Laščam dobivajo Goljufija celjskega čudne položnice policista Stran 15 Stran 15 Št. 70/ Leto 62 / Celje, 4. september 2007 / Cena 0,81 EUR □ Na Šmohorju polnili baterije ■KS323BI ^Ik WÈhf |t Matija Veninšek junak Zlate harmonike STRAN 10 Sladko druženje s Sašo Lendero rl vV E 9AMJÉHII Ciljna idila po večumem trpljenju 9770353734020 DOGODKI Še trije tedni za zbiranje podpisov podpore Kandidaturo za predsednika republike že vložila Lojze Peterle in Zmago Jelčinčič, v kratkem jo bodo še Mitja Gaspari, Danilo Türk in Elena Pečarič Zadnji rok za vložitev kandidature za predsednika republike je 26. september do polnoči. Doslej sta pri državni volilni komisiji kandidaturo že vložila Lojze Peterle, ki kandidira s podporo volivcev, in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki kandidira s podporo stranke in poslancev v državnem zboru: Barbare Žgajner Tavš, Saša Pečeta, Bogdana Baroviča, Srečka Prijatelja in Boštjana Zagorca. Zadostno število podpisov podpore volivk in volivcev (5 tisoč) je že zbral tudi Danilo Türk, ki bo podpise zbiral še do 7. septembra, torej ves čas, ki ga je predvidel za obiskovanje slovenskih mest (v sredo ga ob 11.30 pričakujejo v celjskem Narodnem domu). Potrebnih 5 tisoč podpisov so že zabeležili tudi v podporo Mitje Gasparija, ki prav tako še zbira podpise. Kandidaturo bo predvidoma vložil še ta teden. Napovedana predsedniška kandidatka Elena Pečarič, sicer predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa - YHD, namerava kandidaturo vložiti v petek. Dva od potrebnih treh poslancev sta njeno kandidaturo že uradno podprla (poslanka nepovezanih poslancev Majda Širca in samostojni poslanec Slavko Gaber), v četrtek pa naj bi ji svoj podpis podpore dal Še poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. Pečaričeva kandidira s podporo zunajparla-mentarne stranke Akacija, torej mora svojo kandidaturo podpreti s tremi podpisi poslancev ali 3000 podpisi volivcev. Čeprav je teh zbrala že več kot 1500, se je odločila za lažjo pot. Prejšnji teden se je iz predsedniške tekme umaknil na- povedani predsedniški kandidat Marjan Beranič iz Maribora. Javnosti je sporočil, da želi s tem opozoriti na nepravilnosti, ki so se mu dogajale, ter na pomanjkljivosti sedanje zakonodaje. Glasove podpore še zbirajo Ar-tur Štern, Jože Andrejaš, Pavel Premrl, Matej Sedmak in zadnji, ki je vstopil v predsedniško tekmo, Marko Kožar iz Malih Lašč. Vsi ti potrebujejo po 5 tisoč podpisov, medtem ko jih Darko Krajne in Monika Piberl kot strankarska kandidata potrebujeta po 3 tisoč. Za tiste, ki bodo uspeli zbrati dovolj podpore in vložili kandidature, bo volilna komisija preizkusila zakonitost vloženih kandidatur. Šele potem bodo predsedniški kandidati to postali tudi uradno. Svoje soglasje bodo lahko še vedno umaknili, a najpozneje do 1. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev in ga objavila najpozneje 6. oktobra. Volili bomo lahko kjerkoli Predsednika bomo izbirali 21. oktobra na približno 3400 voliščih v Sloveniji ter na sedežih diplomatsko-kon-zularnega predstavništva RS v tujini. Pri določanju volišč bodo morale okrajne volilne komisije poskrbeti za posebna volišča, ki bodo namenjena invalidom, ter za volišča, na katerih bodo lahko volili tisti volilni upravičenci, ki na volilno nedeljo ne bodo v domačem kraju. Z letošnjimi volitvami se namreč odpravlja krajevna pristojnost, kar pomeni, da bomo lahko volili tudi izven domačega kraja, kjer imamo prijavljeno stalno prebivališče. Če bomo želeli izkoristiti to možnost in voliti kjerkoli v Sloveniji, bomo morali to namero sporočiti tri dni pred volitvami okrajni volilni komisiji. MBP VOLITVE Pravila za spremljanje volilne kampanje za predsedniške volitve 2007 V skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata Novi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisnega prostora oziroma programskega časa za predstavitev kandidatov in njihovih programov za predsedniške volitve, ki bodo 21. oktobra 2007. V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih oddajah o predvolilnih dejavnostih bosta Novi tednik in Radio Celje svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilnimi aktivnostmi po načelu avtonomnosti in neodvisnosti uredniške politike. Izbira morebitnih sogovornikov, tem in umestitev v časopisni in radijski prostor so u celoti stvar uredništva. Vse teme bodo obdelane v skladu z novinarskim kodeksom in profesionalnimi novinarskimi merili. V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandidati, predlagatelji, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volilna propagandna sporočila za predstavitve kandidatov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil Uredništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot naročene. Uredništvo NT in RC Kdaj in koliko, se še ne ve www.radiocelje.com wm.novitednik.com Minister Zver ni mogel napovedati nobene konkretne številke glede povračila škode. Na šolskem ministrstvu za povračilo škode na šoli v Braslovčah čakajo na občino - Denar za obnovo čimprej Na braslovški šoli v Rakovljah, kjer so po nedavnem neurju odstranili ves namočen material, trenutno potekajo intenzivna dela na strehi, pri čemer začetek pouka načrtujejo za začetek novembra, po tako imenovanih krompirjevih počitnicah. Včeraj, na prvi šolski dan, je šolo obiskal tudi minister za šolstvo Milan Zver, ki o višini povrnjene škode še ni mogel govoriti, prav tako ne o tem, kdaj naj bi to bilo. Na vrsti je občina s predračuni. »Najprej čakamo natančen izračun škode s strani občine, investitorjev in izvajalcev del in šele kasneje bo znana številka, ki jo bo ministrstvo prispevalo,« je dejal Zver. Občina naj bi v tem tednu izdelala celoten predračun posameznih gradbenih del, na podlagi katerih bodo ocenili celotno škodo na objektih in ga poslali ministrstvu. »Bosta pa pri pokrivanju škode svoje prispevala tudi zavarovalnica in okoljsko ministrstvo,« je še dejal Zver. Ministrstvo bo škodo krilo iz interventnih sredstev, namenjenih za povračilo tovrstne škode, »v skladu z indeksom ogroženosti občine,« pravi Boris Ketiš iz službe za investicije šolskega ministrstva. Pouk po krompirjevih počitnicah Neurje, ki je razkrilo streho in zalilo približno tri tisoč kvadratnih metrov površin, je skoraj v celoti uničilo novo športno dvorano, pohištvo, poškodovani so tudi nekateri predmeti v multimedijski učilnici. »Škoda presega milijon evrov,« poudarja ravnateljica šole Andreja Zupan. »Pričakujemo, da bomo dobili povrnjena sredstva za več kot polovi co nastale škode, saj se je občina zakreditirala z gradnjo športne dvorane, s prenovo učilnic, kuhinje in stare telovadnice, česar nismo začeli niti dobro uporabljati, ko je že bilo poškodovano.« 315 otrok, kolikor so jih raz-selili na različne lokacije po občini in za katere pouk večinoma poteka v improviziranih učilnicah, naj bi se v Rakovlje, na sedež šole, vrnilo po tako imenovanih krompirjevih počitnicah, v začetku novembra, ko naj bi bila končana vsa gradbena dela na šoli. Na šoli pričakujejo, da bodo denar za obnovo dobili čim prej. MATEJA JAZBEC Foto: TT H 3 »Smo kot ena velika družina!« Ali šoli na Paškem Kozjaku bije zadnje leto? - Letos samo pet učencev temveč tudi krajani se upravičeno bojijo, da jim naslednje leto ne bo uspelo vpisati dovolj učencev za obstoj šole, kar bi za kraj imelo usoden pečat. Junija so sicer krajani na ministrstvo poslali prošnjo, da bi v tem kraju le naredili izjemo in vseeno oblikovali dva razreda, čemur na ministrstvu niso ugodili. »Dejali so, naj drugo učiteljico financirajo občine, a se te za to obliko niso odločile,« je povedala učiteljica. Po izkušnjah iz manjših vasi, kjer so podružnične šole ukinili, vemo, da se z ukinitvijo podružničnih šol konča tudi družabno življenje v kraju. Mora podobna usoda res doleteti moderno šolo na Kozjaku? ROZMARI PETEK Na odprtju obnovljene in razširjene šole leta 1997 sta bila prisotna tudi šolski minister Slavko Gaber ter predsednik države Milan Kučan. Le deset let po tem šoli bijejo zadnje ure. Včeraj je prag podružnične šole na Paškem Kozjaku prestopilo vsega pet učencev iz kar treh občin. Šoli, ki je še pred uvedbo devetletke na vrhu Kozjaka imela učence vseh osmih razredov, je letos zmanjkal le en učenec, da bi lahko kljub majhnemu številu otrok oblikovala dva oddelka. Odkar je v veliki sodobni šoli le še ena učiteljica, se bojijo za obstanek. Že vožnja do šole sredi čiste narave je bila idilična (če izvzamemo razbrazdano ma- kadamsko cesto). Sokola še nikoli nisem videla tako od blizu, pa tudi na veveričke ob poti mi doslej še ni bilo treba paziti. Ko sem že mislila, da sem znova zašla, se je pred mano prikazala mogočna, ocvetličena in z risbicami olepšana šola. Na vratih me je sprejela prijazna gospa, ki v šoli skrbi tako za malico kot za čistočo. »Otroci in učiteljica mi pravijo kar teta Minka,« pove Marija Krajne, sicer pa kar stopite v razred, saj ne bodo nič jez- ni, če jih boste malo zmotili.« Edina druga odrasla oseba v šoli je dolgoletna učiteljica Tatjana Selič. Sedela je ob mizi in učencem ter učenki ravnokar razlagala hišni red. Na moj vprašujoč pogled je hitro odgovorila: »Da, letos nas je samo pet. Bilo bi nas celo devet, a smo imeli otroka premalo, da bi lahko oblikovali dva oddelka, zato so morali oditi drugam.« Prijazna učiteljica poučuje tri razrede skupaj. Niko in Blaž »hodita« v tretji razred. Urban v četrtega ter Borut in Patricija v petega. »S poučevanjem treh razredov skupaj je res veliko dela, saj je zaradi pretežno samostojnega dela otrok poleg učnih načrtov, letnih priprav potrebno narediti veliko učnih listov. A vendar v šoli zelo rada poučujem. Bolj kot v kakšni večji šoli.« »Kriva« je devetletka Še pred uvedbo devetletke je šola imela od 20 do 30 učencev, saj je bila osemletka. »Odkar morajo učenci iz petega v sedmi razred, morajo nujno šolo nadaljevati v dolini. Ker so starejši bratje in sestre že v dolini, starši tudi mlajše otroke vpišejo kar tja,« je povedala Tatjana. »Veste, meni je prav hudo. Ze to, da je zdaj le ena učiteljica, se mi zdi tako osamljeno. Pa tako pridni, kot so tukaj otroci ... Tukaj smo vedno bili kot ena velika družina, zdaj pa smo čedalje manjša,« je dodala teta Minka. Ne samo učenci, ki so še zvesti mali podeželski šoli, Na vprašanje, kaj jim je najbolj všeč, otroci povedo: »Telovadnica!« Teta Minka otroka rada razvaja: »Tople sendviče imajo radi, zraven pa bodo dobili še nekaj sladkega.» Ker v šolo hišnik le dvakrat tedensko pripelje hrano, Minka namesto svežega kruha pripravi palačinke, zavitke, špagete... iiiobil Spoštovani ! Vabimo vas na otvoritev PRODAJNEGA SALONA, podjetja AM mobil d.o.o. Celje, Mariborska 204. zastopnika blagovnih znamk jeep, Chrysler, Dodge in SsongVong, ki bo v soboto, 8. 9. 