St. 194 MMII ihft»mwW (IH arott m H m ¥7 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Aitti Osrbce.,— Lu i^'nj. Uradalitvo fcr - poiilMo .it^o. Majatte" ____EdtaosLTisk tisk. L r-tsec« L 19.50. pol leta L 31- ia ieyggo-> Ur: rat — Tataloa aiaialfrri ia ollca sv. Pn cOINOST Posamezne ilavilke v Tista In okottef po 30 cent — Oglasi m račuaaja t fkokoeti ene koioaa (73 «at) — Oglaaf fafovces la otetaUrov na po 40 cmtL\ poslanica Ia vabila pa L 1.—, ofUsi denarni* aavodof mm po L 3. — MaH oglasi po 30 ceat beseda. najmanj pa L 1. — naročnina la reklamacije aa palUMlo iskljafno npfsvt Edinosti, v Ihta. aMca • ftuHiki Asiikcga itev. 30t L aadstfopjs — Telefon uednlftvs la ^rm ll«. Na krivih poteh Italijansik tisk, italijanski politiki in tudi državniki obsipljejo nas Jugoslovene v Julijski Krajini ob vsaki primerni in neprimerni priliki z. očitanjem, da nas je avstrijska vladavina podpirala, v naši borbi proti Italjanom ter da smo bili mi »ato v teh krajih njen* emisarji na škodo svojih italijanskih sodeželanov in italijanskega naroda sploh. S tem očitanjem spajajo še drugo: da so se sinovi našega naroda do zadnjega obupno borili za hranitev Avstrije. In povzpenjajo se celo trditve, da je ta avstrijakantska dusevnost tudi danes še v nas istotako živa kakor je bila pred in med svetovno vojno. Će ie prvo očitanje skrajno krivično, ker . navzkrižju z dejstvi, je pa drugo tako drrno, da nimamo besede, ki bi primerno in po zaslugi cznačila to očitanje. Glede prvega očitanja se nočemo spuščati v podrobnosti, ker zadostuje že dejstva, da je avstrijska vladavina postavljala Nemce na čelo- vseh važnih oblastev v deželi, da je bil notranji uradni jezik vseh teh oblastev nemški, da je po vsej deželi, kjer je le mogla, pospeševala in narinjala nemško šolstvo. Posebno pa v Trstu, kjer je nemško šolstvo štelo že nad 100 razredov in kjer je hotela ponemčiti tudi vse strokovno, trgovsko in primorsko šolstvo, oa hi polagoma izrinila domači slovanski in italijanski element iz plovne službe v oem?ke roke. In Italijani ne morejo tajiti — ker jo neoporečna resnica — da je nemško šolstvu v Trstu pogoltnilo nerazmerno več slovanskega nego pa italijanskega naraščaja! Za vsako najmanjšo drobtino, ki jo avstrijska vladavina pod moraš dovolila Slovanom na polju šolstva, je dajala Nemcem — kot kompenzaejo, kakor so govorili — dvakratno! Kako je avstrijska vladavina podpirala Slovence na škodo Italijanov, o tem piše žalostno poglavje tudi zgodovina volilnih bete v po Istri. Gospoda Lodovico Rizzi — sedanji komisar v občini pulski — in pa dr. Bartoli, če bi bil še živ, bi mogla pripovedovati kaj zanimve stvari. Dr. Bartoli je cb nekih volitvah na javnem zborovanju preglasil parolo: osar tutto! Vse moramo tvegati! In tvegali so tudi tajne dogovore z Rinaldiniji in sličnimi — kar pa je bilo vendar znano po vsej deželi! Kaka je bila tista pretvezna naklonjenost avstrijske vladavine napram jugoslovanskemu prebivalstvu, očituje tudi noto-rično dejstvo, da je pripravila ^ načrt za kolonizacijo Dalmacije, savske in drinske doline. Na mesto slovanskega prebivalstva, ki naj bi se sistematično iztrebljalo Efijanke^1 naroda; omenil je z zadoščenjem ] ske vlade ter pogovori z zastopniki zavez-dejstvo, da pridejo letošnje počitnice dijaki nikov. To potovanje je bilo že prej riblo-1 a Amerike v Italijo« da se seznanijo z zgo-1 čeno in sicer o priliki Foch-ovega obiska v -išli! do vino italijanskega naroda in z njegovim Pragi. vini in Slavoniji! ... . .. To so dejstva, ki kričijo, kako je avstrijska vladavina Slovane na jugu — podpirala! Kar se tiče drugega očitanja — da so se slovanski vojakf borili za obstanek Avstrije do