado. Iz vseh navedb, ki jih je omenil poslanec Podvratnik, sledi, da SNG izvršuje repertoar 100-odstotno ali več kljub temu, da več kot dve tretjini igralcev ne dosega svoje norme, lz česar zaključuje, da ima SNG angažiranih preveč moči.
Poslanec Podvratnik je zaradi tega predlagal, naj odbor za proračun povabi predstavnike Slovenskega narodnega gledališča, da odboru pojasnijo ta vprašanja, predno bo odbor razpravljal in sklepal o proračunu SNG. Odbor je predlog sprejel in povabil predstavnike SNG, da jutri popoldne dajejo poslancem pojasnila, ki jih bodo želeli.
Na popoldanskem zasedanju je odbor ugotovil, da je v proračunskem predlogu predvidenih 10 miljonov dinarjev za Investicije pri inštitutu za gozdarstvo, 50 milijonov pa za iste svrhe v drugem delu proračuna in sklada za gozdarstvo. Pri daljši razpravi je bil prisoten tudi direktor Inštituta inž. Žagar, ki je utemeljeval potrebe inštituta. Odbor je končno sprejel amandma, da ostane všeh 60 milijonov za dograditev gozdarskega inštituta, iz sredstev, predvidenih za gradnjo ljudske skupščine pa se dodeli 10 milijonov fakulteti za strojništvo.
Proračun Sveta za prosveto in kulturo
Daljša razprava je pri obravnavi tega dela proračuna- bila zlasti okoli zneska 43.250.000 din za štipendije. Poslanec Janko je bil mnenja, da je ta vsota prevelika zlasti zaradi tega. ker bi sistem republiškega štipendiranja še nadalje omogočal, da bi diplomanti po končanih študijah ostajali izven proizvodnje In bi na deželi ostali brez visoko kvalificiranih strokovnjakov. Zaradi tega smatra, da bi bilo prav. da bi koristniki teh štipendij prevzeli obvezo, oditi po študijah v proizvodnjo In okraje. Isteea mnenja je bil tudi poslanec Skok.
Precej časa so se zadržali poslanci tudi pri predlogu proračuna koncertne pos’ovainiee. Re več pri proračunu Slovenske filharmonije in so številni član’ odbora želeli pojasnila glede subvencije 23.540.000 din, ki jo dale republika tel umetniški uš+anovi. V dlskusiU so sodelovali toV. Babnik. Peterneli in Podvratnik ter tov. Josip Vidmar, ki je prisostvoval popoldanski seji odbora. Poslanci so
predvsem poudarjali nujnost podpiranja in nadaljnjega subvencioniranja centralnih umetniških ustanov, toda izražali so zaskrbljenost zaradi smotrnega izkoriščanja teh sredstev. V razpravi so navajali, da zaslužijo pri Triglav-filmu posamezniki mesečno na honorarjih do 90.000 dinarjev, zaradi česar so se spraševali, ali je morda enako stanje tudi pri drugih umetniških ustanovah. Po daljši razpravi je odbor sklenil poklicati na jutrišnjo popoldansko sejo predstavnika Slovenske filharmonije, ki naj prav tako, kot zastopniki gledališča, utemelji proračun ustanove.
Ljudski poslanec Peternelj je posebej poudaril smotrno izkoriščanje sredstev za razvoj znanosti in kulture. Načelno se je zavzemal za Prešernove nagrade, ker imamo pri nas mnogo zaslužnih kultnmih in znanstve-
nih delavcev, ki take nagrada zaslužijo. Pripomnil pa je, da letošnja delitev nagrad, izgleda, ni bila popolnoma smotrna in se je tako zgodilo, da smo denar, ki je bil namenjen za te svrhe, slabo izkoristili.
Dalj časa so se člani odbora zadržali tudi pri podporah in nagradah umetnikom, znanstvenikom in njihovim društvom, za kar predvideva predlog proračuna 8,130.000 din. Končno so sprejeli amandma, da se ta znesek zmanjša za 1,700.000 din in dodeli za izgradnjo astronomske in geofizikalne opazovalnice. V celoti pa so sprejeli postavko 75 milijonov dinarjev za subvencije našemu založništvu.
*
Odbor za proračun zbora proizvajalcev je danes končal t obravnavo in v podrobnostih sprejel celoten predlog proračuna brez amandmajev.
Iz odbora za gospodarstvo republiškega zbora LRS
(Nadaljevanje s 1. strani)
de, kar zahteva nove obsežnejše, predvsem transportne naprave. V Mežici so že lani iz lastnih sredstev začeli večja dela in vse kaže, da bo ta rudnik letos dobil 450 milijonov din posojila, ki so potrebni za dokončanje začete asa-nacije in izpolnitev v predlogu družbenega plana predvidene proizvodnje.
Tudi idrijski rudnik je začel iz lastnih sredstev lani določena dela, vendar je nadaljevanje teh del letos dvomljivo, ker pri natečaju za kredite ni uspel. Ne glede na revnost rude — pri 0.35% živega srebra v njej je proizvodnja še vedno rentabilna — so danes tamkajšnja znana nahajališča tako velika, da bo rudnik delal še 10 let, verjetna nahajališča pa mu zagotavljajo delo za še nadaljnjih 10 let. Zato bo začeta dela treba vsekakor nadaljevati, pa čeprav letos le v zmanjšanem obsegu.
Iz malega raste veliko
Razprava o proizvodnji nekovin in o razvoju te industrije ja nakazala glavne naloge v tej panogi, ki so v izboljšanju kakovosti izdelkov naše cementne industrije, v boljšem izkoriščanju obstoječih obratov in v potrebi, da rekonstruiramo prej ko slej naše cementarne.
Clan odbora Tone Bole je
izrazil mnenje, da posvečamo nekovinam na splošno premalo pozornosti in da zapravljamo s tem velike možnosti za dvig proizvodnje in zaposlitev ljudi, čeprav v manjšem obsegu. Kot primer je navedel šest »rudnikov« barv, ki so svojčas obratovali v Savinjski dolini, a je danes vse zamrlo in zaspalo. Omenil je tudi majhno skrb za peskolome, kredna nahajališča in podobno. Razprava, ki se je razvila o teh vprašanjih, je ugotovila, da nas večinoma res mikajo le velike strojne in kemične tovarne in da vse drugo nekako ni zanimivo. Razpravo je končala ugotovitev, da bi morali ljudski odbori tem stvarem posvečati več skrbi kot doslej.
V okviru razprave o kovinski industriji je član odbora Tone Bole opozoril, da trpi kvaliteta izdelkov tovarne avtomobilov v Mariboru zaradi neustreznega materiala, ki ga dobavljajo tej tovarni obrati naše črne metalurgije. Po obširnejši razpravi o tem vprašanju je bil sprejet sklep o imenovanju komisije, ki bo raziskala razmere v TAM in na osnovi svojih ugotovitev izdelala predloge za ukrepe, ki so potrebni, da krene to podjetje na pravilnejšo pot.
Razpravo bo nadaljeval odbor jutri ob devetih dopoldne.
Tramvajske vozove doma
Beograd, 16. marca. Danes se je po dvodnevnem razpravljanju končala konferenca predstavnikov jugoslovanskih mest. V razpravi so predvsem obravnavali finančni položaj mestnih prometnih podjetij, prevozne tarife in dotacije mestnih odborov. Mnogo diskutantov je predlagalo, naj se ustanove v mestih koordinacijske komisije, v katerih bi bili predstavniki prometnih podjetij, ljudskih odborov in gospodarski strokovnjaki. Te komisije bi proučevale prioriteto novih prometnih prog, nabavo vozil in koordinirale mestni promet. Nadalje je bilo poudarjeno, da je večina prometnih podjetij v novem gospodarskem sistemu in zaradi novih gospodarskih instrumentov deficitna ter da ne bodo mogla izhajati brez dotacij. Čeprav se vsi zavedajo, da je sistem dotacij destimulativen, so vendar nekateri bili mnenja, da brez njih ne bo šlo. Predstavnik sindikata komunalcev je dejal, da bi bilo treba nuditi prometnim podjetjem regres za kritje razlike med ekonomskimi cenami in cenami v prometu. Obenem bi bilo nujno, da merodajni
Nadomestne volitve v murskosoboškem okraju
Na seji 16. t. m. je republiška volilna komisija LRS pregledala volilne spise o nadomestnih volitvah poslancev republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 81, in 43. volilni enoti (okraj Murska Sobota), ki so bile v nedeljo dne 14. marca 1954.
V	81. volilni enoti je bil iz. voljen kandidat Jože Rus iz Ljubljane. Od skupno 8207 vpisanih volivcev se je volitev udeležilo 6687 ali 81.5 odstotkov volivcev. Za kandidata je bilo oddanih 6142 ali 91.9 odstotkov glasov, 545 pa je bilo neveljavnih glasovnic.
V	83. volilni enoti Je bil izvoljen kandidat Franc Rogi iz Murske Sobote. Od skupno 6161 vpisanih volivcev se je volitev udeležilo 5709 ali 92,7 odstotkov volivcev. Za kandidata je bilo oddanih 5558 ali 97,4 odstotkov glasov, 151 pa je bilo neveljavnih glasovnic.
Svoje poročilo je republiška volilna komisija LRS skupno z volilnimi spisi predložila republiškemu zboru Ljudske skupščine LRS zaradi verifikacije mandatov.
De!o okrajnega ljudskega odbora v Kranju
Kranj, 16. marca. — Danes je bilo v Kranju skupno zasedanje obeh zborov okrajnega ljud. skega odbora, ki se ga je izmed 100 poslancev udeležilo 78 poslancev. Najo-bširnejše je bilo poročilo o delu okrajnega ljudskega odbora, ki ga je podal podpredsednik OLO tov. Horjak. V uvodu je poudaril razsežnost in gospodarsko razvitost Kranja, saj obsega 19 občin in tri ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami. OLO je v celoti uspešno rešil mnogo važnih nalog. Grajati je le upravni aparat, ker ni izvršil nekaterih nalog, zlasti v tržni inšpekciji. Da komisija za prošnje in pritožbe ni delala, so krivi državljani sami, ker se niso obračali nanjo, ampak direktno na komisijo pri ljudski skupščini LRS. T« ni pravilno in tudi stvarneje bi mnoge prošnje rešila okrajna komisija, zato bi se morali volivci te komisije v bodoče bolj posluževati.
Delo svetov OLO je bilo koristno, v bodoče pa bodo morali bolj pomagati tudi pri izvrševanju sklepov. Slabost svetov je bila premajhna povezanost z občinskimi sveti. Najaktivnejši med vsemi je bil svet za gospodarstvo, slabost njegovega dela pa je bila v pomanjkanju načelnih razprav in dajanju priporočil OLO za konkretne ukrepe. Svet za prosveto in kulturo se kot celota ni poglobil v svojo problematiko, ampak je največ bremen ležalo na predsedniku in tajniku. Pomanjkljivo je bilo zlasti delo na področju ljudske prosvete in v zvezi z reformo osnovnega šolstva. Najuspešneje je delal odbor za splošno izobraževalno šolstvo, ki je probleme reševal samostojno. Svet za zdravstvo in socialno politiko je izvedel fluoro-grafiranje, organiziral tečaje, letovanja itd., reševal pa je v glavnem le konkretna nujna vprašanja In mu ni uspelo zajeti družbene problematike v celoti ter vsklajevati svoje delo z množičnimi organizacijami, sindikati Itd.
Poročilo meni, da OLO doslej ni izkoristil vseh možnosti za prenos pravic na občinske ljudska odbor*. V bodoč« bo treba
Odnosi okrajnega ljudskega odbora do občinskih ljudskih odborov — Pomanjkljivo sodelovanje državljanov z organi ljudske oblasti
bolj natančno razmejiti delo In pristojnosti med obema, zlasti glede sečnih dovoljenj, upravljanja gozdov, izdajanja gradbenih dovoljenj in podobno. Okrepiti bi bilo treba nadzorno poslovanje OLO nad delom občin, zlasti glede zakonitosti im v primerih, ki so potrebni pomoči.” OLO v Kranju obsega tudi tri LOMO s posebnimi pravicami (Kranj, Tržič in Škofja Loka). Tovariš Horjak je opozoril, da je v predpisih o odnosih do teh občin precej nejasnosti in je bilo potrebno za preteklo leto stvari glede kompetenčnosti rešiti z medsebojnim dogovorom. Tu gre zlasti za instančna vprašanja, kajti glede nekaterih odlokov teh ljudskih odborov se je pokazal OLO za bolj praktično instanco kakor pa neposredni repuoliiški organ (davčno vprašanje). Cimpreje bo tudi treba sprejeti statute teh občin, postaviti pri teh ljudskih odborih zbore proizvajalcev, izvoliti sodnike za prekrške ter postaviti mestne straže.
Tesnejši stiki med podjetji io gospodarskimi organizacijami so bili potrebni predvsem zaradi sprejema okrajnega družbenega plana, finančna inspekcija pa je pokazala potrebo po intervenciji v tovarni furnirja v Bodov-Ijäh in v »Inteksu« ter v nekaterih trgovinah in gostilnah.
Za delo zavodov in ustanov se je OLO premalo zanimal in so delali v glavnem nekontrolirano. Delo občinskih ljudskih odborov je bilo letos živahnejše, vendar je bila njihova dejavnost usmerjena bolj v komunalne zadeve in stanovanjsko vprašanje, premalo pa v prosveto, zdravstvo in socialno politiko. Tudi pri občinskih ljudskih odborih sveti in komisije nimajo pravega mesta, da bi namreč dajali predloge za reševanje glavnih vprašanj, ampak je to še vedno v rokah predsednikov in tajnikov ali celo administracije. Zelo je treba pohvaliti ti. ste ljudske odbore, ki so vabili na svoje seje zastopnike organizacij in podjetij itd. Delo
bi lahko izdelovali
državni faktorji zmanjšajo koeficiente za uvozna vozila in rezervne dele.
Predstavniki domačih industrijskih podjetij so medtem razpravljali o izdelovanju vozil v domačih tovarnah. Na popoldanski skupni seji so poudarili, da bi naše tovarne lahko začele izdelovati letos štiriosovinske in dvoosovinske tramvajske vozove. Prvih 10 tramvajskih vozov bi naše tovarne lahko izdelale v 8 mesecih. Prihodnje leto bi lahko tovarna »Dragoslav Djordje-vič-Goša« v Smederevski Palanki izdelala 50 do 60 tramvajev. Trolejbusov in avtobusov domača podjetja za sedaj ne bi mogla izdelovati, pač pa samo nekatere dele teh vozil. Proizvodnja rezervnih delov bi se postopno zviševala. Cena domačih tramvajskih vozov bi bila okoli 35 milijonov dinarjev.
Ob koncu so predstavniki mest sprejeli resolucijo, na osnovi katere naj bi komune
oziroma ljudski odbori n4
predlog prometnih podjetij odločali o izgraditvi prometnih mrež, vTStah vozil in okvirnih tarifah ter popustih. Nameravano • je določeno povišata j« prometnih tarif, mestna prometna podjetja pa naj bi poslovala na osnovi gospodarskega računa ter imela popolnoma samostojno delavsko samoupravljaju«. Mestni ljudski odbor naj bi prometnim podjetjem plačeval razlika med prometnimi tarifami in odobrenimi popusti. Mestni ljudski odbori bi tudi dajali prometnim podjetjem oziroma njihovim kolektivom osnovna proizvodna sredstva.
Glede nabave novih vozil je predvidena orientacija predvsem na domačo proizvodnjo, le za obstoječi vozni park naj bi se rezervni deli kupovali v inozemstvu.
Po sprejemu resolucije sta bila predvajana še dva filma o organizaciji prometa v modemih mestih, nakar je bila konferenca zaključena.
Mestni ljudski odbor v Celju se načelno strinja z združitvijo mesta z okolico,
vendar pa morajo o tem povedati svoje mnenje še volivci
Celje, 16. marca. Danes popoldne je bila pod vodstvom predsednika MLO Celje Rika Jermana 15. skupna seja mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Celje. Seji so prisostvovali tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Simonič, predsednik OLO Celje okolica, Miran Cvenk ter nekateri republiški ljudski poslanci s področja mesta in okolice. Oba zbora sta razpravljala predvsem o osnutku zakona
republiškega izvršnega sveta o priključitvi mesta Celja kot občine s posebnimi pravicami okrajnemu ljudskemu odboru. Po daljši razpravi so ljudski odborniki sprejeli sklep, da se načelno sicer strinjajo z združitvijo mesta z okolico, da pa o tem dokončnega sklepa ne morejo izreči, dokler se ne pogovore s svojimi volivci. To stališče mestnega ljudskega odbora bo pristojnemu republiškemu odboru pojasnila tričlanska delegacija.
Roparji iz Radovljice pred sodiščem
LOMO Kranja, Tržiča in Škofje Loke je bilo mnogo bolj razgibano kakor delo ostalih občinskih ljudskih odborov. Sveti pri občinskih ljudskih odborih imajo še dosti slabosti, čeprav so aktivni (zlasti svet za gospodarstvo). Omejujejo se le na konkretna vprašanja (davki, posek lesa itd.). Zato se je OLO skupno z občinskimi ljudskimi odibori že razgovarjal o sestavi statutov za te svete.
V okraju je zelo mnogo odborov, ki se niso držali zakonitih rokov za sklicanje zborov volivcev. Predvsem je treba omeniti ljudske odbore v Bes. niči, Cerkljah, Mavčičah in Šenčurju, kjer v posameznih območjih še ni bilo nobenega zbora volivcev. Krivda je tudi v nezainteresiranosti volivcev samih, saj ponekod zbori niso bili sklepčni, ker ni bila dovolj velika udeležba volivcev. V Šenčurju je na primer prišlo prvič na zbor volivcev 6, drugič pa 8 volivcev. Taki pojavi kažejo na slabo delo ljudskih odborov ln množičnih organizacij.
«. K.)
Jubilejni koncert Jakova 3ipcija
Ljubljana, 16. marca, v veliki filharmonični dvorani je bil nocoj sedmi izredni koncert Slovenske filharmonije. Dirigiral ga je jakov Cipci, ki je z njim proslavil 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Koncert je obsegal Beethovnovo uverturo Leonora ni, Rahmaninova drugi klavirski koncert in So-štakovičevo prvo simfonijo. Kot solist je nastopil pianist profesor Anton Trost. Občinstvo Je mojstra dirigenta ob njegovem jnbileju prisrčno pozdravilo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra sodelavka
ANA BRATOH
Pogreb pokojnice bo danes, 17. marca ob 16.30 iz Marijine mrliške vežice na Zalah. — Pokojno bomo ohranili v dobrem spominu. — Kolektiv Kolodvorske restavra-cU«*
Ljubljana, 16. marca. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila danes kazenska razprava proti petim obtožencem, ki so bili obtoženi kaznivega dejanja roparske tatvine. Glavni storilci Štefan Snedle. Jože Srbčič in Lovro Smolej so se morali zagovarjati za roparski podvig, ki so ga storili 23. oktobra lani na cesti Radovljica—Lesce nad oškodovancem Mihaelom Oražmom in za še hujše dejanje ropa v trgovski poslovalnici »Železnina« v Radovljici nekaj kasneje. Pri ropu v trgovski poslovalnici je obtoženi Štefan Snedic zvezal in onesposobil tamkajšnjega vajenca Jožeta Kvedra ter odvzel v poslovalnici 70.000 din gotovine, usnja in sukanca v vrednosti za
185.000	din ter moško kolo znamke »Partizan« v vrednosti 31.000 din, drugi obtoženi Jože Srbčič pa je pri tem stal zunaj na straži.