2007 ob 10.00 uri. Vabljeni na testne vožnje. Obiskovalci sodelujete v nagradnem žrebanju (nagrado brezplačen vikend najem jeep Grand Cherokee) AM mobil, d.o.o. ' Jeep O Jeep 1 SSANöVtMS ' P j <;> g Krematorij na okrogli mizi Kot smo poročali minuli teden, se je občina že pred časom odločila, da bo zaradi nasprotovanja krajanov zaradi načrtovane gradnje krematorija pripravila več posvetov na to temo. Eno bolj vročih okroglih miz je krajevna skupnost Aljažev hrib pripravila včeraj. Tako so minuli teden z vabilom na oglasni deski krajevne skupnosti Aljažev hrib povabili krajane na okroglo mizo, na kateri so poleg predstavnikov Vekinga ter občinskih služb sodelovali še direktor zavoda za zdravstveno varstvo dr. Ivan Eržen ter predstavniki podjetja Lamal, ki je izdelalo projektno dokumentacijo. Da so res vsi krajani izvedeli za okroglo mizo, so pobudniki protestnega pisma vabilo sami razmnožili in ga razdelili po domovih. V dobrem tednu dni so krajani uspeli zbrati že približno dvesto podpisov Celjank in Celjanov, ki si v okolici ne želijo krematorija. Včeraj smo do zaključka redakcije za več pojasnil o namenu okrogle mize poskušali priklicati tudi predsednico Krajevne skupnosti Aljažev hrib Metko Černjak, a je bila za nas nedosegljiva. TOC 4 tSTVO 801 Še niso podražili Ob napovedanih podražitvah smo se prvega tudi sami odpravili v trgovine in preverjali, koliko napovedi o podražitvah so trgovci že uresničili. Tudi gostinci novih cenikov še niso oblikovali, čeprav o njih že resno razmišljajo. Kdaj in za koliko nameravajo naši največji živilski trgovci dvigniti cene živil, smo včeraj znova zaman poizvedovali. Le pri Mercatorju so nam izdali, da bodo cene spremenili jutri. Spar in Tuš sta nas včeraj pustila brez odgovora. V Sloveniji imamo po podatkih zveze svobodnih sindikatov skoraj 4 kvadratne metre prodajnih površin na prebivalca. Od večjih krajev v regiji poleg Celja v zadnjih letih po številu živilskih trgovin izstopa Vojnik. Tam smo v soboto naredili test in v vseh treh velikih trgovinah (Tuš, Mercator in Spar) kupih tri izdelke - jajca, mleko in kruh. Kje smo odkrili največje razlike, si Oglejte v tabeli. Ob tem naj dodamo, da smo pri pultu za kruh in pecivo povsod dejali, da želimo kilogram belega, ne glede na proizvajalca. Pri ostalih izdelkih smo, kjer je bilo le mogoče, kupili izdelke trgovskih blagovnih znamk. . Sledile bodo malice Poleg hrane se posledično podražitve obetajo tudi v gostinstvu. »Konkurenca na gostinskem področju je zelo velika in vsi imamo že zdaj cene zelo podobne,« je uvodoma pojasnil Vlado Verd-nik iz Gorenje Gostinstva. »Trenutno smo zelo zaskrbljeni, saj so sestavine vsake malice meso, kruh in zelenjava. Morda imamo kot veliki odjemalci nekoliko bolj- Cene kruha, mleka in jajc (v evrih) Mercator: kruh, beli (800 g).................................. mleko 3,5- (Ljubljanske mlekarne)........ jajca Mercator (razred L) ...................... Engrotuš: kruh, beli (800 g).................................. mleko, 3,5 (Ihševa blagovna znamka),. jajca Tuš (razred M) .............................. ... 1,04 .. 0,60 ...1,29 0,84 ..0,57 ... 1-21 Spar: kruh, beli (Klasje, 800 g) .........................................1,76 mleko, 3,5 (Sparava blagovna znamka).................0,55 jajca Spar (razred L)........................................,'.........1,28 še dobavne cene, kot so tiste v trgovini, a se bo dvig pri končnem rezultatu zelo poznal in ga lahko celo ogrozi. Mi doslej pri prehajanju v evro nismo bistvo spreminjali cen, le malenkostno, da smo dobili okrogle cene. Vendar to še zdaleč ni toliko, kar se nam zdaj, ob 4- odstotni inflaciji in hkratni podražitvi hrane, obeta.« Po mnenju večine so zdaj na potezi veliki dobavitelji in vlada, ki bi lahko zaustavili inflacijo, sicer Slovenci ne bomo več (če sploh smo še) tako navdušeni nad evrom. RP Medved direktor premogovnika Nadzorni svet Premogovnika Velenje je v petek, dan po zaključenem razpisu, po pričakovanjih za novega direktorja premogovnika imenoval dr. Milana Medveda. Dr. Medved je na direktorskem mestu nadomestil dr. Ev-gena Dervariča, ki so mu lani drugič podaljšali mandat, minuli teden pa je s tega mesta odstopil, saj bo kariero nadaljeval v akademskih vodah. Dr. Medved, ki je bil tudi predsednik NS premogovnika, je bil edini prijavljeni kandidat. Kakor je ob njegovem imenovanju povedala namest- nica Vida Lorber, novi direktor izpolnjuje vse razpisne pogoje, ima veliko izkušenj na področju rudarjenja in zelo dobro pozna premogovnik, kjer je bil zaposlen pred odhodom na Holding slovenske elektrarne. Ob imenovanju je dr. Medved zatrdil, da je premogovnik pomemben energetski subjekt in želi, da takšen ostane tudi v prihodnosti. Poleg tega si bo prizadeval, da se bo z izgradnjo 6. bloka v šoštanj-ski termoelektrarni proizvodnja električne energije v Šaleški dolini nadaljevala do leta 2040. US ROKOMETNI KLUB Upravni odbor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško objavlja razpis za delovno mesto DIREKTOR KLUBA POGOJI IN ZAHTEVE: - najmanj višješolska izobrazba (VŠ) s področja športa ali družboslovnih smeri; : delovne izkušnje na področju vodenja in po i na področju športa (predvsem rokometa); - aktivno znanje angleščine; - obvladanje osebnega računalnika (Word, Excel, Internet...); - komunikativnost in fleksibilnost; - sposobnost vodenja in timskega dela; - oblika dela - za določen čas enega leta z možnostjo spremembe v nedoločen čas; - fleksibilni delovni čas; - stalno bivališče v Celju ali bližnji okolici; - k prijavi priložiti življenjepis s programom dela in vizijo razvoja RKCPL. Rok pisnih prijav je najkasneje do 10.9.2007 na naslov: Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Opekarniška 15,3000 Celje ali info@rk-ceIje.si; Kontaktna oseba: Andrej Šušterič, telefon 041 / 666-139, vsak delovnik od 11. - 12. ure; več informacij o razpisu na www.rk-celje.si. Finetol in Maksima neuspešno Ponudba ljubljanske finančne družbe Maksima Invest in celjske dražbe Finetol za prevzem NFD Holdinga, ki se je iztekla v sredo opoldne, ni bila uspešna, saj jo je sprejel en delničar, ki je imetnik 109 delnic. Glede na to, da so zanjo ponujali 4,64 evra, kar je precej manj, kot je njena vrednost na borzi, uspešnosti prevzemne ponudbe niti niso pričakovali. Poleg tega je delnice istočasno za evro in pol več odkupoval sam HFD Holding. RP Terjatve Ema naprodaj Dražba za svetovanje in upravljanje, ki ponavadi sodeluje v postopkih lastninjenja in privatizacije družbenega premoženja v postopkih prestrukturiranja in sanacije podjetij, je objavila oglas za javno zbiranje ponudb za odkup terjatev do podjetja Emo Emajlirnica v stečaju. Izhodiščna vrednost terjatev je 283 tisoč evrov, prodajajo pa jih le v celoti. Rok za oddajo ponudb se bo iztekel 1. oktobra ob 12. uri. Ali se že kdo zanima za nakup podjetja, ki je leta 2000 zašlo v stečaj, nam do včeraj ni uspelo izvedeti. RP www.novitednik.com Podprli dokapitalizacijo Delničarji Zdravilišča Laško so na petkovi skupščini, na kateri je bilo navzočega 70,71 odstotka kapitala, podprli nadaljnjo 50-odstotno dokapitalizacijo zdravilišča. Doka-pitalizacija, ki je nujno potrebna za zaključevanje finančne konstrukcije investicij v okviru projekta Term Laško in je edina možnost nadaljnjega razvoja zdravilišča, bodo izvedli 30. oktobra. BA Ponovna rast tečajev Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu obarvano s ponovno rastjo pomembnejših delnic. V zadnjih dneh je trgovanje potekalo v senci objave polletnih poslovnih rezultatov ter pod vplivom novih govoric o konsolidaciji lastništva nekaterih članov indeksa SBI20. Vsekakor lahko potrdimo, da objavljeni rezultati slovenskih »blue chipov« niso bili navdušujoči, vendar domačemu trgu kljub temu ni zmanjkalo zagona. Nove zgodbe glede združevanj in morebitnih prevzemov so pognale slovenski borzni indeks do novega rekorda, kar pomeni preko psihološke meje 12.000 indeksnih točk. V ospredju dogajanja na slovenskem kapitalskem trgu so bile delnice Gorenja. Potem ko je skupina Gorenje objavila ne ravno navdušujoče poslovne rezultate za prvo polletje, se je cena delnic velenjskega podjetja kljub temu še vedno dvigala. Številni investitorji so iskali razloge za nerazumljivo rast, v začetku tega tedna pa je postalo jasno, da rast Gorenja podpirajo skladi pod okriljem KD-ja, ki so ceno pospešeno dvignili do meje 50 evrov. V povezavi z rastjo delnic Gorenja so se pojavile tudi govorice o morebitnem prevzemu Gorenja s strani italijanskega Candyja ter možnosti menedžerskega prevzema družbe preko skupnega podjetja. Iz omenjenih razlogov so se delnice ob precejšnjem zanimanju podražile za 5,4 odstotka, v mesecu avgustu pa že za celih 21 odstotkov. Oznaka Ime Enotni tečaj P rornetvtEUR CICG Cinkarna Celje 166,86 92,70 -0,68 CETG Cetis 115,20 8,10 0,00 CHZG Comet Zreče 11,50 0,50 0.00 GRVG Gorenje 48,57 7.611,60 1,85 PILR Pivovarna Laško 99.61 1.389.80 0,11 JTKS Juteks 155,90 3,60 -0,49 ETOG Etol 191,27 199,00 5.48 Poleg Gorenja sta objavila polletne rezultate tudi Mercator in Pivovarna Laško. Skupina Mercator je v prvem polletju ustvarila 1.121 milijonov evrov čistih prihodkov, kar 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, čisti dobiček pa se je povečal za 26 odstotkov in je znašal 21,3 milijonov evrov. Delnice Mercatorja so se že pred objavo dražile, po objavi povprečnih polletnih rezultatov pa se je njihova cena kljub temu dvignila do končnih 419 evra. Najspodbudnejše rezultate je pretekli teden objavila Pivovarna Laško. Skupina je v prvem polletju ustvarila 150,7 milijonov evrov čistih prihodkov in 22,15 milijonov evrov čistega dobička, kar predstavlja povečanje čistega dobička za 245 odstotkov na letni ravni. Investitorji se na navedene rezultate niso pretirano odzvali, zato se cena delnic v minulem tednu ni spremenila. Poleg omenjenih podjetij so investitorji na Ljubljanski borzi pokazali veliko zanimanja tudi za delnice Krke in Aerodroma. Delnice Krke so bile znova najprometnejše s 12,4 milijonov evrov prometa in 4,6 odstotno rastjo enotnega tečaja. Omeniti velja še skok Aero-dromovih delnic, ki so poletele za več kot 12 odstotkov in dosegle rekordno ceno 112 evrov. Razlog za rast so poleg dobrih polletnih rezultatov tudi špekulacije, da naj bi bü tudi Aerodrom vključen v slovenski logistični holding. 12.242,01 4 7.097,54 A 116,70 A Slovenski borzni indeks SBI20 je v minulem tednu pridobil 3,6 odstotka in zaključil pri 12.242 indeksnih točkah. Iz navedenega torej lahko zaključimo, da optimizmu in številnim prevzemnim zgodbam na slovenskem kapitalskem trgu še ni videti konca. To potrjuje tudi novica, da mora Zavarovalnica Triglav začeti postopke za uvrstitev delnic na borzo, kot to narèkuje nedavno sprejeti zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.radiocelje.com NOVI TEDNIK I AKTUALNO 5 September, mesec krvavih cest - Cesta na Ostrožno še posebej (in še vedno) nevarna! »Ne mine dan, da se ne spomnim nanj,« je del besedila iz medijske akcije Hitrost, ki traja v tem času v vseh medijih, kjer prikazujejo ali vrtijo izvrstno izdelane reklamne spote, ki prikazujejo najhujše iz prometnih nesreč. V zadnjih petih letih je samo na našem območju umrlo 14 otrok in mladoletnikov. Pet jih je umrlo na sovoznikovem sedežu, trije kot pešci, eden kot voznik osebnega vozila, ostali kot motoristi ali kolesarji. Glede na statistične podatke je ravno september eden tistih mesecev, ko so na Celjskem ceste najbolj krvave. Včeraj, na prvi šolski dan, na Celjskem ni bilo večjih prometnih nesreč. Čeprav je bilo na cestah mogoče opaziti tudi nervozo in ponekod tudi nestrpnost voznikov, je dan minil kolikor toliko varno. Na poti v šolo in iz nje ni bil v prometni nesreči poškodovan noben otrok ali mladoletnik. Toda to je le prvi dan šole, pred vozniki in pešci je tako še vse leto, ki bi moralo miniti varno. Tokrat so se policisti z različnimi društvi, kot so AMD, ZŠAM in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, organizirali tako, da bodo njihovi delavci oziroma člani na cestah vidni nekoliko dlje in ne le prve dni novega šolskega leta. Posebej pohvalno je dejanje Mestne četrti Dolgo polje, kjer so se občani domenili in sami ponudili policiji pomoč pri usmerjanju in nadzorovanju prometa na nekaterih prometnih točkah v Celju. »Posebnih težav zaenkrat ni, toda v Celju že dolgo nisem videl toliko prometa,« je malo pokomentirai celjski svetnik in včeraj prostovoljec v nadzoru prometa v Kersnikovi ulici v Celju Zlatko Lukaščik. V mestni četrti Dolgo polje so se celo pogovarjali, da bi kot prostovoljci skrbeli za promet tudi dlje časa, ne samo ob začetku šolskega pouka. Policisti so včeraj tako kot vsako leto ne samo nadzorovali in opozarjali, ampak tudi kaznovali nemarne voznike, ki so pri svoji vožnji malomarno pozabili na svojo in tujo varnost. Naša ekipa je s pomočnico komandirja Policijske postaje Zdenko Pušnik včeraj zjutraj pregledala nekaj celjskih ulic in cest, kako so odgovorni poskrbeli za varne šolske poti. Večjih napak ni bilo opaziti, so se pa policisti resda dobro organizirali, saj je Pušnikova bila ves čas na terenu in tudi v stiku z ekipami, ki te dni še posebej skrbijo za najmlajše v prometu. Kaj pa Cesta na Ostrožno? S Pušnikovo smo se odpravili pogledat obnovljeni del Ceste na Ostrožno, o kateri smo pisali minuli teden. Z našim takratnim sogovornikom in dobrim poznavalcem in strokovnjakom za promet v Celju Romanom Krajncem smo opozorili kar na nekaj domnevnih pomanjkljivosti. Kot smo pisali, gre za šolsko pot, saj je v bližini Osnovna šola Lava. Ta je včeraj že postavila premične trikotnike, ki opozarjajo na to. Da je to šolska pot, je s prometnim znakom označeno iz smeri Lopate proti Celja, na novem, obnovljenem delu omenjene ceste pa še vedno ni osnovnega prometnega znaka, ki ga Pravilnik o prometni signalizaciji za območja večje gostote otrok predvideva. To je dopol- nilna prometna tabla »otroci na cesti«, ki se doda znaku »prehod za pešce«. Tega znaka torej še vedno ni. Na celjski občini so nam na vprašanje, zakaj tega znaka ni, minuli teden odgovorili: »še vedno gre za cesto v gradnji, zato obstaja možnost, da kakšen znak manjka, sicer pa stremimo k te mu. da so vsi posamezni sklopi grad nje zaključeni v celot., torej tudi prometna signalizacija. Homo preverili, in če res manjka. bomo zadevo uredili še ta teden.