•20S. Številka.
Trst. v tnrrk 1*2. *eptenil»ra 1 ">99.
IVčaj XXIV
..Edinost"
izliju« dv»krHt mi ifiTi. rnxnn !j in nraznUtoT. zjutraj in iveftr oh 7. uri. O tionf'lcljkih in pn praznikih izhaia nli t«, uri zjutraj.
Vi»rnfiiiiiti /an^u : Ohe i/.Unji tir leto . . . gM. 7,a mimo vpčerno izdanje ,	1 'ž1
Y.h pol leta. ^*»trt let« in na mput-r razmerno.
Naročnini io plačevati naprej. Na ii.i-ročhe brez priložene naročnine ap nvsi no <mira.
Nh drobno xe prodajajo v Tratu »jutranje Ste\ilkp po 3 nvi*. večerne številke pn 4 nvć pone-leljake /.jutranje Številke |>o 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon itv. S7I).
4 nvč.
v .'illn.ni| Jp mol;
Oglaat
>»e računaj« po vrntali v petitu. /,a vpč-k m t no naročilo «♦ primernim popustom. lVviana. osmrtnice in iavne zalivale. ilo-nuii'i ntrluai itd. -»e račiinajo po pogoditi.
V«i dopisi nuj pošiljajo liri-iini-tvn. Npfraiikovani dupiiti »e up »prejemajo. Rokopisi »e up vračajo.
Naročnino, reklamamije in o$tla*p *prp-ipmii iipravitiAtvo. Naročnino in o^la^e jp plačevati lopo Tr*t.
1'mlnlAlm iti tlakama »e nahajala v ulici Caiintia «tv. 1*2. l pravnlitva, »nI-pravnUtvn in "prejemanje linernhnr
v ulici Molin piceolo šiv. 11. ninUtr,
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(No vej Se vesti)
I hl ll »j II. (»lasom poročil tukajšnjih listov, j« cesar Hprejel danes voditelja katoliške ljudske Htranke, dr. Katlireina, v daljši avdijenciji. Popo-hidne je sprejel cesar ogerskega ministcrskega predsednika, |»l. Hzella, ki ne je potem posvetoval z ministrom za zunanje stvari, grofom Golucho\v-skim, in državnim finančnim ministrom, pl. Kal-lavein. Jutri zapusti pl, S zeli Dunaj.
Barcelona 11. Klub avtonomistov v (!ata-lann je izdal proglas, v katerem zahteva avtonomijo provincij. To edino tla hi moglo rešiti Španj-sko. Vse govori o tem proglasu,
Carigrad 11. V Bnjiutu je umrl neki Grk za kugo. Izdali so stroge naredbe, da se prepreči razširjanje bolezni.
Kijev 11. V volhinjski guberniji so zaprli .'K) sinagog in to po ukazu gubernatorja.
Iteilnes 11. Kakor se čuje, so se danes po-poludne zbrali členi vojnega sodišča v posvetovanje, da-li bi naj podpirali prošnjo, da se Drev-1'usa ne kaznuje z izgubo častniškega dostojanstva.
Kellgrad 11. Včeraj popotudue se je zasliševalo ves čas Taušanovida, ki je oporekal vsem obdolžitvam. Obrekovanje izvira od strani neznanih mu oseb. Zapiski o Milanu in Milošu Obrenovidu so prevodi iz Rnnkejeve zgodovine ter so bili napravljeni za sestavo srbskega zgodovinskega dela. Pred .'i leti je izstopil iz radikalne stranke, s katere vodji poslej ni bil v nobeni zvezi.
Danes so rekle štiri priče, da je Pašič na še-tališču v Požarevcu dejal dvema kmetoma : Hodita mirna, v kratkem pričakujemo v Srbiji važnih dogodkov. Pozdravita naše in reci ta jim, naj so pripravljeni. Pašid taji, ter izjavlja, da ni bil na požarevaškem sprehajališču.
S toj a n Protid dokazuje, da odrekanje davkov nc tvori veleizdaje. Kresovid da mu ni znan. Ni-kolida ni nikdar videl v radikalni tiskarni. S Tau-šatiovidem je živel v vednein prepiru. Tudi s Pa-šidem ni imel nobene zveze. Da je bil prej obsojen, to ne more sedaj služiti kakor dokaz proti
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisni
konsovcija lista
.Edinost" v Tratil.
njemu, kajti tudi sedanj a vlada mu je ponujala visoke službe, katerih pa ni hotel sprejeti.
Lastnik tiskarne Sta noje vid oporeka, da bi bil kaj zakrivil; leta 18H;{. jn hil radi ustaje obsojen. Milim ga je pomilostil ; zato mu je hvaležen ter nima nobenega vzroka, da bi sedaj deloval proti Milanu. Izpovedi Kresovideve imenuje navadne laži. Kresovid 'zatrjuje svoje.
Pariz 11. Sebastiana Fnurt'a so začasno izpustili iz zapora, ker ni mogel nobeden svedok potrditi, da bi bil on med napadalci policijskega komisarja ob izgredih dne 20. avgusta t. I.
London 11. »Times« javljajo iz Buenoa-Avresn: Financijske predloge o kouverziciji dc-narja, ki je v prometu, pridejo prihodnji četrtek v senatu in čez teden dni v komori v razpravo. Kolikor se more sedaj soditi, se sprejmejo ti zakonski načrti brez vsake izpremcmbe.
WilHhillgtoil 11. Glasom poročil, došlih zunanjemu uradu, je položaj v Venezueli če dalje resnejši. Zlasti v notranjem dežele raste nezadovoljnost; bilo bi torej umestno, da ^e pošlje kaka amerikanska vojna Indija na lice mesta.
Protest radi italijanskega gimnazija v Pazinn.
(iKvireu dopis i/. JeUan.)
NaŠ občinski zastop je imel dne 24. avgusta svojo sejo, v kateri so razpravljali tudi o načinu, kakor je deželni odbor agitoval za italijanski gimnazij v Pazinu.
Ko je prišla namreč na vrsto točka »Razno«, je prijavil gospod župan občinskemu zastopu, da je vprašal deželni odbor z dopisom od »Ine 24. junija 18Mšt. 4131f> koliko dijakov bi bilo v tej občini za deželni realni gimnazij z italijanskim učnim jezikom v Pazinu ? Občinski zastop je smatral to postopanje deželnega odbora za predrznost in je na pretilog g. Kidela sklenil sledeči protest z nalogom, da ima županstvo od posla ti istega na gospoda minister-skega predsednika grofa Tinina, a prepis o. kr. okr. glavarstvu na Voloskem :
>ObČ. zastop protestujc najodločneje proti ustanovitvi realnega gimnazija z italijanskim učnim jezikom v Pazinu.