O	roparskem podvigu smo že pisali v našem časopisu, toda dejanje se je v celoti razkrilo šele na obravnavi ob priznanju obtoženih, njihovem soočenju ter ostalem dokaznem gradivu. Roparska druščina obtožencev je bila med seboj močno povezana, zvesta pomočnika pa sta bila tudi Snedičeva brata Tomaž in ne-doletni Ciril.
Rop' se je razkril tako, kakor navadno med tatovi — zaradi spora pri delitvi plena. Storilci so sicer bivali v različnih krajih, v Radovljici in
Tržiču, toda tako pred dejanjem kakor tudi po njem, so se redno sestajali in se ob koncu zaradi plena tudi sprli. Vso zadevo je razkril obtoženi Lovro Smolej, ki se ja menda čutil pri plenu prikrajšanega.
Storilce so izsledili kmalu po storjenem dejanju in jim tako preprečili še nadaljnje, v načrtu zasnovane podobna podvige.
Sodišče jih je obsodilo: Štefana Snediča na 6 let, Jožeta Srbčiča na 8 let, Lovra Smoleja na 3 in pol leta, mladoletnega Cirila Snediča na pol drugo leto in Tomaža Snediča na 1 leto strogega zapora.
Novo predsedstvo Zveze študentov Jugoslavije
Skoplje, 16. marca. Dajies 8e je konstituiral novi centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije. Izvoljeno je bilo predsedstvo 8 članov z dosedanjim predsednikom Nikolo Tripalom. Za podpredsednika centralnega odbora sta bila izvoljena Miladin Šr.?:ič in Janez Šinkovec, za sekretar“ je pa Miša Nikolič.
Centralni odbor Zveze Študentov Jugoslavije je pooblastil predsedstvo, da odboru za prosveto zvezne ljudske skupščine razložil pripombe II. kongresa Zveze študentov Jugoslavije k načrtu zakona o univerzah.
ENA IZMED ŠTEVILNIH NAGRADI Garnituro ročnega orodja je prispevala za prvomajski nagradni natečaj našega lista Tovarna kovanega orodja v Zrečah. Komu bodo služili izdelki zreških kovačev? Kdo vse bo deležen mnogih drugih nagrad, ki jih že pošiljajo podjetja v upravo našega Usta?
NAŠ ODGOVOR:
vsak reševalec križank nagradnega natečaja »Slovenskega poročevalca«. Križanke so že začele izhajati! Pazite, da jih ne boste imeli premalo, ko jih bo treba poslatil
NAJVEČJA BITKA in dok Majske vojne
Že tretji dan divjajo boji za trdnjavo Dien Bien Fa — Posebni varnostni ukrepi v Hanoja
Hanoj, 16. marca (AFP). Bitka za Dien Bien Fu se nadaljuje že tretji dan z nezmanjšano srditostjo. Računajo, da je to do
OB ROBU DOGODKOV
Spor zaradi Cipra
Precej podoben spor, Kakor ga ima zaradi Sudana z Egiptom, ima Vel. Britanija z Grčijo zaradi Cipra.
Ta> otok z veliko večino grškega prebivalstva je med tistimi kolonijami, ki si jih je Vel. Britanja pridobila * kupčijami in spretnimi diplo- sedaj največja bitka v Indokini. matskimi potezami. Turčija je Franoosko visoko poveljstvo so-otok Vel Britaniji že leta 1878 di, da bo poveljnik Ho Si Min-prepustila v upravo, Velika hovin čet general Djiap lahko Britanija pa ga je leta 1914 samo nekaj dni vzdržal tak pri-anektirala. Ciper je britanska tisk. Ho Si Minhovim silam se kolonija od leta 1925. Po dol- je posrečilo obdržati utrjene goletnih zahtevah je bila na položaje. Računajo, da ima ge-Cipru 1. novembra 1947 skli- neral Djiap na tem odseku cona ustavodajna skupščina, okrog 14.000 mož in precej toki pa je bila kmalu razpu- pov.
ičena, ker zaradi odpora gr~ Francosko visoko poveljstvo ških članov skupščine ni bila je prepričano, da bo izid bitke sprejeta predložena ustava, ugoden, ker ima velike količine Vlada Vel. Britanije je novo hrane in letalstvo ter lahko ustavo že večkrat obljubila, spusti padalce. V noči od nede-da bi zajezila čedalje močne)’’ 1 j e na ponedeljek so vietminške še gibanje za priključitev sile s svežimi četami napadle Cipra Grčiji.	francosko oporišče severno od
Grška vlada hoče zdaj z vso Dien Bien Fuja in Francozi so odločnostjo zahtevati priklju- se morali umakniti. čitev Cipra in je predsednik vlade Papagos izjavil britanskemu veleposlaniku Peaku v Grčiji, da namerava grška vlada že med prihodnjim zasedanjem Organizacije združenih narodov spraviti problem Cipra na dnevni red, če ne bo mogoče dotlej tega vprašanja sporazumno rešiti z britansko vlado. To svojo izjavo je perd-sednik Papagos združil z izrazom upanja, da bo tudi vlada Vel. Britanije želela tak sporazum, ker je to potrebno zaradi nadaljevanja prijateljstva med obema državama.
O Cipru je govoril z nekim inozemskim novinarjem tudi grški minister za zunanje zadeve Stefanopulos, ki je poudaril, da bi bila grška vlada pri sporazumu glede Cipra pripravljena odstopiti Veliki Britaniji nekatera vojaška oporišča na Cipru, Kreti in Peloponezu. Da. se bo grška vlada v primeru, če ne pride do sporazuma, obrnila na Združene narode, je zatrdil tudi minister Stefanopulos ter pripomnil, da bi bila zdaj najboljša priložnost, da Vel.
Britanija izpolni svojo obljubo ustave za Ciper in da bi nekaj mesecev po sprejemu ustave prebivalstvo Cipra odločilo o priključitvi.
Po takih izjavah pa še ni nobenega znamenja o spremembi negativnega stališča Vel. Britanije do grških pred-
NOVICE V SLIKI
ukrepe. V trdnjavo ne more nihče, niti francoski vojaški dopisnik. Na področju okrog Hanoja je pripravno stanje že te. den dni. Okrog letališč so postavljene močne straže, ker so Ho Si Minhove sile pred kratkim napadle letališča.
Saigon, 16. marca (r). — po zadnjih poročilih so vietminskl napadalci še 1 km oddaljeni od glavne obrambne linije francoske postojanke Dien Bien Fuja. Preteklo noč je padla druga zunanja utrdba na severu oz. severovzhodu postojanke. Obe letališči v Dien Bien Fuju sta. pod stalnim vietminskim topniškim ognjem in ju Francozi ne morejo več uporabljati. Trans, portna letala dovažajo iz Hanoja in Hajfonga vojaški material, ki ga morajo odmetavati s padali. Francosko letalstvo napada z eksplozivnimi in nepalm- bombami vietminsko topništvo, vendar operacije ovira dež. V akciji so vsa razpoložljiva francoska letala, tudi mornariška.
Francosko poročilo pravi, da je samo v napadu preteklo noč padlo 1500 vietminskih vojakov in da je sovražqjk v preteklih 48 urah imel 10.000 žrtev. Napadi na južni in vzhodni strani utrdbe so bili odbiti.
RIM, 16. marca. — Na današnji seji Italijanskega ministrskega sveta so bila poleg gospodarskih vprašanj na dnevnem redu tudi vprašanja, ki so v zvezi s škandalom, ki Je Izbruhnil na procesu proti novinarju Silvanu Mutu. Vlada je morala na današnji seji določiti okvir preiskave, ki je bila poverjena liberalnemu ministru De Caru ter rešiti vprašanje ostavke zunanjega ministra Plccionija, za katerega je bilo na procesu rečeno, da Je prejel od vsrižnika Uga Montagne 6 milijonov lir podkupnine, v »zadevo Montesl« pa Je vpleten tudi njegov sin Plero. Predsednik vlade Scellba je po seji vlade Izjavil novinarjem, da Je vlada izrazila svojo solidarnost z zunanjim ministrom Picclonljem ter ga naprosila naj ne odstopi. Za novega šefa policije namesto odstopivšega dr. Tommasa Pavoneja, ki je bil tuđi na procesu obdol-žen korumpiranosti, pa je vlada imenovala Giovannlja Carcaterra, dosedanjega šefa torinske policije. Medtem pa Je bil proces proti novinarju Mutu preložen na jutri, ko bodo zaslišali kot priče Picclonljevala sina Plera. verižnHra Uga Montagno In dosedanjega šefa policije dr. Pavoneja. (Na prvi sliki: dr. Totnmaso Pavone (z očali) v razgovoru z ministrskim predsednikom Scelbo; na drug! sliki: množica Rimljanov, ki niso uspeli priti v sodno dvorano, kjer poteka proces proti Mntu ln čakajo pred .sodno palačo sa vesti o procesu, ki se z ne verjetno naglico širijo po Rimu ln Italiji.)
RAZGOVORI V BONNU
Sarsko vprašanje se zaostruje
Sestanek Poncet-Blaukenhom — Ostri protesti proti evropeizaciji v zahodnonemških političnih krogih — Izjava predsednika skupščine Ehlersa
Ho Si Minh
V Hanoiu so odredili za zavarovanje trdnjave, kjer je nastanjeno francosko visoko poveljstvo posebne varnostne
Washington, 16. marca (AFP). Pravni odbor ameriškega senata je danes s 7 glasovi proti 3 sprejel amandma k ameriška ustavi, po katerem bi dobili državljani volilno pravico z 18. letom starosti. Dosedaj je bila starostna meja 21 let, razen v državi Georgiji, kjer so jo med vojno znižali na 18 let. Spre-minjevalni predlog podpira predsednik Eisenhower, ki pravi, da se tudi vojaška obveznost začne z 18. leti.
Bonn, 16. marca. (Tanjug). Uradno je bilo sporočeno, da sta francoski visoki komisar Francois Poncet in vodja političnega oddelka zahodnonemskega ministrstva za zunanje zadeve Herberth Blankenborn nadaljevala danes v Bonnu razgovore o Posarju. V uradnih krogih izjavljajo, da bodo na razgovorih pripravili besedilo načelne francosko-nemške izjave o Posarju.
Med poslanci vseh, in celo vladnih strank, so se danes in včeraj slišali ostri protesti proti temu, da bi se Nemčija odrekla Posarju. Tako se je še med razgovori med Poncerom in Blankenhornom neuradno sestavila opozicija, ki se
upira rešitvi sarskega problema, če bi tako rešitev zahtevala odcepitev Posarja od nemškega oženi-
jo tu imenujejo, je zajela vse
stranke ne glede na to, če so v opoziciji ali na vladni strani.
Poslabšanje ozračja je deloma tudi posledica odsotnosti kanclerja Adenauerja. Opozicija je sedaj zavrnila popravljeni Van Natersov načrt, ki določa prav plebiscit, katerega zahodnonemške politične stranke nočejo sprejeti. Kancler
Pred obračunom z McCarthyjem?
McCarthy se odkrito upira vodstvu stranke stfl na jesenskih volitvah. — Po mnenju lista »New York Herald Tri-	%£$***l
lja. Ta »Sarska opozicija«, kakor Adenauer pa je po sestanku z Bi-
daultom izjavil, da bi bil Van Na-Italija dobi posojilo	tersov načrt lahko podlaga za spo-
razum o Posarju. Sarska opozicija Rim, 16. marca. (Tanjug), je torej neposredno naperjena pro-Guverner italijanske banke ti Adenauerjevim prizadevanjem, (Banca d Italia) je danes v da bi na podlagi Van Natersove-Baslu podpisal pogodbo s tre- ga načrta dosegel sporazum o Po-mi največjimi švicarskimi ban- sarju, čeprav tudi razgovori Ade-kami o posojilu 100 milijonov nauer-Bidault niso bili uspešni, šv. frankov, ki ga bo Italija Berlin, 15. marca (AFP). Pred-porabila za srednjo in malo in- sednik zahodnonemške skupščine dustrijo. Posojilo se bo amor- dr. Herman Ehlers je izjavil da-tiziralo v 5 letih in ga bo Ita- nes na zborovanju krščansko deliji izplačevala evropska pla- mokratske stranke, da se ne more čilna skupnost, ker je name- strinjati z mislijo o »uzakonitvi njeno tudi za delno kritje dol- položaja v Posarju, ki je posledi-ga, ki ga ima Italija pri tej ca navadnega nasilja«, in evro-
logov in dopisnik atenskega Polagoma zapleta v čedalje
lista »Vima« je poročal, da v Londonu ne - kažejo pravega razumevanja za grške predloge in ponudbe, temveč da so samo razburjeni zaradi napovedane intervencije pri Združenih narodih, češ da bi to izkoristil vzhodni blok.
V zvezi s Ciprom utegne biti odložena preselitev poveljstva britanske vojske in letalstva za Srednji vzhod iz Egipta na Ciper, čeprav piše »Times«, da je preselitev odložena samo zaradi tega, ker še niso končani razgovori z egiptovsko vlado in ker tudi oblasti 7ut Cipru preselitve še nilso pripravile.
Spor zaradi Cipra je opozoril spet na zelo kočljivo točko in če tudi ne pride do posredovanja Organizacije združenih narodov, bi Velika Britanija vendarle morala prej ko slej dati Cipru ustavo in tudi ljudsko glasovanje na Cipru bo neogibno. Tako glasovanje je bilo že februarja 1950 in se je takrat od 224.747 volivcev izreklo 215.106 za priključitev h Grčiji.
bune« ne bodo več dolgo zadrževali vseh podatkov iz poročila armade
New York, 16. marca (Tan- z vojsko. Kakor poročata no-jug). SenatJor Me Carthy se vinarja brata Allsop v časopisu »New York Herald Tribune«, je bilo poročilo vojske o Me Carthyjevih grožnjah trikrat daljše od poročila, ki je bilo objavljeno v časopisih. Skrajšali so jih zato, ker so skušali preprečiti končni ob-
Mc Carthyjevih zlorabah, če bo senator kljuboval svoji stranki in večini svojega ka-
skupnosti.
Načrt za zahodno« nemško armado
London, 16. marca (AFP). Poverjenik zahodncaiemška vlade je v časopisu »Stak« Teodor Blank objavil svoje načrte o sestavi 12 nemških
hujši spor z lastno stranko. Republikanski prvaki so se dolgo trudili, da bi preprečili odkrit spopad, senator iz Wi-sconsina pa kot da bi hotel prav nasprotno. Sedaj je od-
bineta, v katerem je sedaj divizij, ki bi jih morala Za-edini, ki brani ravnanje svet- hodna Nemčija pripraviti dve nika Cohna v sporu z vojska leti po uveljavljenju pogodbe o evropski oborambni
peizacija tega področja. Zelo sumljiv je način, da hočejo očividno ugrabitev spremeniti v darilo, je dejal. O evropeizaciji bi lahko govorili šele tedaj, ko bodo imeli v Posarju resnične demokratične pravice kot veljajo v Zahodni Nemčiji in ostalem delu Evrope, je dejaü. Ehlers je izrazil mnenje, da politično ozračje dozoreva za ponovno združitev Nemčije.
Egiptovska vlada za obnovo pogajanj
London, 16. marca. (AFP). V Londonu so danes uradno sporočili, da je egiptovska vlada storila posredne korake pri britanski vladi za obnovitev razgovorov o Sueškem prekopu. Zastopnik Foreign Officea ni hotel povedati, po kateri vladi je Egipt dal pobudo. V poučenih krogih pa se je zvedelo, da je bila ponudba sporočena ameriški vladi med razgovori, ki sta jih imela pred kratkim v Kairu predsednik egiptovske republike Nagib in ameriški veleposlanik v Kairu Jefferson.
Britanski štab ne bo na Cipra
Nicosia, 16. marca. (AFP). Zastopnik britanskih vojaških oblasti na Cipru je izjavil danes, da so brez podlage vesti, da nameravajo v kratkem premestiti britansko vojaško poveljstvo iz Sueza na Ciper. Dejal je, da prihod generala Robertsa, poveljnika britanskih sil v Suezu, na Ciper ni v nobeni zvezi z morebitno preselitvijo poveljstva.
Kairo, 16. marca (Reuter). Na ukaz predsednika Nagiba so bili danes izpuščeni bivši vodja kraljevega kabineta Hafiz Hu-fifi, bivši podpredsednik saadi-stične stranke Hamid Guda in bivši minister v saadistični vladi Mahmud Rijad. Od oktobra lani &q bili y hišnem zaporu.
Sing Man Bijeva
»protikomunistična«
konierenca
klonil poziv vodstva, naj od- račun s senatorjem, za kat-e-
pove politične govore, ki naj bi jih imel na turneji ta teden. Stranka zagovarja stališče, da je treba navesti vsa dejstva v sporu McCarthy]a
Grki vrirajajo glede Cipra
Atene, 16. marca (Reuter). — Zastopnik grškega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da grška vlada ni pripravljena spremeniti svoje politike glede Cipra. S tem je odgovoril na včerajšnjo izjavo britanskega ministra za zunanje zadeve Edena v Spodnjem domu, ki je izjavil, da britanska vlada ne more privoliti na razgovore o položaju tega otoka. Grško stališče je znano, je izjavil zastopnik grškega ministrstva za zunanje zadeve, in mi upamo, da bo britanska vlada spremenila svoje stališče.
ZADNJI TELEGRAMI
Pariz, 16. marca (r). Pred parlamentom se je pričela razprava o obrambnem proračunu za leto 19ji. Zastopnik finančnega odbora Pinot je iz javil, da krijejo ZDA 78*,'• izdatkoo za oojno o Indokini, in da zato izdatki za oojno o Indokini za Francijo ne predstavljajo oeč vprašanja. Tudi če bi se ta vojna nehala, ne bi Fanciia mnogo prihranila, ker so v Indokini o akciji večinoma redne čete, ki bi jih bilo treba tudi potem ie plačevati.
Tel Aviv, 16. marca (Reuter). Zastopnik izraelske vlade je izjavil, da Bia dve sirijski lovski letali leteli danes nad nekim izraelskim naseljem pri Tel Kaciju, na vzhodni obali Galilejskega morja. Izraelska vlada se je pritožila pri komisiji za nadzorstvo nad premirjem.
Po neuradnih vesteh so se nocoj v istem naselju izraelske in sirijske obalne baterije več ur obstreljevale.
Kairo, 16. marca (AFP). Britansko veleposlaništvo v Kairu je sporočilo tl&nes. da je skupina oboroženih Egipčanov včeraj napadla pet britanskih vojakov v bližini Ismaile na cesti proti Suezu. Dva vojaka sta bila ubita, dva pa ranjena. Napa-daici so bili oboroženi s mitraljezom itn avtomatskimi pištolami.
A'ero Delhi, 16. marca 'AFP). Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil danes v parlamentu, da indijska vlada skupno z Združenimi narodi proučuje vprašanje 88 vojnih ujetnikov, ki «e nočejo vrniti domov. Sedaj so v Indiji. Ti ujetniki po Neh rujevi izjavi niso mogli iti v ZDA, ker ta država ni bila nevtralna v korejski vojni, na Koreji pa tudi m=o mogli ostati.