« Verjetno pa menijo, da je vse v redu in da ta znak na tem delu kljub temu, da gre za šolsko pot, torej ni potreben ... Policisti bodo septembra poostreno nadzorovali organizirane prevoze otrok in voznike v neposredni bližini šol in na šolskih poteh. Sodelujejo tudi s šolami in z vrtci, kjer bodo predavali o prometu, tudi letos se bodo na ceste odpravili skupaj s prvošolč-ki ter jim razložili osnove prometne varnosti ter pozornost namenili rumenim ruticam. Med 17. in 23. septembrom bo akcija Teden umirjanja hitrosti. Vsem prvošolcem v celjski regiji bodo razdelili pobarvanke Varno na poti v šolo in iz nje s priloženimi nagradnimi kupončki. Prvošolci bodo slikice pobarvali, pravilno izpolnjene nagradne kupončke pa poslali na celjsko policijo, kjer bo žrebanje praktičnih nagrad. Smo pa včeraj opazili, da so pri horizontalni hitrostni oviri na tej cesti, za katero smo opozorili, da naj ne bi bila ustrezno označena, postavili še en prometni znak za označitev prometnega obtoka in obvezno smer. Toda dodanih robnih črt in pobarvanih robnikov ali prometnega znaka »zamik vozišča«, kar bi po Krajnčevem mnenju vsaj v.prvih mesecih voznike bolj opozarjalo na hitrostno oviro, še vedno ni... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Previdno! »Ne mine dan, da se ne spomnim nanj —« «JVA*c Kupon pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje Označile dve polj medvedka za nase rr čaka tudi srebrno pi »lite, da se skrivata Ime; Priimek: Naslov: _____ 6 I e**ei«*JEV NOVI THH6K »Čajčki« dobri tudi za rastline »Čar je v tem, ker je vse popolnoma naravna,« pravi Anton Medved, »res pa je treba malo več ročnega dela.« Ustanovni občni zbor društva za biodinamično gospodarjenje, ki bo delovalo na območju širše Savinjske in Šaleške regije, bo v petek ob 18. uri v prostorih Kmetij-sko-gozdarske zbornice Celje. Več kot 50 posameznikov je bilo do zdaj včlanjenih v Društvo Ajda Vrzdenec, ker pa je Ljubljana za nekatere preveč oddaljena, so sé odločili za svoje društvo z imenom Ajda Štajerska. V Celju bodo v teh dneh ustanovili društvo za biodinamično gospodarjenje. Gre za obliko, podobno biološkemu kmetovanju, le da pri svojem kmetovanju uporablja pripravke, narejene zgolj iz zelišč. »Biodinamični način kmetovanja ne zastruplja zemlje, vode ali ozračja, temveč se s to obliko voda in zemlja zdravita,« je prepričan Anton Medved iz Celja, ki že precej časa vrtnari zgolj po omenjenem principu. Kakšna je glavna razlika med tem in običajnim ekološkim kmetovanjem? Naši preparati dajejo rastlinam tudi določene vitalne energije, ki so potrebne za rastline in ljudi. Zaradi bujne uporabe gnojil in škropiv rastline sicer dajejo večji pridelek, a ta ni kompleksen, pri čemer rastlina trpi. Za obstoj in pri boleznih potrebuje pomoč naravnih škropiv, da pride do pridelka. Če rastlina ni zdrava, njeno uživanje ne more. biti zdravo za ljudi in živali. Kako izdelujete tako imenovane biodinamične preparate? Postopke izdelovanja je leta 1924 utemeljil že dr. Kari Štajner. Takrat so na velikih posestvih začeli razmišljati, kako čim ceneje doseči večje pridelke. Dr. Štajner jih je že takrat opozoril, da je treba delovati sonaravno, torej z naravo in s kozmosom. Šele če kozmične sile pomagajo rastlinam, lahko narava da maksimalno od sebe. Zakaj ste se odločili za takšno obliko kmetovanja oziroma vrtnarjenja? Povod je le to, da človek dobi zdravo hrano. Največje bogastvo je zdravje, zato zanj ni težko »raskirati« tudi nekaj več časa, kajti pri tem kmetovanju je res več ročnega dela. Poleg tega za pripravo substanc in nabiranje čajev potrebuješ nekaj več časa, saj je zelišča treba nabirati ob pravem času in primernem vremenu. Le tako lahko pomagajo rastlinam -da so zdrave, močne, čvrste. RP Bazen še čaka na obnovo Bazen v Šmarju pri Jelšah je bil to sezono že drugo leto zaprt. Zaradi dotrajanosti in prevelikih stroškov vzdrževanja so ga zaprli pred lanskim poletjem. A v občini se bazenu, ki ima dolgoletno tradicijo, ne bodo odpovedali. V prihodnjih letih naj bi ga prenovili in znova odprli. Šmarski župan Jože Čakš pojasnjuje, da naložba sicer še ni vnesena v razvojni načrt občine, želijo pa bazen urediti hkrati z izgradnjo tribun in garderobnih objektov ob tamkajšnjem nogometnem igrišču. »Izgradnja bazena in njegovo obratovanje sta finančno zelo zahtevna, a glede na to, da je bil bazen v kraju že pred drugo svetovno vojno, bomo poskrbeli, da bo v takšnem obsegu kot doslej, mogoče tudi s kakšnim otroškim bazenom, na voljo občanom,» pojasnjuje Čakš in dodaja, da bi prenovljen bazen lahko odprli v prihodnjih treh letih. AK HITRO NAROČITE CEDUE1 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in deiu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika C 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJ'W«] ;» tudi letnik 2007 CJTRTHl u s prilogo TV-OKIVIO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: Kraj;_ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Uliea: Nepreklicna naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke «porabljal sa podpis: _ za potrebe naročniške službe Novega tednika Za najlepšo so razglasili Nežo Rupnik ( na sredini), prva spremljevalka je postala Barbara Upen (levo), druga spremljevalka pa Valerija Kralj (desno). Pol stoletja kopališča in precej mlajše mišice Na Letnem kopališču Celje je bila v soboto velika zabava ob 50. letnici. Obiskovalci so lahko uživali v glasbi in si ogledali celjske lepotice. Praznovanje ob bazenu se je začelo z zabavo za najmlajše, ki so se pomerili v malem nogometu in v hitrostnem spuščanju po toboganih. Nato se je začela zabava tudi za starejše, predvsem za moški del občinstva, saj je sledilo tekmovanje za Miss letnega kopališča 2007, nato modna revija in še bikini car wash, ki sta jih organizirali Maša Pfeifer in Alma Brdanovič. Vodja gospodarjenja z javnimi objekti ZPO Dean Pušnik je pove-. dal, da je zadovoljen z Uspehom prireditve: »Zabava je bila dobro organizirana in tudi vzdušje ob bazenu je bilo super. Škoda je le, ker je bilo vreme nekoliko slabše in zato naše prireditve ni obiskalo toliko ljudi, kot bi si želeli.« Tisti, ki se niso ustrašili malo mraza in dežja, so tako lahko v soboto zvečer uživali tudi v . glasbi skupin Atomik Harmonik in Divji veter ter si ogledali bruhalce ognja Magic fire. KŠ, foto: GK Razstava otroških izdelkov Zavod Celeia Celje vabi v četrtek, 6. septembra, ob 18. uri v galerijo sodobne umetnosti na odprtje razstave izdelkov, ki so nastali na Poletnih počitniških delavnicah za otroke. Razstava bo na ogled do 21. septembra, vstop je prost Začenja se tudi vpis v abonma Soboüiih likovnih delavnic za otroke. Na razstavi bodo predstavili grafična dela, živopisane lampijone, premikajoče se in poslikane mobile iz naravnih materialov, risbe, skupinske slike in poslikane didžeridu-je skupaj z video posnetkom glasbene točke na tolkalih. Izdelke so likovniki ustvarili v juliju skupaj z umetniki Miho Kaučičem, Gašperjem Pianom, Bojano Križanec, Majo Sanj-kar in Manjo Vadla. Do 3. septembra oziroma do zapolnitve prostih mest pa vpisujejo abonma Sobotnih likovnih delavnic za otroke, ki bodo od 2. oktobra 2007 do 30. maja 2008 med 10. in 12. uro. Cena celoletnega abonmaja je sto evrov, cena enomesečnega sklopa delavnic pa 21 evrov. Abonma bodo izvedli v dveh skupinah, in sicer za otroke, stare od šest in devet let, ter za otroke od desetega do petnajstega leta. VT I KRAJEV Skupinska slika vseh, ki obiskujejo oziroma delajo v POŠ Ponikva. Šolarji spet doma Včeraj je v novo šolsko zgradbo zakorakalo 35 učencev POŠ Ponikva pri Žalcu, prvič pa je v šolske klopi sedlo šest otrok. V šoli so trije oddelki in en oddelek podaljšanega bivanja. Šolo so dogradili v letu dnr, v tem času pa so učenci obiskovali matično šolo v Žalcu. Vrednost naložbe, ki so jo v kraju težko pričakovali, je 631 tisoč evrov, od tega bo ministrstvo za šolstvo namenilo slabo tretjino, vrednost opreme pa ocenjujejo na dodatnih 135 evrov. Šolo bodo uradno odprli v petek popoldne. Odprtje šole bo ena izmed prireditev, s katerimi bodo počastili praznik Občine Žalec. Slavnostna seja občinskega sveta bo na praznični dan, v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri v Domu n. slovenskega tabora, sklop prireditev pa bodo v Žalcu pripravljali vse do konca meseca. US, foto: TT VODNIK Mojster izdelek na ogled postavi (Celjske obrtne razstave nekoč in danes) odprtje razstave 17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec__ Iz zakladnice domoznanskega oddelka odprtje razstave 18.00 Pred Medobčinsko matično knjižnico Žalec Odprtje skulpture Dragice Čadež 18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje 13.00 Domačija Amon Olimje Vesela trgatev v Amono-vem vinogradu Zdravko Čas odprtjem 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik poletnih počitniških delavnicah za otroke odprtje razstave 19 00 Zgodovinski arhiv Celje, "! Aleksander Videčnik: Iz mojih zapisov predstavitev nove knjige Slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec 20.00 Stari grad Celje_ Alenka Gotar in Jure Kodier večer glasbe in smeha Stečaj pred kurilno sezono Naliv prekinil tekmo Svetniki v Občini Gornji Grad so na prvi izredni seji v četrtkovih večernih urah brez razprave in soglasno potrdili predlog nadzornega sveta (NS) o stečaju podjetja En-go, ki v kraju skrbi za toplotno ogrevanje. Podjetje Engo je v občinski lasti, že dlje časa pa je bilo zaradi starih kreditov na robu propada. Od lanskega junija ima blokiran račun, zaradi poroštva za kredite ima občina blokiran zakladniški račun, vseeno pa so iskali različne načine, kako bi rešili podjetje, ki je samo lani »pridelalo« 646 tisoč evrov izgube. Nekaj časa se je kazala možnost, da bi Engo odkupil Holding slovenske elektrarne (HSE), vendar je NS ocenil, da pogovori prepočasi potekajo. Ker se spet bliža kurilna sezona, v občini menijo, da je nujno treba ukrepati, da bo Engo še naprej zagotavljal stabilno oskrbo s toploto. »Podjetje je bilo že leta 2005 zrelo za stečaj,« je poudaril (še) direktor Aleš Bratko-vič, ki je sicer odstopil pred počitnicami. »HSE je v zadnje pol leta naredil veliko analiz in študij, vendar se je odmikal čas, ko naj bi se odločil za konkretno potezo. Sedaj prihaja zima, ko bo pomembna zanesljivost oskrbe, zato sem kot direktor moral NS predlagati ta stečaj, ki prizadene predvsem občino kot 100-odstotnega lastnika podjetja.« Sicer menda še vedno obstaja možnost, da bi HSE vstopil v igro, ki se ji reče nakup Enga, vendar lahko ti postopki trajajo nekaj mesecev. Tudi zato se vsiljuje vprašanje, če so v HSE-ju nalašč zavlačevali z dogovori. »To težko rečem, bi pa HSE laže izvedel načrtovano investicijo in oplemenitil naložbo. Interesentov za nakup podjetja v stečajni masi Bivši direktor podjetja Engo Aleš Bratkovič je veliko, tudi avstrijska podjetja se zanimajo ... V bistvu ne vemo, zakaj se zgodba ni uspešno zaključila.