Mi nimamo nič proti temu, da se osnuje v Pazinu italijanski gimnazij, toda isti naj se osnuje na troške italijanske gospode, ti ne na troske našega i/.molžencga in izmučenega naroda. Protestujemo pa. da hočejo na nase troške otvoriti novo tvornico za umetn » proizvajanje narodnih odpadnikov.
Protestujemo, tla agitira deželni odbor, tla bi pošiljali svoje otroke v italijanske šole, kjer hi se isti vzgajali v sovražtvu do lastnega naroda.
V očigled nečuvenim znsramovnnjem, katerih so deležni naši narodni zastopniki, zastopajoči ogromno večino prebivalstva Istre, od strani brutalne deželnozborske večine, v očigled nečuvenemu preziranju in zaničevanju, ki ga je deležen naš narod od strani one klike, katera si edino prilaščajo pravo povzdigovati glas v ime Istre, one klike, katera opira vso svojo moč le na nezakonitosti in brutalno silo, v očigled nečuvenemu, doslednemu zanikanju pogojev za naš narodni obstanek od strani v Istri vladajoče italijanske klike, v očigled in fami j i, s katero se nam odrekajo vsaka tudi nnjprimitivnejša sredstva za našo narodno izoiniko, protest uje ta o b č. zastop n a j s v c č a n c j e p roti r e a 1 n e m u g i m n a-zi j u z i t a 1 i j a uski m u čn i m j e z i k o m v P a z i n u.
Obč, zastop protestujc proti osnovi italijanskega gimnazija v Pazinu nt? iz sovražtva tlo so-deželanov italijanske nerodnosti, ampak zato, ker noče, da bi se na naše troške vzdrževalo novo gnezdo za širjenje sovražtva in prepira mej narodnostima, živečima v deželi.
120 tisoč v Istri živečih Italijanov ima svoj državni gimnazij v Kopru in z istim je dosti preskrbljeno za srednješolsko izoiniko italijanske mladine. Vendar mi nimamo nič proti temu, tla si italijanska gospoda osnujejo kolikor srednjih šol jim drago, a to naj store na lastne stroške, a ne na stroške vse dežele.
Slovensko-hrvatsko, kakor italijansko ljudstvo
P O I) L I S T K K.
Vaški sliki.
i.
Kadinov Urban.
Pri Kadinovih so kosili. Gori v dolgem lazu so kosili kosci, da jim je kar pot tekel po čelu in grablječiee so premetavale pokošeno travo, da so jim žarila lica.
»Ej fino seno bo! Diši tako lepo in dosti ga je tildi«, tako je opomnila neka grabljeČica proti Kad i novemu Matiji, ki je prišel pogledat, kako mu kaj ljudje delajo in je pripeljal voz, da se zvečer naloži, kar bo suhega.
»lio že, bo že!« je odvrnil Matija. »Ko bi le ne bilo dežja, še tisto rebrnino nad vasjo bi rad pokosil tlo nedelje. Pa kaj, ko je tako težko dobiti delavcev. Človek jih prosi za božjo voljo, a še komaj dobi koga, ki bi mu prišel kosit za en dan. — Včasih so se še ponujali. Zdaj ? Zdaj je treba pa moledovati, kakor da bi prosil v bogatine«.
»No, take sile pa vendar ni«, je dejal Šini-čev Jernej, ki je ravno brusil koso. Saj radi prihajamo k vam na delo, samo to je, tla smo včasih že drugam obljubili in potem seveda ne moremo priti. — Kje so pa stric 1'rban ? Že tri dni kosim pri vas, pn jih še nisem videl. Trdni so še, lahko bi vam kaj pomagali.
»Pomagal, — 1,'rban pomagal, seveda! liaje hodi kamenje tolč na cesto, če nima nič tesanja, nego bi pomagal meni. Tisto presneto žganje gaje zmešalo vsega. Kar okoli bodi, včasih ga ne vidim ves teden«. Tako je tožil gospodar Matiia čez svojega brata.
Pridno so še kosili kosci, gospodar pa je zapeljal voz malo naprej, kjer je bilo že dva dni pokošeno in se je trava že posušila popolnoma.
Par grabljeČie mu je pomagalo, tla je naložil voz in ker je solnee že zašlo, je dejal Še družim koscem, naj puste tlelo in grotlo ž njim domov večerjat.
Gospodinja je menila, tla pridejo malo pozneje in zato še ni bila gotova z večerjo. V zad-regi si je brisala s predpasnikom pot z vročega
čela in zatrjevala, tla bo čez četrt ure že vsa jed
na mizi.
»K saj ni take sile, nc«, so dejali kosci, »saj lahko počakamo. Pa to seno zmečemo na senik ; malo se še vitli in dosti nas je tudi«.
In res so šli v skedenj, kamor so že poprej zapeljali seno. Gospodar sam je splezal hitro gori po lestvici, da bi odmetaval seno, katero bi mu podajali <>d spodaj. Hotel je odpreti lino, da bi se bolje videlo, a že o prvem koraku je zadel ob nekaj. Zazdelo .se mu je, da je človeško truplo. Preletela ga je groza in z glasnim vzklikom je od-skočil nazaj. Da ni bilo s poti a j ravno voza z senom, na katerega je pal, bil bi lahko ponesrečil. Navzoči so priskočili v strahu, kaj tla je. Gospodar se je tako prest,rašil, tla je komaj povedal
v pretrga ni li stavkih, kaj so mu je pripetilo.
Ženske so kričale, a moški tudi niso vedeli, kaj l>i storili. Nazadnje se jih je \cndar nekaj ujunačilo} <la so šli pogledat, kaj je prav za prav. Otlmašili so lino in lasje so se jim ježili, ko so zagledali grozen prizor: na vrvi je visel — Kadinov Urban.	(Zvršetek pride.)
v Istri želi živeti mirno eden poleg druzoga, ker | jo odločeno že od narave, da morati obe živeti na istem kontakti zemlje. To mirno življenje pa je možno le na podlagi popolne i n absolutne r a v n o p r a v n o s t i. Toda ravno te ravnopravnosti noče ona oligarhija, ki je držala ol>c ljudstvi, živeli v Istri to je alovensko-hrvatako in italijansko v sponah suženjstva ako/i stoletja. Zdaj, ko je prišlo ljudstvo do tega, da se zaveda in zahteva svojih pravic, Imji se ona oligarhija za svoje pozicije; in zato litijska naše sodeželane italijanske iia-rodnosti proti nam, da jej je mogoče v motni vodi ribariti.