zadnjeg«, — moremo tudi poslužiti z dejstvi v dokaiz, da je neosnovano in krivično. Dejstvo je na pr„ da je avstrijsko armadno poveljstvo že med vojno razne slovanske polke — poleg čeških tud5 jugoslovanske — preganjalo, razmetavalo in jih postavljalo na sramotni oder izdajstva) Zakaj? Morda zato., ker je bilo vedenje teh polkov tako, da se je moglo računati, da se bodo zvesto berili za obstanek Avstrije do zadnjega?! Glede nas Jugoslovenov dajajo odgovor dogodki v Judenburgu in Radgoni, ki so bili faktično že znaki bodočega razsula avstrijske fronte na Piavi, daje odgovor dejstvo, da so bile razne jugoslovenslce čete že na potu domov, predno je padla končna odločitev na Piavi! Okolnost sama, da so bili jugoslavenski vojaki pod avstrijskim orožjem, ne dokazuje ničesar v podkrepitev rečenega .očitanja, kakor se tudi ne more delati no-benega zaključka glede mišljenja tedanjih italijanskih državljanov Avstrije vsled dejstva, da «o bili tudi njih sinovi pod avstrijskimi zastavami. Bili so, ker so morali! . Zadnjo oporo očitanja, da je avstrijska vladavina protežirala slovanski živelj na škodo italijanskega, je vzel ravnokar objavljeni velikonočni program avstrijskih Nemcev iz leta 1915. Po teh načrtih bi se bila morala pogaziti in zadušiti vsa plemena, ki so bila na poti nemškemu pohodu na Vzhod. To pa bi bili — zbog svojega zemljepisnega položaja — v piVi vrsti Slovenci in ž njimi Italijani v Primorju!! Ker pa si Italijani vendar ne morejo domišljati, da se je veliki nemški narod za vedno odrekel tem načrtom, bi jim moralo biti jasno, da je tudi v njih življenekem interesu, da se na vsem oasem ju, kjer prebivajo Slovenci, ohrani narodno zaveden in samosvesten rod kot ccantemurale», ki bo odbijal nemški val! Do tega spoznanja morajo priti Italijani, če imajo le količkaj vida za možnosti, če ne bližnje, pa daljne bodočnosti. Priti morajo do spoznanja, da bo v interesu varnosti Italije, če odnehajo od svojih protislovanskih metod na polju notranje m vnanje politike ter da krenejo s sedanjih — krivih potil slana Italijanom r Ameriki brzojavka, kateri gostje pozdravljajo one Izseljence, ki držijo visoko prapor očetnjave. Obsodbe radi ricinovega olja P A VIA, 29. Štiri mladi fašisti iz kraja Bornaco so bili obsojen® na 15 mesecev ječe, ker so dali piti ricinovo olje. Novi potresni stmki t srednji Italiji t svezi s bruhanjem Etne? BOLOGNA, 28. Aparati potresnega opa-zovališča so ob 16'15 zaznamovali precejšnje potresne sutnKe v aevero-zapadni smeri. Tudi v Modem so čutili dve minuti prej šibko potresno gibanje. Zelo verjetno je, da je ta potres v zvezi z bruhanjem Etne. Italila Podpredsednik poslanske zbornice poslanec Pietravalle zahrbtno napaden NEAPOLJ, 29. Kose je včeraj okoli ene ure popoldne posl. Mihael Pietravalle, podpredsednik poslanske zbornice in glavni ravnatelj treh tukajšnjih bolnišnic, vračal s svojim prijateljem rz bolnišnice «Ne-ozdravljivi*, ga je na trgu Viljema Ober-dana napadel neki neznanec ter ga od strani zabodel v trebuh. Pietravalie je bil popoldne operiran; njegovo žirvljenje je še vedno v nevarnosti. O zločincu ni nikakega eledu. Pietravalle sumi, da je to neki delavec, ki se je ponovno obrnil do njega s prošnjo, naj bi ga sprejel v službo, ter mu •poslal tudi grozilno pismo. K trgovskim odnosa je m med Italijo in Čehoslovasko MILAN, 29. Posl. Venino je bil soglasno izvoljen za predsednika italijansko - čeho-slovaške trgovske komisije. Od vseh strani so mu došle čestitke, med temi tudi čestitka čehoslovaškega ministra za obrt in trgovino g. Novaka. K odškodninskemu vprašanju ■—• Odmevi papeževega pisma v Franciji, Belgiji in Nemčiji RIM. 29. Papsž je v svojem pismu na