« Za porabnike toplotne energije se zaradi uvedbe stečaja ne bo nič spremenilo, cena bo ostala konkurenčna, sistem bo normalno delal, pomembno pa je, da se podjetje konsolidira. »Poleg tega je nujno, da se drama in vprašanja o Engu končno zaključijo, je poudaril Bratkovič. Očitno so bili podobnega mnenja tudi svetniki, ki so v nasprotju s prejšnjimi sejami tokrat molčali. US, foto: EM »Sestra Franja ga že ima. Zdaj ste na vrsti še vi.« Kredit takoj. V gotovini in z nižjo obrestno mero. Znesek kredita do 21.000 EUR in dobo odplačevanja do 5 let. Do 30. septembra tudi za nekomitente. ) 080 "750 www.nkbm.si Društvo malteške konjenice Polzela je pripravilo v Novem Kloštru meddruštve-no konjeniško prireditev, ki si jo je ogledalo približno tisoč ljubiteljev tega športa, nastopilo pa je 47 tekmovalk in tekmovalcev s svojimi štirinožci. V spretnostni vožnji dvov-preg sta zmagala Dani Koželj in Tatjana Majcen iz Konje-rejskega društva Celje s konjema Zoro in Lindo, v spret-nostnem jahanju je slavila Monika Zupane iz Malteške konjenice Polzela s kobilo Lotta, v galopu hladnokrvnih konj pa Pavle Koren s kobilo Liso iz Konjeniškega kluba Western Homec. Med galopom toplokrvnih konj je bila tekma prekinjena zaradi naliva dežja. TT Jakob Turnšek in Ludvik Meklov (KD Celje) sta v spretnostni vožnji dvovpreg osvojila drugo mesto. 8 ITAZA MOV! TEDNIK Župan Franc Zdolšek in vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Laško Dimitrij Gril nista bila edina uobčinarja« na Šmohorju, kar je seveda zelo pohvalno. Na Smohor že dan prej Eni peš, drugi s kolesi so v soboto osvojili Šmohor -Energije dovolj tudi za ples in številne igre Medtem ko so Laško, Celje in okoliški kraji še plavali v megli, so sončni žarki na vrhu Šmohorja že navsezgodaj razmaknili oblake in napovedali čudovit dan. Dan pa ni bil čudovit samo zaradi lepega vremena, ampak sta k temu pripomogla tudi 2. množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor. Odziv pohodnikov in kolesarjev je bil neverjeten. Iz vseh koncev so se vile dolge vrste ljubiteljev hoje in narave. In medtem ko so prvi pohodniki že prispeli na cilj, so se kolesarji šele začeli zbirati na startu v Rečici. Kar 125 jih je tek- movalo in vsi do zadnjega so pogumno premagovali strmo in ovinkasto pot na 787 metrov visok Šmohor. Zmagovalec kolesarskega vzpona Miran Cvet iz Kolesarskega društva Hrastnik je 6,6 kilometra dolgo etapo oziroma 506 metrov višinske razlike premagal v neverjetnih osemnajstih minutah in pol. Nekoliko več časa do vrha Šmohorja so potrebovali tisti, ki so se na omenjeni hrib odpravili peš. Med prvimi je bil spet bivši laški župan Jože Rajh, ki mu je pot vzela dobro uro časa. Zaupal nam je, da je bil letos na Šmohorju že vsaj petkrat, večkrat pa se odpravi tudi nabližnjiHum. Dasivzamepre- malo časa za rekreacijo v naravi, pa je priznal laški župan Franc Zdolšek in obljubil, da se bo v bodoče večkrat odpravil na kakšen pohod. No, laškim godbenikom ne zamerimo, če so se na Šmohor pripeljali, saj so njihovi inštrumenti pretežki, da bi jih nesli. So pa zato na Šmohor peš poslali mažorete. Vsi skupaj pa so nato nastopili na slovesnosti Planinskega društva Laško, ki letos praznuje kar tri obletnice: 80-letnico obstoja, 40 let mladinskega odseka in 55 let doma na Šmohorju. Med znanimi obrazi, ki jih v soboto na Šmohorju ni manjkalo, smo opazili tudi dr. Toma Korošca, rojenega Laščana, Po pohodu se je prilegel golaž in dobrote z žara. Navijačev, ki so spodbujali ekipe v vlečenju vrvi, ni manjkalo. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 9 Laškim godbenikom višina ne predstavlja nobenih težav pri igranju, saj na Šmohorju nastopajo večkrat na leto. Igre, za katere ni bilo treba dolgo čakati na sodelujoče, so zbudile salve smeha. - Št. 70 - 4. september 2007 - nekdaj člana laških planincev, ki je kot 14-letnik sodeloval pri gradnji planinskega doma na Šmohorju. »Ti časi mi niso ostali v spominu zaradi tega, ker sem moral podajati opeko za gradnjo doma, ampak predvsem zato, ker sem bil takrat prvič v življenju tako visoko,« je spomine obujal profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. »Slovenci smo hribovski narod. Pohodništvo in planinstvo imamo v genih. Ni lepšega kot uživati v razgledu s hriba ali gore. Ko smo bili še mladi in butasti, smo se zagnali v hrib kot kakšni gamsi in nismo znali uživati ob poti, ob lepotah narave,« je še dodal Tomo Korošec, eden redkih obiskovalcev, če ne celo edini, ki so se na šmohor odpravili že v petek in prenočili v planinskem domu. Ob 80-letnici PD Laško so podelili tudi priznanja njihovim članom, in sicer Faniki Wiegele, Matjažu Piklu in Francu Kamenšku. S priznanji Mladinskega odseka pa so nagradili Planinsko skupino Rečica, Marka Mavri-ja, Jožeta Kraška in Jožeta Videča. Dogajanje so začinile tudi razne športne in družabne igre, k še bolj prijetnemu vzdušju pa sta pripomogla ansambla Golte in Modrijani. Obiskovalci so se zadovoljni in bogatejši za kakšno nagrado pozno popoldne odpravili proti dolini in si obljubili, da se, če ne prej, ob letu osorej zagotovo spet zberejo na Šmohorju. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALJOŠA BONČINA V štirih kategorijah kolesarjenja smo glede na starost dobili naslednje zmagovalce: v kategoriji do 30 let je slavil Tomaž Udovič s časom 20:48:59, v kategoriji od 31 do 45 let že omenjeni Miran Cvet, od 46 do 60 let Bojan Kla-kočer s časom 26:19, v skupini nad 61 let pa je zmagal nekdanji jugoslovanski prvak v kolesarjenju Đuro Kovač s časom 37:01. Med ženskami je v kategoriji do 40 let s časom 32:37 slavila Nina Jazbinšek, med starejšimi od 40 let pa Marlin Grosar (40:17). V soboto je Šmohor obiskala večstoglava množica. Ivan Rohtek iz Celja ima najmočnejšo desnico, je pokazalo tekmovanje v tem, kdo lahko najdlje drži litrski »krigl« s pivom. 10 REPORTAŽA Na 27. Zlati harmoniki, ki je najkvalitetnejše slovensko tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko, je letos nastopilo rekordno število harmonikarjev - 439. Po dvanajstih pred-tekmovanjih in dveh polfi-nalih jih je v finalu na Lju-bečni zaigralo štirideset v štirih starostnih kategorijah in osemnajst za naslov ljudskega godca Slovenije. Dopoldanski del je bil v dvorani kulturnega društva na Ljubečni, kjer je vsak tekmovalec zaigral po dve skladbi: obvezno za svojo kategorijo, ki jo je določil organizator, in venček, ki ga je pripravil sam ali v sodelovanju z mentorjem. Ta del uradnega tekmovanja, ki sta ga ocenjevali dve komisiji, za absolutnega zmagovalca in plaketo Avgusta Stanka, je spremljalo tudi lepo število spremljevalcev ter nekaj organizatorjev predtek-movanj in mentorjev. Popoldanski del je bil tako kot skoraj vedno pri PGD Ljubečna, pri čemer sta ob finalistih v revijalnem delu zaigrala tudi etno skupina Suha špaga iz Škofje Loke, v kateri igra lanskoletni naj godec med veterani Jože Dolenec, in ansambel Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah. Oba sta prijetno popestrila nastop harmonikarjev, ki so v tem delu nastopih s skladbo po lastnem izboru. Tokrat ni bil všeč samo občinstvu Med letošnjimi finalisti je bilo veliko novincev, ki so se pojavili prvič ali drugič, ter nekaj takšnih, ki že več let hodijo na Ljubečno in so bili tudi zelo uspešni. Tako smo ponovno srečali Janeza Lek-šeta, ki je doslej osvojil največ naslovov, saj je večkrat postal absolutni zmagovalec in dobitnik plakete Avgusta Stanka ter zmagal pri občinstvu, pri čemer letos ni bil tako uspešen, saj se je moral zadovoljiti s srebrnim priznanjem. Srečali smo tudi De- Predstavnik organizatorja Maks Naglic čestita najboljšemu harma njem ostali harmonikarji veterani. jana Raja, večkratnega zmagovalca, ki na Ljubečno hodi že toliko let, da je letos zamenjal starostno kategorijo, saj je prvič nastopil v tretji in dobil zlato plaketo. Sodeloval je tudi lanski dvojni zmagovalec, absolutni in dobitnik plakete Avgusta Stanka Matjaž Poljanšek, ki se je letos zadovoljil »samo« z zlato plaketo. Konkurenca je bila močna, uspel pa je mladi Matija Veninšek z Rečice ob Savinji, ki je lanskemu in predlanskemu uspehu pri občinstvu, ki ga je obakrat izbralo na najboljšega, letos dodal še tretjega in k temu tudi naslov absolutnega zmagovalca. Matija Veninšek je prvi tekmovalec v zgodovini Zlate harmonike, ki je dosegel dvojno zmago s kombinacijo absolutni zma-govalec-občinstvo, medtem ko so bili prejšnji zmagovali v kombinaciji absolutni zma-govalec-dobitnik plakete Avgusta Stanka. Ob Veninško-vem uspehu so bili zadovoljni starši in mentor Robi Zupan, a nič manj vesel ni bil Tomaž Guček, ki ga poučuje klavirsko harmoniko, z njo pa je Matija v svoji kategori- Dvakrat najboljši Matija Veninšekz Rečice ob Savinji z velikim pokalom in majolika NT&RC (Foto: AŠ) Tudi tokrat je največ ; priredb za è Najboljši v tretji in četrti kategoriji (z leve): Dejan Raj, Martin Pere, Maksi Vinšek, Tone Habjanič in Ivan Srpčič ter član komisije Zmago Stih ji tekmovanj glasbenih šol najboljši v Sloveniji. Od 11 do 78 Plaketo Avgusta Stanka je prvič, odkar nastopa na Zlati harmoniki, osvojil Matic Šta-var iz Obrov. V štirih starostnih kategorijah je letos komisija - Zoran Kolin, Tomaž Guček in Zmago Štih - po- delila dvanajst zlatih, dvanajst srebrnih in prav toliko bronastih plaket ter dve pisni priznanji. Med harmonikarji veterani je komisija podelila tri zlate, pet srebrnih in šest bronastih medalj in dve pohvali, medtem ko sta bila dva tekmovalca, zato ker sta igrala lastni skladbi, diskvalificirana. Drugič je postal naj ljud- ski godec Vinko Ušeničnik, ki mu je to uspelo že leta 2001. Na Zlati harmoniki je nastopil že osemkrat, ob uspehu pa je povedal, da bo prihodnje leto zagotovo prišel, vendar po bronasto medaljo, ker edino te še nima v zbirki z Zlate harmonike. Najmlajša harmonikarja sta bila tokrat enajstletna Franc tošek (šest), pet Mirko Š1 bar, po štiri Robert Goter in Vital Ahačič ... Gregor Sevčnikar iz Velenja (dobil je srebro) in Alen Ti-linger iz Šmartnega v Rožni dolini (dobil je bron), najstarejši pa 78-letni Franc Luk-man, ki je dobil srebro. 27. Zlato harmoniko je organiziralo Kulturno društvo Ljubečna s predsednikom Janezom Šabcem in z njegovimi sodelavci z glavnimi pokrovitelji Mestno občino Celje, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti ter NT&RC. Najpomembnejše pa je to, da je Zlata harmonika glede resnega in odgovornega pristopa do mladih harmonikarjev in njihovega dela in napredka še vedno dovolj »zlata«, da je njen sij visoko prisoten v Sloveniji in tudi izven. A kljub temu bi bili kakšni popravki v prihodnje dobrodošli. TONE VRABL Foto: SB Matija Veninšek Junak Zlate harmonike VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Po posladku je sledil še umirjen sprehod po Ljubljani. Sladko druženje s Sašo Lendero Naši srečneži so Sašo označili kot prijazno in toplo osebo. Jože pa je spretno in sproščeno zastavljal vprašanja. Predvsem ga je zanimal pev-kin odnos do medijske izpostavljenosti. »Ker sem se toliko časa trudila, da bi bila prepoznavna, se nimam kaj pritoževati. Včasih mi gre kar malo na smeh, kadar določene znane osebnosti pravijo, kako je to zoprno, ko ni več nobenega miru in te ljudje prepoznavajo. Če nisi tega hotel, se v ta posel niti nisi spustil, nisi razvijal tega svojega veselja,« je pojasnila Saša in dodala, da je sama še vedno zelo vesela, kadar jo ljudje prepoznajo, ker so navadno zelo prijazni. Če pa je kakšna kritika na mestu, jo tudi sprejme. Kakšen bo nov hit? Pogovor je kakopak vključeval tudi njene uspešnice in verjetno niti ne bi bilo potrebno zapisati, katera sklad- ba je Moniki, Mojci, Špeli in Jožetu najbolj pri srcu. »Ne grem na kolena, glede na priljubljenost te skladbe je kar težko napisati besedilo za naslednjo uspešnico. Z vsako skladbo želim namreč povedati več in še bolje, to je moje vodilo in moram priznati, da ta čas že kar malo zamujam s pisanjem besedil, medtem ko ima moj fant Miha pripravljenih že kar nekaj hitov,« je pojasnjevala Saša, sicer po izobrazbi diplomirana sociologinja. Na klepetu smo med drugim izvedeli tudi recept za njeno ananasovo torto, kako začenja dneve ... Vse to boste izvedeli v radijski reportaži v soboto ob 10.10 na Radiu Celje. Za konec le še skupna ocena naših srečnežev: »Zelo simpatična in pozitivna oseba, predvsem pa še kako zgovorna.« MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ Monika Majcen skupaj s prijateljico Mojco in sestra Špelo, poleg Saše pa še Jože Falnoga. Štirim bralcem omogočili klepet s priljubljeno pevko - Sladkanje in sprehod po središču Ljubljane Jože Falnoga iz Petrovč in Monika Majcen iz Socke imata to srečo, da sta njuni želji na naš naslov priromali v približno istem časovnem obdobju. Vsako željo namreč izpolnimo Ie enkrat in zato smo na želeno srečanje s Sašo Lendero tako lahko povabili oba. S to razliko, da sta skupaj z Moniko pred našo medijsko hišo prispeli še njeni mlajša sestra Špela in prijateljica iz srednješolskih let Mojca. Medtem ko je Jože, ki se sicer ukvarja s pleskarstvom, priznal, da malo treme vendarle ima, ostali dve udeleženki akcije Mojca in Špela še zdaleč niti slutili nista, kje in predvsem s kom bosta preživeli enega zadnjih avgustovskih dni. Njuna dobra vila Monika Majcen je namreč uspešno skrivala svoje dogovarjanje z nami. Ob njihovem prihodu je tako naša ekipa začela z že preverjenim tipanjem: »Imata morda kakšno skrito željo?« Po tistih uvodnih nejevernih pogledih je previdno sledilo: »Ja, srečanje s Sašo Lendero.« Želja je še šla gladko z jezika, razkrito presenečenje pa je nato kar posrkalo njun prvi komentar. Špelo je že krasil nasmeh, Mojca, sicer zaposlena kot pomočnica vzgojiteljice, pa: »Brez besed. Sem kar malo šokirana.« Za urejanje misli oziroma zlasti pripravo vprašanj, ki jih bo moč zastaviti priljubljeni slovenski pevki, je bilo med vožnjo proti prestolnici dovolj časa. So pa vsi štirje v en glas zatrdili, da jo obožujejo ne Do naslednjega koncerta pa še močan objem. le zaradi njenih uspešnic, pač pa predvsem, ker se jim zdi tako topla in prijazna oseba. Pogovor in sladkanje Ker Saša Lendero, kadar ji čas dopušča, uživa v pripravi slaščic, je srečanje potekalo v priljubljeni slaščičarni v središču Ljubljane. Jožeta se je nemudoma spomnila s svojih koncertov, ki jih pogosto obišče s svojim dekletom: »Včasih pa mi tudi po elektronski pošti pošlje kakšno svojo fotografijo, ko kaj zanimivega počne, denimo pleska in me tako spodbuja k delu,« je pojasnila Saša, katere dnevi so vseskozi prežeti z glasbo. Poleg negovanja svoje glasbene kariere skupaj s svojo ekipo skrbi še za nekatere ostale slovenske glasbene izvajalce: »Denimo za Manco Špik, Turbo Angels, 4 Play in še nekaj novih imen, skratka, vseskozi zbiraš neke podatke, pošiljaš reklamne vsebine, telefoniraš sem in tja in dan se navadno konča v zgodnjih jutranjih urah.« A letošnje poletje je vendarle ponudilo malo več časa za počitek in uživanje ob morju, čeprav se njeni nastopi vrstijo v polni meri skozi vse leto. Pogovor in sladkanje s slaščicami sta vseskozi preplavljali Sašina dobra volja, veliko energije, smeh in zlasti njena zgovornost. Mohika, Špela in Mojca so večinoma tiho uživale v občudovanju. St. 70 - 4. september 2007 - rac Biščan zabil »svojimcc za prvo gostujočo zmago MED GOLI Sreda, 5. 9. Pokal NZS, 2. krog: Ptuj: Stojnci - Dravinja (16). Izidi 7. kroga 1. SL: Livar -MIK CM Celje 1:2; Božičič (34); Biščan (8, 76), Gorica -Nafta 3:4, Koper - Drava 2:1, Maribor - Primorje 0:0, Domžale - Interblock 2:1. 4. krog 2. SL: Triglav Gorenjska - Rudar Velenje 0:1; Šmon (35). Vrstni red: Boni-fika. Aluminij 9, Krško 8, Bela Krajina 7, Rudar Velenje 6, Triglav, Mura 5, Zagorje 4, Za-vrč, Krka 1. 4. krog 3. SL - vzhod: Odranci - Kovinar Štore 2:0, Dravinja - Paloma 4:0; Jev-dženič (22), Radenkovič (28), Vidojevič (30), Vodopivec (38), Šmarje - Malečnik 2:0; Mauher (6), Firšt (8), Dravograd - Šentjur 0:2; Drobne (63), Vrtar (81), Šmartno - Roma 3:1; Funtek (29), Plesnik (56), Kolenc (74). Vrstni red: Odranci 12, Šentjur, Šmarje 10, Šmartno 9, Dravinja 7, Stojnci, Črenšovci, Veržej 6, Malečnik, Paloma 4, Dravograd 3, Kovinar Štore 2, Roma 1, Pohorje 0. 4. krog Štajerske lige: Partizan From - Möns Claudius 2:1; Rep (74), Bistrica - Simer Šampion 1:1 ; Kožar (28), Zreče - Peca 3:1; Djuranovič (19, 21), Flis (90), Rogaška - Pod-vinci 1:1; Mikše (83), Železničar- Šoštanj 1:3. Vrstni red: Simer Šampion 10, Podvinci 8, Rogaška 7, Ormož, Gerečja vas. Zreče, Partizan Fram 6, Bistrica 5, Šoštanj, Möns Claudius 4, Šentilj, Peca, Železničar 3, Oplotnica 0. (KM) Glasba je premagala utrujenost v noi Ciljna idila | trplj Celjski nogometaši so se z zmago v Ivanč-ni Gorici povzpeli na tretje mesto na razpredelnici. Po odmoru zaradi nastopov reprezentance se bodo v soboto, 15. septembra, v Areni Petrol pomerili z državnimi prvaki, vodilnimi Domžalčani. To bo derbi, ki bi znal ob ugodnih razmerah privabiti množico na tribune, večjo od vseh dosedanjih na klubskih tekmah. Bišči, Bišči V Ivančni Gorici je tekmo z dvema goloma odločil tamkajšnji domačin v celjskem dresu Darijo Biščan - Bišči. Najprej je izkoristil podajo Sebastjana Gobca in tik pred vratarjem odbil žogo v mrežo. Kmalu zatem se je otresel svojega čuvaja in nevarno streljal, a ni bil dovolj natančen. Celjani bi lahko zgodaj »zaključili« tekmo, če upoštevamo še neizkoriščeno priložnost Nejca Pečnika. Potem pa so domačini, ki še niso osvojili niti točke, krenili odločno v napad, po nekaj obetavnih akcijah pa jim je srečno uspelo izenačiti. Vratar Amel Mujčinovič (Aleksander Šeliga je bil poškodovan) je strel Roberta Stranjaka obranil, a je odbito žogo pričakal Dejan Božičič. Do odmora je Mujčinovič moral posredovati še pri poskusu Kremenoviča. V 2. polčasu pa je bilo vse drugače. Gostitelji si niso priigrali niti ene priložnosti, Celjani pa so svojo premoč le kronali. Predložek Gorazda Gorinš-ka je Biščan presenetljivo spremo preusmeril z glavo v mrežo. Brez Šelige, Rusiča, Benića, Puca ... Trener Pavel Pinni je v 7. krogu prvič začel tekmo z drugačno postavo, v kar pa je bil prisiljen, saj se je poškodoval Šeliga, v romunsko Politechniko pa je prestopil Dejan Rusič. Za nameček pravice nastopa nista imela napadalca Dragan Benič, ki mu je potekla turistična viza, delovne pa še nima, in Blaž Puc. Simon Sešlar je kot vselej spretno vodil svoje moštvo: »Težko smo se dokopali do zmage, kar smo pričakovali, marsikdo pa ne. Hitro smo zadeli, a nato prepoceni zapravljali priložnosti. Verjeli smo vase, oblegali nasprotna vrata in uspelo nam je.» Do zmage je nogometašem MIK CM Celja pomagalo 30 navijačev Celjskih grofov, ki so že po prihodu nemudoma »razčistili« z nekaterimi glasnejšimi domačini. Lahko so se veselili prve zmage na gostovanjih v novem prvenstvu, skupno tretje. Naključje je hotelo, da je štadion utišal prav domačin Dario Biščan: »Slišal sem domače občins- Dariju Biščan j se tokrat ni bilo potrebno držati za glavo. tvo med tekmo, a skozi drugo uho so takoj pripombe letele ven. Zdaj sem v Celju in moje ambicije so povezane le z njim. Izkoristil sem priložnost, ki mi jo je ponudil trener. Z boljšo učinkovitostjo lahko premagamo tudi Domžale.« Pinni je samo zmajeval z glavo po zamujenih priložnostih, a vse se je dobro končalo: »Bili smo favoriti in prevladovali večino tekme. Nesrečno smo prejeli gol. Fantje so v drugem delu zaigrali še bolje. Livar pa ni storil pravzaprav nič. Proti aktualnim državnim prvakom bo moje moštvo odigralo kakovostno.« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Ilarju uspelo do tretje zaporedne zmage Ostali zmagovalci Iz Mozirja sta najhitreje pritekla Katja Brie iz Šmart-nega ob Dreti (3. Sonja Mlakar, Velenje) in Andrej Robnik iz Zg. Polskave (2. Andrej Cvikl, Celje), z Ljubne-ga Nataša Prašnikar (Liti- V soboto ob šestih zjutraj je okoli dvesto tekačev in po-hodnikov štartalo iz Celja proti Logarski dolini. Prijav za vse razdalje je bilo skupno 788. Tradicionalni ultra-maraton je bil že 23. po vrsti, še tretjič zapored ga je najhitreje pretekel Novomeš-čan Stane Ilar, še 23. pa ga je prehodil pionir pohoda, 74-letni Celjan Franc Smodiš. Ilarjev čas je bil 5 ur in 34 minut, kar je njegov osebni rekord, drugo mesto je s 13 minutami zaostanka osvojil Andrej Špelič iz Kokrce, tretje Nemec Klaus Ubi, četrto Gorazd Drevenšek iz Cirku-lan, peto pa Velenjčan Miran Centrih. Pri ženskah je slavila Nemka Anja Samse pred Polono Kuzman iz Dobrne in Celjanko Natašo Robnik. Celjan Milan Pilih je dobil priznanje za 20. udeležbo; pravzaprav sploh ni manjkal, kajti prve izvedbe niso bile »odprtega tipa«. To so bili najvidnejši predstavniki ultramaratona. Zmagovalci pa so bili vsi, ki jim je uspelo premagati celotno traso ... ja) in Branko Trstenjak (Ljubljana), iz Luč pa Jana Strahinič (Domžale) in Damjan Slapnik (Stahovica). Vodja maratona, pred- sednik Društva maratonce^ in pohodnikov Celje Odor Simonič in podpredsednil društva Ivan Žaberl sta ; marljivimi sodelavci posto Množična prireditev minila brez zapletov rila vse, kar je bilo v njihovi moči. »Maraton smo izvedli brez vsakega omembe vrednega spodrsljaja. Dobili smo mnogo pohval, resnično ni bilo niti najmanjših negativnih pripetljajev. Dolgo smo iskali primerno ciljno prizorišče. Jasa pri penzionu Na razpotju je idealna rešitev, vzdušje je bilo odlično, prava idila!« je bil prezadovo-ljen Odon Simonič. Predstavniki Slovenske vojske so trinajstič izvedli svoje tekmovanje, imenu primerno, disciplinirano, kot da jih ni bilo. No, obenem pa so razprostrli ogromne šotore, skuhali slastni pasulj, pomagali na vsakem koraku... Že lani je njihov tek na 42 km dobil ime Memorial Štefana Šemrova. »Barber? Ni izključeno!« Tako pogumno je odgovoril Stane Ilar na vprašanje, če lahko izenači osem zmagoslavij Staneta Barberja, in dodal: »Otroka sta odrasla in znata skrbeti zase, tako da mi ostaja več prostega Časa. Ja, pri 49 letih bi moral osmič zmagati. Ni izključeno!« Novomeščan je letos spremenil taktiko in tekel z vodilno skupino, saj se je dobro pripravljal. »Kasneje sem ugotovil, da so začeli prehitro, kajti po 42 kilometru me nihče ni več zmogel zasledovati, kaj šele spremljati. Bilo me je strah zaradi stopal, da ne bodo zdržala do cilja. Razmere so bile sicer ugodne, ni bilo vroče in nisem se preveč potil. Res je, da sem dosegel osebni rekord, a pričakoval sem še boljši čas.« liaijeva žena je na progi možu nudila osvežitev... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ... na cilju pa vroče poljube. Celjan Franc Smodiš »mora« še dvakrat na pot, do jubilejnega 25. pohoda. 65-letni Edo Gregorič je fenomen iz Kranja. Progo je pretekel v šestih urah in 36 minutah. 