Občinski zastop ne protestuje proti italijanskemu gimnaziju v Pazinu kakor takemu, ampak proti italijanskemu gimnaziju na deželne stroške, to pa še osohito zato, ker smatra ustanovitev istega le za demonstracijo proti hrvatskemu gimnaziju le-tam.
Osnovanje italijanskega gimnazija na troške vse dežele je tatvina na narodu hrvatsko-slovenskem in zato občinski zastop protestuje, da bi se italijanski gimnazij odprl na deželne stroške.
Mi protestujenio, da bi se na naše stroške prirejale demonstracijo, protestujenio, da bi se prirejale proti našemu narodu demonstracije na stroške tega izmolženega in izmučenega naroda.
Županstvu pa se naroča, da pozove visoko o. kr. vlado, naj stori že enkrat konec neznosnim, v Istri vladajočim razmeram.
Naj pokaže ta visoka o. kr. vlada, da so državni temeljni zakoni tudi za Istro in naj zaustavi komedijo, katero tira gospodujoča italijanska klika ! Naj ta visoka o. kr. vlada pokaže, da naj velja tudi za Istro edino resnični rek: Juatitiu regno-r n m t'u n d a m en t u m.«
Ta izjava je bila v sprejeta navdušeno in enoglasno.
Ne spimo!
V razmišljanje in nvuževunje.	j
V P r iijf i, koncem avgusta IH'Ji). I
Mislim, da ni odveč, ako se nekoliko ozremo mi obutajoče razmere mej nami slovanskimi narodi v Avstriji in pa mej Nemci v Avstriji in Nemčiji. Menenja sem, da je to za nas prav zelo poučno. Naivni v nas menijo, da se nam ni učiti ; od Nemcev, temveč od Rusov in Francozov. Kuko puhla in prazna je le-ta trditev, o tem pisati bi ne bilo malo netočno, ko vendar vsaki razumen i človek ve in vidi, da baš Nemci inogo služiti za najboljše učitelje, katere bi tudi morali mi posnemati temeljito in vsestransko.
Poglejmo nekoliko v minulost. Tu vidimo vrlo natančno, kako so si Nemci v Nemčiji opo-moguvali, kako so rastli in — kain so dorastli. Ne potrebujem posebno pokazovati na Kraljevi g r a d e c in na predobro poznano razdobje 1859—00. ^ Tudi ne smem! Idimo dalje. Leto 1H70. je : zapisano s krvavimi črkami v pestri zgodovini ; slavno nekdaj Francozke, z — zlatimi pa v povčsti j Nemčije. In Hismarck? Kil je diplomat ter imel ; srečo, da je živel v njemu predobro odgovarjajo- i čem obdobju, katero je poznal v tančine. Naša monarhija mu ni bila nepoznana, a <|»ii benedistin-guit bone docet. Ali tudi Hismarck so je postaral | in nadomestile so ga nove sile, nove moči.
In Nemčija jo v treh desetletjih postala svetovna moč. Zavzela je odlično mesto v politiki. Jedno prvih pa na svetovnem trgu. Princ Friderik j je izrekel o odpretju umeštniško-obrtnega muzeja 1 v Berolinti tede krilate besede: «Leta 1H70. smo i premagali Francijo n.i bojišču, sedaj jo hočemo še na polju trgovine in industrijo*. In te ponosno iz- ' govorjene besede so se uresničile. — — —
Leta 1872. (po I. Ziteku) je Francija prodavala v ptujino blaga za 3700 milj. t'r., Nemčija pa za 2975 milijonov frankov. Francija je torej Nemčijo uadkriljevala za 785 milj. t'r., to je, skoro za tri četrtine milijarde. V dobi petih let je pa Nemčija že dosegla Francijo, leta 1895. pa se je situacija docela spremenila. Nemčija je že uadkriljevala Francijo za tri četrtine milijarde (7l>8 milijonov frankov). Izvoz Nemčije jo tvoril 4144 milj., Francije pa - .'»;>7t> milj. fr. llilanoa Nemčije se j«; v letih zboljšala za 1 109 milijonov, bilanca Francozke pa — poslabšala za 400 milijonov frankov.
Francija je imela I. 1848. več prebivalrev, nego jih je imela Nemčija, katera jih šteje sedaj nekaj nad 51 milij. Franeija jih pa ima ttH.fHMMMM). In da-si se Nemci iz Nemčije zelo selijo, se je vendar zvečalo doma število prebivalcev od nedavna za 12l/| milijona. Dalje. Leta 1870. ie Nemčija posedovala samo dve velemesti, Hamburg in He-rolin, sedaj jih ima trideset, ki so velika središča in zavetišča trgovini in industriji. In rapidno rasto. (Primerimo sedaj Hamburg s Trstom, ali ne pozabimo o tem, da sta si bila nekdaj — jednaka !| In prebivalstvo teh mest se čudovito množi. Od I. 1 «70. se je število pečajočih in havečih so z industrijo in trgovino povečalo za H'/j milijona. In to število nam pa ob jednem tudi kaže, da je Anglija za dva milijona za Nemčijo. Torej : kmalu bo imela Nemčija več prebivalcev nekmetovalcev, nego sama Anglija.
Nemška industrija si pridobiva z vsakim dnem več tal v Angliji sami ter tako izpodkopuje domačo angleško obrt. Opozarjam na delce g. \V i-liamsa «Made in (Jerman v« (Izdelano v Nemčiji), katero dasi je vrlo tendenčno pisano, ipak zelo dobro označuje nevarnost Nemčije angleškemu industrijalcu in trgovcu.
Za dobe, ko jo "postala cesarstvo, ni imela Nemčija na morju ni kakega vpliva. Sedaj pa tvori pomorska trgovina Nemčijo (»o odstotkov vse njene trgovine. Leta 1897. je pripadalo Nemčiji 7il'H odstotkov vseli onih noštevilnili ladij, ki so obiskalo nemške luke. Kakor vidimo torej, je ptujina poslala v nemško luke I. 1897. — le 20'2 odstotkov. Vemo pa, da ni baš malo število p tiljih ladij, ki prihajajo v nemško luke. /.vlasti v Hamburg in Hretuen. S tega si že nekako moremo »sračunati velikansko moč Nemčijo na morju. Ladijevje Nemčije je l. 1898. štelo M90 ladij (mej njimi 1170 parnikov) z nosnostjo 1,550.000 tnn netto. Torej resnična nosnost nemškega ladijevja bi bila označena z 4,400.000 tnn.