kardinala Gasparrija ubral srednjo pot, ki mu jo je pač odkazalo njegovo mesto- pastirja vseh narodov brez razlike h kateri državi pripadajo. Bil je sicer zelo previden: s tem da govori o dolžniku, ki kaže dobro voljo, da poravna dolgove in o upnikih, ki imajo pravico do primernih jamstev, je priznal versailleski mir. In to ugotavlja francoski tesk z velikim zadoščenjem. A na *lrugi strani je oni odlomek pisma, ki govori o jamstvu, ki ga ima Francija sedaj v rekah, t. j. o zasedbi Porenja, zelo neprijetno diirnil precej občutljive Francoze. Papež pravi namreč, da bi se lahko našlo kako drugo jamstvo, nič manj učinkovito kakor zasedba Porenja. Pariški »Temps*- piše tozadevno: Papeževo pismo vsebuje dve misli: 1. naj bi se določitev visokosti nemškega dolga pripustile mednarodnemu razsodišču in ne reparsunjski komisiji — kakor se je to godilo do sedaj; 2 francosko-belgfjske čete naj bi zapustile Porenje predno bi N«mčija popolnoma plačala odškodnino. In ravno ta dva načrta je Francija odločno zavrnila. Drugi listi smatrajo večinoma papežev korak za nepotreben. ako ne škodljiv. — Kardinal Gasparri je skušal vtis pisma nekoliko omiliti, češ pri tolmačenju pisma je treba vpoištevati, da je tvorila podlago pisma domneva, da ima dolžnik dobro voljo plačati. A Francozov ta izjava ne zadovoljuje. Slične komentarje dostav Ha tudi belgijsko časopisje o !>apeževem pismu. — Pismo je seveda telo dobrodošlo Nemcem, ki vstrajajo pri pasivnem odporu. Kancelar Cuno se je v svojem govoru pri seji mestnega sveta v Barmenu že zahvalil papeži* za njegov korak. Konzul fašistevske nadjonabe milice v Rcgg4o Emilia ranjen — Fašistovske represalije — Delavska zbornica zažgana — En dielavec ubit REGGIO EMILIA, 28. Včeraj po noči okoli 22ih se je vračal domov v vas Povt-glio, ki je oddaljena kakih 17 km od mesta, konzul nacijonal-ne milice iz pokrajine Reg-gio Emilia vitez Anton Bigliardi. V bližani njegovega doma so iz obcestnega jarka skočili proto njemu trije neznanci oblečeni v orožniske uniforme ter ga napadli s palicami. Eden izmed napadalcev je pobil Bi-gliardrja na tla, toda ta se je zopet dvignil ter se začel braniti. Tedaj je eden izmed neznancev izpalil proti konzulu tri strele; eden od! teh je zadel napadene a v levo roko. Nato so napadalci pustili žrtev ter se spustili v beg čez polja. Konzul, ki ni utegnil spoznati nobenega izmed njih. je ustrelil parkrat s samokresom za bežečtmi, ne da bi jih zade3L Napadalci so pustil« na licu mesta en samokres, en klobuk in načrt o legi hiše, kjer stanuje Bigliardi Vest o napadu, ki raznesla v prvih jutranjih urah, je vzbudtfLa v fašistovskem taboru živaJuno razburjenje. En tovorni avtomobil poln vojakov nacijonalne milice se je nemudoma podal v Poviglio, da izsledi napadalce, kateri skd dosedaj Še neznani. V maščevanju napada je v mestu ob 3*30 zjutraj gruča 10 ljudi vdrla v delavsko zbornico, polila pohištvo in knjige z bencinom ter vse skupaj zažgala. Ogenj so sicer gasilci še utegnili vdusiti, toda škoda je kljub temu znatna. Pokrajinsko fašistovsko udruženje je izdalo poročilo o napadu na konzula Bigliardija, v katerem! omenja, da stanje napadenca ni nevarno. Okoli 7. ure zjutraj je dospela v mesto vest o drugem spopadu, ki se je vršil v Villa S. Pellegrino, 1 kilometer daleč od Reggio Emilia. V tem konfliktu je bil ranje® delavec Josip Maramotti; dobil je silen udarec z gorjačo po glavi. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je popoldne umrl. Popoldne ia zvečer je v mestu, kakor tudi v okolici, zavladal zopet mir. Banket, italijansko - amerikanskega udruženja na čast ameriškemu poslaniku in RIM, 29. Sinoči! je podpredsednik italijansko - amerikanskega udruženja baron Sardi priredil banket v čast ameriškemu poslaniku Mr. Childu in ministrskemu predsedniku MuRsolintju. Prisotni so bili vsi vladni zastopniki Baron Sardi je r svojem govoru poudarjal važnost zblitania ita- Masaryk častni doktor glasgowskega vseučilišča PRAGA, 29. Cehoslovaškemu poslaniku v Londonu, g. Mastny-ju, je bila na svečan način izročena diploma častnega doktorja na vseučilišču v Glasgowu za g. predsednika Masaryka. Kroženje denarja ▼ Čehcslovaški PRAGA, 29. Denar v prometu se je zmanjšal na podlagi računa izdelanega dne 23. t. m. na 8.794 miljonov čs. kron. Znesek deviz se je povišal za 177 miljonov in znaša sedaj 1.887 miljonov; kovinski zaklad, ki £e je tuidi povečal, znaša 997 miljonov, cd katerih jih je položenih 203 v inozemstvu;. Tako je 33 % papirnatega denarja, ki je v prometu, pokritih z zlatom in z devizami. Jugoslavija Najvišje poljsko odlikovanje g. Pašića BELGRAD, 29. Iz Varšave je dospel te dni v Belgrad bivši odpravnik poslov poljske vlade v Bel gradu Smogosze vski in prinesel od poljske vlade najvišje odlikovanje za ministrskega predsednika g. Nikola Pašića, red Belega orla. To je najstarejši red v Evropi, ki je obstojal že v 14. stoletju in se daje običajno samo inozemskim vladarjem, ki veljajo kot veliki prijatelji poljskega naroda. To odlikovanje imajo kralj Aleksander, potem kralj Romunije, kralj Belgije, predsednik francoske republike, maršal Fcch in sedaj ga je dobil tudi g. Pašič. To odlikovanje daje poljska vlada jugosl ovenskemu ministrskemu predsedniku za njegove velike zasluge, ki jih je pridobil za vse slovanstvo in posebno še za poljski; narod, a zlasti za veliko pomoč, ki jo je nudil Poljakom ob priliki mirovne pogodbe sklenjene v VersaiUesu. S tem je poljska vlada priznala zasluge srbskega naroda tudi za osvoboditev poljskega na roda, ker sc\ se Srbi bojevali iii so iz krv a veli tudi za osvoboditev Poljakov. Jugoslavija in Rusija — Za diranitov normalnih gdnošajev med obeana slovanskima državama BELGRAD, 29. «Tribuna*, ki je v precej ozkih stikih s sedanjo jutgoslovensko vlado, je objavila te dni članek svojega glavnega urednika Taktova, pod naslovom « Vlada Njegove^ga veličanstvli bi morala misliti na čimprejšnjo obnovitev odnos a je v z Rusije*. G. Tale Lov se nahaja v Pragi in je od tam poslal svoj članek v Belgrad. Vslecb tega se domneva, da ga je napisal pod inspiracijo čehoslovaških vladni krogov, kateri so začeli že davno izpostavljati zveze s sovjetsko Rusijo, medtem ko se v Jugoslaviji do sedaj ni mnogo storilo v to s vrh o. Člankar ugotavlja, da je vodila predvojna Srbija svojo rusofilsko politiko ne radi ruskega naroda, temveč predvsem radi ruskega carja. Še le po polomu carizma da so se odprle oči odločilnim politikom, kateri soi tedaj videli, da obstoji poleg ruskega carja tud£ ruski naroo. Že šest let — je rečeno dalje v članku — vladajo v Rusiji boijsevrki. Že Šest let trpi velika večina Rusov vladavino, ki jo mi radi imenujemo anarhistično, zločinsko in zversko. Toda imamo li pravico vstajati proti vladavini, proti kateri se večina Ru;-sov v Rusiji in nepregledane procesije Rusov v inozemstvu ne puntajo? Zakaj se držimo, ko gre za kako drugo državo, načela nevmešavanje v njene notranje zadeve? Ali r&ii današnja vladavina v Rusiji stvar, katere se tiče izključno le Rusov samih? Na kakšni podlagi moremo mi zahtevati, da se more vladati v Rusiji po našfih političnih in socijalnih receptih? Zato morda, ker je to nasilna vladavina? Mi smo bili 2 Grško v diplomatskih odocišajih, kljub temu da nas je ob času vojne izdala, in nismo teh odnosa je v pretrgati niti tedaj, ko si je pregnani Konstantin zopet prisvojil