Teheran, 16. marca (r). Perzijski zunanji minister Entezam Je izjavil, da ima Perzija zelo tople odnose » Sovjetsko zvezo in da obstoje samo majhne razlike o mnenjih med obema državam a.
Nairobi, 16. marca (r). Britanski minister za kolonije Lyttleton je izjavil, da n? more sprejeti predlogov afriške skupine glede sestave bodoče kmujske vlada, Prepričal se jv da ni
nobene osnove, da bi prišlo glede lega oprašajtja do splošnega sporazuma in je zato po njegovem mnenju brez odloga treba izvesti prvotni načrt o sestavi kenijske vlade.
Nem Delhi, 16. marca (r). Ministrski predsednik Nehru je sporočil, da je indijska vlada neoficielno sporočila sekretariatu OZN, da opazovalci ZDA v Kašmiru po njenem mnenju niso več nevtralni. Vlada upa, da bo sekretariat kmalu odločil o tem vprašanju. Indijska vlada zaenkrat ameriških opazovalcev ni proglasila za nezaželene, bo pa to morda še storila. Gre za načelno, ne pa za osebno vprašanje.
rega republikanska stranka še vedno misli, da ji bo kori-
Socialistična vlada v indijski državi Travankore
New Delhi, 16. marca (Tanjug). Predsednik države Travankore je danes zaupal mandat za sestavo vlade socialističnemu prvaku Tanu Pileju. Pšlej je izjavil, da upa v trdnost socialistične vlade in da Jo bodo vse stranke podprle. Program socialistične vlade bo predvolilni program stranke: nacionalizacija, agrarna reforma, znižanje in postopna odprava brezposelnosti.
Prve povojne žrtve atomske bombe
Tokio, 16. marca (AFP). Uradni japo-nski zastopnik je danes izjavil, da namerava njegbva vlada poslati vladi ZDA protest im zahtevati odškodnino za škodo, ki jo je utrpelo 25 japonskih ribičev po atomski eksploziji 1. maja na Marshallskih otokih. Po besedah tega zastopnika, pred eksplozijo niso nikogar opozorili, skupina japonskih ribičev pa je prav takrat lovila tune v bližini omenjenih otokov. Riibiči so šele 3 do 4 dni p° eksploziji čutili delovanje radioaktivnih žarkov. Po rokah in obrazu so dobili opekline, pred nekaj dnevi pa so jim izpadli vsi lasje.
Kairo, 16. marca (AFP). Iraška vlada je poslala svetu Arabske lige vabilo za konferenco o arabskih problemih, ki bo v Bagdadu 31. marca. Iraški veleposlanik v Kairu Nagib Raoui je izjavil, da njegova vlada upa, da bodo arabske države poslale delegacije, ki jih bodo vodile ugledne osebnosti.
2 motorizirani diviziji, ški letalski kontingent v ev' _ , .	ropski obrambni skupnosti bo
Tokio, 16. marca (AFP). V imel 1.400 mož, branil pa bo Tokiju so uradno sporočili, da obalo. Poleg regrutov bo ime-bo konec apnla v Cmhi pn la Zahodna Nemčija 100.000
Pomembno zasedanje
5	4	Europske gospodarske komisije
skupnosti. Vojska bi imela
Pusanu tako imenovana proti, komunistična konferenca, ki jo sklicuje Južna Koreja. Sporočilo je bilo objavljeno po prihodu južnokorejske misije, ki je potovata po državah jugovzhodne Azije. V uradnih krogih se je zvedelo, da
aktivnih vojakov, med njimi 20.000 oficirjev.
Proti afrikancem v ministrskem svetu Kenije
Nadrobi, 16. marca (Reuter). Britanski minister za kolonije
so nacionalistične organizacije ^iver Littleton je danes zavr-
i	w ,	• .	.	_ _ Till	I rt.rf nfr! ši.iU
Formoze, Indokine in Malaje privolile na udeležbo na tej konferenci. Prvotni namen Južne Koreje je bil, da bi zbrala aidjske države za »pakt obrambe pred komunizmom«, ki ga je sedaj spremenila v
nil predlog afriških političnih prvakov za povečanje Števila domačih zastopnikov v ministrskem svetu nove vlade Kenije. Lyttletonov načrt predlaga udeležbo 3 Evropejcev, dveh Azijcev in 1 Afričana, afriški ia-
konferenco »zastopnikov nar o- stotpniki pa so predlagali, da «bi dov«. Značilno je, da Filipini bodoči ministrski svet sestavljali 4 Evropejci, 2 doseljenca iz Azije in 2 Afričana..
niso med povabljenimi državami
— Kako neki bo sedel na tem
Mimo, oziroma nomirljivo ozračje, ki se je pokazalo že prav v začetku IX. zasedanja evropske gospodarske komisije, bo, kakor je kazno, omogočilo temu organu razviti in razširiti dejavnost v korist evropskih držav in evropskega gospodarstva kot celote, te prvi nastopi delegatov posameznih držav obetajo, da tega zasedanja ne bodo izkoristili samo za propagandne smotre, kot se je to zgodilo prej. Nasprotno, lahko pričakujemo, da bodo to pot sprejeti nekateri stvarni sklepi v korist razširitve resnično mogočega ustvarjalnega gospodarskega sodelovanja med državami Vzhodne in Zahodne Evrope. Za tako domnevo govori tudi sestav a posameznih delegacij, ki dokazuje, da evropske države pripisujejo velik pomen temu zasedanju.
Zrn ugodno ozračje, ki vlada na tem zasedanju, je nedvomno nemajhnega pomena delo, ki ga je v okviru priprav za zasedanje opravil sekretariat EGK oziroma njen izvršni tajnik prof. Gunnar Myrdal. Pred zasedanjem, ki se je začelo 9. i. m., je obšel večino držav Vzhodne in Zahodne Evrope, da bi dobil od njih privolitev za ustvarjalno sodelovanje. Obljube, ki jih je dobil v Moskvi glede dejaone udeležbe ZSSR in držav njenega bloka pri delu Evropske gospodarske komisije, zlasti pa njenih odborov, so v skladu s povečanim zanimanjem, ki ga je pokazala Sovjetska zveza za delo komisije lani. Obljube je potrdil tudi na zasedanju sovjetski delegat g. Kumikin, ki je dejal, da bo Sovjetska zveza sodelovala v vseh 9 odborih EGK in ustanovila stalno delegacijo na sedežu komisije v Ženevi. Upravičeno pričakujejo enako stališče tudi od ostalih držav Vzhodne Evrope, tako da bi letos utegnili biti ustvarjeni pogoji za bodoče učinkovito delo Evropske ekonomske komisije.
Posebna pozornost, ki jo je sekretariat Evropske gospodarske komisije posvetil razširitvi trgovine med državami Vzhodne in Zahodne Evrope, je o skladu s prizadevanjem, da bi se razširitve gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom lotili e praktične strani in začeli reševati tista vprašanja, ki so za vse evropske države največjega pomena. Ta ukrep se je pokazal za zelo uspešen.
Tako se je trgovinska zamenjava ie
po prvem sestanku v Ženevi aprila Jani premaknila z mrtve točke. Temu vprašanju je prof. Myrdal posvetil posebno skrb. in lahko rečemo, da so dosedanji uspehi v glavnem posledica njegovega prizadevanja v ugodnem trenutku. Razgovori, ki so se začeli o tem vprašanju že prve dni IX. zasedanja EGK. dokazujejo, da bo trgovini med Vzhodom in Zahodom letos posvečeno še več pozornosti in razumevanja na obeh straneh in da bo verjetno prišlo do nadaljnjega zboljšanja gospodarskih stikov med evropskimi državami.
Za Jugoslavijo, ki je v soglasju s svojo splošno politiko vedno dajala polno oporo Evropski ekonomski komisiji, ima to zasedanje poseben pomen. Ta izhaja po eni strani iz ugodnih pogojev za bodoče delo komisije, po drugi strani pa bodo na zasedanju razpravljali o vprašanjih, za katere se Jugoslavija posebno zanima. Kot rečeno, gre tu predvsem za raz Hov or c o gospodarskem razvoju držav Južne Evrope, ki bo na dnevnem redu zasedanja kot posebna točka, na podlagi študije o gospodarskem razvoju Južne Evrope. Jugoslaviji je do tega, da se to delo, ki je bilo zsuieio na lanskem zasedanju, ne bi končalo samo z izdelavo študije, pač pa, da bi bili že na tem zasedanju sprejeti stvarni sklepi za nadaljnje delo v tej smeri. (Jugopres).
Okrog volitev v Albaniji
V Albaniji ves ta mesec poteka v znamenju volitev za lokalne organe oblasti. Do sedaj so opravljene volitve v krajevne, rajonske in mestne odbore, 21. in 28. marca pa bodo volili še odbornike za okrajne in okrožne odbore. Po podatkih aibanske uradne agencije je prvi del volitev prinesel vladi visoke rezultate. Vsepovsod je bila udeležba nad 99-odstotna, a predloženi kandidati so prav tako dotoili visok odstotek glasov. To pravzaprav nikogar ne preseneča, ker je že dovolj zna. no, kako se v Sovjetski zvezi in deželah, kjer prevladujejo sovjetske metode, dobivajo volilni rezultati.
Zato pa je pri sedanjih volitvah v Albaniji veliko bolj zanimivo njihovo ozadje in cilji, ki jih je vlada Envera Hodže hotels doseči s temi volitvami.
Kot v vseh deželah sovjetskega bloka je lani tudi v Albaniji grozilo, da bo počil prenapeti lok režima. In vlada je morala popuščati pred množičnim nezadovoljstvom. Pri tem je seveda tudi ona gledala, da ne žrtvuje v svoji taktiki odstopanja ničesar bistvenega in da za vsako ceno ohrani neokrnjen sistem. Kmetom je na primer odpisala dolgove iz obvezne oddaje in zaostale davke. Toda, ker so bili kmetje iz leta v leto obloženi z vse novimi obveznostmi, vlada teh zaostankov tako in tako ne bi mogla nikdar izterjati. Ista je stvar r zmanjšanjem obvezne oddaje. (Lastnikom zemljišč najslabše kategorije je znižana količina obvezne oddaje za polovico). S tem je vlada samo prilagodila svoje zahteve realnim možnostim kmetov, da hi s« tako iz-
ognila novemu kopičenju neizterljivih dolgov.
Kako malo zaslombe je imel režim v delovnem ljudstvu, pričajo tudi napori albanske vlade, da politično pridobi zase sloj razlaščenih trgovcev in obrtnikov. Vlada je privatnim trgovcem vrnila njihove trgovine in jim dala pomoč države. Celo ustanavljanje privatnih podjetij, kot so n. pr. žage, je v Albaniji spet dovoljeno. Vse to v deželi, kjer je bil privatni sektor tako radikalno zatrt, da so bile celo ciganske godbe podržavljene.
Vzporedno s tem je vlada izvršila tudi reorganizacijo državne uprave, prikazujoč to kot korak k decentralizaciji. Zmanjšala je število ministrstev od 17 na 10, a ustanovila je nov organ lokalne oblasti, okrožne odbore, kot vmesno telo med vlado in okraji.
Seveda je albanska vlada yea
te in druge svoje »reforme« prikazovala v svoji propagandi kot nekakšno novo smer v svoji politiki, ki ima samo ©ft smoter: zboljšati življenjske pogoje ljudstva. V resnici pa je vlada težila za tem, da spet nekako pridobi izgubljene simpatije ljudstva in da z obljubami in nadami, ki so jih te obljube ljudstvu vzbujale, odvrne nezadovoljstvo in tako reši svoj režim. Sedanje volitve pa naj bi s svojimi visokimi rezultati potrdile, da uživa politika vlade zaupanje velike večine naroda.
Se drugi cilj je albanska vlada hotela doseči s temi volitvami. Ta cilj je odkrila sama predvolilna kampanja. Glavna parola je namreč bila, da je treba povezati volitve a konkretnimi gospodarskimi nalogami. To je v prvi vrsti povečanje proizvodnje, ki je tudi v vlada, vini Envera Hodže najšibkejša točka. Zato se je moral v predvolilni kampanji vsak delavag
zavezati, da bo na čast volitev izpolnil svoj proizvodni plan, a vsak kmet, da bo izpolnil 06 vlade predpisani setveni plan.
Tako ima albanska vlada sedaj v svojih rokah na eni strani osebne obveznosti vsakega delavca in kmeta, da bodo izpolnili plan, na drugi strani pa njihove kroglice kot potrdilo, da odobravajo njeno politiko. Na ta način računa albanska vlada, da ji je uspelo rešiti z lansko krizo omajani režim.
Toda kot je po vsem tem ostal nedotaknjen biiökratski sistem, prav tako so ostali tudi vsi vzroki, ki so pripeljali do krize. Nade delovnih ljudi v trajno zboljšanje so zbledele: ostala je obvezna oddaja, davki in vse ostalo, ostala je predvsem .podrejenost, politična in gospodarska. Sovjetski zvezi, z eno besedo, ostal je protiljudski, izkoriščevalski sistem.
U Kočmrij
Vojno v Franciji in Flandriji 1939-1S40
(Major L. F. Ellis: 400 strani; 40 zemljevidov; 11 fotografij, cena. 3? s, 6 d: založba *H. M. Stationary Office< v Londonu)
Od mnogih zgodovinskih vojaških dol, ki so izšla po vojni, je knjiga majorja Ellisa brez dvoma ena izmed boiie opremljenih in dokumenti rami h. Našega bralca bi morda motilo, da se pisec v knjigi izogne skoraj vsem političnim dogodkom tistih let in tudi bitkam med francoskimi in belgijskimi ter nemškimi Četami, v kolikor le-te niso bile neposredno povezane z angleško čezmorsko armadno skuni-no. Vendar pa to ni bil namen knjige. Iz avtentičnih dokumentov je avtor skušal za angleškega bra-lca verno oorsati potek vojaških operacij angleških čet od evakuacije iz Francije. To mn je brez dvoma zelo dobro uspelo.
Knjiga se bere kot roman, kljub temu, da je polna vojaških izrazov. Zanimivi so zlasti tisti deli, ki opisujejo zaključno fazo vojne v Franclji — neoo«.redno po tem. ko so enote von Rundstedta prekoračile pri Sedamu reko Meuso in je bilo jasno, da ie vojna v Fran cin Izgubljena.
Evakuacija Dnnkirka bo verjetno (skupaj r. nemškim »bliskovitim« prodorom) postala del voiaške zgodovine. Med stalnim bombardiranjem je britanski mornarici u«*pclo odpeljati iz FraneHe 338.226 ljudi, od tega 1^9.007 Francozov. Vendar so bil« izgube hude: 228 več Hb ladij, skoraj vsa oprema armade. 117 letal in nafl 6.000 mrtvih. V celoti je britanska mornarica evakuirala iz Francij« T58.032 rofa-lcov. ©d tega 36S.49J britanskih. 157.343 francoskih. 24.332 po lijakih itd., vendar skoraj brez opreme (n. pr. v Britanijo rim ra uspelo odpelia+i v«eca 13 lahkih m 9 srednjih tankov).
Knjiga »Voma v Franciji in Flan-driH 103Q—1040« je druga v vrsti 20 dokumentarnih knjig o-drugi svetovni Tofni. ki bodo izšle v isti založbi. Njena glavna odlika ie. da ®e ?e avtor omejil - - orikazo'vanfe go*ih dejstev (v crilogi «o tud» strateški načrti ^ nem^cera vrhovnega oovdistvn), zanimivi jn nazorni pn so tudi muo-gj^rbematičtti aeanljevadi. Vi •*» r»ri-
.-'M*-
Posledice zime v industrijski proizvodnji
Gospodarske
vesti
Mednarodna konferenca industrijskih proizvajalcev. V! Parizu bo od 23. do 25. maja mednarodna konferenca industrij-
Po vsej državi Je Mia januarja tega slovenske 86.4 milijone kwlr, izvodnjo a proizvodnjo januarja skih r,rQ;zvaiaicev ki io rarire-~	letos januarja pa 10 78.6 milijonov lani.	ja Svet e^pskA’ industriji
Pričakujejo okoli 400
Industrijska proizvodnja za 37 •/• manjša kot lani decembra; lani januarja se Je zmanjšala industrijska proizvodnja v primeri z decembrom predlanskim le za 21 •/•. Po podatkih mesečnega pregleda gospodarske statistike FLRJ št. 3. 1954 so bile posledice zime najbolj občutne v Sloveniji in na Hrvat-skem. v Sloveniji se je zmanjšala industrijska proizvodnja za 39"/# v primeri z decembrom, na Hrvat-skem pa za 29%.
Januarja so jugoslovanske elektrarne proizvedle le nekaj manj kot 243 milijonov kilovatnih ur, medtem ko je znašalo lansko mesečno povprečje 248.5 milijonov kilovatnih ur. Hidroelektrarne, ki so dajale lani skozi vse leto povprečno po 125 milijonov kilovatnih ur na mesec, so proizvedle letos Januarja le nad 88 milijonov kilovatnih ur. Termoelektrarne so bile torej polno zaposlene, vendar so proizvedle manj kot decembra lani. Januarska proizvodnja v termoelektrarnah Je znašala namreč le 154.5 milijonov kwh, medtem ko ia znašala lani decembra 189.2 mi’"ona kwh. Januarja lani so prr'/veđle vsega jugoslovanske elektrarne 255.8 milijonov kwh, od
Proizvodnja premoga je znašala v vsej državi 1,087.000 ton; decembra lani so naši rudarji nakopali 1,192.000 ton premoga, januarja lani pa 941.000 ton. Proizvodnja premoga se je letos januarja najbolj zmanjšala v Bosni in Hercegovini
državi sicer nekaj večja kot lani,	.
vendar še vedno znatno, manjša vodiinjji industrialcev z vseh kot decembra lani. Proizvodnja kontinentov, med drugim okoli surovega železa se je zmanjšala icn _•	7n»
v primeri s tem slednjim niese-	lz
cem od 26.256 na 22.440 ton, jekla	Danski trgovski	sejmi. —- IMa
Pa od 44.951 na 41.192 ton. v Slo- dveh mednarodnih trgovskih ln sicer od 454.000 ton v prejšnjem veniji se je zmanjšala proizvodnja -	. . .	.	n ,
mesecu na 404.000 tone. proizvod- surovega železa za nad 3.000 ton, seJmin» Dosta na uansKem nja nafte je znašala januarja 15.899 jekla pa za okoli 6.000 ton.	marca in aprila letos, bodo so-
kub Z^t™Svkev oveni.fi j" V primeri z drugimi industrij- delovali razstavljale! iz 20 dr-proizvodnja nafte enaka kot de- J1™1 Panogami Je bila še kolikor zav. Prvi sejem bo od 17. do 26. cembra (3.881 ton) in le neznatno toliko zadovoljiva januarska pro- marca; razstavljeni bedo stroji ep jp migala nrniTvndnla zemell- izvodnja barvastih kovin, če jo .	. J ,	J
skega Mina	(od	6 7 mH«onov	kub.	Pomerjamo	z decembrsko. Pove-	» industrijska	oprema. Druga
metrov	na	6.6 milijonov	kub. me-	£aia se ->e	proizvodnja surovega	razstava:	mednarodni trgovski
trov).	bakra (od	2.004 na 2.570 ton) in	ceieffn bo	nri 2	do 11 anriia Na
’	proizvodnja	elektrolitičnega bakra	:e]em 00	oa “•	a° aPrila- Na
Proizvodnja kovinskih rud se Je od 1.802 na 2.400 ton. Nekoliko tem sejmu bo razstavljala tudi zmanjšala v vsej državi za 25%, manjša je bila proizvodnja rafi- naša država
(v primeri z decembrom). Zlasti niranega svinca, živega srebra,	Vlaja	Burme	ie	izdelala	načrt
bizmuta itd., medtem ko Je ostala	Vlaja	Burme	je	izdelala	nacrt
proizvodnja aluminija približno za “dno nacionalizacijo indu-ista (135 ton), v proizvodnji neko- strije mila, cigaret, tekstilnih
vin se je zmanjšala proizvodnja izdelkov in čaia cementa od 106.000 na 86.000 ton,	m čaja.
samotne opeke od 4 304 na 3.693 ton Francija je lani uvozila 19.263
Zdravi dobe 80%, bolni pa po 100% plače
Zakon o socialnem zavarovanju bo nujno boba spremeniti
Anomalije v našem zakonu o socialnem zavarovanju so v vsakdanjem praktičnem življenju že tolike, da nujno na-
majhna je bila proizvodnja železne rude: januarja 34.569 ton, decembra 66.635 ton, januarja lani pa 37.360 ton. Letos januarja je bila znatno manjša tudi proizvodnja bakrene rude. svinčenocinkove ru-de. boksita (od 33061	decembra na	t. j. na približno toliko, kolikor	inn s.irnvčao
18.6721 in manganove	rude. če pri-	Je znašala januarja lani. Nižja je	t0n surove2a masla,	in sicer eno
merjamo letošnjo Januarsko pro-	bila tudi proizvodnja vseh drugih	tretjino iz Danske,	ostale koli.