V	južni Afriki jo Nemčija prevzela ulogo voditeljice. Največo veljavo ima v Hraziliji, kjer so v nekaterih krajinah govori samo nemški. Ham-burški komisijonarji so gospodarji na tamošnjih trgih. Vpliv Nemčijo raste tudi v Argontiniji, Chili, Venezueli, (iiuitemali, Maroku, Tripolitu otc.
In kaj pomaga Nemčiji na tem napredovanju ?
H l o d e l pravi : «Proučavaje napredek nemško industrijo som spoznal povsod silo združevanja. V Nemčiji ni danes lo količkaj večoga mesteca, katero ne bi imelo izdelovalnega ali pa prodnjalucga društva.*
V	resnici je, kakor pravi Hloiidel, v Nemčiji asocijacija zelo razvita. Poznano je ua daleko delovanje društva «(J o t r a 1- v e r b a u d d e u t-sc h e r I n ti u s t r i e 1 le n». Njegov časopis «|) e u t-selie I n d u s t r i e - Z o i t u n g» je i/boren list, njegov sekretarijat pak najboljša informacijska pisarna trgovskim, obrtnim in pod p. društvom.
(Z vrše te k pride.)
Politični pregled.
TK8T 12. septembra ISK9.
Razmere na Primorskem so dobile zo-
pot novo ilustracijo. In to je morda najdrastičneja ilustracija, kolikor smo jih doživeli dosodaj.
Da niti tako mirno, strokovno zborovanje, kakor je imelo biti zborovanje zavezo slovenskih učiteljskih društev, da uiti tako zborovanje s takimi eminentno kulturnimi nameni ne ostaja nedotaknjeno od boja, ki se bije — govorimo kar naravnost! — mej vladnim zisteniom v tej deželi in med narodom, borečiin so za svoja uajprimitiv-nejn prava da, okolnost, da se niti učitelji ne smejo več razgovarjati na svojih tleh — in goriška tla so naša tla o svojih stanovskih koristih in o sredstvih,- s katerimi naj bi so povzdigala splošna ljudska izohražba in s tem vekšala obča človeška kultura : t<>, dragi čitatelji, je ilustracija razmer, ki pretresa dušo, ki polni naše srce z žolčem in ki ! dela, da se nam krčevito stiskajo prsti.
Saj smo navajeni marsičemu, ali na to nismo bili pripravljeni več, da bi mogla še v sedanji dobi biti kje oblast, ki bi zabranila učiteljem zborovanje, ki bi jim ne dovolila zapeti nedolžno pesem in ki bi jim ne dovolila niti toga, da bi se sešli na ukupon obed: no, na kaj taeega nismo bili več pripravljeni. In vendar se jo dogodilo in
vendar vidimo, da smo bili do sedaj — sodeči razmere na Primorskem — |x»leg velikega |iesi-mizma vedno optimisti. Okrajno glavarstvo v (loriei nam je dalo krepko lekcijo, poučivši nas, da smo bili tepci, ako smo mislili, da više ne more borba med vladnim zistemom in nesrečnim ua rodom slovenskim.
Okrajno glavarstvo je prepovedalo zborovanje zavezo in vse druge slavnosti. In da ne bo nobenega dvoma o pravih nagibih, ki so vodili gospode v Gorici, o efektu, ki so ga hoteli doseči, je prepovedalo v zadnji dan in b rez vsaeega utemeljevanja. Ta dogodek kriči do neba in od njega usodnost ni postala prav čisto nič manjša potem, ko je namestništvo nekoliko skrčilo drakonično odredbo okrajnega glavarstva. No, nam so zdi, da jo namestništvo, dovolivši zborovanje, a h kratil zabrani vsi koncert in skupni obed, prililo v čašo žolča še čtišo žgoče in krvave ironije! S tem, da ni popolnoma razveljavilo ne-l čuvonega odloka okrajnega glavarstva v Gorici, seje visoko namestništvo le identifikovalu z nagibi in nameni okrajnega glavarstva in onih, ki so v prisrčnih zvezali s to oblastjo.
Britko je to in mora rezati v dušo. Za časa najhujib nemSkolihernlnih prosledovanj smo mogli prirejati tabore pod milim nebom, na katerih seje zbiralo na tisoče ljudstva, danes pa se ne morejo sestajati več niti vzgojevatelji naše mladine na razgovore o svojih stanovskih koristih in o blaginji I ljudskega šolstva !!!
Ta paralela je kričeča ilustracija kričečih raz-1 mor ua Primorskem l In mi naj bi bili — dobri!
K položaju. Včerajšnji avdijenciji nemškega , konservativca dru, Kathreina prod cesarjem se pripisuje velikanska važnost, ker sodijo, da bo nemški ! katoliški ljudski stranki poverjena akcija za poni i r-1 jenje. Prve korake v ta nuinon di uvede predsed-i nik zbornice, dr. Fuclts. Pozvati hoče vse načel-; nike klubov ua konferencije. Da pa tem dogodkom ! in pripravam ni iskati začetka še le v avdijenciji dra. Kathreina, ampak da se stvar kuha in pripravlja že dlje časa, je razvidno iz komuuikdja, izdanega ravnokar o seji katoliške ljudske stranke, ki se jo ; vršila pred avdijencijo. Vsi govorniki so s posebno i vnemo govorili o potrebi pomirjerija in dolžnosti ; katoliške ljudske stranke, da ona poprime inicijn-' tivo. Iz tega je razvidno, da so bili gospodje že ! preparirani za nalogo, ki se Jim je naložila. Sedaj 1 pa jim treba še, da se pripravijo na — fiaseo, ki jih čaka. (1e ne verujejo nam, pa naj čitajo govor, ki ga je imel v Leibnitzu najinogočncji mož mod opozicijonalnimi Nemci, gosp. Herman VVolf! Ta gospod je rekel, da miru ne bo dotlej, 1 d o k I e r n e b o n e m š ft i n a državni jezik, i Ker pa so Slovani že toliko dozorili, da ne bodo nikdar več mislili na to, tla bi si za tako ceno odkupili mir in da ne privole nikdar v to, kar postavlja gospod VVolf kakor neizogibni pogoj za mir, potem naj bodo le gotovi nemškokonservativna gospoda, da njihova spravna akcija pade v vod-| njak, kjer jo potopimo neusmiljeno. Slovan je | ustvarjen za mirno kulturno delo in ni ustvarjen za boj, ali če mora biti boj, pa bodi boj ! Toliko j samozavesti je menda vendar že v avstrijskih Slo-! vanill, da so ne dajo žive pokopati niti od pretenzij j Nemcev, niti ne od namišljenih koristi j države. Ako nas morejo, naj nas agonobe se ' silo — ali da bi sami izvršili takov čin samopo-i nižanja, to pa nikdar ne! In tudi ne na ljubo lepim očem nemških konservativcev! In če bi naši poslanci mislili drugače: potem pa boj — tudi j »jim !