oblast. Mi smo v diplomatskih odnotšajih z Madžarsko, kjer tudi obstoja uzurpater-ska dblast. Mi smo v diplomatskih odnosa-jih z Bolgarsko, dasi so se na njenem ozemlju pripravljati napade na naše kraje v južni Srbiji. Ali nam je storila boljševišk3 Rusija keoaj kaj žalega? Naše sedanje zadržanje napram Rusiji ni nič drugega nego čustvena preteocijaznost političnih in socijalnih ideciođov, ki sovražijo vse, ki niso pristaši nj£h edino zveličavnih idej. Za- časa koalicijske vlade se je sicer mislilo na obnovitev ednošajev z Rusijo, tudi ti po skusi so se ponesrečili vsled strahu takaimeno-vanih državotvornih elementov pred boljševičko propagando. Ali g. Nmčič zares ne uvideva potrebo obnovitve odnošajev z Rusijo? To potrebo sta že davno uvideli Čehoslovaška in Italija, uvidela jo je Anglija in uvidela jo je tudi Francija. Radi od strahu tresoče se Rumunije se vendar ne bomo vedno držali napram Rusiji kot kak napihnjen in trmast otrok. Čahoslovaika Potovanje predalnika Masaryka PRAGA, 29. Predsednik čehoslovaške republike Masaryk se je popolnoma opo-ravil od male prehlade, ki ga je za par dni priklenila na mesto Constantina v Alžiru, ter nadaljuje svoje potovanje v Tunis. Bolgarska Ustanovitelj bolgarske radikalne stranke umrl SOFIJA, 28. Dan.es je preminul uistano-vitelj bolgarske radikalne stranke Najče Canov. Ves bolgarski narod žaluje ob grobu moža, ki je igral važno vloge v političnem življenju. Pokopali ga bodo v rojstnem kraju Vidin. Rusija Priznanje sovjetske Rusije od strani Francije zavisi cd priznanja francoskih terjatev v Rusiji PARIZ, 29. Ko je komunistični poslanec Berthen naglašal potrebo, da Francija prizna sovjetsko Rusijo, je Poincare izjavil v zbornici: Predpogoj za vzpostavitev di-plomatičrtih odnošajev med Francijo in Rusijo priznanje dolgov od strani Rusije, železniški voz. Nisem rekel plačance, »ropale priznanje dolgov; kajii, kc se mi pogajamo s kako državo, vpoštevamo vedno razmere, ki vladajo tedaj v njej. kmetske stranke; ostali člani pripadajo kmetski in socijalno-demokratski stranki Ansllia Angleži ne nametfcvajo še zgraditi predov pod Rokavskim preavom LONDON, 29. Na vprašanje nekega poslanca, ali je vlada že proučila vprašanje zgraditve predora pod Rokavskim prelivom, je Baldwin odgovoril, da nima vlada dovolj časa, ki je potreben za proučitev tega vprašanja. Italijani dobili prvo darilo na konjskih dirkah v Londonu LONDON, 29. Na mednarodnih konjskih dirkah je dobila prvo darilo italijanska četvorica stotnikov: grof Bergolo, stot. Borsarelli, major Antonelli in poročnik Lequio. Za temi so prišli Angleži. Belgija Vladna k*iza se bliža rešitvi? — iheuais sestavi novo vlsdo BRUSELJ, 28. Po uspešnih pogajanjih z levico in desnico liberalne stranke se je Theumis podal h kralju, da nnu naznani, da je pripravljen sestaviti novo vlado. Nemčija Iz zasedenega o&emija — Nemci se v boju proti Francozom poslužujejo vseh sredstev DOSSELDORF, 27. V Klusbergu je bilo izstreljenih več strelov proti štirim francoskim vojakom. En narednik in en desetnik sta bila. lahko ranjena. Na vojake je streljala tudi neka ženska. V Weshofcnu so tudi Nemci streljali na francoske straže. V pristanišču. Karlsruhe je bila vržena bomba, ki pa ni eksplodirala. V bližini nif-sta Worms je nekdo vrgel proti osebnemu vlaku bombo; poškodovan je b i samo Sestava nove -vlade RIGA. 28. Sestavljena je bila nova vlada, kateri' načelu je Maierovics, Ogrska Ogrsko prizivno scoišče potrdilo zapleniiev premoženja grofa Mihaela Karcly-;a BUDIMPEŠTA, 29. Prizivno sodišče je po^ trdilo zaplenitev premoženja grofa Mihaela pripadnilL ICaroIy-ja, ker ga smatra za veieizdajalca. STI POLITIČNO DRUŠTVO < EDINOST»» bo