-------------------------------- Izdelkov iz te panoge, v kemični čine pa iz Nove Zelandije, Av-
industriji se je znižala proizvod-	_». , u ,	, ,
nja za 13V» v primeri z decemb- strallie, Poljske in Holandske, rom lani, proizvodnja umetnih Od 21. maja do 3. junija bo v
“ znaäa,a n. pr. le okoli	Parizu mednarodni kongres pro-
7 ooo ton, medtem ko smo izdelali	. ..	, .	_
decembra lani 8.710 ton. Vsekakor lZV?J«*lcev umetnih vlaken. Pri-najbolj občutno je bilo znižanje čakujejo okoli 20.000 delegatov.
Ä0"nj%V.,ele^roinduftri3L- Razen držav članic mednarod-belezi za d3 v. nižjo proizvodnjo _	,	.	.	, ,
kot decembra lani.	nega komiteja za umetna vlak-
na, to so Zahodna Nemčija, Bel-472 izgubljenih dni	gija. Kanada; Španija, Finska,
PO nepopolnih podatkih so ime-	Anglija Italija Ho-
le jugoslovanske železnice janu- ^andska, Švica, Norveška in
ugotovljenih že 9 primerov neupravičenega prejemanja
pokojnine.
Dosti je tudi Se primerov, aria in februarja zaradi težkih Švedska, bodo kongresu prisojo posamezna podjetja izda- ™e:df^ikodeTpromeMe bifpre- stvovali tudi delegati iz Argen-
rekujejo spremembo nekaterih W0 bolniške listke neupravi- kinjen na 46 železniških progah, tine, ZDA, Brazilije, Japonske
■ čenim osebam, ali zavarovan- ln sicer ponekod tudi do dva me- in Meksike.
določil tega zakona. Po eni
strani so se z ugodnostmi za-	ci dvigajo	bolniške listke za	k!njenS zaP4?2 ^dnf'1 spričo6 nuj™	Švicarska industrija	cementa.
konn zlasti n voaledu vokoi-	sv°jce, ki	do tega niso uprar	potrebnega čiščenja prog, pri ka-	Do leta 1955 bodo v	Švici in-
Kona zuisn v pogietiu poh.oj	vi£eni y	Mokronogu je nek	terem je sodelovalo okoli 80 loko-	tol „7„
mn okoristili ljudje, ki do teh	^ . nhrtnih- izrini bolni- motiv, so naše železnice porabile ^ estirali v industrijo cementa
nimajo pravice, po drugi stra-	~	. . ta ^as za okoli 460 milijonov din po sedanjih računih okoli 40 do
ni pa jih ne morejo dobiti	gf	za zavarovancaki	več premog^ strošM m ^iščenje	50 milijonov švicarskih frankov.
ravno tisti, ki sicer po suhi	ze lTl mesece ni uu v aeuv	j0nOv din. v januarju in prvih	Modernizacija cementarn	in
črki zakona našo upravičeni,	7}em razmerju. V zadnjem	dveh tednih februarja bi morale	gradnja novih se je začela	že
..	„„ ,, o o t,/v— Tn ca	času je gradbeno podjetje, ki	jugoslovanske železnice po cenit-	j... 1Qa1 T „	,, 0 ■ .
v resnici pa vsekakor. To se	izplaču^e delavcem v mrtvi	vah strokovnjakov realizirati do-	leta 195i Lam so v Švici	za-
pravi, da je zakon po eni stra- Ji . Jgn „	1™,	hodke v znesku približno 7 mili- beležili rekordno potrošnjo ceni p reširokogruden, po drugi szoJl	/	’.Jj . jard dinarjev. Izpolnitev tega pla- menta, ki je znašala poldrug mi-
javilo 14 zidarjev Z Višjimi ha je bila manjša približno za	J	s i
prejemki od 800 do 2.800 din P^drugo milijardo.
strani pa premalo prožen.
Takega denarnega prometa več na mesec, kot jih v res kakor ga ima Uprava social- niči prejemajo.
nega zavarovanja v Novem T, . ,	.	......
j____ Vse to dokazuje, da bi bilo
mestu, nima nobeno drugo .	,	. ,	,
podjetje. Nad -6 milijonov gre sociainem zavarovanju prila-mesecno za pokojnine, bol- diti današnjemu družbene-niške oskrbnine tn hranan- mu mzvoju_ Nikakor B( v
ne ter ortopedske rn dru-	prejemajo državno
ge predmete za socialne za- ko’jni	Jsebni obrt.
varovance. Ni malo primerov, %ki 3 ljudje sumljive pretek-ko posamezniki na svojem ^ Jiu^ijske kuhance in aeiovnem mestu ne dosegajo ’	...	,	. .
po tarifnem pravilniku dolo- cerkovniki po drugi strani pa
cene plače, ko pa so bolni, ne m°!e dobl\ Pokojnine že-
. _’.	i na aktivnega borca za socia
pa prejemajo polno plačo, ker 7£crr) -o ^tnrn mnn. d
je za socialno zavarovanje
lijon ton, ali nad 14 odstotkov (Jugopres) več kot predlanskim.
Kampanjsko delo komunistov ne zadostuje
Ugotovitve okrajne partijske konference v Šoštanju
merodajen tarifni pravilnik in ne dejansko dosežena plača. To je najbolj izrazito pri podjetjih sezonskega značaja, in če v podjetju ne vodijo
ližem, če je stara manj kot 45 let in nima otrok mlajših od 7 let. Prav zdaj je nastalo vprašanje, če bo dobila pokoj-
Preteklo soboto Je bila v Šoštanju letna partijska konferenca. Poleg preko 100 delegatov iz vseh osnovnih partijskih organizacij, je konferenci prisostvovala tudi VIDA TOMŠIČ, organizacijski sekretar CK ZKS.
Poročilo, ki ga Je podal sekretar okrajnega komiteja Šoštanj,
nimo Žene!	umrlega gozdarja,	je izčrpno analiziralo delo komu
ki io staro	44	let	im imn dva	nistov v preteklem letu. Opisal je
m Je siara	**	iet	rn ima ava	prc(lvsem ponočne dogodke ter
tnčneon razvida n vosameznih otroka	7	let	starosti. Po	stanje organizacij po VI. kongre-
dolocüih zakona pokojnine M pa ni zadovoljivo, ugoto-
bolnih uslužbencih po letnem čtl;u, lahko le-ti dobijo v podjetju razliko med doseženo in po tarifnem pravilniku določeno plačo, če je bil pozneje plačni sklad dosežen, tudi za nazaj. V takem primeru lahko bolnik »zasluži« do 120 % po tarifnem pravilniku določenih prejemkov.
Po sklepu okrajne skupščine socialnega zavarovanja so v novomeškem okraju začeli z revizijo pokojnin. Da je ta revizija nujno potrebna, so dokazali že prvi pregledi. Med »upokojenci«	odkriva vrsto
ljudi, ki niso bili nikdar v delovnem razmerju. Za dosego svojih j>pravic<c so se poslužili neverodostojnih prič, 14 so jim za to ali ono proti-uslugo podpisale izjavo. Med »upokojenci« so doslej odkrili preužitkarice, obrtnike, posestnike z 12 ha zemlje ter druge. Tako na primer prejemata župnikova sestra in sestrična vsaka po 5.600 din mesečne pokojnine, čeprav sta ves čas živeli z župnikom v družinski skripnosti in tudi sedaj po upokojitvi opravljata isti posel kot prej. Tak primer je v Šmihelu pri Žužemberku. Nek Zefran iz okolice Dol. Toplic je bil zasebni tesarski mojster. Mnogim je podpisal, da so bili pri
ne bi smela prejemati, čeprav je brez vseh sredstev. Ne bilo bi tudi napak, če bi se prispevki Za socialno zaščito znižali, del bolniških stroškov pa naj bi nosil zavarovanec.
(V)
vil je, da je aktivnost nastopila predvsem v času pred volitvami v občinske odbore in okrajni ljudski odbor, v delavske svete in upravne odbore v času pred volitvami v zvezno in republiško skunščino. v tem času niso bili redki primeri, ko so nekateri člani odklanjali sodelovanje predvsem v občinskih odborih, kar
ia kmečke mladine na visokih šolah. Poročilo sveta za kulturo in prosveto pri ODO Trbov-lje pravi, da študira na visokih šolah iz trboveljskega okraua 139 študentov. Med njimi je 21o/„ iz nameščenskih, 35% iz delavskih im 2.6% iz kmečkih družin, 11.4 o/0 pa iz družin svobodnih poklicev. Svet za kulturo in prosveto OLO Trbovlje štipendira 64 študentov, predvsem tistih, ki nimajo dovolj sredstev za šolanje. To so otroci kočarjev m upokojencev z nizko pokojnino ali pa vojne sirote in socialno ogroženi mladinci in mladinke. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi tudi naša industrijska podjetja štipendirala več revnih visokošol-njem v delovnem razmerju, cev DosIe] podiplra rudnilk Tr.
končno sta tudi njemu dva bovlje—Hrastnik 4 študente,
Premalo delavske mladine na visokih šolah
Na zadnji seji okrajnega zbo- delavske jn kmečke mladine na ra im zbora proizvajalcev trbo- naših visokih šolah, bom0 mo-veljskega okraja so obravnavali rali posvetiti vprašanju štipen-vprašanje udeležbe delavske dij kar največjo pozornost, pri
čemer nas mora voditi misel, da bodo ti kadri .odiLi nekoč naša velika državna podjetja v duhu največjih socialističnih mislecev.	S. S
vsekakor ni vplivalo pozitivno na delo teh upravnih teles.
Število članstva se je v obdobju med letom 1918 do 1950 precej dvignilo. Nato pa je bilo opaziti, da je začelo padati in so bili lani sprejeti na novo le 4 člani, kar gre na račun zaostritve kriterija pri sprejemanju novih članov. Prav tako je bilo po letu 1948 precej izključitev, predvsem zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in nepravilnih odnosov članov ZK do religije.
Sama razprava, ki je sledila poročilu, je bila prav živahna. Prisotni delegati so obravnavali delo organizacije med kmeti, ki Je na terenu v pretežni večini do sedaj ni bilo čutiti.
Prav tako je konferenca ugotovila, da je opaziti na terenu premalo skrbi za naše žene, ki bi morala biti splošna družbena skrb. v ta namen je bil sicer že ustanovljen iniciativni odbor okrajne zveze ženskih društev, ki bo kmalu pričel z delom. Mladinska organizacija pa se je v zadnjem času utrdila.
Prisotni so obravnavali med drugim tudi delo osnovne partijske organizacije v Topoiščici ter je bil s tem v zvezi sprejet sklep, da se ustanovi posebna komisija, ki naj razišče vzroke nedelavnosti. prav tako je bil sprejet sklep, da na prihodnji seji okrajni komite obravnava problem kmetijstva, zlasti zadružništva v okraju.
Na koncu so prisotni izvolili nov okrajni komite, revizijsko komisijo ter delegate za kongres ZK Slovenije. CK ZKJ in CK ZKS pa so poslali pozdravno resolucijo.	(—mb—)
podpisala, da je bil v delovnem razmerju in na podlagi takega pričevanja je dosegel pokojnino 6.800 din na mesec. Na podlagi pričevanja dveh oseb je dobila državno pokojnino tudi Marija Martinčič, čeprav ima za dolgoletno delo kot enakopraven član družine posestnika Franca Bukovca na Vel. Loki pri njem zapisan dosmrtni preužitek. Podoben je primer s pokoj-n'mo Marije Marolt, ki že od leta 1936 živi pri posestniku Janezu Novaku v Dolnjih njivah. Takih in podobnih primerov je revizija odkrila še več, čeprav je doslej pregledala upokojence samo v nekaterih občin. Skupno je doslej
Društvo rudarskih Ln metalur. sikih inženirjev im tehnikov 5, prav toliko strojna tovarna v Trbovljah, zagorski rudnik pa štipendira 5 visokošolcev. Podjetja bi morala to vprašanje bolj natačno proučit; rn poma. ga.ti s štipendijo toliko študentom, kolikor jih dopuščajo razpoložljiva sredstva. Spričo velike važnosti akademskih ka-drov za naša podjetja jn za vse naše narodno gospodarstvo bi bilo zaželeno, da odgovorni ljudje v naših tovarnah in rudnikih posvetijo temu vprašanju kar največjo pozornost, kar velja tudi za občinske ljudske odbore.
Ce hočemo povečati število
Na carini se je ustavilo...
Carinski organi so ugotovili, Javo v svojo škodo. V podjetjih da poskušajo tudi razna podjet- zv racajo krivdo na posamezne ja iz Slovenije oškodovati skup- neodgovorne uslužbence, ki pod. nost; več takšnih primerov je pisujejo listine. Carinski organi bilo ugotovljenih že prej zlasti bodo najstrožje uporabljali v Beogradu in Zagrebu. Ti «mo. ustrezne sankcije iz carinskega derni tihotapci« so se hoteli zakona na vsako netočno prija-izogniti plačilu carine v znesku vo, in sicer ne glede na to, kdo več milijonov dinarjev. Naj to- je podpisnik, cesar doslej žal rej navedemo nekaj primerov niso delali. Takšni ukrepi bodo iz Ljubljane:	znatno zboljšali in razčistili de-
Podjetje »Slovenija-tekstiltt je javnost uvoznih in izvoznih pod-prijavilo pri nekem uvozu na jeti j.	A. Z.
račun koeficienta nad 1 milijon OP. UREDN.: V tem dopisu din premajhen promet. Fodjetje našega sodelavca nas je zlasti nSlovenija-impex« je z netočni- zbodel stavek: V podjetjih krat-mi prijavami dškodovalo skup- komalo z vrača j o krivdo na po-
nos? skoraj za 12 milijonov din. Tovarna »Litostroj« je hotela na račun koeficienta zaslužiti v enem primeru 1,326.000 din, v drugem pa 4,257.000 din. Pomanjkljivo prijavo je napravilo tudi zastopstvo podjetja »Sano.
samezne neodgovorne uslužbence, ki podpisujejo listine. Pri teh poskusih okoriščanja na ra čun skupnosti gre predvsem za izredno škodljiv odnos do družbe pri nekaterih naših najodgovornejših uslužbencih po pod-
liiiiiiiiiiaiiiiaiisfiiaaiiBBBBii
: ÖPMVNE PROSTORE V LJUBLJMI :
m 4 do 8 sob, vzamemo takoj v najem. I
■	Damo nagrado!	-
■	Ponudbe v oglas. odd. »Slov. poročevalca« pod »Uvoz«. ■
rilllMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIK
labor« v Ljubljani, ki se je sku- jetjih, ki zaslužijo ostro kazen šalo izogniti plačilu okoli 334.000 Le redkokdaj so pri poskušnjah din. Uvozno in trgovsko pod- malverzacij udeleženi tudi po-Jetje »Slovenija-avto« je skuša- samezni člani delavskih svetu-, lo v enem primeru plačati na in upravnih odborov. To nas še račun koeficienta 2,753.000 din posebno opozarja, da bodo mo-premalo, v drugem pa poldrug rali organi delavskega uprav-milijon. Podjetje »Agrotehnika« Ijanja v bodoče posvečati večjo Ljubljana je v enem primeru skrb ne le proizvodnji, marveč hotelo zaslužiti 2,728.000 din, v tudi prodaji svojih izdelkov, to. drugem pa 206.000 din.	rej gospodarjenju kot celoti, da
Na carini vedo povedati, da ne bo ustvarjena proizvodnja upoštevajo podjetja po navadi prepuščena posameznim usluž-mnogo bolj svoje koristi kot pa bencem. Kot vidimo, premnog: koristi skupnosti. Prizadevajo od slednjih nimajo razumevanja si doseči nedovoljeni dobiček, za naše gospodarske predpise, ni se pa zgodil še noben pri- od katerih zavisi stabilizacija mer, da bi podjetje vložilo pri- našega gospodarstva.
V VSAKO HIS0 KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE1
KULTURNI RAZGLEDI
D
Pariški dramaturški zapiski
PRVO PISUO
Parit, J. marca 1954.
Ce ti dramaturg mladega sloneti-akega prooincialnega gledališča, pa kljub temu po bogsigaoedi kakem srečnem naključju vendarle zablodiš o srce evropskega teatrskega žioljenja, o Pariz, in če se dan po prihodu po celournem brezuspešnem prerivanju za vstopnice srečno in za silo cel izmotaš iz gneče pred blagajno, na kateri ti je tik pred nosom izzivalno zablestel napis sCOUPLETt (razprodano), če gledaš potem reko ljudi, ki odhaja brez vstopnice, dasi je nocoj že (da ne bo pomote, bom zapisal z besedo, ne s šeoilko) DVE-STOENAINSESTDESETA ponovitev in če se potem spomniš žalostnih rekordov o številu ponovitev v svojem domačem gledališču, zevajočih praznin o njem, zbranega miru pred njegovo blagajno in zapuščenega trga pred njim, te zgrabi taka žalost, ta-
do zadovoljni, skraitka, na mah bo vse v redu.
Toda tako gladko to vendarle ne gre. Bojim se, da sem vzel s sabo . precej preveliko malho in da se bom moral vrniti z na pol prazno.
Vmes je namreč čisto vsakdanja ekonomika, zakonitost. Zakon ponudbe in povpraševanja. Dobre »teatrske eksportne robe« žal tudi v Parizu ni na pretek. S tem nočem reči, da ni dobrih, sijajnih predstav, toda le malo od tega, ka«- uprizarja 57 pariških gledališč, pride v poštev tudi za nas.
Sicer je prezgodaj, da bi mo-
Fr. Mihelič: »Stari Pariz«
ko malodušje ti zadrgne grlo, da ti ne preostane nič drugega, kot da pobegneš med štiri stene SDOje pariške hotelske kamrice.
Tako se je zgodilo nocoj meni.