Pravda v Belemgradu. Celo slovano-žrka in velika pospeševateljiea vseh Milanovih pod — jetij, celo glasovita »Neue Freie Prease« ne more drugače, nego da konstatuje, da prvi trije dnevi razprave radi »atentata« in »veleizdaje« so na| rn vili na j nepovoljnoj i utis, da pričem ni dati nikako vere, in da je veliko verjetneje to, kur trde obtoženci, ki vsi izpovedujejo lepo, dosledno, jasno in prepričevalno!! Sploh da ti trije prvi dnevi napravljajo utis, da ui uikake zveze med »atentatom« Kneževiča in »veleizdajo« Pašiea in tovarišev, to je, da le-ti niso naročili »atentata«, ampak da se hoče lo porabiti prilika, da uničijo zaprte radikalce. Jedina obtoževalua priča je prav za le za prav napadalec Knežević,a še ta ježe trikrat premen i 1 svoje izpovedi. Iti na podlagi takega pričanja
hočej o uničiti ekzist<'U("o p< »šumi jaki >v in njili rod-b»n ! O, uboga j uiti ca srbska, kako žalostno ulogo norni igrati pred svetom!
Domače vesti.
Sadovi primorskega sistema. (> obeli junakih, »dru.« Codermar.u in Andreju Corsigu, katera so te dni — seveda s primernim spremstvom
—	odveli v Innshriick, da ju postavijo pred tamošnje porotnike, ki naj bodo sodili o njiju poli-tiški kvaliteti, poroča »Adriatische Post«, da so njiju goriški somišljeniki poskusili vse možno, da bi izvedeli uro, ko nastopita svoje častno potovanje. Namerjali so, da obema junakoma uprizore ovacije, kar pa jo preprečila pozornost oblasti. Pravda utegne spraviti na dan jako interesantnih stvarij, ki pokažejo marsikatero goriško kapaciteto v jako
—	čudni luči. Codermaz in Corsig sta — kakor že kažeta njiju imeni — Italijana najčistoje krvi in direktna potomca ustanoviteljev Rima.
Tem opazkam v »Adriatische Post« pristavljamo mi še to! in take prikazni nam vzgaja — primorski zistein ! !
>ia grobovih. Srce se nam je krčilo žalosti, ko smo čitali v «Piecolu» opis kanoničnega potovanja mons. Sterka ob ohalili tužne Istre, na Buj-ščini. Tužno zares! Kajti, če se tudi ne oziramo na kanibalska sramotenja na adreso milega našega jezika: grdnje, kakoršnjih more biti zmožen le zastopnik dvatisočletne — kulturo, pa zvenijo iz dopisa v «Piooolu» glasovi zmage lahonske stranke v tako krepkih akordih, da nas boli v dušo. Razmere so se tamkaj res strašno poslabšale v zadnjem času. Bati so moramo, da na Bujščini stojimo na grobovju naše narodnosti, ako ne pride kmalu odrešenje. Starisi še govorijo izključno slovenski, mladina ume oba jezika, a govori rajši italijanski, učenci pa, vzgojeni (?) v laških šolah, ne u mejo več niti besedice materinega jezika. To mora biti žalostno rodbinsko življenje ! Kaki čuti morajo navdajati očeta in posebno mater, ko vidita, da njuna beseda se ne umeva več niti pri lastni krvi, da ju lastna deoa niti ne umejo! To je grozno. Skrajni čas je že, da kompetentni krogi pokloni jo svojo pozornostjtem zapuščenim krajem, da nam vrla družim sv. Cirila in Metoda ustanovi v teli krajih šol, kakoršnjih potrebuje narod in da tudi duhovna gospoda stori svojo dolžnost povsod, kjor še ni bilo tega do sedaj. Ona indoletna duhovna gospoda, ki so deležni hvale « Pieoolo»-ve, naj ne pozabijo nikar, da velja tudi za dotične kraje na Bujščini, kar velja za vso Istro: kjer mej hrvatsko-slovenskim ljudstvom umira narodnost, tam ginevata tudi verski čut in javna monfla. Naj gledajo torej, da ne bo prepozno.
Jesenski cvetovi. Komaj daje sčzorui začela vzbujati se iz poletne odrevenelosti, da se je ženski čar jel vračati iz slovitih kopel ji in letovišč ter je jela pojemati morska kača: pa so prihodnji dogodki že kalejdoskopičun silijo ljudem okolo novin, tintnik se spreminja v pandorino pušico in neverjetnost postaja resnica, kakor n. pr. modra pola za nekega visokega gospoda, ki se je istej (modri poli namreč) peljal nasproti preko Predela. Z veselo zavestjo, da smo radi na steno slikane modre pole še pravočasno ubožali svinčniku gospoda državnega pravilnika, se obračam sedaj do primorskih Slovanov, katerim se iredentizem — v pravem pomenu besede — utepava in ki se morajo hrabro omiliti, da jih iz dobrih Avstrijcev ne spremene s krvi jo in železom v — fanatične irre-dentovee! Ali vsa zanemarjenja in vsa odrekanja najpravičuejih zahtev ne morejo Slovanov Primorske ugnati v kozji rog, ker tudi za njih mora biti enkrat pri kraju doba pritiskanja na steno. Odveč bi bilo, ako I»i hoteli jemati na jezik drobtine Pajer-Ooessove »spravne politiko«, marveč prestopam z odločnim tempi passati k vitezu Blažu T>-našu z Razdrtega, ki baje nosi v svoji glavi načrt, kako v prihodnjem zasedanju državnega zbora se svojimi govorancijami goriške Slovence popihne preko mej regione giulia tja na Kranjsko in sicer preko Nanosa.
Po »Adriutische Post«.
Koiigruai. Na tožbo vikarjev Evgena Jordana in Eduvarda Strekelja, da se jima kongrua popolni, oziroma določi z <>00 gld. in tudi doplača za dosedanji čas, jo o. kr. državno sodišče spoznalo,
da je mmisterstvo dolžno plačati tožnikoma pravdno stroške vsakemu v znesku 50 gld.
Za /ustavo pevskega društva »kolo je nabral g. II. < Vrieur v krčmi konsumnega društva K 10 st. Srčna hvala.
Bralno In pevsko društvo Slavce« v Kie-manjih priredi dne 24. t. m. veselico pod milim nebom. V spo red priobčimo pravočasno.