14 ŠPORT NOV! TEDNIK Laško in Šentjur z novim igralcem Tako kot so napovedovali pri Zlatorogu in Alposu, so tudi storili, saj so se oboji okrepili z novim igralcem. Za Zlatorog je podpisal ameriški branilec Zach Malvik, ki je bil prvi strelec NCAA II lige in finalist z Winono. Malvik, ki ima 22 let in je visok 188 cm, je v povprečju dosegal 17 točk in imel še 5 asistenc na tekmo v tej ligi. Belopolti Američan je tako tretja okrepitev ekipe Damjana Novakoviča v tem prestopnem roku, in sicer tretji tujec. Po Nemanji Jelesijevi-ću in Anteju Mašiću, ki se je vrnil s kvalifikacijskega turnirja, ki ga je igrala njegova reprezentanca (BiH ni bila uspešna) za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Na njem pa bo nastopila naša selekcija, ki jo bo vodil Celjan Aleš Pipan, med nje- govimi izbranci pa je tudi Sandi Čebular iz Kozjega. Šentjurčani speljali center Elektri Tudi ekipa Alposa se je konec minulega tedna okrepila in to na najbolj občutljivem mestu v ekipi, na položaju centra. Čeprav je bil vse od začetka priprav z ekipo hrvaški center Mario Gu-delj (22 let, 208 cm) in je bil pričakovan njegov podpis za Šentjurčane, do tega ni prišlo. Klub in igralec se namreč nista dogovorila, zato so se Šentjurčani dan kasneje dogovorili s prav tako 208 cm visokim, a 19-letnim Borutom Grušovni-kom. Ta je sicer član Slovana, v lanski sezoni je bil posojen Triglavu iz Kranja, v naslednji pa bo nosil dres šentjurskega prvoligaša, za katerega je že zaigral na prijateljskem srečanju proti Zlatorogu konec minulega tedna. V dokaj dobri tekmi so Laščani zmagali s 84:75, a šele po boljši igri in številnih menjavah v drugem polčasu. V prvem so namreč Šentjurčani že vodili za 21 točk in ta del tudi dobili za 14 točk. Pri Laščanih sta bila najboljša Grega Mali (28 točk) in Nemanja Je-lesijevič (21), pri Alposu pa Primož Kobale (24) in Milan Sebič (13). Novinca Grušovnik pri domačih in Malvik pri Laščanih sta dosegla 11 oziroma 4 točke. Laščani so včeraj zvečer začeli turnir v Širokem Brijegu, Šentjurčani pa bodo jutri ob 18. uri doma igrali proti italijanskemu B ligašu. Hopsi boljši od Rogle Medsebojno prijateljsko srečanje sta odigrala še dva kluba s Celjskega. Na Polzeli so domači Hopsi visoko premagali Zrečane s 105:73. Treba je dodati, da sta obe ekipi igrali v precej okrnjenih postavah, pri čemer sta se šele prejšnji teden začeli pripravljati za novo košarkarsko sezono. JANEZ TERBOVC Kaj je realnost: superpokal ali francoska poraza? Zadnji pripravljalni turnir pred začetkom državnega prvenstva so roko-metaši Celja Pivovarne Laško odigrali v Franciji. Grenoble, prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 1968, pa jim ne bo ostal v prijetnem spominu. Tam so namreč zasedli zadnje mesto. Najprej so doživeli prvi sezonski poraz, saj je bil Ivry boljši z 39:37 (19:20). »Krvnik« igralca Gorenja Draga Vukoviča (zlomil mu je dva zoba), Norvežan Alexander Buchmann, je bil usoden tudi za Celjane, saj jim je zabil 13 golov. Abaio in Guilbert sta jih dodala po 6, najboljši strelci za Celje pa so bili Sulič 10, Kokšarov 8, Kos 6, Špiler in Terzič po 5 golov, dva je dodal tudi Dragan Gajič, ki se je vrnil v moštvo po poškodbi. Škof je zaustavil 11 strelov, Rezar pa 6. Nizek poraz proti francoskemu prvaku še ni bil alarmanten, a je sledil zlom proti Tremblayu s 27:20 (13:12). Terzič je dosegel 7 golov, Trivun-dža 4, Sulič, Špiler in Kos pa po 2. Poškodovala sta se Edi Kokšarov in prerojeni Aleksandar Stojanović, pri katerih sledi podroben zdravniški pregled. Prvo mesto je osvojil Ivry pred Szegedom. Obenem postaja vse bolj očitno, da bo tekmec Celjanov v skupini lige prvakov Reykjavik, saj bo 8. in 9. septembra odigral obe tekmi proti litovskemu Paneveziu na Islandiji. bEAN ŠUSTER Slovenski odbojkarji iz Šempetra v St. Peterburg Naša reprezentanca, ki je zaključni del priprav na evropsko prvenstvo opravila v Preboldu in Šempetru, je v petek odigrala še zadnjo prijateljsko tekmo. Izbranci Iztoka Kšele so s 3:0 premagali Hrvaško. Selektor je na tretji pripravljalni tekmi v prejšnjem tednu od svojih varovancev zahteval tudi igro na rezultat. V uvodu prvega niza sta bili reprezentanci Slovenije in Hrvaške izenačeni, vendar so Slovenci kmalu prikazali resen pristop in vse tri nize prepričljivo dobili. Iztok Kšela je bil z igro zadovoljen: »Lepo je oditi na prvenstvo po lepi predstavi. Mislim, da nam bo ta zmaga vlila potrebno samozavest. Zdaj vemo, da smo v pravem času prišli v pravo formo za takšno tekmovanje.« Zadnja tekma, ki je bila pred številnimi gledalci odigrana v dvorani OŠ Šempeter, je imela tudi odločilen pomen glede izbire ekipe za Rusijo. Sebastjanu Škorcu, ki igra na mestu libera, na priprav- ljalnih tekmah ni bil pomemben zgolj rezultat: »Zmaga je lepa popotnica za Rusijo, tja gremo s pozitivnimi mislimi. Pričakujemo dobre igre in seveda dobre rezultate. Naš cilj na prvenstvu je, da se najprej uvrstimo v nadaljnje tekmovanje, saj vemo, da zadnji v skupini izpade.« Razigravanje soigralcev je delo podajalca Roka Satlerja: »Naša ekipa je že dobro uigrana, saj se dobro poznamo. Večina nas igra v istih klubih in tudi pripravljamo se že dlje časa, tako da do- bro sodelujemo. Srčno upamo, da bomo zabeležili vsaj eno zmago v skupini C in se uvrstili v drugi krog.« Za organizacijo pripravljalnih tekem v Šempetru je skrbel domači odbojkarski klub na čelu s predsednikom Tadejem Fermetom: »Vesel sem, da je bila dvorana polna. S tem je bil naš trud glede organizacije poplačan.« Slovenija se bo v četrtek pomerila s Španijo, nato bosta sledili tekmi s Slovaško in Francijo. MOJCA KNEZ NAKRATKO ■HHHliav Javornikova za pričakovanji Osaka: Članica AK Zreče Helena Javbrnikjè V prvi' končni odločitvi zadnjega dne 11. atletskega svetovnega prvenstva v maratonu zasedla 30. mesto. Za progo je porabila 2 uri in 42 minut. Za Slovenijo seje s tem končalo letošnje SP, ki je zanjo najuspešnejše v zgodovini. Posamično brez napredka New York: Velenjska teniška igralka Katarina Sre-botnik je posamične nastope na zadnjem letošnjem turnirju za veliki slam končala v 2. krogu. Srebotni-kova je izgubila s 6:4 in 6:3 proti Rusinji Mariji Kirilen-ko. Med dvojicami sta se Srebotniköva in Japonka Ai Sugijama uvrstili v osmino finala. (DŠ) Ekipni zmagi Celjanom Rečica pri Laškem: Na medobčinskem tekmovanju v streljanju z vojaško puško za Pokal Rečice 2007 je nastopilo 27 ekip in 90 tekmovalcev. V streljanju z vojaško puško M-48 je ekipno 1. mesto pripadlo SD Celje, njegov član Marjan Zdovc pa je bil posamično drugi, "ludi z vojaško puško PAP je 1. mesto osvojilo SD Celje pred Braslovčami in Partizanom iz Jurkloštra. Pri posameznikih je zmagal Slavko Fre-ce (Celje) pred Inkom Han-žičem in Matjažem Kraljem (oba Braslovče). (MK) Matjaž Čuješ, trener Alposa NOVI TEDNIK KRONIKA 15 Celjski policist pogojno obsojen na štiri mesece zapora! Vrhovno sodišče: poskušal ogoljufati zavarovalnico - Bajna odškodnina zaradi poškodbe pri minimalni hitrosti Mlad celjski policist Damir Hojnik je na parkirišču neke trgovine v Šentjurju že novembra leta 2002 doživel prometno nesrečo. Ko je sedel v parkiranem osebnem vozilu, se je v sprednji del avtomobila zaletel drug voznik. Na kraj so prišli tudi šentjurski policisti, naredili zapisnik oziroma zaznamek o nesreči s premoženjsko škodo, alkotest pa opravili le pri vozniku, ki je trčil v policistovega golfa. Zaradi poškodb pri trku pri hitrosti približno 15-20 km/h je policist od zavarovalnice zahteval več kot dva milijona takratnih tolarjev oziroma več kot 8 tisoč zdajšnjih evrov odškodnine. Odškodnino je zahteval zaradi prestane bolečine ter neugodnosti med zdravljenjem in kasnejše telesne bolečine zaradi poškodbe (zvin vratne hrbtenice), zaradi prestanega strahu ter prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Na Zavarovalnici Triglav so kaj hitro ugotovili, enako tudi sodna izvedenka zdravstvene stroke, da omenjeni v nesreči ni mogel utr-peti takšnih poškodb. Sodni postopek se je vlekel kar pet let, na obravnave so zaradi takšne goljufije vlekli sodne izvedence prometne in tudi zdravstvene stroke, sodišču pa so s tem jemali tudi čas, ki bi ga lahko le-to posvetilo drugim, bolj pomembnim in odmevnim zadevam. Okrajno sodišče v Šentjurju je najprej odločilo, da je treba policista oprostiti, a je tožilka v tem primeru vložila pritožbo in višje sodišče je sodbo spremenilo ter Hojnika spoznalo za krivega. Izreklo mu je pogojno obsodbo na pet mesecev zapora, kar pomeni, da obdolženec v roku enega leta ne sme storiti novega kaznivega dejanja. Stvar je romala nato ha vrhovno sodišče, sledila je namreč nova pritožba, tokrat s strani Hojnikove zagovornice. Vrhovno sodišče je julija njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo obsodbo sodišča druge stopnje, torej pogojno kazen petih mesecev zapora. Zdaj že obsojeni policist je na sodnih obravnavah poudaril, da je » ... žrtveno jagnje povečanja števila odškodninskih zahtevkov policistov pri zavarovalnicah in da je obsojen njim v opomin ...« Koliko je res tovrstnih zahtevkov s strani policistov, nam ni znano, javna skrivnost pa je, da je takšnih zahtevkov mnogo, da se sodni procesi vlečejo kot jare kače, da vse več policistov razmišlja tudi o tožbah celjskih kriminalcev, ki se jim javno smejijo v brk, policisti pa jim »nič« ne morejo, predvsem pa je kristalno jasno, da predvsem takšne obsodbe policijskih mož ne mečejo ravno dobre luči na policijo kot inštitucijo. Še posebej na celjsko, kjér se kot zakleto vsake toliko časa (spomnimo na streljanje na območju Šentjurja) mora zgoditi nekaj, kar izbriše trud celotne ekipe za večje zaupanje javnosti. SIMONA ŠOLINIČ Srimpfova prišla. Mi nar eve ni Po tem ko sta se iskalni akciji v petek in nedeljo in ne v soboto, kot so sporočili s celjske policijske uprave, za pogrešano 86-letno Marijo Mlinar iz Podvolovljeka ponovno izkazali za neuspešni, se je 42-letna Lidija Šrimpf iz Gotovelj, ki so jo pogrešali od torka, 21. avgusta, vrnila domov. 15 vodnikov s psi za reševanje ljti®1h;tdomačinl sé%J<; petek Mlinarjevo iskali na območju od Luč do Bele in iskalno akcijo ponovili dva dni zatem, v nedeljo, ko sta se v iskanje pogrešane poleg številnih domačinov vključila dva policista vodnika službenih psov. Iskalne akcije, kot pravijo na celjski policijski upravi, bodo zato končali in začeli klasično zbirati podatke o pogrešani oziroma indice, kje naj bi jo nazadnje videli ali karkoli slišali o njej. MATEJA JAZBEC Umrl motorist s Celjskega Pisali smo že, da so motoristi v prometu še posebej ogroženi, pri čemer so pogosto žrtve, a tudi povzročitelji nesreč. V petek se je huda nesreča zgodila v Radečah. 26-letni motorist je dohitel osebni avtomobil s priHtpukomslä je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj in pri tem padel Hudo poškodovan se zdravi v celjski bolnišnici. ..... v:' ' V soboto zvečer se je huda nesreča zgodila tudi izven Galicije. 16-letni motorist je v blagem levem ovinku vozil z neprilagojeno hitrostjo. Zaradi tega naj bi izgubil oblast nad vozilom ter po nekaj metrih zaviranja trčil v drog električne napeljave, pri čemer se je hudo poškodoval. Slaba novica pa prihaja z območja ljubljanske policijske uprave. V soboto se je namreč tragična nesreča zgodila v Črni pri Kamniku. 44-letni voznik tovornega vozila iz Šmartnega ob Paki je prehiteval; skupino kolesarjev, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal 30-letni motorist, ki je zaradi prehitre vožnje zdrsnil pod tovorno vozilo. 30-letnik, ki je drugače doma iz okolice Šentjurja pri Celju, je umrl na kraju nesreče. ' ... , * .r. Nepridipravi na delu V petek popoldne so neznanci v Šoštanju ukradli osebni avtomobil znamke BMW 525i, temno modre barve, registrskih oznak CE H3-.10M. Lastnik je oškodovan za več kot 43 tisoč evrov. Vse, ki bi karkoli vedeli o omenjeni tatvini, policija naproša, naj pokličejo na najbližjo policijsko postajo oziroma na 113. V noči na petek je iz ograjenega parkirnega prostora nekega poslovnega objekta v Celju nekdo ukradel dve aluminijasti stranici tovornega vozila. Zatem je vlomil še v priročen objekt in odnesel še kosilnico. Škode je za skoraj tri tisoč evrov. Konec tednà so v Celju vlomili v dva lokala. Lastnik prvega pogreša predal blagajne in nekaj menjalnega denarja, drugi pa prav tako predal blagajne ter nekaj pijače in cigarete. Ničesar ne plačujte! Na Območno združenje Rdečega križa Laško se je obrnilo kar nekaj občanov, ki so v teh dneh po pošti prejeli račun in položnico za plačilo neznanega izdelka, ki pa ga od omenjenih nihče ni naročil. Na Rdečem križu Laško so takoj posumili, da gre za zlorabo, zato so zadevo že prijavili celjski policiji. Na računih je naveden pošiljatelj Proadonis s. p., Oddelek za zdravila in medicinske pripomočke, Milčinskega 11, Celje, ob njem pa znak Rdečega križa, računalniško stiskan v rdeči barvi. Telefonska številka ni navedena, račun v znesku 13,62 evra pa je treba plačati do 5. septembra. Na plačilnem nalogu je ročno napisan transakcijski račun, prav tako je navedena davčna številka, na računu pa je še zagroženo, da v kolikor račun ne bo poravnan v roku, bodo zadevo izterjali preko sodišča in izterjevalca, od »dolžnika« pa zahtevali zamudne obresti. Kot nam je zatrdil sekretar Območnega odbora RK Laško Vlado Marot, Rdeči križ takšnih položnic ni pošiljal, zato so takoj posumili, da gre za zlorabo in zadevo prijavili celjskim policistom. Na laškem RK so tudi iskali telefonsko številko podjetja, ki naj bi omenjene položnice pošiljal, vendar jim je niti preko Telekoma, niti preko Poslovnega imenika RS ni uspelo najti. Občani pa so se celo odpravili v Celje na navedeni naslov podjetja, v ulico Milčinskega 11, ker so se želeli prepričati o obstoju podjetja, vendar tam o njem nihče nič ne ve. Na Rdečem križu Laško zato občane še enkrat pozivajo, naj ničesar ne plačujejo. Policisti že preiskujejo sum kaznivega dejanja goljufije. BOJANA AVGUŠTINČIC dJfc 19499957 mjk 7632871 kontitff728/09182r) Račun St: 38644 datum izdaje: 23.08.2007 kraj izdaje: CE -....... valuta: rok plačila do 05.09.2007 Št Vrsta storTbl.: ME: Kol.: Mpcb.ddv: ddv: Mpczddv: Vrednost sit: 01 St FL7627 DDV osnova 8,50:0,00 - ddv 20,00%: 2,27 € Skupaj vrednost 13,62 € DDV skupaj: 2^7 € ZAruaifiL_lišim Opomba: RAČUNU JE PRELOŽENA POSEBNA POLOŽNICA, KI JO MORATE PLAČATI DO ROKA PLAČILA, TO JE DO NAJKASNEJE 3. SEPTEMBRA 2007. V PRIMERU, DA POLOŽNICE IN RAČUNA NJ BOSTE PLAČALI DO 5. SEPTEMBRA 2007 VAM BOMO OD DNE NEPLAČILA, TOREJ OD S. SEPTEMBRA 2007 DALJE ZARAČUNALI DNEVNE ZAMUDNE OBRESTI PO ZAKONU O OBRESTIH REPUBLIKE SLOVENIJE. ZATO VAS NAPROŽAMO, DA POLOŽNICO PORAVNATE, V NASPROTNEM PRIMERU BOMO ZNESEK IZTERJALI PREKO SODlSČA IN IZTERJEVALCA. Račun za neznani izdelek neznanega celjskega podjetja. 