DRAMATURŠKI LOV
Najkrajše in najbolj točno ter jasno bi lahko označil namen svojega potovanja z dvema besedama: dramaturški lov.
Pomanjkanje dobrih, modernih odrskih del v repertoarjih slovenskih gledališč je tako občutno, da dramaturgom res več ne preostane drugega, kot da povežejo cule- in odidejo na pot po evropskih gledaliških središčih in tu poiščejo novih del. Tako sva trenutno v Parizu že dva dramaturga iz Slovenije, tretji pa se odpravlja na pot sem.
Torej pravcati slovenski dramaturški lovski pohod.
Od daleč je videti taka reč zelo preprosta: prideš, nastaniš se v hotelu, obiskuješ gledališča, čez ramo pa imaš velikansko malho, v katero spravljaš gledališka dela. Po možnosti jih kar začneš prevajati ali jih pošlješ naprej domov prevajalcem in kar na lepem bo slovenska gledališka ali točneje, slovenska dramaturška kriza sanirana. Kritiki bodo odložili svoja ostra peresa, publika in direktorj; bo-
gel o tem govoriti, saj sem šele prispel in »lovski pohod« se še n; prav pričel. Popolnoma jasne slike o tem človek tudi ne more dobiti, če je v Parizu tako-rekoč samo mimogrede. Ce bi namreč hotel videt; v vsakem gledališču samo po eno predstavo, bi moral ostati v Parizu dva meseca. Pri tem pa naj omenim še to, da se sučejo vstopnine med 100 do 1.200 franki za drame m med 275 do 1.800 franki za opere, nadalje to, da je življenje v Parizu za naše pojme strahotno drago (najcenejša hotelska soba 450 frankov na dan, najcenejše kosilo 200 frankov) in končno to, da je človeku potreben določen čas, preden se znajde v žrelu pariške velemestne džungle, ki te pogoltne kot črva.
KARNEVAL IN SREDNJI VEK
Za uvod v svoje »Pariške dramaturške zapiske«, ki jih bom poskušal kolikor mogoče redno pošiljati v domovino, naj navedem nekaj zanimivih vtisov.
Ko človek fakorekoč v isti sapi preplava ljubljanske luže v odjugi, ki diši po pomladi, nato pa zaide o tirolskih gorah v gost snežni metež, se d Miinchenu zagozdi v histerični direndaj bavarskega karnevalskega vrveža in končno na smrt utrujen priroma o Pariz, kjer ga sprej-
Kuifurno-prosvetni zapiski
Tudi v Vitomercih so delavni. — Dvanajst kilometrov od Ptuja leže v Slovenskih goricah sredi vinogradov Vi-tomerci s prekrasnim pogledom na Pesniško dolino. Kraj ima osnovno šolo pa skromno dvoranico s še skromnejšim odrom. Tu je kulturno prosvetno žarišče te male in lepe vasice, ki ima že staro kulturno tradicijo, saj je po vsem okolišu slovela po dobrih igralcih itn pevcih. Danes se to življejne ne more prav razmahniti, ker kažejo občina, kmetijska zadruga in okrajni odbor LP vse premalo razumevanja. Vendar vitomeršlci prosvetarji ne čakajo križem rok. Marljivi in požrtvovalni režiser Matija Pravdič je zbral
za nov poskus, za Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Pred nedavnim so s tem delom gostovali v Cerkvenjaku, kjer je občinstvo do kraja napolnilo veliko dvorano zadružnega doma. Doživeli so popoln uspeh. Če pomislimo, da so doma vezani na odrčke 4 krat 5 kvadratnih metrov in da so vsi sodelujoči kmečki fantje in dekleta z režiserjem vred resnično zaslužijo iskreno priznanje. Pohvaliti je treba njihovo skrb za lepo knjižno izreko. V kratkem bodo nastopili tudi v Lenartu. Želimo jim nadaljnih uspehov in izdatne podpore z merodajnih stani, zdaj ko nameravajo razširiti svojo dvoranico in oder.
m« taka burja, da mu obteliteo ■ koočki kar prao pride, ker bi gm ticer burja odpihnila, potem nekako izgubi občutek za čas. Kar odano prenaša objestne Nemce, ki se po 500 do 400 km daleč meni nič tebi nič vozijo z weekends d najdražjem evropskem letooišču Badgasleinu, se bahajo s svojim standardom, dado z vsako besedo čutiti, kako dobro se zavedajo, da so najvažnejša postavka svetovne politike, se gredo demokrate, a prepcDajo svoje Lil Marlen in so še ponosni na svojo fašistično miselnost in nestalgijo po Hitlerju, udrihajo zoper visoke davke, pri tem pa mimo gledajo, kako posamezna mesta zapirajo gledališča, kot se je to nedavno zgodilo o Ingelstadtu, kjer so zaradi ^pomanjkanja finančnih sredstev* zaprli teater, ki je delal neprekinjeno že 500 let. Tudi ko o Miinchenu v nepreglednih množicah skoraj zaman iščeš kakega civilista iz dvajsetega' stoletja, pač pa okoli tebe vrvijo reke ljudi o kostumih vseh časov, ras in narodnosti, ko ti na vsake tri korake vrže kdo v obraz ali za Drat prgišče konfetov, ki so narejeni prav po nemško varčno iz prašnih umazanih ostankov, ko celo zapeti policisti, ki se sicer tako sijajno počutijo v ljubljenih zelenih uniformah, miže na obe očesi in se smehljajo pod nalepljenimi brki, ko o časnikih bereš, da so miinchenski žurnalisti naredili javno vprašanje iz tega, zakaj miinchenski mestni očetje letos niso hoteli zasedali na pustni torek o pustnih maskah, ampak so sejo preložili na pepelnično sredo, ko se zaman otepaš studentarije, ki muzicira po ulicah in se gre sartistec, potem pa vsiljivo zbira v klobuk svoje pfenige, ko gledaš plešoče pare po cestah, te vsa ta stvar nič preveč ne začudi. Misliš si: >Kako smešen in nebogljen vendar postane Nemec, če se pači in hoče biti kot Amerikanec nenšalanien in kot Francoz šarmanten!<
Sele ko se izmotaš iz gneče in ves zbit prikrevsaš do miin-chenske Haus der Kunst, da bi si v miru ogledal tam običajne umetniške razstave, od začudenja obstaneš: razstavni prostori so izpraznjeni in izpremenjeni v karnevalsko zabavišče. Prireditelj zabave: miinchenski slikarji. Vstopnina: od 3 do 8 mark. Trije znameniti plesni orkestri. Razkošne dekoracije. Pred hišo parkira nepregledna vrsta najbolj luksuznih ameriških in nemških avtomobilov. Takih in toliko jih gotovo še ni bilo tu o-b nobeni umetniški razstavi.
KOMENTAR: ODVEČ
Vse je na ulicah, vse je zaprto. Edino cerkve ne. Ogledam si jih. V vsaki sem našel nekaj, kar me je močno spomnilo na začetke srednjeveškega gledališča. Kakor je takrat cerkev hotela pritegniti ljudi s tem, da jim je posamezne zgodbe iz Sv. pisma oživljala v gledališki obliki, tako se sedaj v Miinchenu dogaja nekaj podobnega: v cerkvah imajo do podrobnosti izdelane scene iz Sv. pisma. Na primer teste o izgubljenem sinu. Scena je veristična, barvno zelo efektna, plastična, zamišljena in izdelana z umetniškim občutkom in okusom, lutke prav tako. Razsvetljava je izrazito teatrska: reflektorji. Nisem si mogel kaj, da ne bi pokukal »za kulise». Scena ima kompletno moderno miniaturno gledališko električno instalacijo s filtri, s projektorjem za obleke in horizontalnim »mostom«.
Priznati moram, da sem lastnikom tega idealnega eksperimentalnega odra (odprtina približno 1,5 X 1 m, globina okoli 2 m) pošteno zavidal-
Gledalcev seve ne manjka, prav tako pa ne obvezne »Büchse«, kamor navadno pridno cingljajo bakreni pfenigi, ta verjetno najmočnejša evropska valuta.
Siednii vek v dvajsetem stoletju. Srednjeveški teater na ulici: karneval. Statične srednjeveške cerkvene igre v cerkvah. Jaz pa skozi vse to vznemirjen, vesel in zaskrbljen obenem potujem v srce živega, pravega resničnega gledališča na lov za deli, ki bodo živo ogledalo življenja v našem času.
Lojze Filipič j
iz vrst bajtarske in viničarske mladine skupino delovoljnih igralcev. Sprva je uprizarjal z njimi skeče in enodejanke, letošnjo zimo pa se je lotil večjih nalog. Zahtevna drama »Ugasle luči« je bila scensko in igralsko kaj trd oreh. Prejšnji mesec pa so se odločili še
Kosovelova proslava
Dne 17. marca ob 18. uri bo v veliki unionski dvorani proslava ob petdesetletnici rojstva Srečka Kosovela. Spored je naslednji:
Alojz Srebotnjak:	Pesem, poje
Zbor Slov. filharmonije; Srečko Kosovel: Rad bi povedal..., recitira St. Sever. —Spominski govor. Govori dr. Bratko Kreft. — Alojz Srebotnjak:	Temni bori,
Kraška jesen, poje zbor Slovenske filharmonije; Marijan Lipovšek: Sv. Stefan, poje zbor Slovenske filharmonije; Ubald Vrabec: Veter, poje zbor Slovenske filharmonije; Srečko Kosovel: Richepi-nov motiv, Mati čaka, Godba pomladi - recitira Helena Erjavčeva; Rado Simoniti: Melanholija, Romanca - poje Ladko Korošec; Srečko Kosovel: Ekstaza smrti. Naš napev. Opolnoči - recitira Jože Tiran; Breda Sček:	Bori
dehtijo, poje Rudolf Franci; Rado Simoniti:	Ples v rdečem, poje
Rudolf Franci; Srečko Kosovel: Balada, Oreh, Kdo je hodil - recitira Stane Sever: Ivan Sček: Kraška vas, poje zbor Slovenske filharmonije: Rado Simoniti: Starka za vasjo, poje zbor Slovenske filharmonije. — Dirigira Rado Simoniti, pri klavirju dr. Danilo Švara. Vsi zbori in samospevi so komponirani na Kosovelova besedila. — Dne 17. marca 1954. Začetek ob 18. uri v Veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Koncert Jelke Zalokarjeve
Uspehov svojega resnega in vztrajnega študija ni mogla pokazati pianistka Jelka Suhadol-nik-Zalokarjeva- bolj jasno, kot s tako prepričevalno zrelostjo zaigrano Bachovo »Kromatično fantazijo in fugo«, katere prvi del se prav posebno rad izmuzne oblikovanju marsikaterega pianista. Fuga je bila plastična, v tempu malo prenemirna, prot: koncu pa vzorno zgrajena. Za Beethovnovo »patetično« pa bi navedel opomin nekega mojstra svojim učencem: »Bojte se lahkih Beethovnovih sonat na svojih koncertih« ln prav je iaael: Pri teh ne zadostuje, če jih lepo zaigraš. Ves šdroki krog onih, ki so jih tudi igrali zase, pričakuje pri njih nekaj izrednega, nad čemer zastrmiš. In tega ni dosegla niti Brucholerie z lahkim Mozartom na svojem zadnjem koncertu v Ljubljani. Sonata v c-molu je bila v prvem stavku premalo eruptivna, drugi stavek pa bi bil še bolj poetičen, če bi umetnica zastrla srednji, pianissimo stavek. Z močno, Brahmsu se prilegajočo izraznostjo, je pianistka izvedla oba intermezza, balada pa zahteva več teže in predvsem večjo nadmoć melodike nad spremljavo, kar je pri zelo obteženem stavku prve teme nujna zah te.
Suhadolnik-
va. Poetično, virtuozno brezhibno in z močnim vzponom v srednjem delu je umetnica poustvarila Lisztovo skladbo »Ri-cordanta«, ki je romantično usmerjenim poslušalcem odlično ugajala, nam treznim sodobnikom je pa vsekakor presladka. Očarljiva Ravelova »Sonatina« bi bila gotovo še neposredneje učinkovala, če bi pianistka pri svoji odlični igri še bolj podredila spremljavo tematiki, katero je Ravel tako subtilno nakazal.
Tri skladbe za klavir kažejo talentiranega Matačiča na poti, ki ga oddaljuje od njegove radikalne smeri in to iz razloga, ker je ta nedostopnejša i repro-duktivcem i publiki. Najbolj svojstven je ostal v »Preludiju«, ki ima učinkovito gradacijo v srednjem delu, »Nokturno« pa se zelo približa Rahmaninovu, medtem ko je »Toccata« virtuozno in efektno napisana ter bolj originalna.
Umetnica, ki posveča pri vseh svojih koncertih svojo pozornost slovenski tvornosti, je skladbe izvedla z močnim občutjem, zahtevno »Toccato« pa je igrala z bravuro ter pripomogla skladatelju do značilnega uspeha. Občinstvo je nagradilo pianistko s toplim odobrava» njem.
Dr. Danilo Svam tji
» « s IT. marca 19M	7 SLOVENSKI POROCEVILEC 7 sfr. 5
MEDVEDEK NEEWÄ — Po J. O. Ounvoodu — Riše Miki Muster
190.
To bi mn bil Miki še odpustil in bi se bil umaknil, toda Učak se ga je oprijel s kremplji. Zaman se je skušal Miki osvoboditi in končno ga je moral ugrizniti v tilnik. Učak je bil takoj mrtev. Toda Miki se ni počutil nič kaj zmagoslavno in se je žalostno odplazil. Bil je kakor klavrn izobčenec, ki so ga vsi sovražili in se ga bali, bil je kakor zavržen popotnik brez doma in prijateljstva.
191.
Ni se vrnil v svoje zavetje, temveč je obsedel na prostem in zateglo lajal v luno. Nenadoma mu je veter od daleč prinesel dobro znane glasove. Bilo je volčje tuljenje. Po svojem srečanju z Mahegun je šel Miki volkovom zmeraj s poti, nocoj pa je bilo razburjenje in koprnenje v njem premogočno. Tuleče je odgovoril svojim divjim bratom. A nato ni slišal nobenega glasu več, volkovi so krenili v drugo smer.
192.
Bil je to nenavaden in strašen trop blaznih volkov. Doslej se ni še nikomur posrečilo zanesljivo pojasniti, zakaj včasih pozimi ponore cela krdela teh zveri. Morda zaradi stekline, ki jo zanese mednje kakšen posameznik, morda pa tudi zaradi česa drugega. Pred nekaj dnevi jih je bilo še dvajset, zdaj pa je to krdelo štelo le še štirinajst živali. Brez cilja so drvele skozi noč in na gobcih se jim je nabirala krvava pena.
Dnevne vesti 1
KOLEDAR
SREDA, 17. marec: Ljubislav*
*
Danes se spominjamo smrti slo ven-ikega. glasbenika Antona Foersterja. umri je leta 1926. .Njegova velika taaiuga je posebno v tem, da je dvignil slovensko glasbo iz diictant-»tva na visoko u.metniško stopnjo. Kot odličan glasbeni pedagog je vzgojil prve generacije naših skladateljev ta pevcev. Poučeval je glasbo, vodil obore in orkestre, urejeval glasbeno revijo in tudi samostojno ustvarjal. Pisal ie pretežno cerkvene skladbe, pa tudi s posvetnimi je dosegel lep uspeh. Njegova opera »Gorenjski slavček« je bila močno priljubljena zaradi vedire vsebine in prijetnih melodij, ki so o>prte na slovensko ljudsko pesem.
Na zagrebškem vseučilišču sta
diplomirala za Inženirja brodogradnje Henrik Maganja in Drago Ukmar, oba tržaška rojaka. Čestitamo!
Rezervni artilerijski oficirji
pododbora Gradišče - Univerza, Miklošičevega in Tone Tomšičevega terena, bodo priredili prvo vajo (teoretično in praktično) za rezervne artiljerijske oficirje. Zbirališče je v četrtek, dne 18. t. m. točno ob 16. uri v dvorani Ekonomske srednje šole, Prešernova 8. Vaja je obvezna za vse artilerijske rezervne oficirje.
Razstava avstrijskih glasbenih založb bo v Univerzitetni knjižnici od 18. marca do 6. aprila t. L dnevno od 10. do 11 in od 16. do 18. ure.
ŠE NEKAJ...
Cenena sleparija
•N« prekinjajte igre, ker je r vašo korist, a ati v škodo nikomur«. To je vodilni motiv pisem, ki so se zadnje čase zelo razširila in s katerimi ■kuša spretna sleparska druščina na oenen način priti do denarja. V pismih namreč pozivajo naslovljence, nar odpošljejo na prvega izmed scena naslovov, ki jih prilagajo, 100 dva, ostale naslove pa naj pošljejo Šestim svojim znancem s pripisom, naj tudi oni odpošljejo na prvi nadev vsakemu po 100 din im spet pisma razmnože in odpošljejo naprej. Povsod v pismu obljubljajo, da bo vsak. ki se spusti v to igro, prejel po 45.000 din, če. se bo ravnal po Imenovnih pravilih.
Čeprav povsod poudarjajo, da igra cikom ur ne škoduje in da bo vsak prejei 45.000 din, mora biti že vsakemu slepcu jasno eno: če da vsakdo izmed udeležencev po 100 din, prejme pa za to 45.000 din — odkod se bo torej vzela ta razlika med 100 in 45.000? Jasno je, da račutna.jo na te tisočake predvsem organizatorji t« igre, posebno še, ker se je ta pravljica o 45.000 jurčkih marsikomu zagrizla v misel in lahkoverno odšteje svoj stotak. Posebno žalostno je še to, da je ta sleparija preslepila tudi mnoge izobražene ljudi, da Te preslepila razne bančne uradnike, lei prav gotovo vedo, da se denar ne dela s čudeži, in druge, ki pač ne bi smeli verjeti več pravljicam.
V pismih je navedeno, da je to igra, ki jo j« začel 1. 1954 Harry Borger iz Avstrije. Res čudno, kakšen namen je imel Harry Berger z zbiranjem naJSii'h stotakov in tisočakov. Prav gotovo nobenega, ampak je to samo domislica skupine sleparjev, bi bi radi zaslužili na račun lahkovernosti mnogih.
Take sleparije so bile znane že
•red voijno in so bile prepovedane.
ato je prav, da bodo naiŠi oblastveni organa tudi proti organizatorjem te •lepanye uvedli postopek.
Prodajal je štedilnik,
Id ga ni imel
Ključavničar G. L. Je zvedel, da kupuje G. A štedilnik. Obiskal jo ♦e in ji ponudil v prodajo skoraj nov, moderen štedilnik za zelo nizko ceno. Kmalu je bila kupčija sklenjena im G. A. je prodajalcu na njegovo zahtevo izročila 2.250 din kot akontacijo za prodaini štedilnik. G. A. je zaman čakala, da bi na novem Štedilniku začela kuhati, kajti mojstra G. L. ni bilo več* blizu. G. L. se ho zaradi goljufije prvič zagovarjal pred sodiičem.	rv
l
nar »«pravil In s tem je tudn njegovo zajstopstvo prenehalo, podjetje »Kristalnina« pa se je za izkupiček na popivanje. V nekaj dneh je desom. Upamo, da »Krifitalmina« v bodoče ne bo tabo neprevidno ravnala z ljudskim premoženjem.	zv
Dva primera kulaške požrešnosti
Pred nekaj dnevi je Anton K. iz Sobinoev v ljutomerskem okraju vdrl v stanovanje svoje bivše viničarke Julijane K. in jo pretepel. Zaradi težkih telesnih poškodb so jo morali odpeljati v bolnišnico.