Dirka »Zveze slovenskih kolesarjev« z Reke v Ljubljano dne .'1. t. m. se je vršila primerno ugodnemu vremenu prav povoljno. Štartalo je dirkačev, ki so odpeljali /. Reko ob 5 uri 11 > min. zjutraj. Prvi je došel na cilj v Ljubljano l gosp. (irnssi (klub slov. bic. Ljubljana) ob 10 ur. 4 min; prevozil je torej 127 km dolgi t progo v
4	urah 4* min. ter vozil povprečno 2»> l/s km na I uro. Skoro uro pozneje je dospel kakor drugi gosp. Ivano (klub dol. bic. Novo mesto) v T> urah 4.'1 min. sek.; tretji gosp. Hončar (klub Ilirija) v
5	urah, 44 min. 'd sok. V maksimalnem važnem času <> '/2 ur sta došla še dva dirkača na cilj in sicer gosp. Strnad (klub Ilirija) v f> ural 44 min. 25 sok. in gosp. Kubelka (klub Ilirija) v (i urah 1f> min. 55 sok., ter si tako prisvojila časovne kolajne, (ločim je dobil prvi (g. (irnssi) kakor darilo Stvria-kolo v vrednosti 340 kron ter častni naslov: Prvak zveze slov. kolesarjev za leto 1W9/P.>00 — drugi (gosp. Ivano) potno uro budilko v vrednosti (K) kron in tretji (gosp. (lončar) tintnik v vrednosti 40 kron. Gospod (»rassi se je pokazal izbornoga dirkača ne samo na dirkališču, kjer je odnesel že več prvih in drugih daril, temne tudi na distančni vožnji. Kdor pozna pot z Reko do vrh planinskih rid, ta mora priznati, da ni malenkost s 101 prenosom voziti tako hitro skoro HO km jednomer navzgor. — Na cilju je čakalo mnogo radovednega občinstva, osobito kolesarjev, Iti so došle dirkače navdušeno pozdravljali. S posebnim zadovoljstvom moramo konstatovati, da se je izvršila dirka brez najmanje nezgode, za kar gre posebna zahvala političnim oblastvom, ki so dirigirala orožništvo na pot, da skrbi za red. Želeti bi bilo le, ko bi se tudi skrbelo, da bi bili nagajivi psi zaprti ali priklenjeni o takih prilikah.
Zvečer se je v prijazni Svioarijl priredil »zabaven večer«, dirkačem v čast, o kateri priliki je zvezni predsednik, gosp. Rudolf Vesel, razdelil dirkačem zaslužena darila. Zbralo se je mnogo šport ljubečega občinstva in »Slavec« je skrbel za vsestransko zabavo, zapevši mnogo lepili pesmi, izmed katerih je najbolj ugajala »Kolesarska« (zložil gosp. Bnrtl, nad učitelj v Cmartnein pri Sitiji).
Pravda DucatI-Trzaška občina. Te dni se je dostavila strankama razsodba višega dež. sodišča, izdana vsled u toka občine. Rečeno sodišče je znižalo svoto, katero ima plačati občina Ducatijn, na I 22.817 gld., raz ven tega mu ima povrniti skupaj 2225"(>5 gld. na stroških. Nekaj se je torej doseglo z utokom, ali to, kar ima občina plačati sedaj, je še vedno prav čedna svotica.
»Pri Čem Milio N Na zaključku članka, ki smo ga prinesli pod tem naslovom v zadnjih treh iz-danjih, je po neljubi pomoti izostala nastopna opazka uredništva tega lista: »S tem znamenitim člankom je »Slov. Svet« posegel vnovič v razpravo, ki se je bila vnela med »Kil i nos t jo«, »Czasom« in »Politiko« radi razmerja ined Jugoslovani in sedanjo večino državnega zbora.«
Toliko v pojasnilo čitateljem, da bodo vedeli, da je članek »Pri Čem smo?« posnet iz »Slovanskega Sveta«. To smo morali zabeležiti tem bolj, ker je bilo v članku tudi nekaj pohvale na — našo adreso.
Za piaČcvalcc osebne dohodnine. V smislu i; 217 zakona 25. aktobra 18iH>, drž. zak., se javno naznanja, da je en izva iek za leto 1890 izdanih plačilnih nalogov za osebno dohodnino gledd davkoplačevalcev za cenilni okraj št. 1 Trst-mesto in za cenilni okraj št. 2 Trst-okoliou od dne 14. do 27. septembra lH'.tt) v sobi št. tK) na tukajšnji davčni administraciji o uradnih urah od D predp. do 2 pop. davkoplačevalcem osebne dohodnine rečenih cenilnih okrajev izložen na ogled.
C. k r. d a v č n a a d mi n i s t r a c i j a.
Trst, dne 11. septembra 1HSHI.
Dražbe premičnin. V sredo, dne lil. septembra ob 10. uri predpolmlne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vr- j šile sledeče dražbe premičnin: v ulici Cassa (li | Risparmio št. 0, hišna oprava; v ulici Kolonju št. I
H, žele/n i ne ; Verdela št. bili, vol; v ulici ( hiozza št. It, hišna oprava in šivalni stroj; Skala Sv. Luigi št. 2, bieikelj ; v ulici < apnano št. 'd, hišna oprava.
Žalosten vzgled. 7. Llovdo»im parnikom »Pandora« se je vrnila včeraj iz Brazilijo 1'rša Perko z sedmerico otrok. Prod leti se je bila s soprogom podala v Brazilijo, a sedaj ji je mož umrl in ona je ostala brez zaslužka in gmotnih sredstev. Naj starš i otrok ima lf> let, najmlajši pa 2 leti. S pomočjo našega konzulata v S. Paolo so nesrečno družino prepeljali v Trst na državne troške, od tu pa so jo odgnali v domačo občino.
Izkušnje te nesrečne družine naj bi služilo v svarilo onim lalikoniišljonim ljudem, ki zapuščajo rodno zemljo ter hitijo v daljne krajo za neko neznano srečo; navadno pa najdejo lo trpljenje in sramoto.
Llo.vdov pariilk »Cleopatra« prispe jutri v jutro iz Aleksnmlrije ter se poda v lazaret pri sv. Jerneju. Na krovu ima .'17 potnikov.
Prvi oblaki v mladi sreči. Ib letna Ada-loja Fanelli iz ulice Molino a vento št. Hi je prišla sinoči na rešilno postajo iskat pomoči, ker jo je malo prej nje ljuhček pošteno natolkel. Torej to niso bili samo oblaki v mladi sreči, ampak bila je tudi — toča.