ime-] Davek aa zemljiški dohodek. Na nekem se. ic.svoj ob^i sfWk v SS£"?iffiKi ob 15-uri v navadnth prostorih, Predsedmk. | ^posUnec iinančaega ministrstva, je bila do-Po Radićevem govoru. Zagrebške c:Novosti» ločena definitivna tabela za presojo zemljiških Lil':L (j0}l0t|kav, katera prinaša poljedelcem znatna prihranke. Finančna oblast bo to tabelo poslala občinam. Poljedelci, ki so že prijavili svof zemljiški dohodek, naj se radi tega ne vznemirjajo, ker bodo njihove prijave uradno popravljene na podlagi na novo določene tabele. Na sestanku se je ludi sklenilo pozvati občine da poberejo prijave do 10. julija, da ne bi poljedelci zapadli kazni. Vreme. Ne samo stari ljudje, ampak tud? uradni metecrclogtčni zapiski ne pomnijo takega junija, kakor smo ga imeli letos. V nižavl dež in dež, par ur solnca ali burje, in zopet nato dež, v gorah pa in sicer v bližnjih, n. pr. v Trnovskem gozdu, celo snežni zameti. Kinel »leda s strahom k nebu in včasih z obupom po pišejo, da v zagrebških političnih ikrogih sma trajo kot značilno d^stvo, da se je Radičevega shoda udeležilo veliko število žensk in otrok in da so se zborovalci Jiitro razkropili, čim je nastopila oblast. Z Radičevim govorom niso zadovoljni mnogi ugledni člani njegove stranke, Pričakovali so, da Radić pove kaj konkretnega v smislu kake konkretne akcije, ki bi mogla računati s političnim uspehom, dočira je Radić samo ponovil stara žaSjeJiija in mržnje. Tudi dr. Surmin — nekdanji član hrvatsko-srbske koalicije, ki se je pa potem s svojimi ožjimi somišljeniki nagnil na Radičevo stran, izjavlja sedajše matere najtoplejc prosimo« da preiščejo vse svoje omare in predale, da-li nimajo kaj odložene obleke, ostavljenega perila ali obuvala, ki je postalo pretesno In premajhno njihovi deci, ter nam darujejo dotične tfačnih razmerah nego v tistih časih, j v naveden o svrho. Istotako nam bo dobrodošla £0 so po uradih — na prvih mestih — paševalij obleka odraslih, ki ne služi več ujenim posest-Ntmri Ici SO orepo vedo vali svojim podrejenim' nikom. Preuredile in prekrojile bomo vse. Da- ljiške knjige - - . .. rovljenju višjega deželno-sodnega ^ svetnika Aleksandra Ravnikarja v Mariboru. Vsi ti kraljevi dekreti so objavljeni v belgra.jskih službenih noviaah na prvem mestu v slovenskem jezik«! Kako se to sklada z večnim krikom, da Belgrad zapostavlja in zatira slovenski jezik ter°da hoče vse urade «posrbiti»?! To kaže da živijo sedaj Slovenci vendarle v dru- Nemci, ki so prepovedovali svo^mi . slovenski jezik celo v privatnih razgovorih Sedaj pa je pripoznan slovenski jezik tudi z najvišjega mesta. v , . Sklep šolskega leta. Potovale šolarjev ▼ Rim, Šolsko leto na ljudskih šolah se zak^uet danes. Učenci pa bodo prihodnji teden Še hodili Po dve uri na dan v Šolo, kjer bodo držana razna predavanja o Rimu, zgodovini Italije itd. Ob koncu teh predavanj bodo uč£*ci polagali slovesno prisego, da bodo vsikdar zvesti Italiji, spoštovali njene institucije in zakone ter bodo delali na svo*o intelektualno, moralno in materijalno povzdigo in tako postali vredni državljani. — Včeraj so odpotovali iz Trsta tisti Šolski otroci, ki gredo v Rim, da položijo vence na grob neznanega vojaka. Pridružili so se jim otroci iz Istre. Razstavo ženskih ročnih del ia risb je priredila slovenska zasebna šola pri Sv. Jakobu v Trstu. Razstava bo odprta še danes uu jutri v nedeljo v nedeljo od 9—12, ter od 3—6 pop. Vstop brezplačen. Ne zamudite prilike 6i ogledati dela naših maličkov. rovani predmeti naj se blagovolijo oddati V društvenem uradu (Torre bianca 39,1). «0dprto srce — odprte roke Imej za trpečega brata!