V	Rotmanu pri Ptuja pa je Leopold J. napadel Jakoba S. ter ga z železnim drogom večkrat udaril po hrbtu in roki. Oba suroveža sta napadla omenjena bivša viničarja zaradi tega, ker sta dobila v uživanje in obdelavo vinograd in rini čari jo, kar jima po novem viničarskem zakonu pripada.
Prometna nesreča pri Škofji Loki
Šofer osebnega avtomobila podjetja »Jekovice« v Škofji Loki S. J. je pretekli ponedeljek povozil 7-letnega Joška Krajnca. Deček se je na cesti obešal na zadnji del vprežnega voza in skočil z njega v trenutku, ko je na križišču privozil avtomobil. Levi blatnik avtomobila je podri otroka na tla, pri čemer je dobil težke telesne poškodbe. Otrok je bil takoj prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Vlom v tekstilno tovarno v Ptuju
V	noči na 15. marec je neznani vlomilec odnesel iz tekstilne tovarne v Ptuju večjo količino preje. V tkalnico je prišel tako, da je odprl vrata s ponarejenim ključem, po tatvini preskočil zid ter pobegnil.
Poskus samomora
Okrog 2. nre ponoči 8. marca je »skušal izvršiti samomor K. Jože iz
Prekanjen goljuf
Rudolf Prevolnik iz Celja je Alojzu
Venigerju iz Slovenskih Konjic navidezno popravil radijski aparat, za kar mu je Veniger plačal 500 d*n. Fijavi Amalijo iz Križevca pri Slov. Konjicah je pod pretvezo, da ga po-Bilj» njen mož, opeharil za plašč in hlače. Nekemu 8-letnerau dečku je izmaknil daljnogled. Francu Kadilnih*! pa uro vredno 4000 din. Za svoje podvige je bil obsojen na 9 mesecev zapora.	M. C.
Roparska tatvina v Ptuju
V gostilni »Pri po-^ti« r Ptuju j« f. marca neki neznanec prosil natakarico M. S., naj mu menja 500 d-in. Ro je hotela tej prošnji ustreči, ji je nezua-nec potegnil denarnico iz rok in pobegnil. V denarnici je bilo 12.315 dinarjev. Po opisu je ropar star okoli 25 let, srednje postave, temnopolt, oblečen v siv plašč in nosi očala. Doklej ga de niso izsledili.
Imate odpadno steklo naprodaj?
Februarja letos se je pri podjetju
»Kristalnina« v Ljubljani predstavil za zastopnika podjetja »Surovina« 56-1etni A. F. in se zanimal za odpadno steklo. Ker so v »Kristalnim« imeli približno dve toni takega stekla. je bila kupčija sklenjena. Na-aledupi dan je podjetni zastopnik »Surov-ne« « kamionom podjetja »Odpad« steklo odpeljal, ne da bi ga plačal. Pri »Odpadu«, kjer je steklo prodal, pa je prejel 6885 din. Vesel uspele kupčije se je odpravil takoj mt popivanje. V nekaj dneh je de-
Na ekonomski fakulteti je <H-plozniral tov. Otmar T u p y. —
Čestitamo!
Občni zbor Združenja rezervnih oficirjev pododbora 24. talcev (terenov; Poljane, 24. talcev in del Stare Ljubljane), bo v četrtek, 18. marca 1954 ob 20. uri v dvorani Zarnikova ul. 3. Udeležba obvezna.
Rez. oficirji »Oskar Kovačič«
(Stara Ljubljana, Prule, Rakovnik, Krim). Zaradi izredno važnega dnevnega reda opozarjamo vse člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora v četrtek, 17. marca ob 17. uri na Starem, trgu 34. — Odbor.
TURISTIČNI URAD prireja 21. marca izlet na velesejem v Zagrebu. Vozimo z avtopulmani Adrie. Prijavite se: Miklošičeva 17.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani, bo imelo dne 28. marca 1954 ob 9. uri v gostilni pri SOKOLU svoj redni letni občni zbor. Člani in prijatelji ptic vabljeni!
Siškarjl — upokojenci! Množični sestanek v .petek, 19. marca ob 9. uri v kino dvorani šiška: Predavanje o zakonu o socialnem zavarovanju. Pridite vsi!
Kvaliteta OVEN mila temelji na šestih stebrih: Intenzivna čistilna moč, visoka penljivost, posebno nežna pena, izdatnost in zato štedljiva uporaba, desinfek-cijski faktor ter globinski učinek. Te kvalitetne odlike jamčijo slovenskim gospodinjam presenetljiv uspeh pranja z vsakim kosom OVEN MILA. Uporabljajte ga tudi Vi, kot že na tisoče zadovoljnih gospodinj. Za običajno perilo vzemite navadno OVEN MILO, za fino perilo pa OVEN TERPENTTNOVO MILO.
Zobje blešče, če uporabljaš KOLYDOL, našo najkvalitetnejšo kremo
uspeßno sredstvo proti moljem, zato zahtevajte samo PeTaLin
PeTaLin
r	j.. . ioni miuuiuvi IV. JUZiC JA
župečne vasi. Popil je manjšo količino podganjega strupa, kar so domači opazili In ga odpeljali y bolnišnico. Njegovo stanje ze zelo resno.
S sekiro vlomil v stanovanje
Sredi belega dne je 22-letni M. Ladislav vlomil v stanovanje S. G. v Stražišču pri Kranju. M. je s sekiro zlomil sobna vrata in z njo tudi razbil pisalno mizo, iz katere je ukradel 8.000 din. Odnesel je tudi večjo količino perila.
Eno leto in pol zapora za tatvino bonov
Fred okrožnim sodiščem v Ljubljani, se je zagovarjal že štirikrat kaznovani Jože Jeler iz Dobove pri Krškem, ker je v čakalnici ljubljanske železniške postaje ukradel aktovko, v kateri je bido za 600.000.— dinarjev oficirskih bonov. Ukradene bone je obtoženec prodajal v Zagrebu, pri čemer so ga zalotili organi tajništva za notranje zadeve. Obsojen je bil na eno leto in pol strogega zapora.
Obiščite
NOVOSADSKI SEJEM od 3.—11. IV. 1954
Najpomembnejši sejem industrije in obrti sever-novzhodnega in južnega dela FLRJ. — Pri potovanju izkoristite popust na železnici, rečnih ladjah in letalih.
Nedelja, 21. marca ob 16: Škufca, Trnuljčica. Pravljična Igra z godbo, petjem ln plesom.
Ob 20: Kurt Götz, Hiša v Montevideu. Zadnja nedeljska večerna predstava. Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu od petka dalje. Rezerviranje tel. št. 20-923.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 19. marca ob 17:	Kuret
»Obuti maček«.
Sobota, 20. marca ob 17: Kuret »Obuti maček«.
Ob 20.30: Pood .Čarobna gosli«.
Za odrasle.
Nedelja, 21. marca: zaprto.
ROČNE LÜTKE Resljeva cesta 2S Sreda, 17 marca ob 10: Gostovanje v Kostanjevici.
Ob 15: Gostovanje v Cerkljah ob Krki.
Nedelja, 21. marca ob 9 ln 10.SO: Gostovanje v Trbovljah.
Prodaja vstopnic za vse predstave od petka od 11 do 12.39 pri blagajni Mestnega gledališča ali telefon 23-020 do 10. ure in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 20. marca ob 16.30 Škufca, »Trnuljčica« — pravljična igra z godbo, petjem ln plesom. Izven. Nedelja, 21. marca ob 16: Škufca, »Trnuljčica« — pravljična igra z godbo, plesom ln petjem. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 19. marca ob 15: Hans Tie-meyer, »Mladost pred sodiščem. Šolski abonma.
PREDAVANJA
PREDAVANJE
ga. RAUTENEN JZ FINSKE
V	sredo, 17. t. m. ob 16. uri bo
v klubskih prostorih mestnega ljudskega odbora v Kresiji predavala ga. RAUTENEN iz Finske, ekspert UNO, o razmeščanju otrok v družine. Vabimo vse člane terenskih socialno-zdravstvenih svetov in ostale delavce socialnih ustanov.
LJUDSKA UNIVERZA , V CELJU
»O diplomatski službi« bo predaval v predavalnici učitelj išča jutri v četrtek, 18. marca ob 19.30 prof. Ljubo Osterc, bibliotekar Stud. knjižnice. Vljudno vabljeni 1 •
V	četrtek, 18. t. m. bo predaval univ. predavatelj Vasilij Melik:
»Borba naših narodov za osvoboditev izpod Turkov.« Predavanje bo ob 19.30 v prirodoslovni dvorani Univerze (prej fizikalna). Vhod Iz Gosposke ulice.
Kulturno prosvetno društvo »Slovenski dom« z Zagrebu, priredi v sredo, dne 17. marca t. L ob» 20. uri predavanje v svojih prostorih Zagreb, Masarykova 13 »PREŠEREN V RAZVOJU SLOVENSKE DRUŽBE«. Predavatelj univerzitetni profesor dr. Fran Petre. Vse prijatelje neumrljivega Prešerna in Slovenskega doma vljudno vabimo!
RAZPIS
KONCERTI
»V zaboju za smeti Imaš vse,
tuti tatiča, samo biriča ne!« To je res. Zaboj za smeti je tatič, ki krade denar, katerega ti plača zbiralnica odpadkov za kosti, stare kipe, papir, staro železo, metale itd.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 17. marca ob 20: Tirso de Molina; Don Gil v zelenih hlačah. Abonma red F.
Četrtek,, 18. marca ob 20: Heoht-MacArthur: Prva stran. Abonma red C.
Petek. 19 marca. Zaprto.
Sobota, 20. marca ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Izven in za podeželje.
Nedelja, 21. marca ob 20: Tirso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Izven in za podeželje.
OPERA
Sreda, 17. marca ob 19.30: Baletni večer. Zaključena predstava za JLA.
Četrtek, 18. marca ob 19.30: Baletni večer. Zaključena predstava za ZSJ-
Petek, 19. marca ob 15.30: Foerster, Gorenjski slavček. Zaključena predstava za Sindikat gostinstva.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Gledališka pasaža Sreda, 17. marca ob 20:	Irwin
Shaw, Pokopljite mrtve. Red SREDA. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 18. marca ob 20:	Irwin
Shaw, Pokopljite mrtve. Red ČETRTEK. Vstopnice so v prodaji.
Petek, 19. marca ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven.
Sobota, 20. marca ob 20: M. G. Sauvajon, Trinajst jih bo. Izven.
Nedelja, 21. tnarca ob 15: M. G. Sauvajon, Trinajst jih bo. Izven.
Ob 20: Mary Chase, Harvey. — Izven. *
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE -0 Ljubljana.
Mestni dom
Sobota, 20. marca ob 20:	Kurt
Götz, Hiša v Montevideu. Komedija v štirih dejanjih. Izven.
V petek, dne 19. marca bo v
Filharmoniji SIMFONIČNI KONCERT SODOBNE AVSTRIJSKE GLASBE. Koncert prireja Komisija za kulturne zveze z inozemstvom. Izvajana bodo dela: Mixe, Franka, Bergerja in Marxa. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Karol Randol, Graz, solist Stella Wang, pianistka, Dunaj. Vstopnice od 150 din navzdol v Koncertni poslovalnici.
PROSLAVA
SREČKA KOSOVELA ob 50-letnici njegovega rojstva — danes ob 18. uri v Veliki filharmonični dvorani. Sodelujejo: Helena Erjavčeva, Rudolf Franci, Ladko Korošec, dr. Bratko Kreft, Stane Sever, Rado Simoniti, dr. Danilo Švara, Jože Tiran in zbor Slovenske filharmonije. — Društvo slovenskih književnikov.
Olga JOVANOVIČ, nagrajenka mednarodnega tekmovanja v Ženevi, koncertira jutri ob 20.15 v Filharmoniji. Spored obsega dela Beethovna, Chopina. Liszta, Ra-denkoviča, Honeggera, Ravela in Balahireva. Vstopnice so še na razpolago.
Drevi ob 20.15 bo v Filharmoniji koncert komorne in solistične sodobne avstrijske glasbe. Koncert, ki ga prireja Komisija za kulturne zveze z inozemstvom obsega poleg del Uraya in Marxa tudi Salmhoferjev Godalni kvartet, ki ga izvajajo člani zagrebškega Radio kvarteta: Pinkava, Weiland, Ganozzi in Kiefer. Nekaj vstopnic je še na razpolago v Koncertni poslovalnici.
RADIO
Anja Denarija pl klavirja Marjan TilpcwrMr; is»# Zabavna flae-
ba, «ms reklama; 20.00 Radij «ca Igra — Vercora: Politična las — ponovitev; 20.« Večerni orkestralni spored: 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana; 22.35 — 23.00 »Modemi .plesni orkestri« — Charlie Parker ln Leunle Trlstano;
UMRLI
Po dolgem trpljenju Je umrl nag dragi oče, mož in brat
■VRANJO KOBILICA žel. bi. v pok.
Pokopali ga bomo 17. t. m. v Mariboru. — Žalujoča žena, otroci, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Sotrpela Je naša BREDA
Pokopali jo bomo dne 16. marca dopoldne. — Ljubljana. Dana in Stojan Guzelj.
Z žalostnim srcem naznanjamo, ' da nam je včeraj v 80. letu starosti preminula naša dobra mamica, babica, prababica ln teta
ANTONIJA LOBODA roj. Pavšek
vdova po žel. sprevodnika
Pogreb bo danes, ob 16. url Iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. — Žalujoči sinovi ln hčere: Vinko, Slavko, Tončka in Ivanka, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. marca 1954.
Umrla nam Je v *5. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, prababica ln teta
ANTONIJA GNEZDA roj. Urbas
Pogreb naše nepozabna mame bo danes, 17. marca ob 17. uri lz domače hiše na Uncu. — Žalujoče družine Gnezda, Stefln, Sirca in ostalo sorodstvo. — Unec, Poga-nek, Postojna, Ljubljana, Dutovlje, 15. marca 1954.
Nepričakovano nas Je zapustila naša ljuba žena ln dobra mama, sestra ln teta
MIHAELA BAJŽELJ roj. Oman
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 17. marca ob 16.30 na tukajšnje pokopališče v Šmartnem pri Kranju. — Žalujoči: mož Janez, sin dr. medic. Janez, sinaha Danica, vnukinja Marija, brat, sestre in ostali sorodniki.
ZAHVALE
TEKSTILNA INDUSTRIJA »MAKEDONKA«
Stip - Makedonija razpisuje mesto za: tehničnega direktorja, predilske mojstre za Čistilnico, karde. raztezalke in flyeri, prsten-čeve stroje, sukančarno.
Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Vse ponudbe s točno navedbo dosedanjega dela poslati na upravo Tekstilne industrije »Makedonka«, štip.
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V TRBOVLJAH razpisuje mesto pravnega referenta.
Prejemki po uredbi. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. V prošnji je treba navesti potek dosedanjega službovanja.
Poročila:	5.35, 6.00, 7.00, 13.00,
15.00, 17.00, 19.00, 22.00.
7.20 — 7.25 Za gospodinje; 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom; 12.30 Opoldanski koncert — Aleksander Glazunov: Karnevalska uvertura, Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester;
13.15	Zabavna glasba, vmes reklame; 13.45 Za pionirje; 14.05 Znane zabavne skladbe v izvedbi orkestrov: Stanley Black, Morton Gould, Percy Faith, Ljubljanski plesni seikstet in orkester Guy Luypaerts — vmes ob 14.40 —14.45 Kaj bo na sporedu? 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Prof. Alfonz Gspan: Srečko Kosovel (Ob 50-letnici rojstva) — ponovitev: 16.00 Koncert po željah;
17.15	Zdaj pa vas bodo razveselili Fantje na vasi, Avgust Stanko in Branka Strgar: 17.45 84. lekcija tečaja angleškega jezika; 18.00 Melodije iz baletov; 18.25 Glasbeni razgledi; 18.40 Koncert violinista
OBOBOBOBOBOBOBOBCDBC3BOBCDBCDBC5’
U
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Komisija za razpis mesta direktorja v podjetju Splošno kmetijsko gospodarstvo lz Ajševice pri Novi Gorici razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53)
mesto direktorja
v podjetju: SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO Ajševica pri Novi Gorici
Pogoj: Kmetijski inženir s 5-letno prakso ali kmetijski tehnik z 10-letno prakso. Potrebna je splošna praksa v vseh kmetijskih panogah. — Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strok, izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. — Prošnje je vložiti pri Okrajnem ljudskem odboru Gorica do 10. aprila 1954.
0
S
■
o
■
o
■
o
■
o
■
G
OBOBOBOBOBOBOBOIOBOBOBOBOBOI
Vsem, ki so ob prebridfci izgubi naše ljube mame
MARIJE TASSOTH z nami sočustvovali, iskrena brala. — Žalujoči.
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dobrega moža in očka
JOŽETA KOSTANJEVCA
se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem cvetja ter številnim prijateljem in znancem za udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jamšku kaikor tudi zdravnikom ter bolniškemu osebju ljubljanske klinične bolnice za ves njihov trud. Iskrena zahvala polkovniku Klajnšku, SZS, SZJ, vsem strelskim družinam, direkciji DOZ-a, organizacijam ZKS, SZDL, ZB, RK terena Sto-žice, TD Partizan Ježica-Stožice, vsem govornikom zgoraj naštetih organizacij, 'pevskemu zboru ter godbi Ljudske milice. In končno vsem, ki so mi ustmeno ali pismeno izrazili sožal.'^ ter me tolažili v teh težkih urah.
Žalujoča žena, hčerka ter ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
MANJŠA DRUŽINA V BEGRADU
sprejme pošteno in vestno gospodinjsko pomočnico, vajeno kuhanja in pospravljanja. Nastop čim preje. Potne stroške povrnem. Vsi pogoji dobri. Kratek življenjepis priložiti ponudbi na: M. Bakić, Beograd, Užička 53.	3827-1
IŠČEJO SE VIOLINISTI in prvi oboist. Stalni angažma. Ponudbe na: Gradski orkestar, Dubrovnik.
3620-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Glavan, Albanska ni. 29.	3800-1
2 KLJUČAVNIČARJA, kovinostrugarja in 1 administrativno moč -veščo fin. knjigovodstva sprejme takoj: »Elektro strojno podjetje -TIKI«. Ljubljana, Trata 12. 3822-1 MIZARJA, pohištvenega, upokojenca, v Šiški sprejmem. Ponudbe pod »Honorarni mazan-« v oglasni oddelek.	3796-1
DEKLE, ki ima veselje do gospodinf-akega dela sprejmem. Naslov v o gl. oddelku.	3845-1
VOZIČEK, nov, nosilnost 400—500 kg in nova dvojina dvodelna, zelo velika okna naprodaj. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd.	3831-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO, italijanske znamke v zelo dobrem stanju ter 18 m preproge — tekač (odlične kvalitete) prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 3797-4 ZENSKO IN MOŠKO italijansko športno kolo, odlično, prodana. Ogled: Mehanični Servis, Kolodvorska 18.	3804-4
PIRAMIDO ZA DKW, glavo za Fiat 1100 in hidravlično 10-tonsko dvigalo. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddeiku.	3805-4
PISALNI STROJ »Portable« t kovčku, majnovejši, prodam. Jerala, Mestni trg 15-1.	3816-4
KI NO
•UNION«: ameriški barvni film •Divji sever«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 2L Prodaja vstopnic od 12.30 dalje. •KOMUNA«: ameriški tlim »Ste« klena menažerija«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 — 11 ter od 15. ure dalje.