Požar. Sinoči ob 10. uri so je v Loustekovi trgovini z živili v ulici Farncto št. H pojavil požar, ki je nastal, kakor pravijo, vsled tega, da je nekdo vrgel v stran gorečo nžigalnioo, Po napornem dolu, ki je trpelo celo uro, ho jo gasilcem posrečilo premagati ogenj. Skoda, ki je pokrita z zavarovanjem, še ni določena.
Ponesrečil na delu. ;17-Ietni Krnil Kalsari iz Skorklje št. 2(12 je delal na neki ladij i. <> tej priliki je padel nanj neki hlod, ki ga je precej težko poškodoval. Na rešilni postaji so 11111 podelili prvo pomoč.
Zgubljeno. Zlat križec je zgubila neka go-spica minolo nedeljo popoludue na vrtu »Narodnega doma« v Barkovljah. Dotični, ki ga jo našel, naj bi ga oddal v pisarni »Delavskega podpornega društva«.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Točka 281. — Modro? — Meniš Ti, da pomeni ta izraz ono, kar talijanski: il savio, švab-ski: der vvojse? Ne; Slovenec pravi razumnemu, izkušenemu in zvedenemu možu, da je moder človek, in rabi vsele določni pridevnik modri za samostavnik; boljši pisatelji to spoštujo. Sicer pa jo po pridevniku moder pravilno izvajan samo-stavnik modrec, hrvatski: mudrac, — no, tudi priprosti Hrvat govori rajši mudar čovjek, — ali nikdar ne moden*, eel<5 pa ne modre, saj v končnem zlogu r nikdar samoglasnik ni, — in kaj mo-dere pomeni, utegne g. profesorju povedati vsaka slovenska pasteričioa.
Točka 240. — Piši (pridevnikom) v ednin-skem dajalniku in mestniku ženskega spola vselo končnico i, a ne ej !! To je povsem napačen, kriv nauk, in se sklicuje celo na prevesilo večino najboljših slovenskih pisateljev ! Kako je to mogoče ? — Sicer pa je g. profesor sam sebi v protislovji s točkama 2(»0. in 277.
Ej da, stalno, nepremično in neovržao pravilo nam je, da sklanjamo možke in osrednje pridevnike po vzgledu osebnega zaimka: on, ono, njega, ženske pridevnike pa po vzgledu osebnega zaimka: ona, nje ...
No, na kaj naj šis opira svoj krivi nauk?
Točki 251. iu 2i")2. — Pridevnika: krepek in čist imata v stopnjevanji poleg dalše tudi krajšo obliko : krepči, eišei. .. posebno na Notranjskem in Primorskem.
Točka 281. — Kakoršen, kolikoršen - napačni obliki?! Zakaj? saj sta vendar obrazovani po kako, kakor, kakoršen . . . koliko, kolikor, kolikoršen... vsaj tako smo ju izvajali še pred jodnim človeškim rodom in naši narazhoritoji ovdašnji književniki so tako pisali; ej da, tu je bil g. profesorju vzorom takozvani kostanjeviški učenjak, ki pa nikakor ni veren, kajti on opira svoj nauk vse v prek na fonetiko in ua etimologijo, in to mnogokrat prav svojevoljno in drzno.
Točka L*.^. V tej točki je potaji I razbistriti nam, kako je to, da rabimo pridevni deležnik sedanjega časa tudi /a ojmačenjo dejanj čisto minulega časa, n. p. Mletsko (beneško) gospodstvo je rušilo cvetoča dalmatinska mesta...?
(Pride še.)
Zlata vredna knjiga.
(Vzgoja in omika sili izvir sreče. Spisal Jožef Valenčič.)
(Zvršeiek >.
Zanimalo pa bo čitatelje «Kilii»osti» tudi dejstvo, da je pisatelj .Inžet' Valenčič rodom i/ Istre. Porodil se je namreč, kakor sin kmetskih starišev, dne 10. marea I. 1 Sf>H. v Javorju, v pol. okraju Volosko, v občini l'odgrad. V/.lic nedostatni ljudski šoli, kjer je prevladovala nemščina iu italijanščina, -i- je popel Valenčič /. lastno vztrajno pridnostjo do prilične omike. L. 1S7S. so ga vzeli v vojake; služeči v	pešpolku v 11. stotniji. je
postal kakor najboljši učenee podčastniške šole že v petem mesecu korporal. Kakor četovodja se je udeležil okupacije Hercegovine ter bil v ognju pri Volčjem Zobu, Visoki Gorici io na črnogorski meji pri IJegovcm koritu. Dosluživši vojaško dolžnost, se je vrnil na (»celovški dom, a radi domačih razmer je vstopil že I. IHHvl. k orožništvu, kjer je ostal do I. 1890. Služil je torej lii let aktivno v vojakih ter bil nastavljen na nrožniških postajah v Valeju, na Krku, v Malinski, v Hujali, Poreču, Vižinadi in Mataviinu. Postal je orožniski straž-mešter. Popustivši naporni poklic, je šel na Dunaj, kjer je postal vodja trgovske filijale ter se več časa nadalje izobraževal. V tem času je spisal t udi svojo knjigo tor jo izdal v Ljubljani, kjer živi sedaj stalno. - G. Valenčič je vzlie zdreli starosti še vedno mladeniško idealen in za svoj mili narod z vrelim srcem vnet mož. Kakor tak pa je mogel napisati toli lepo knjigo kakor je »Vzgoja in omika*. Naj bi našla prav mnogo naročnikov*) ter rodila tiste zdrave in koristne sadove, kakoršnjih se nadeja gospod pisatelj !	Q u i d a m.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
New-Y©l'k 1^. tteutcrjeva pisarna javlja iz Venezuele: V Ponee došli parnik »Philadelfia« je donesel nastopno vest: Revolucija se širi. Avtoriteta vlade pojema. General ('astro zapoveduje 10.000 mož. Vrši se stroga cenzura. Pošiljntve po pošti se kar odpirajo. Osebe, ki zapuščajo deželo, se nadzorujejo strogo.
Loildoil 12. Več oseh stoječih v javnem življenju Londona, delujejo na to, da bi se v nedeljo v parku Hvde priredil pojav simpatije za Drevfusa. Več večili angleških tvrd k so opustile svojo udeležbo na svetovni razstavi v Parizu. Jeden, kraljevih komisarjev v Ne\veastlu za parižko razstavo je izjavil, da noče več imeti ničesar opraviti s to razstavo, dokler ne rešijo Drevfusa z vs častjo. (To delajo židovski milijoni, da kar pokajo — bombe. Op. ured.).