16 NOVI TEDNIK Linhartova ulica teče v Celju ob mestni tlinici. Od Linharta do Zoisa V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Linhartove ulice, ki je v mestnem jedru, ob celjski tržnici. Poimenovali so jo po dramatiku, pesniku in zgodovinarju Antonu Tomažu Linhartu. Anton Tomaž Linhart je bil osrednja osebnost slovenskega preporoda, prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir na vsaj treh področjih svojega delovanja: v dramatiki, gledališki umetnosti in zgodovinopisju. Izjemne zasluge pa si je pridobil tudi na področju šolstva in knjižničarstva. Čeprav rojen v Radovljici, 11. decembra 1756, njegov rod izhaja z Moravskega. Oče Venčeslav se je namreč kot podjeten mladenič, imel je precej donosno nogavičarsko obrt, poročil z domačinko Terezijo Hofman. Anton Tomaž je bil izmed štirih otrok najstarejši. Kakšno je bilo šolanje Antona Tomaža, ni povsem znano, verjetno se je pred vstopom v ljubljansko jezuitsko gimnazijo šolal kar doma, saj v Radovljici takrat še ni bilo šole. V gimnazijskih letih je bil dve leti tudi gojenec jezuitskega kolegija, kar mu je nedvomno na široko odprlo vrata v kasnejše literarno in znanstveno delo. S priložnostnimi govori in pesmimi se je namreč vneto udeleževal govorniških debat, leta 1771-72 pa je imel čast prebrati latinski govor ob smrti salzburškega nadškofa Sigi-smunda Schrattenbacha in tudi zahvalni govor kranjskim deželnim stanovom ob uvedbi novih predmetov v ljubljanskih šolah. Septembra 1776 je kot novic in z imenom Kristijan stopil med cisterijane v stiškem VRTnl se imenuje ... samostanu. Čeprav se je po letu dni zaobljubil, je že leta 1778, razočaran nad spori med redovniki in opatom, izstopil iz samostanskega življenja. Po tej izkušnji je odšel na Dunaj, kjer se je želel izobraziti »v finančnih, policijskih in trgovskih vedah«. Po dveh letih se je ne preveč srečen vrnil v Ljubljano. Nad takratnimi razmerami na Kranjskem je bü precej hitro razočaran. Na spodobno službo je moral kar nekaj časa čakati. Najprej je opravljal tajniške posle pri grofu Edlingu, nato pa je opravljal službo arhivarja pri ljubljanskem škofu Herbersteinu. V tem obdobju je postal tudi član znamenite ljubljanske Academije operosorum, članom pa je pripravil tudi več predavanj. Medse ga je pritegnil tudi krog Žige Zoisa, slednji pa mu je vse do smrti bil tudi mecen. Kratko zgodbo o Antonu Tomažu Linhartu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Odnos s škofom Herberstei-nom pa se je kmalu skalil in Linhart je bil leta 1783 odpuščen. Zagrenjen nad tem, je želel odpotovati na Dunaj, vendar so ga prijatelji le prepričali, da je ostal v Ljubljani. Najprej je delal kot protoko-list na ljubljanski kresiji, od leta 1786 pa je bil nameščen za šolskega komisarja. Pri delu je bil zelo uspešen, saj mu je v treh letih uspelo podvojiti število podeželskih osnovnih šol v svojem okrožju z devet na osemnajst. Postal pa je tudi finančno preskrbljen, kar mu je omogočilo, da se je v tem času lahko tudi poročil z devet let mlajšo Jožefino De-telovo. Iznajdljivi Linhart je tudi ka-rierno hitro napredoval. Ob službi šolskega komisarja je -nekaj časa honorarno delal tudi kot tajnik kranjskih deželnih stanov, leta 1792 pa je opustil delo šolskega komisarja in je opravljal samo delo tajnika. Linhart pa se je v slovensko zgodovino zapisal predvsem kot dramatik, pesnik in zgodovinar. Njegovo prvo književno delo, pesniška zbirka v nemščini Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain), je nastalo še v času študija. Svoje pisanje pa je nadaljeval s tragedijo Miss Jenny Love. Izdal jo je prav tako v nemščini, izšla pa je leta 1788. Pod vplivom slovenskih razsvetljencev, posebno Žige Zoisa, je začel ustvarjati tudi v slovenščini. Priredil in prevedel je komedijo nemškega dramatika Josepha Richterja, Die Feldmühle (Podeželski mlin). Naslovil jo je Županova Micka in predstavlja prvo slovensko komedijo. Po vzoru Beaumarchai-sove komedije Figarova svatba je napisal še daljše delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe sta izšli leta 1790. Linhart se je uveljavil tudi kot zgodovinar. V nemščini je napisal zgodovinsko delo v dveh zvezkih, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Österreiches). Anton Tomaž Linhart je umrl v Ljubljani, 14. 7.1795. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Zoisove ulice, ki je v Celju na Dolgem polju. Foto: GK Tina Kosi v pisarni S 1. septembrom, potem ko je istega dne odšel v pokoj dolgoletni upravnik in pred tem igralec Borut Alujevič, je njegovo funkcijo prevzela umetniška voditeljica gledališča, ki bo to delo opravljala tudi poslej, mag. Tina Kosi. Nove sezone 2007/08 se zelo veseli, je povedala, prav tako z vso odgovornostjo in ambicijami prevzema tako odgovorno delo, kot je vodenje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. »Obenem mi je žal,« je dejala, »da Borut Alujevič odhaja, saj sem z njim v preteklih petih letih, kolikor sem v Celju, odlično sodelovala in se veliko naučila. Toda gledališki voz mora dalje ... Sezona je oblikovana in prva premiera, Evrofilija, v režiji Borisa Kobala, je pred vrati. Sledila ji bo premiera otroške predstave, v sezoni pa bomo imeli na sporedu še nekaj sodobnejših in tudi komičnih tekstov, ki posegajo na različna področja komike, od absurda pa do pravega bulvarja.« Meni, da se bo v funkciji upravnice dobro ujela s sodelavci, s katerimi se je v minulih petih letih že dodobra spoznala kot umetniška voditeljica. »Želim, da bi delali dobro in da bi bilo celjsko občinstvo zadovoljno.« Na vprašanje, ali si bo izbrala kakšnega operativnega sodelavca, kar ji omogoča položaj, pravi, da bo sama še naprej upravljala funkcijo umetniške voditeljice, »za pomoč- Tina Kosi nika pa bom iskala nekoga, ki bo znal strokovno voditi finančne in druge zadeve. Razpis za opravljanje teh del bo izšel že v naslednjih dneh.« Ima Tina Kosi že koga v mislih? »Ne in tudi ni v navadi, da bi za taka dela iskali znane ljudi in sorodnike. Mislim, da je prav, da se na to delovno mesto prijavijo tisti, ki bodo zahtevane pogoje izpolnjevali in med njimi bomo skušali najti ustreznega kandidata ali kandidatko.« MATEJA PODJED Kumrovi biseri narave V Internetni kavarni Stane bo od jutri, srede, do 16. oktobra svoje fotografije razstavljal član Društva fotografov Svit Pavel Kumer. _ Payle Kumer se s fotografijo ljubiteljsko ukvarja že od svojih srednješolskih let. Prve fotografske izkušnje je pridobival s fotografskim aparatom AGFA - BOX, ki je že zdavnaj postal muzejski eksponat. Potem je nadaljeval z različnimi modeli in analogno obdobje zaključil z Olympusom S 5000. V Času zaposlitve se ni utegnil bolj intenzivno ukvarjati s fotografijo in tako ni bil član nobene fotografske organizacije. Občasno pa seje udeležil priložnostnih fotografskih razstav in tudi uspešno objavil nekaj fotografij v različnih strokovnih glasilih. Po upokojitvi še je preusmeril na digitalno fotografijo. Ukvarja se predvsem z naravoslovno fotografijo, kjer najde največ njemu zanimivih motivov za poglobljeno spoznavanje naravnih pojavov in občudovanje njenih skrivnosti in lepot. BA Zlatnik še enemu od »štirih« Zlatnik poezije bo letos prejel pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Podjetje Fit media mu ga bo podelilo v četrtek ob 20. uri na celjskem Starem gradu (če bo deževalo pa v Celjskem domu) na sklepnem letošnjem Veronikinem večeru. Zlatnik poezije si je Kovič prislužil za »izredni življenjski pesniški in celotni literarni opus, za ustvarjalno požlahtnenje slovenskega jezika in kulture ter za velik prispevek k spoznavanju evropskih literatur,« so zapisali v utemeljitvi. Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra 1931 v Mariboru, kjer je leta 1950 maturiral na Letos se zlatnika poezije veseli Kajetan Kovič. Št. 70 - 4. september 2007 - klasični gimnaziji. Leta 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije. Krajši čas je bil novinar, nato pa od leta 1958 do upokojitve leta 1992 urednik leposlovja in glavni urednik pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Študijsko je bival v Parizu in Pragi ter se udeležil številnih pisateljskih srečanj v evropskih državah. Je član slovenskega PEN-kluba. Leta 1991 je bil izvoljen za izrednega, leta 1996 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med njimi leta 1978 Prešernovo nagrado in leta 2002 srednjeevropsko nagrado CET (Central European Time Price) v Budimpešti. Še posebej je kot avtor priljubljen pri otrocih in mladini. Fit media podeljuje zlatnik poezije pesniku za življenjsko delo od leta 2005. Prvi ga je prejel Ciril Zlobec, za njim Tone Pavček, letos bodo z zlatnikom nagradili Kajetana Koviča. Morda ga bodo drugo leto posmrtno podelili še Janezu Menartu in s tem nagradili vse štiri avtorje zbirke Pesmi štirih, ki je izšla pred več kot pol stoletja. Sicer bo četrtkov Veronikin večer programsko zelo raznolik. Po podelitvi zlatnika poezije in literarnem nastopu nagrajenca bo Fit media podelila še priznanja sponzorjem, Friderikov stolp sponzorju leta Banki Celje ter kristalno Veronikino vrtnico Zlatarni Celje. Sledil bo večer glasbe in smeha z Alenko Gotar in Juretom Godlerjem. BOJANA AVGUŠTINČIČ BRALCI POROČEVALCI 17 . Prepoznavni in številčni Udeleženke pri skulpturi Triglavskega pogorja na domačiji Hribar v Matkah Gasilke na Homu V soboto, 25. avgusta, je komisija za članice GZ Prebold organizirala planinski pohod gasilk GZ Žalec in Prebold na Horn. Ob 8. uri se jih je 63 zbralo pri kmetiji Golavšek v Matkah. V veselem vzdušju je planinski sprevod krenil proti domačiji Jožice in Rudija Hribarja. Tli je bil predviden postanek za ogled skulpture Julijskih Alp in še posebej kralja Julijcev - Triglava. Vzorno in strokovno izdelana skulptura družine Hribar nam prikazuje visoki svet Julijcev v vsemi v maketah prikazanimi planinskimi kočami in označenimi tra- sami poti, ki vodijo na našo najvišjo goro Triglav (2863 m) z Aljaževim stolpom. Skozi Matke in naprej po gozdni poti do domačije Rakun so krenile po cesti proti cerkvi sv. Magdalene in planinskemu domu na Homu. Tam so imele udeleženke krajši počitek. Izkoristile pa so tudi priložnost in si ogledale znamenitosti cerkve, ki je stara 610 let. Bogato zgodovino je nazorno orisal oskrbnik planinskega doma Ivan Pinter - Nad-homski Ivan, kot mu pravijo po domače. Vse udeleženke je pozdravil župan