•SLOGA«: Premiera amer. filma »Osamljena zvezda«. Tednik. —• Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 14 dalje.
•SOČA«; amer. film »Sužnja preteklosti«. Brez tednika. Predstavi ob 17 in 19.39. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic od 10 — 11 ter od 18 dalje.
•SISKA«: ameriški film »Sled v luki«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje, v četrtek isti spored. •TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Amerikanec v Parizu«. Filmske novosti 7. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — V četrtek isti spored. Zadnjikrat.
•LITOSTROJ«; amer. barvni film »Brodvajske melodije« in tednik. Ob 17 in 19.30. V četrtek: angL kriminalni film »Rumeni metulj« in tednik. Predstava op 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. •VEVČE«: franc, film »Sola na prostem«. V četrtek isti spored. •ZADOBROVA«: angl. film »Handy«.
CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Dvoboj ob srebrnem potoku«. V četrtek Isti spored. CELJE »DOM«:	Italijanski film
»Ni miru pod oljkami«. V četrtek amer. barvni film »Bobni in trobente«.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Skrivnost Jezera obsojencev« ob 16, 18 ln 20. V četrtek Isti spored.
JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Ljubimca novega Orleansa«. V četrtek ItaJ. filmska kom. »Vrag vzemi slaVo«. Predstavi ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: indijski film »Aandhiyan« (Neurje) ob 18 in. 20. V četrtek isti spored ob 18.
RADIO »TELEFUNKEN« z magičnim očesom, brezhiben, prodam. Kongresni trg 14, pritličje levo. 5819-4 TRAME PRODAM. Prešernova 5.
3821-4
ŽENSKO KOLO, italijansko, lepo, prodam. Pokopališka 2, pritličje.
3824-4
STOŽČASTI (7) itn KROŽNI (3S) zobnik za Chevrodeta 2.5 tone, tipa 1950, kupimo. Yexport, Kolodvorska 52.	3803-5
DOBER PIANINO vszamem t najem.
Naslov v ogl. odd.	3S40-8
DVE KRASNI SOBI, sončni, prazni, vsaka 6X5.20 m z velikim balkonom in predsobo v drugem nadstr. nove hiše, center Ljubljane, zamenjam za komfortno dvosobno stanovanje a kabinetom ali trisobno. Naslov v ogl. odd.	3842-9
POVRATNIK IZ INOZEMSTVA, intelektualec, samski, išče opremljeno sobo, po možnosti s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Plačam dobro« v ogl. odd.	3774-9
SOBO V CELJU, vhod s stopnišča, zamenjam za enako v Ljubljani. Mavsar, »Vino Koper«, Kočevje.
3810-9
DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje z vrtom v Mariboru, Tržaška cesta 46, zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	3614-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, zraven Tobačne tovarne zamenjam za komfortno dvosobno. Naslov v ogl. odd.	3815-9
POŠTENEGA NAJDITELJA naprošam, da vrne na naslov v legitimaciji, izgubljeno torbico dne 13. III. ob 23. uri od Zmajskega mosta do gost. Frlinc proti visoki nagradi.	3836-10
KLJUČE, v Izgubljene 14. t. m. na cesti Rožna dolina oddati ▼ oglasni oddelek.	3799-11
KMETSKI FANT, vajen konj in drugega kmetijskega dela se sprejme takoj. Vsa oskrba v hiši. Novak, Ljubljana, Litijska 1.	3823-1
ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA SPREJME: 1 inženiria tehnike in 1 tehnika z daljšo prakso za delo v gospodarsko tehničnem oddelku, 2 strokovni učiteljici za Šivanje dn ročna dela ali absolventki tovrstne srednje ali nižje strokovne šole, z nekaj let prakse, 1 tučiteljdco, ki ima vefi let službe in izkušnje pri organiziranju gospodinjskega izobraževanja, 1 strokovno učiteljico za delo v strokovna posvetovalnici. Učiteljice ostanejo v svojem nazivu, 1 kurirja, lahko upokojenec. Prošnje z življenjepisom poslati na Zavod za napredek gospodinjstva, Ljub-
ljana, Erjavčeva 12. Nastop lahko takoj. Informacije vsak dan od 9. do 11. ure na Zavodu, tel. 20-858.
3843-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — za Beograd, marljivo, pošteno, veščo gospodinjskega posla išče 60-lidna družina za takoj. Potne stroške vrnemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati na: M. Markovič, Beograd, Generala Vasi ća 5.	5626-1
YEC A. Ž. PANJEV ČEBEL, zdravih in v dobrem stanju prodam. Marjan Meterc, Zabreznica 6, p. Žirovnica, Gorenjska.	3817-4
VZJDLJIV ŠTEDILNIK, nerjaveč, kuhinjsko omaro, dobro ohranjefo, električni pečnjak in žensko kolo, prodam. Kodeljevo, Goce - Delčeva ul. 13.	^	3846-4
SPALNICA, prvovrstno izdelana, vezana (šperana), orehova imitacija naprodaj. Ogled: pleskar, Vošnjakova 8, za »Slamičem«. 3812-4
■•»•m#. «•*••*••* ••«•••«•	•»*••••
Komisija za razpis mesta direktorja Tovarne cementa in salonita v Anhovem razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53)
mesto direktorja
Tovarne cementa in salonita — Anhovo (okraj Gorica)
Pogoj: Inženir kemije z 10-letno prakso ali ekonomist z ekonomsko fakulteto z najmanj 10-letno prakso v industriji cementa ali gradbenega materiala. — Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. — Prošnje je vložiti pri: Okrajnem ljudskem 'odboru Gorica do 10. aprila 1954.
e.«* ■••••• >••«••••• •••••••*• ••••••*
e*ee*e.#e
?
i
•••«•• e*#e#ee#e e«ee«ee«e e«ee«ee«e .«..«.e«. •••e«..»e e«e.«..*e .«mOm«. e«ee«e*R. e«ee«ee«e e«ee«e e
Komisija za razpis mesta direktorja v podjetju Solkanska industrija apna v Novi Gorici razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53)
mesto direktorja
SOLKANSKE INDUSTRIJE APNA — NOVA GORICA
Pogoj: Gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso v industriji gradbenega materiala ali oseba z nižjo šolsko izobrazbo z najmanj 10 let prakse v industriji gradbenega materiala. Prošnji je priložiti strokovni in :	osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni iz- j
j obrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Prošnje je j i vložiti pri: Okrajnem ljudskem odboru Gorica do , :	10. aprila 1954.	|
•«*•	•««»«•• e«ee«ee«e e»ee»ee»e e#ee»ee»e e*ee«ee«e	«#»•#—•• *•*•«
UGOSTITELJSKO PODUZEĆE »UDRIH« U ÜMÄGU cona B STO — i i 8 e
1 SOBARICO z najmanj 10 let prakse ln znanjem nemškega jezika.
1 kvalificiranega VRTNARJA z znanjem vrtnarstva in cvetličarstva.
Plača sobarice okoli 12.500 din in plača vrtnarja okoli 16.000 din. — Stanovanje za samce zagotovljeno. — Ponudbe z opisom dosedanjega dela In življenjepisom je poslati do 25. marca t. L
ST. 54 5 17. MARCA 1991
Razvoj svetovnega gospodarstva
je v mednarodnih akcijah
Govor šefa jugoslovanske delegacije na zasedanju Evropske ekonomske komisije
Ženeva, 16. marca (Tanjug). Na zasedanju Evropske ekonomske komisije je danes govoril šef jugoslovanske delegacije Bogdan Crnobrnja. Njegov govor je vseboval kritični pogled na svetovno gospodarsko politiko in se je v tem razlikoval od govorov drugih delegatov.
Crnobrnja Je najprej ngotovll, da je bila v 1933. letn konjuktura avetovnega gospodarstva relativno ugodna, da pa to ne more prikriti mnogih neugodnih dejstev za svetovno gospodarsko politiko. V zadnjih letih je posebno na zahodu značilna stalna borba med tistimi, ki žele stare oblike libe-razilma in onimi, ki hočejo, da bi gospodarska vprašanja reševali s pomočjo novih akcij mednarodnega sodelovanja, v zadnjih letih so se mogoče pokazali določeni uspehi starih teženj, ki pa Izvirajo predvsem iz ukinitve administrativnih nadzorstev. Vendar, Je dejal šef jugoslovanske delegacije, hkrati s temi uspehi je prišlo v nekaterih državah tudi do zmanjšanja industrijske proizvodnje in je nevarnost, da bo
Er išlo do nadaljnjega padanja pro-: vodni e, posebno v ZDA, kar pa bi imelo resne posledice tudi za evropsko gospodarstvo.
Bogdan Crnobrnja je dalje dejal, d3 je bil dvig industrijske proizvodnje v Zahodni Evropi 1953. leta nezadovoljiv. V zadnjih letih je na položaj v svetu in v Evropi še posebno neugod-
no vplivala politika ZSSR, ki ni služila zboljšanju mednarodnega sodelovanja. Sovjetska zveza kaže danes več nagnenja k obnovi svoje mednarodne trgovine, kar je vsekakor koristno. Vendar trgovina je samo ti j področje mednarodnega ekonomskega sodelovanja in potrebno bi bilo, da ZSSR pokaže svojo pripravljenost za mednarodno sodelovanje tudi na drugih področjih. Takšen položaj v svetu zahteva, da pride do mednarodnih akcij, ki bi pomagale pri reševanju osnovnih problemov svetovnega gospodarstva, kakršni so pospešitev razvoja nerazvitih držav, razširitev mednarodne trgovine in plačevanja. Reševanje vseh vprašanj pomeni v resnici spremembe v proizvodni; in v mednarodni razpodelitvi dela. Zaradi tega so za reševanje teh problemov potrebne koordinirane medna-
rodne akcije, ki bi morale voditi k povečevanju gospodarske dejavnost; v Evropi in svetu.
Ođ zahodnoevropskih delegatov so danes govorili belgijski, danski, norveški, Italijanski ln turški delegat, ki so poudarili potrebo razširitve mednarodne trgovine, s tem v zvezi pa tndi povečanje mednarodnega finansiranja, da bi se dosegel večji izvoz. Glede konkretnih ukrepov pa je večina delegatov govorila le o povečanju Izvoza privatnega kapitala, edino norveški in danski delegat sta se zavzela za uresničitev novih mednarodnih akcij.
Skupščina Akademije znanosti
ZAGREB, 16. marca, v Zagrebu Je bila danes letna skupščina Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V poročilu, ki ga je dal, je predsednik Akademije dr. Andrija Štampar opozoril na napore, ki jih je Akademija vložila z dajanjem kreditov za znanstveno delo ln znanstvena raziskovanja ter s sodelovanjem njenih članov na raznih kongresih v tujini. Poudaril je. da Je lani vložila Akademija v ta namen približno 4.5 milijone dinarjev ln nad 1.120.000 dinarjpv deviznih sredstev. Govoreč o delu založništva ln knjigam Akademije. Je Staro,nar dejal, da so od 1947. leta tiskali 709 znanstvenih del s nri-bližno 53.000 stranmi, v izdali lastnega založništva na objavili okoli lo.noo strani knjig od nad 10!) avtorjev.
Revija
je minila
(Ali: beležke iz Manice) DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Tiskovna konferenca ministra Dullesa
Bistvo nove ameriške obrambe politike
Washington, 16. marca (Reuter). Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes, je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da ima predsednik ZDA Eisenhower pooblastila, da brez predhodnega posvetovanja s Kongresom začne z množičnimi represalijami proti napadu na ozemlje ZDA ali pa njihovih zaveznikov. S tem je odgovoril na vprašanje o bistvu nove ameriške obrambne politike. Izkoriščanje teh pooblastil je izključna stvar samega predsednika ZDA, čeprav to. ne pomeni, da se predsednik ne bo predhodno posvetoval z ameriškim Kongresom. V vsakem primeru, je dejal Dulles, bo to odvisno od položaja in resnosti morebitnega napada.
Začudenje in v Franciii
PARIZ. 19. marca (Reuter). —
Francoski diplomatski krogi Izražajo nocoj začudenje in zaskrbljenost zaradi izjave ameriškega zunanjega ministra Dullesa o možnosti, da bi bila ženevska konferenca odložena.
V francoskem zunanjem ministrstvu so to izja\ro sprejeli s popolnim presenečenjem. Politični voditelji in uradni predstavniki so namreč izražali upanje, da se to ženevska konferenca končno končala s sporazumom s predstavniki Sovjetske zveze in Kitajske o koncu indokitajske vojne.
Dullesora izjava je izzvala sedaj v Parizu dvojne kombinacije:
zaskrbljenost
vprašanje je namreč v tem, ali gre tu za namen ZDA, da bi preprečile takšen sporazum, ali pa gre v resnici za razlike v mnenju Pekinga in Moskve.
Dvoboj bo javen
WASHINGTON, lß. marca. (Reuter) Senatni preiskovalni pododbor, kateremu načelu.1 e Joseph McCharty, je danes sklenil, da bodo zaslišanja prič glede tožb in protiobtožb med MicChartyjem in predstavniki vojske javna in občinstvu dostopna. Do tega sklepa je prišlo na današnjem sestanku pododbora, ki je bil pod predsedstvom senatorja Karla Mundta, potem ko je McCharty predhodno privolil, da odstopi predsedniško mesto.
Dulles je dejal, da morajo ZDA razviti svojo moč do takega obsega, da bodo mogle takoj odgovoriti z represalijami na vsak agresivni akt, vendar pa je ameriški zunanji minister izključil možnost, da bi ZDA za- . čele z represalijami v Indokini, ker ni predhodne odobritve Kongresa za sodelovanje ZDA v tej vojni. To pa ne pomeni — je 'dejal — da ZDA ne bi niče», sar podvzele, če bi prišlo na primer do kitajske intervencije v Indokini.
Minister Dulles je še izjavil, da bo mogoče prišlo do odložitve ženevske konference, ker se more na temelju poročil, ki jih je dobil iz Moskve, sklepati, da uporablja Rusija »taktiko zavlačevanja« v razgovorih glede praktičnih priprav ženevske konference. Dejal je tudi, da vse kaže, da Kitajska ni docela »srečna« z rešitvijo in s statusom, ki ji je določen v sporazumu s Sovjetsko zvezo na berlinski konferenci. Po Dullesovem mnenju so Kitajci očividno pričakovali, da bodo prišli na konferenco v Ženevi kot ena izmed petih velikih držav. Ker se to ni zgodilo, »so po vsem sodeč morali Rusi porabiti precej
TEL AVIV, 16. marca (Reuter). General Moše Dajan, šef Izraelskega generalnega štaba, je dar nes izjavil, da je »v sedanjem vzdušju nemogoče reči, da ne ho prišlo do vojne na Bližnjem vzhodu«. V govoru, ki ga je imel 24 ur po izraelsko-sirijskem topniškem dvoboju prek Galilejskega jezera, je Moše Dajan dejal, da si Egipt še ni na jasnem, če naj bi imela vojna proti Izraelu prednost pred evakuacijo britanskih čet iz področja Sueškega prekopa. Po njegovih besedah čaka Egipt, tako kakor druge arabske države, samo na priložnost za napad.
časa za prepričevanje svojih kitajskih kolegov«, kar da je tudi eden izmed razlogov za taktiko zavlačevanja v sedanjih razpravah o praktičnih vprašanjih glede ženevske konference.
Dulles o Trstu
New York, 16. marca (Tanjug)
Na današnji tiskovni konferenci, k| jo je imel Dulles po vrnitvi iz Caracasa, je dopisnik »New York Timesa« vprašal državnega sekretarja, fe Je »osmooktobrski sklep še dalje temeljina pozicija vlade ZDA v tržaškem vprašanju.« Državni sekretar Dulles je po dalljšem razmišljanju in oklevanju odgovoril, da ni imel možnosti seznaniti ss z razvojem dogodkov in da mu morajo novinarji zaradi tega oprostiti, če jim ne bo odgovoril.
Tu menijo, da so dogodki po 8. oktobru pokazali, da je sklep o predaji Trsta ln cone A Italiji nevzdržljiv in neizvedljiv in da sta to uvideli tudi vladi Velike Britanije in ZDA.
Glede na nerealistično pristo. panje Italije k tržaškenju problemu, pa sta London- in Washington v zelo delikatnem položaju m ne želita priznati niti napačnost tega sklepa, niti dejstvo, da Je to enostransko rešitev čas že pregazil. Zaradi tega nekateri tukajšnji opazovalci menijo, da je Dulles iz teh raz logov želel izogniti se direktnemu odgovoru o veljavnosti osmooktobrskega sklepa.
modelov oblek in plaščev
19.	t m. JESENICE ob 15.30 in
20. uri v Mestnem gledališču
20.	t. m. KRANJ ob 18. in 20. uri
v kinu Storžič
25. t m. NOVO MESTO ob 18. in 20. uri v kinu Krka
Ribarnice prenehale s- prodajo rib...
Japonci v drugič žrtve atomske bombe
TOKIO, 16. marca (AFP). Po zadnjih poročilih so trije japonski ribiči — od skupno 23, kolikor jih je bilo izpostavljenih radioaktivnosti eksplozije atomske bombe na Marshallskih otokih — v zelo resnem stanju, vtem ko drugi tožijo o vse večjih bolečinah. Oblasti so sklenile zažgati njihovo ladjo in obleke ter celotno posadko izdvojiti v karanteno.
V anketi, ki so Jo izvedle Japonske oblasti, so ribiči izjavili, da je radioaktivni pepel padal na njihovo ladjo polnih 7 ur po odsevu eksplozije, ki je bil opažen v daljavi.
Ribarnice v vsej zahodni Japonski, vključno v mestih Kobe, Osaka, Hirošima in Okajama so prenehale s prodajo rib, ki so jih nalovili v času eksplozije, vse
dotlej, dokler ne bodo oblasti s posebnimi aparati preizkusile opremo ribarnic in skladišč.
Osrednji urad ribičev pa je spo ročil, da je bila prizadeta ribiška ladja Izven meja področja, v ka terega so ameriške oblasti iz varnostnih razlogov prepovedale vstop.______
LONDON, 16. marca. (Tanjug) Trinajst laburističnih poslancev je poslalo oster protest Francu zaradi razprave proti 14 Baskon^ obtoženih »ilegalnih stavk, ilegalnega sindikalnega političnega dela in ilegalne propagande«.
TUNIS, 16. marca. (Reuter) Približno 4000 študentov se je zbralo danes v veliki mošeji, da bi skle nilo, kakšen naj bi bil odgovor na včerajšnje nemire, med katerimi sta bila dva študenta ubita, večje število pa ranjenih.
Planiška prireditev Je minila in _ vsakem oziru uspela. Videli smo veliko število kvalitetnih tekmovalceo, ki so pritegnili tudi tisoče in tisoče hvaležnih gledalcev. Skoda, da je večni sovražnik Planice, dež, tudi tokrat pokvaril glavni del štiridnevnega tekmovanja.