Pili'!/ 12, »Malin« javlja, da je policija za-parla dve osebi, ki so zaprte v ulici Chabrol pre-skrhljala z živili. Zaplenili so velike množine živil.
I*ai'iz 12. Zola protestujc v »Aurori« proti razsodbi, izrečeni v Kcnnesu. On zagotovljn, da je v januvarju leta ISJIH izvedel na gotov način, da je Ksterhazv izdajalec. Le ta je izročil Sehvvarzknp-penu mnogo dokumentov iu tudi takih, katerih je pisal on sam. Vsa zbirka teh dokumentov so nahaja v Berolinu. Vlada naj se potrudi, da se jej vrnejo ti dokumenti. Ako vlada ne stori tega, bomo nadaljevali boj. Moja pravda se zopet prične v Ver-saillesu dne 'S.\. novembra. Ako se ne bo vršila pravica, bo imel Lahori tam svoj govor, katerega ni imel v Kennesu iu sc ne bo bal, da hi mu škodoval, kajti jaz sem pripravljen poplačati z svojo svobodo i u svojo krvjo.
*) Knjigo razpošil ja pisatelj sam aii pn narodni knjigo-tržec l.avosluv Hchuontner v Ljubljani. Stane I ghl. HO novo.
Velika zalog-a
solidnega pohištva in tapecarij
011
Viljelma Dalla Torre v Trstu
I rg S. Giovamii hiš. štev. n (hiša Diana).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srećo.' "^M
Mala oznanila.
Pral to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno innereijn se plača po 1 nč. za henedo: za večkratno inaercijo pa se cena primerno zniža. <	za vse leto za enkrat na teden stanejo po H> gld. ter sc plačujejo čettrtletnih anteeipatnih obrokih. Najmanja objava :!0 nvč.
Alojzij
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Obuvala.
Stantič Josip
fiolo, ima veliko zalogo oblival. ^
Rehar Peter
Trgovci.
Nazarij Grižon Ant. Furlan
aene brez konkurence.
Abram Fran
R. Kolar
Marija Ookelj
Anton Sorli
Posredovalnica za potovanja
hb	X" X l*iiz/.a Negoziante 1.
IVI026IIC P°jtt*nilH 7M vsa'
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk avet. razstave v Parizu I. lJMMI.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
m a |	|| ulica Vienna Številka 5
vatovec Jak. ^^^^^
tizola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kisa.
■ m *	m *	Ulica Torrente St. 2t>.
vatovec Anton i ^ *
kisa na drolmn in debelo. Naročila izvršuje točno.
n lini Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Viu Acf]iiedotto štev. M Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna,
Via Medin št, JI., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na doni in na deželo.
Via < riulta <>4 prodaja \ sako vrstnih jest vin.ko 'onijalnega blaga iu ol je
1'iazzu S. Franoesco št. 2. Pro-dajalnica jostvin in kolonijalnoga blaga. Postrežba točna.
Via S. Krancosoo št. 22' Trgovec z tlogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstno sodo in posodo. l>elo solidno, cono zmerne.
Mf^ ■	Vin Stadion št. 20, pekarna
. rernauc,n ^^*ve* k;uh
večkrat na dan. prt>daja moke. Vsprejenia tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice (Jeppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonihilno blago delikateso, likere itd.
na Korzu št. H. priporočit slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nioo, v kateroj so dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode iu gospe, narejene obleke zu gospe n otroke. V istoj zalogi ima na razpolago vsakovrstno potrebščine za gospe. Postrežba je točna iti cene nizke.
priporoča svoji kavarni < 'oinniereio .11 Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Tržaškim slovanski družinam na znanje.
Podpisana si vsojam naznaniti da som odprla u ulici Alessandro Volta št 1, V. nadstr.
delavnico
za vsakovrstne konfekcije ženskih oblek, kakor tudi za prirejanje raznovrstnega perila za gospe in gospode.
Ohljuhujem točno postrežbo in poštene cene.
(Idana
Terezija Cvelf.
Zanimiv oglas kolesarjem
kolo iz
tovarne
„pri Pepetn Kraševcu" ! ui.uiii.iu .aiitnaib na Itožariju poleg cerkve j
t Sv. Petra poti ljudsko fiolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejemu tudi nnročbe.
ulicaKihorgo št. 2f>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvalu po uaročbi.
Joliann Puch iz Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta L. Colobigf v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trsi, Primorsko In »iilinneijo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /.a Jedilnice, spalnice in spre-Jemalce, žlinnle iu peresni?, »irledttl in železnih hI a traja. po cennli, da se ni Initi konkurence.
Spiritus sinapis oomposituQ
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Aidue Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, tla sem preskrbel svojo prodajalnieo z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkou-
kurenčnili cenah : Raznovrstni perk&l, moderno risanje, barve
garantirane............po 15 nvč.
Fini perkal za srajce.......... 24 „
Oxford, barve garantirane........ I!) „
Franoozki sateni........... 28 „
Piquet, barvan iu bel za oblekeha...... 2t» „
Perkalin za podloge vseli barvah....... 10 „
Blago močno za podloge vseh barvah.....15 „
Blago za ženske obleke dvojnu siirina od 23 nvč. naprej
„ „ moike obleke širina 150 cm. „ iM) Alpagasčr ni za. ženske obleke velik.
izbor........• . . . ,, fiO	„
Kotenina...........„13 ., „
„ bela..........,21 ,.
Navidezno platno........,15 „ „
Platno čistt) laneno........,22 ., „
„ „	za rjuhe dvojna širina 45 „ „
Muiolin bel prve vrste....... Iti ., .,
Ohiffon za srajce.........„ ,.
Srajce za gospode, velik izbor belili in
barvane............. 90 „ „
Srajce za gospe..........,50 „
Moderci, zadnji kroj.........»»0 »
iVelik izbor trakov, čipk, bor dur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistin)*. — Vsprejemajo se naročbe molkih oblek po meri in najniijlh oenah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty
Vin S. Fritncesco štev. Iti, mesar, j postreže z vsakovrstnim mesom po i zmernih conah. Na željo pošilja ; na dom.
krojač Via delle Beccherle Atv. ti, j priporoča se slovenskemu občinstvo.
Via I Sar rie ra vocohia št. 13,
prodaj al niča vsakovrstnega iini-nulukturuega blaga in drobnarij
Na zahtevanje so pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Ca tarina št. priporoča svojo zalogo kolon ijul-nega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
ml
Ataiidro Levi Miiizi \ Trstu.
IMazza Itosario žtev.
(šolsko poslopje).
Buifiit izbor v tapetarijali. zrcalili in slikali. Ilustriran eeiilkgratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.