* V znamenju norih rekeidcv. Včeraj s:nc se pričeli v Trstu boriti za nov rekerd. Ob 11 zvečer je bila otvorjena v dvorani Feni-ce tekma med zastopniki različnih slojev in starosti, kdo bo dlje časa vzdržal brez spanja. Tekma bo trajala seveda nekoliko dni. Seveda ne bo manjkalo radovednežev, ki bodo hodili gledat tekmovalce in ki bodo plačevali vstopnino ter tako pomagali dosegati pravi cilj tekme: polniti žen prekanjenega organizatorja tekme. Vidi se, da je prišla ta tekma k nam iz praktične Amerike. Dvorana bo odprta po dnevu in po noci, bufet ne bo manjkal itn tako bodo za par dni ponočnjaki rešeni skrbi, kje bi nažl* po polnoAj kraj. ki se ne klica posbetia. kamor lahko oosadiio svoie sveti| kosti. — Upamo, da v teh par dnehT ko se bomo borili v Trstu za omenjeni rekord, brihtni Amerikanci iznajdejo kaj novega, da bo vsekdar napredni Trst imel zopet kako skrb. Dediči nebeškega kraljestva. Ta izvirna sanjska igra v treh dejanjih, ki jo -je spisal Stanko Majcen in ki se je predstavljala preteklo nedeljo v Marijinem Domu, .je gotovo najlepša igra, kar smo jih dosedaj videli na tem pdru. Igra, kateri je vzeta snov iz bednega begunskega življenja, je prava umetnina in ne samo »prirejena^ igra, kakršne navadno mo na sličnih cdrih. Iz nje diha življenje. Pogled na te lačne otroke-begunce te gane do solz. Kako se je pisatelju dobro posrečilo nam predočiti na eni strani to bedo, na drugi strani pa otroško dušo, ki ostane vedno otročja v sreči in nesreči. Pa tudi značaji onih oseb, ki imafo s temi bednimi otroci opravka in ki se za nje zanimajo, so dobro pogojeni. Tako je n. pr. sestra Ana prava rapresentantin^ja onih aristokratov, ki se bavijo z dobrodelnostjo v svojo čast in ki so se domišljale v obleki usnii-fjtncev največje dobrotnice trpečih, in katerim se mora vse ukloniti. — Igra je sama na sebi precej težka, tcda ker dejanje poteka logično In so značaji dobro izklesani, zalo so uloge hvaležne in za ambiciozne diletante zelo vabljive. Igralci so radi tega tudi izvršili svojo naloge prav dobro. Kdor se je že kdaj ukvarjal z odrom, ve kake težave povzročajo nastopajoči otroci. Gospodični režiserki moramo čestitali, ker so otroci tako naravno nastopali, da nismo zlepa videli tako lepo zaokroženega otročjega nastopa. Ni treba omenjati, da je gesp. Anica Čokova igrala svojo vlogo mojstrsko; nje nastop je ganil do solz. Gospodična Jelica Čokova je pokazala ves odurni ponos sestre Ane. Keba (Barloo) se je vživela v svojo vlogo in tudi Dana. štirinajstletna gospodinja in mati te begunske družine, je prav dobro pogodila svojo vloge. Energični polkovnik in Kenda sta priznana igralca. Posebno pa se zadnji dobro vživi v svoje vloge, priporočali j pa bi mu malo razločnejše izgovarjanje, kadar govori v jezi ali razburjenosti. Plemenit je bil j nastop in lepa maska zdravnika - Kristusa. \ Igra je bila — lahko rečeno — vzorno naštu- j dirana, škoda tudi, da oder ni električno raz-j svetljen. — Občinsivo je z napetostjo sledilo; dejanju in živahno odobravalo igralce. Čudno — naključje?! <-Slovenski Narod* po-: roča, da so izvestni hrvatski brezvestneži za-: čeli z gonjo proti prihajanju Čehov na Jadran' na poletne počitnice. Celo med nameščence; na parnikih da se je zanesla ta gon}a, češ da, po Cehi preŠtedljivi, da pa vendar pok upu je joj jadransko obal ler da si hočejo tu po svoje' urediti svoje bivanje. Ljubljansko glasilo ugotavlja, da je za letos napovedan obisk do 60. tisoč Čehov in da se je inkasiralo samo za vi-! zume 13,500.000 dinarjev! Vožnja in bivanje ; tega števila Čehov utegne donesti do oktobra 30,000.000 dinarjev! Upravičeno vprašufe «SL Narod»: ali ni to ogromna svota, ki jo dona-§ajo Čehi Jadranu? In dostavlja: Ako odbijemo Čehe. bo to velik