Vsi udeleženci so se trudili, da bi dosegli čimoeč uspehov, kar se jim je bolj ali manj tudi posrečilo. Nastopili so tekmovalci iz osmih držav, in sicer Norveške, Finske, Švedske, Avstrije, Nemčije, Švice in Francije ter naši. Poleg najmočnejših tekmovalcev so prireditvi dali poseben pečat tudi funkcionarji svetovne smučarske federacije, predsednik komisije za skoke g. Sigmund Ruud ter člana FIS dr. inž. Reinhold Strau-rnann ter Bans Feldmann iz Soice.
vodstvih posameznih reprezentanc sta bila stara planiška znanca in svetovna tekmovalca, pozneje pa tudi odlična trenerja Finec Eino Kui-sma in Norvežan ter prvi planiški rekorder Birger Ruud s skokom 92 m (25. III. 1934).
Menda tako številne delegacije novinarjev kakor letos še ni bilo d Planici nikoli. Nič manj kakor 22 domačih zastopnikov tiska je vsak dan opazovalo >leteče< smučarje in sproti sporočalo rezultate o svoje redakcije. Za obveščanje tudi še nikoli i bilo tako odličnih zvez, kakršne o bile pripravljene o teh dnevih.
Iz Doma o Planici ali z Gozda Martuljka so bile napeljane po tri posebne telefonske linije, tako da sl lahko v isti - minuti, ko si naročil redakcijo, tudi že slišal njen glas. Zato to ureditev se je treba posebej zahvaliti direkciji PTT, kakor tudi prireditelju, ki je mislil tudi na to koristno podrobnost. Vsi novinarji so se skupno s tekmovalci in funkcionarji osak dan vozili z avtobusi v Planico. Tudi sicer nam je šel prireditveni odbor na roko, kjer je le mogel.
Propagandni oddelek je izdajal dnevno poseben bilten, v katerem so bila objavljena osa važnejša obvestila prireditvenega odbora, starina lista za prihodnji dan in isti dan doseženi rezultati. Bilten so izdajali v tolikšnem številu, da ga je bilo dovolj za ose tekmovalce in še mnoge druge-
Od četrtka dalje so igrali d Domu Franca Rozmana tržiški fantje, ki so vse goste prijetno zabavali. Prireditev je bila sploh tudi o družabnem pogledu zelo prijetna. Tudi to-čilci alkoholnih pijač, posebno žganih, so prišli na sooj račun, saj so že prvi in drugi dan prodali vso zalogo konjaka, slivovke in benediktin-Posebno severnjaki so radi pridno segali po tem blagu.
Posamezne ekipe so bile doDolj močne, najbolj pa so presenetili mladi Finci, od katerih sta doa stara 17, dva pa 19 let. Zasedli so osa vidna mesta in tako ponovno odrinili Norvežane s prvega mesta. Norvežan Alf red sen bi bil prav gotovo prvak, če bi se mu pri zadnjem skoku ne bi bila razletela smučka, tako da je padel, čeprav se mu pri tem ni nič zgodilo. Tudi Švedi so imeli za velike skakalnice svojega specialista, neustrašenega in pogumnega Petersona, ki pa je moral pristati na peto mesto, medtem ko ostali njegovi rojaki niso mogli resneje poseči med dogodke.
V lestvici najboljših skakalcev na velikih skakalnicah je od nedelje naprej nastalo nekaj sprememb, glasi pa se v glavnem takole: 1. Finžgar 117 m (Oberstdorf), 2. Polda 114 m (1950), 3. Rogelj 110 m (1950), 4. Klančnik K. 108 m (1950), 5. Mežik 106 m (1948), 6. Zidar 102.5 m (1954), 7. Pribošek 102 m (1948), 8. Zalokar 100 m (1948) itd.
Po statističnih podatkih je od leta 1934 do danes nastopilo o Planici skupno 114 tekmovalcev, in sicer 29 Jugoslovanov, 21 Norvežanov, 16 Fincev, 14 Avstrijcev, 11 Švicarjev, 11 Čehoslnvakoo, 5 Poljakov. 4 Italijani in 3 Francozi. Nad 100 m je bilo doseženih 154 poletov. Največ skokov nad 100 m je med našimi postavil Polda, in sicer 12. Vsega so naši skakalci preskočili 100-metrsko znamko 43 krat, od tega pa so se 13-krat povaljali v snegu.
Se in še bi se dalo pisati, toda bilo bi preveč za skromen prostor, ki nam je odmerjen. Skakalci so skupno s funkcionarji, vsega okrog 80 oseb, o ponedeljek potovali mimo Ljubljane do Postojne zaradi ogleda jame in odšli nato še v Opatijo. Zdi se, da prireditelji niso mogli napraviti lepšega zaključka te velike športne prireditve; prepričani smo. da so s tem izletom tudi najbolj ustregli osem gostom, ki so si tako lahko ogledali še doa znana turistična kraja v naši domovini.
Planiška strmina je zdaj spet osamela. Mogočno se boči v breg njeno doskfrčišče, do vrha skakalnice pa je že majhna tura za povprečnega smučarja. Prenekaleri bo letos še stopil na zadnji sneg tudi v planiški kot in prijetno bo lahko tam sedel na spomladansko sonce ter se v duhu spominjal teh pravkar minulih in toliko razburljivih dni. Tedaj ga ne bo treba bili strah drznih letalcev, ki so se pogumno metali v la prepad, tedaj ne bo nevolje zaradi gneče, vremena in še tolikih zadreg., ki jih je smučar v svojem svetu rešen vseh. ..	F. S.
e
Opatija, 16. marca. Predsednik MLO Je sprejel danes udeležence planiških tekem pod vodstvom ing. Bloudka. Slovesni prireditvi v hotelu »Zagreb« je prisostvovalo 65 gostov tujcev in domačih tekmovalcev.
ititii m Kranjčane
prva zmaga
Zagreb, 16. marca. (Od našega dopisnika), v nadaljevanju tekmovanja v IX delu državnega prvenstva v namiznem tenisu je bilo danes mnogo zanimivih partij, ki so prenesle tudi marsikatero presenečenje.
Ze prvo srečanje med Slobodo in Partizanom se je končalo s 5:4 za Zagrebčane, v tem dvoboju je bil kar dvakrat poražen državni reprezentant Gabrič. Drugi dvoboj se je končal po pričakovanjih — Spartak — Vojvodina 5:1.
Naslednja tekma je bila med Projektorjem in Hajdukom, v kateri so Kranjčani zmagali 5:2. (Podrobno. Česen : Solar 0:2, Teran : Zupčič 2:0, Rebolj : Solja-čič 2:1, Česen : Zupčič 0:2, Rebolj : Solar 2:1, Teran : Soljačič 2:1, Rebolj : Zupčič 2:0).
Takoj za tem je Grafičar odpravil ljubljansko Slavijo 5:1. Podrobno. Vogrinec : Podobnik 2:0, Cuklič : Oblak 2:1, Uzorinac : Kocjan 2:1, Cuklič : Podobnik 2:0, Vogrinec : Kocjan 0:2 (!), Uzorinac : Oblak 2:0). v tem srečanju je Vogrinec izgubil svojo prvo igro na turnirju s Kocjanom.
Projektor je nato izgubil proti beograjskemu Železničarju 3:5. Podrobni izidi so' bili:	Teran :
Grbič 0:2, Rebolj : Borisavljevič 2:0, Česen : Djordjevič 1:2, Rebolj : Grbič 2:1, Teran : Djordjevič 1:2, Česen : Borisavljevič 2:1, Rebolj : Djordjevič 1:2, Česen : Grbič 0:2.
Spartak : Slavlja 5:2. V ten»
dvoboju sta se spet odlično držala Podobnik in Kocjan, kar j« posebno uspeh za prvega, ki Jo gladko porazil Bajiča. Podrobno: Bajič : Podobnik 0:2, S. Kovač : Kocjan 2:0, Harangozo : Oblak 2:0, Bajič : Kocjan 0:2, Harangozo : Podobnik 2:0, S. Kovač : Oblak 2:1, Harangozo : Kocjan 2:0.
Dvoboj Partizan . Vojvodina so dobili Beograjčani 5:0 brez boja. Srečanje Grafičar : Hajduk se j« končalo 5:1.
Projektor : Vojvodina 3:5 (Po.
drobno: Teran : L. Kovač 0:2, Rebolj : Klir 2:0, Česen : Biro 0:2, Rebolj : L. Kovač 2:0, Teran : Biro 0:2, Česen : Klir 0:2, Rebolj t Biro 2:0. Česen : L. Kovač 0:2).
Med Slobodo in Vojvodino je bilo 5:0, ker je slednja predala srečanje.
Kakor se je spored začel s presenečenjem, tako se je tudi končal s pravo senzacijo, saj se je dvoboj Grafičar — Spartak zaključil z zasluženo zmago zagrebških igralcev 5:3. v podrobnem so igrali: Vogrič : S. Kovač 2:0, Cuklič : Pajič 1:2, Uzorinac : Harangozo 1:2, Vogrinec : Bajič 2:0, Cuklič : Harangozo 0:2, Uzorinac : S. Kovač 2:0, Uzorinac : Bajič 2:0, Harangozo : Vogrinec 1:2. V te) igri je drugoplasirani na državni lestvici po razburljivem poteku dobil partijo proti državnemu prvaku.
Naš večkratni državni reprezentant v namiznem tenisu Žarko Dolinar Je te dni prestopil iz Mladosti v Grafičarja.
Mladi nogometaši so tudi že na travnikih
V	nedeljo popoldne Je bil Odredov stadion prizorišče zanimivih
tekem mladih nogometašev, ki so zdaj tudi že začeli svojo sezono. Mrzlo in deževno vreme jih ni zadržalo doma, pa tudi po formi bi lahko sodili, da jim je zimski odmor večidel koristil.
Prvi par sta sestavljala moštvi Odreda in Domžal, od katerih so bili Domžalčani boljši in so za-slušeno zmagali 3:0. Tudi drugi nastop se je končal s porazom Odreda, in sicer po zaslugi mladincev Krima, ki so obračunali z drugo garnituro Odreda 6:0. V zanj! tekmi se je prva mladinska garnitura Odreda razšla v tekmi brez gola z nekompletno ekipo Domžal.
V	zadnjem času je opaziti precej prestopov mladih igralcev — predvsem pionirjev iz matičnih klubov v druge, večinoma imo-vitejše klube. Navadno jih do tega privedejo mamljive obljube športnih funkcionarjev ali trenerjev, večkrat pa tudi nepremišljenost. Prav gotovo ta pot ni dobra za pravilno vzgojo mladega nogometaša. Najznačilnejši je med temi primer mladinca E. G., ki je sezono 1952 končal kot član Krima, se nato preselil k Slaviji, kjer je ostal do aprila 1953, nato pa se spet napotil v Krim. Tam je vztrajal do avgusta in spet odjadral k Slaviji. Po dobrem mesecu in pol smo ga vnovič videli v vrstah Krima, zdaj nazadnje pa že hodi po stadionu Odreda. V enem letu je ta 16-letni pionir šestkrat menjal klubski dres in težko je verjeti, da bi se
Smučarski klub Enotnost
Seja tehničnih sodelavcev, sodnikov in. učiteljev. za izvedbo klubskega prvenstva bo drevi v sredo ob 20. v klubu. Sestanek tekmovalcev-tekačev in skakalcev člani(ice), mladincev (k) in ponir-jev bo v četrtek 18. t. m. ob 18. uri v klubu. Važno zaradi udeležbe na klubskem prvenstvu v Podkorenu.
držal zdaj v tistem, ki ga ima ta čas.. •
Pritožba Odreda proti tekmi Odred:Vardar na dan 7. marca v Ljubljani bo — tako smo izvedeli iz dobro poučenega vira — na dnevnem redu pristojnega foruma pri NZJ dne 24. marca t. 1. Toliko v vednost vsem, ki se tod ali tam zanimajo za rešitev tega primera, tembolj ker mu je nedeljska zmaga Odreda nad BS K v Beogradu še precej dodala na privlačnosti in pomenu za nadaljnjo pot našega ligaša v tej konkurenci.
9mga zmaga Jugoslavije v Lizboni
Lizbona, 16. marca. Na mednarodnem odbojkarskem turnirju je Jugoslavija sinoči zmagala nad reprezentanco Francije 3:2 (7:15, 15:3, 15:9, 14:16, 15:11). Borba je bila zelo huda, toda Jugoslovani so bili boljši in so zasluženo zmagali.
Isti večer je reprezentanca B Portugalske premagala Holandsko 3:0 (15:6, 15:12, 15:10).
Po četrtem dnevu turnirja je vrstni red udeležencev naslednji:
1.	Francija (dve zmagi, 1 poraz),
2,	Portugalska A. (dve zmagi, en poraz), 3. Jugoslavija (dve zmagi), 4. Portugalska B. (ena zmaga, dva poraza), 5. Holandska (trije porazi).
Kromarjev smuk
Veleslalom na Krvavcu v izvedbi Udarnika iz Kranja bo to nedeljo ob 10. uri z vrha Krvavca v Tiho dolino.
Redna letna skupščina Kolesarske zveze Slovenije bo v nedeljo 21. t. m. ob 8.30 url v prostorih Zveze športov Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva 12.
Alpinistični odsek PD Tržič priredi v nedeljo dne 21. marca v področju Storžiča tradicionalni — Kramarjev smuk — v počastitev spomina vseh žrtev Storžiča in prvih padlih partizanov iz leta 1941., posebno pa padlega alpinista Kramarja Roka.
Smuk bo potekal s Sarjevega robu do dna senožeti pod Domom pod Storžičem z višinsko razliko okrog 800 m. Pričel se bo ob 11. uri. Udeleženci morajo biti v Domu pod Stožičem do 9. ure, prijave sprejema PD Tržič do sobote dne 20. t. m. in organizacijski odbor do omenjene ure. Smuk bo alpinističnega, planinskega značaja in se ga lahko udeleže vsi registrirani alpinisti in planinci, ki so poravnali letošnjo članarino. Prav tako so zaželeni drugi lju« bitelji gora, če se vpišejo v planinsko organizacijo. Najboljši bodo prejeli darila.
DVOBOJ
BOTVINIK — SMISLOV
Včeraj se je v Moskvi pričel dvoboj za svetovno prvenstvo * šahu med dosedanjim prvakom Botvinikom in velemojstrom Seni-slovom. Turnir je otvoril predsednik Mednarodne šahovske federacije dr. Rogard. Nato se je pričela prva partija, v kateri ien^ Smislov bele figure. Po 40 pote* zah je bila partija prekinjena.
VREME
Komna 2 m sren, temp. — 4»C; Bohinj 25 etn sren, —1; Pokljuka 70 cm, sren, —6: Vršič lm, sren. Kranjska gora-Erika 45 cm, sren, — 5; Tamar 150 cm, sren; Velika planina 50 cm, sren; Ribniška koča—Pohorje 80 cm, sren, — L
Napoved za sredo, dne 17. marca 1954:
V zahodni Sloveniji pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo, dnevne temperature nekoliko višje, v vzhodni pa precej oblačno z vmesnimi razjasnitvami. Temperatura brez večjih sprememb.
asa
KUPČIJA
S SMRT]D
Le stari cigan ni več sedel na svojem uiesiu. Lredal je \ajeu dragemu in stopil za svojimi gosti v voz.
V predalu je poiskal steklenico in nekaj kozarcev. Ko je napolnil kozarce, je enega od njih porinil pred Mastocka. »Pij k
Mastock je ves onemogel sedel na stol. Vzel kozarec in ga izpraznil v enem požirku. Žganje je bilo hudo in ga je peklo v grlu. Toda toplota je prijala. Naslonil se je. Obšel ga je občutek varnosti.
Cigan ga je radovedno ogledoval, toda rekel ni ničesar. Ni dobro, preveč vedeti! Razen tega je bil videti tujec do smrti utrujen. Naj se poprej pomiri!
Znova je svojemu gostu napolnil kozarec. V istem hipu se je voz Sunkoma ustavil.
Mastock je planil. »Kaj je to?«
»Le mir. mir.« je rekel cigan, nekoliko odstrl zaveso na enem izmed oken in jo spet hitro spustil. »Pojdite noter,« je šepniL »Hi:ro!<
Mastock je ubogal. Potegnil je Jochena za sabo v drugi oddelek voza. Nekaj postelj j« bilo v njem. Mastock se je od strani približal majhne»« okencu in skušal pogledati skozi debelo, nežoliko zamazane i
Prestrašeno se je odmaknil. Zunaj sta stala policista, ki sta ju bila srečala poprej na poti; tesno ob njima se je ustavil zeleni policijski avto. Mastock je videl, da je bilo vozilo polno zasedeno; toda spoznal je le enega — Biela.
Zgrabil se je za čelo. Kako je prišel Biel semkaj?
Mastock je položil uho na steno voza. Razumel je vsako besedo, ki jo je spregovoril cigan.
»Videl sem ju,< je dejal stari ter pričel na dolgo in široko opisovati Mastocka in Jochena.
Mastock se je vgriznil v ustnico, da ga je zabolelo.
»Da, to sta onadva,« je dejal eden policistov nestrpno. »Kje? Kje ste ju videli? Govorite vendar, človek!«
Staremu se z odgovorom ni mudilo. »Pred približno četrt ure,c je rekel dobrodušno. »Prišla sta od tod,« je pokazal na desno. »Iz gozda in...« Počakal je nekoliko.
»In?« sta silila, policista.
»Nato sta zbežala preko ceste in na drugi stremi spet izginila. Da.< Na nenavaden, otročji način je tlesnil z rokami. »To je bilo vse. Več nisem videl.«
Radovedno je ogledoval oba policista. »Kaj pa je z njima?«
je vprašal. »Ali sta kaj zagrešila?«
Onadva nista več odgovorila. Dvignila sta roko k čepici in se odpeljala.
Tndi mali, zeleni policijski avto se je odpelje! v smeri, is katere so bili prispeli ciganski vozovi.
Stari je gledal za njimi. Na njegovih tankih ustaieah je btl zadovoljen smehljaj.
Ko se je vrnil v voz, se je še vedno smehljal. Mastock jd stal v zadnjem oddelku voza.. Pogledal je cigana. »Hvala,« je dejal tiho.
Cigan se je delal, ko da ni slišal. Pogledal je Jochena, ki je čepel na eni izmed ozkih postelj in se trudil, da ne bi zaspal. »Spi, dečko,« je dejal tiho. »Spanje je najboljše zdravilo!« Poten! je pogledal Mastocka. »Tvoj deček?«
Mastock je psrikimaL
»Čeden deček,« je dejal cigan. »Koliko je star?«
»Štirinajst,« je odvrnil Mastock.
Cigan je nekajkrat zamišljeno prikimal. »Lepo je imeti otroke,« je rekel skoraj svečano. In potem ponosno: »Jaz jih imam osem.«
Mastock je truden poslušal.
Ciganov glas je nenadoma zvenel čudno oddaljeno, votlo in grmeče. Mastock« je bilo, ko da stoji sredi vrtinca glasov. Vedno znova mn je zvenelo v ušesih: »Jaz jih imam osem — osem —» osem —.«
Zgrabi* se je za glavo in si s prsti mašil ušesa. Toda glasovi niso utihnili; zveneli so še bolj zamolklo in grmeče. In tedaj se je pridružila še bolečina, ostra in tako neznosna, kot še nikoli poprej.
Mastock je stokal. - Cisto od daleč je slišal cigana: »Ti si bolan.«
»Ti si bolan — ti si bolan —,« je zvenel odmev v Mastockovihi možganih.
»Da,« je zastokal, »da!«