udarec, ki bi se lahko kruto maščeval tudi politično. Kajli čehesiova-Ški konzulat v Splitu da hoče — ako ta gonja ne preneha —storiti službene korake pri vladi v Pragi, da se prepreči prihajanje Čehov na jug. čemur da bi mogli sledili ostri boji med Čehi in JugosToveni. Z drugo besedo: hrvatskim šovinistom ni še dovolj s plemenskim bojem, ki ga podžigajo proti Sabom, marveč ga hočejo razširiti tudi proti Čehom v neizmerno škodo za — Hrvate! — In glejte čudno — naključje. Rimski dopisnik graške «Tagespost» pripoveduje: «Čehi si hočejo usvojiti Jadran. Jugoslavenski konzulat v Pragi je pritisnil vizum na 40.000 potnih listov v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako nam doni sem črez. < Obzor* pravi, da Cehi že nazivljajo Jadran -naše morje*. «Politika» poroča o velikih čeških nakupih v Dalmaciji. Italijanski tisk je razburjen ter prihaja do zaključka, da gre Cehom na koncu koncev za 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.j, 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30'. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*, 21.25. Trtt, Gorica, P od brdo. 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 Gospodarstvo Vinska raastava na letošnji «Indn3trijsko-obrtni vzorčni izložbi » t Maribora. Kakor na lanski -Pokrajinski obrtni razsiavi», se bo vršila tudi na letošnji «Industrijako-obrtni vzorčni izložbi*, ki se vrši v času od 15. do 26. avgusta leta 1923 v Mariboru, razstava naših domačih vin. Lanska udeležba na razstavi je bila v časi vsem našim vinogradnikom. Saj so pokazali, kako dobro kapljico rode svetovnozna-n.- goiice ob skrbni in strokovni obdelavi. Res, da lansko vino, ki prihaja v prvi vrsti v poštev za razstavo, po svoji kakovosti ne dosega predlanskega pridelka, vendar pa bi bila sramota, če bi naši vinogradniki letos izostali na razs-tavi. Kljub slabši kakovosti napram predlanskemu pridelku jugoslavenska vina še vedno prt d n jači jo. Vinski trg je skrajno slab. Zato ga moramo skušati z vsemi sredstvi zopet dvigniti in ga spravili na ono višino,- ki odgovarja našim potrebam in ki bo vzdrževala vinske cene na primerni višini. Kot najuspešnejše sredstvo so se 1 t • ____t- x_l.iL -i__S.^L ivlrnioH VplpSflmi Tatvina je bila naznanjena orožnikom na policijskem. kcwnis arija in v ulici Sanita. Ai'etaciia premetenega slepa rja. Na podlagi tiralnice, ki jo je izdala sednijska obiast v Mantovi, je bil pred včerajšnjim popoldne aretiran v našem mestu 38letni Liicijan Bettoni, rodom i2, Mantove, stami- d u centi to so vinogradniki. Zato je nujno po^ trefcno- da skušamo to, kar bo pomenilo za naš naravnost katastrofo preprečiti. Na^ugodne^a prilika za to se nam nudi na razstavi, ki ]e zvezana z razmeroma malimi stroški in kolikor — tolikim uspehom. Zato poživljamo vse vinogradnike, da se vdeleže letošnje razstave. Vsa pojasnila daje vinarski oddelek kmetijske druž- Ltrciian Bettoni, roaom 12. mamove, sianu- po]-*««« ua^ .««..^ —„4. „ . joč l Trstu v ulici Trento št. 15. Mož je be za Sloveni o v do pribežal v naše mesto iz Mantove, ker je | v kratkem poteče, na, se pnpejim^re, do tam osleparil nekega Josipa Capovilla za 'i P^5^?' lep znesek 36.000 ur. Bettoni se je namreč gtranskj izdajal za imenitno is bogato osebo, ki se' pa začasno nahaja brez denarja. Zviti slepar je znal tako dobro govoriti, da mu je pošljejo. Razstavni odbor si bo prizadeval, da privabi čim več kupcev in tako ustreze vsestranski potrebi in želji. Najavljen ie že obisk iz Ceske in Poljske, ter zlasti tudi te južnih delov Jugoslavije. Ker je pogodba glede «yo-za vin v Cehcslovaiko razveljavljena, je nujno pai j%, Miai l«nv/ gvr. vm., uu. uiu (i. f,a v 111 * v«uii3iu