občine Tabor Vilko Jazbinšek. Na kmečkem turizmu Potočnik je bila tudi končna točka v sestopu. V zaključnem delu je sledila kratka analiza planinskega pohoda kot tudi zahvale vsem, ki so s svojim delom prispevali, da je prireditev uspela. To so bile zaključne besede predsednice komisije za članice GZ Prebold Andreje Kumer. Predsednica komisije GZ Žalec Savina Na-raks pa je podala nekaj informacij o predvidenih aktivnostih v letu 2007 in prosila za čim večjo udeležbo članic. FRANCI ČRETNIK Foto: AK Prevorski športniki so ob desetletnici svojega aktivnega delovanja pred nedavnim pripravili praznovanje na športnem igrišču Prevorje. Z ustanovnim občnim zborom pred desetimi leti je društvo štelo 22 članov. Čutili so potrebo po preureditvi igrišča, šolanju kadrov in udeležbo na seminarjih. Prvi predsednik je postal Boštjan Plan-ko, po njegovem odstopu pa je vodstvo prevzel Damjan Maček, ki predseduje že drugi mandat društvu, ki šteje več kot sto članov. Veje športnih dejavnosti so razširili na različne panoge, mnoge pa so prerasle v tradicionalne, ki v kraj privabljajo vedno več tekmovalcev in obiskovalcev. Omenit velja že vpeljane turnirje v malem nogometu, šahu in tenisu. Vsako leto pripravijo tudi športne igre, v katerih se v različnih dejavnosti med seboj potegujejo za pokal vaški zaselki in cele krajevne skupnosti. Prizadevni člani so z mnogimi prostovoljnimi urami in donatorji posodobili igrišče. Mnogo so postorili tudi za samo prepoznavnost društva. Ob letošnjem praznovanju so prejeli priznanje Športne zveze Šentjur. V drugo de-setletko so stopili z načrti za izgradnjo tenis igrišča na pesku, stezo za balinanje ter izgradnjo tribune. Izvajajo tudi aktivnosti za pridobitev prostorov v večnamensko-po-slovnem objektu na Prevorju, ki naj bi ga pričeli kmalu graditi. MR Cene vseh izdelkov Persil in Silan bodo v torek, 4.9/07 na prodajnih policah že znižane za 20%. Ponudba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih ža gospodinjstva. I NTERSRAR 18 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNU Vrnitev strica iz Amerike Gobarska sreča Hčerkini namigi obrodili sadove Aco Brajen iz Celja je na svojem »ranču« na Svetelki pri Dramljah pridelal že veliko zelenjave, a tako orjaških paradižnikov, kot jih vidite na fotografiji, ne pomni. Skupaj tehtata kar 1,7 kilograma. Pravi, da se pri sajenju in vrtnarjenju pogosto ravna po navodilih svoje hčerke, ki je po izobrazbi biologinja, in doda, da se pri tem izogiba vsakršnih kemikalij in dodatkov za boljšo in hitrejšo rast. Očitno je paradižnikoma godila tudi sončna lega, sicer pa noben mojster ne izda vseh skrivnosti in receptov za svoj uspeh, kajne? BA Pred kratkim sem se vrnil iz ZDA in ne morem si kaj, da ne bi delil kakšne zgodbe z vami. Pred vami je torej venček anekdot in priporočam, da jih jemljete z merico zdravega humorja, ne pošiljajte mi grozilnih pisem in prijeten ostanek poletja. Slovenija? Wow! Ste videli tisto šalo, ki je krožila po elektronski pošti? Kako bi izgledal zemljevid sveta, ki bi ga narisal povprečen Američan? Bila bi Amerika, pod njo neko latinsko čudo in »kava / droge«, čez Atlantik Velika Britanija, potem pa nekaj, kar je »Evropa« (ni posameznih držav, piše kar »vino«, »obleke« itd.), nato kar ogromna Rusija, po njo pa tam do Pacifika nekaj, kjer delajo poceni Nike copate. V bližini še ena pika, kjer piše »radioaktivno« (to je Japonska oz. Hirošima) in druga pika, kjer piše »ne hodi tja«: (kar pa je Vietnam). Moja izkušnja z njihovim znanjem geografije je bila pravzaprav precej podobna. Seveda so bili zelo prijazni in odprti in običajno so najprej povprašali, od kod prihajam. Ko sem povedal, da gre za Slovenijo, se je nad njihovo glavo prav vidno izrisal vprašaj- Velik, debel vprašaj, nekako pol metra velik. Občasno v spremljavi s še enim ali dvema dodatnima. Od tu naprej je bilo od primera do primera odvisno, kako se je razvijala debata oziroma koliko so bili pripravljeni priznati, da se jim tudi sanja ne, kje to je. Tako je eden modro prikimal, da ve, kje to je. »Kje?« sem bil zloben. »Pri Moldaviji, je tako?«, je pribil zraven. Na tablico z imenom so mi napisali ime države Sio-vanija. - Ena je pred najinim srečanjem pobrskala po inter-netu in ugotovila, da je to zraven Italije. »A ste potem... Italijani, ne?« je hitela pohvaliti svoje novo geografsko znanje. Nekaj jih je hitelo uvrščati Slovenijo v kakšno divjo rusko stepo, nekje okrog kakšne Kirgizije ali Turkmeni-stana ali kaj temu primemo eksotičnega. Nekateri so menih, da govorimo latinščino. Drugi so menili, da je prav, da smo se odcepih od Češke. Eden mi je čestital, ker smo se končno rešili ruskega jarma in nam zaželel dobrodošlico v svobodo čudovitega zahoda. Nekaj jih je bilo veselih, da poznamo demokracijo. Eden od kuharjev me je opozoril, da riž vsebuje svinjino. Saj veste, da se ne bi prekršil zoper vero. »Slovenija?« je bil pošten naslednji, »še to ne vem, na kateri kontinent to paše.« Zlati pokal pa gre možakarju, kije opazoval moj našitek s celjskim grbom. Kot pomnite, gre za šestkrake zvezde pa to. Tip gleda in ponosno pripomni, da moramo biti Židi ali pa da mora biti država nekje okrog Izraela. Ker imamo v grbu pač Davidove zvezde. Ampak, veste kaj? Titeja pa vsi poznajo. Najprej jih pustiš, da se kuhajo v negotovosti, kje bi ta država bila... nato pa rečeš, da je bil včasih šef Tito. In nato - ping! - klicaj nad glavo. Vse jasno. Yugoslavia. Tito the President. The Legend. Zlati dečki V prvih dneh sem imel priložnost opazovati delo bolnišnice, ki spada med bolj revolucionarne primerke tovrstnih stavb. Vesoljski hodniki, roboti, elektronika in podobno. Včasih sem dobil občutek, da se bo iz zvočnikov zdaj zdaj oglasil ženski glas, ki bo začel odštevati sekunde do vzleta v vesolje. Ali pa bo mirno Štel čas, ki je še ostal do samorazstrelitve vesoljske postaje. Roko na srce, robote sem si predstavljal bolj robotske, Piše: GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com kot so v resnici bih. V glavi sem imel androida, nekaj iz Vojne zvezd, ki se vozi po bolnišnici, ti stisne roko,, s tabo igra šah in karkoli že reče s svojim kovinskim glasom, zveni to zelo inteligentno. Ampak ne. Gre za nizko kovinsko ploščato klado, ki ima štiri mala kolesca. In potem se ta neumna klada pripelje do kontejnerja, ga zajaha in odbmi nekam za vogal. Nobenega šaha in reševanja diferencialnih enačb, fantje moji. Le neumno brnenje, stalno priklapljanje na elektriko in sledenje tračnici. Bi pa znala biti zadeva vseeno inteligentnejša od kakšnega človeškega primerka, ki sem ga imel čast spoznati tekom svojega skromnega življenja. Ta klada se vsaj ne obuva v zlate »špiča-ke« in si nase ne oveša ogromnih srebrnih torb. No, in v tej stavbi so imeli tudi delitev moštva na time. Zeleni tim, modri, rjavi... To so pobrali po organizaciji dela na letalonosilki. Saj veste - tisti, ki imajo zelena Oblačila, so na primer mehaniki, rjavi so oro-Žarji, spet tretja barva skrbi za gorivo... In ko nam razlagajo, kako tudi tu vsaka srajca pomeni svojo specialnost, mimo počasi prižviž-gata dva z zlato srajco. »No, ti zlati fantje,« nadaljuje vodič, »oni pa delajo ... no ... zaenkrat še nismo ugotovili, kaj počnejo.« Hja, tudi pri nas sem že videl takšne mojstre, le da niso nosili zlatih srajc. Mogoče le kravato v tej barvi. (se nadaljuje) Gob letos ni kaj prida, zato je bil Dragan Carevič iz Celja še toliko bolj presenečen, ko je med sprehodom na Svetini našel velikanskega jurčka. Kar 75 dekagramov je bil težek, je ugotovil doma, kjer so bili seveda prav tako veseli odlične najdbe, ki je romala v zamrzovalnik in bo večkrat pozimi na je- dilniku. Dragan, ki ga mnogi poznajo zaradi njegove dolgoletne službe v gostinstvu, pravi, da sicer ni strasten gobar, da pa zelo rad hodi v naravo, ker mu to zaradi zdravstvenih težav koristi. Da bo odslej še bolj vneto stikal po okoliških gozdovih, verjetno ni treba poudarjati. Foto: RP Nič s traktorjem, vse z motiko Sicer si je Razpotnikova nekaj nenavadnih krompirjevih oblik izposodila pri sosedu Jožetu Kovaču, večina pa je zrasla na njeni njivi. »Letos sem se odločila bolj za krompir, letina pa je zelo dobra. Doslej sem ga prodala že več kot pol tone,« je pripovedovala naša bralka Anica, ki se na svoji domačiji ukvarja tudi s pridelavo drugih pridelkov. Korenje, buče, grozdje..., skratka, vsakega nekaj. Za boljšo rast ne uporablja umetnih gnojil, eden od njenih nasvetov pa se glasi »nič s traktorjem, vse z motiko.« Sicer krompirjevi srčki in živali niso prvi nenavadni pridelki, ki so zrasli na domačiji v Brezovi. Gospa Anica ima dokumentiranih že kar nekaj časopisnih objav v dokaz igre narave. Eden teh dokazov je tudi ponedeljkovo deževje, po katerem je gospa Anica mislila, »da nam bo hrib dol prineslo. Na srečo toča ni naredila večje škode, vsaj v primerjavi s tem, kakršno je naredila drugim.« US - Št. 70 - 4. september 2007 Pridelki, ki jih je v naše uredništvo prinesla naročnica Anica Razpotnik iz Brezove, so pravi dokaz, kako lepe izdelke zna ustvarjati narava. Krompir, s katerim se je poigrala narava. NASVETI 19 HOTEL EVROPA Piše: PAVLA KLINER vi, pospeševanje izločanja žolča in želodčnih sokov ter zoper napenjanje. Ljudje s slabimi živci pa naj si iz posušenih listov naredijo dišečo blazinico, ki jim bo priskrbela miren sen, če jo bodo dali pod glavo. Zelo priznano je tudi vino iz angelike, ki ga uživamo po žlicah, če imamo težave s prebavo in želodčne krče. V litru belega vina namočimo 60 g sesekljane korenine, pustimo stati 2 dni, dodamo še 5 g janeža Pimpinella anisum) ter pustimo stati še nadaljnje 3 dni, nato precedimo. Jemljemo dvakrat na dan po eno žlico pripravka. Zaradi angelikine silne arome dodajajo korenino različnim likerjem. S kandiranimi mladimi stebli krasijo torte in druge sladice. S-—-N HUJSANJE B - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 1^252! 3255,01/519 35 P ! «wtfw.pirnat.si Jesen v restavraciji Svropa V ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 19. tiri vas vabimo na kulinarični večer s tematskim naslovom fesen v Stropi. Cena menija z vini je 35 eurpo osebi. Rezervacije na 031/603-929 ali 03/426-90-00 ali mfo(gpa.si. ivivw. hotel-evropa. si ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Demenca Bralka Jožica sprašuje, kaj pomeni diagnoza demenca, kaj je vzrok za to bolezen, kakšni so znaki v začetni fazi, kako poteka zdravljenje, kako dolgo živi človek s to boleznijo in ali obstaja kakšno domače zdravilo. Demenca je beseda latinskega porekla in imapodobenizraz, a isti pomen tudi v francoščini in nemščini. De pomeni brez, mens pa duh / razum in predstavlja eno od oblik duševnih stanj človeka, ki je posledica organske okvare možganov ali pa duševne bolezni. Je pravzaprav sindrom, saj se izraža v različnih oblikah in je posledica različnih stanj in vzrokov. Z demenco se poimenuje stanje, ko pride do nazadovanja psihičnih procesov in s tem zmanjševanje intelektualnih funkcij. Vse to pa je posledica sprememb v velikih možganih. A se o demenci govori le takrat, kadar so te izgube trajne in dokončne. Ponavadi sovtakšnih primerih v ozadju bolezni, ki napredujejo. Vzroki so lahko zunanji, kot so poškodbe, ali notranji, ki so posledica bolezni. Nekateri uporabljajo demenco kot izraz stanja tudi za prehodne oblike, saj je takrat stanje enako in ni mogoče predvideti, ali se bo popravilo ali ne. Klinična slika Na začetku bolezni se najprej pojavi problem spomina. Tako se najbolj pogosto izgubi spomin na zadnje dogodke, ohrani pa se na stare že zdavnaj doživete. Najprej se pojavi oteženo spominjanje svežih dogodkov, ki pa se jih človek še spomni, zlasti če se ga na njih opomni ali opozori. Pri težjih oblikah pa se ti engrami ali zapisi v možgane popolnoma izbrišejo. Kot sem dejal, je spomin na začetku ohranjen za stare dogodke, a se z napredovanjem bolezni tudi ta izbriše. Lahko pa ostanejo aktivni in ohranjeni še posamezni deli spomina, kot otoček v življenj skem dogajanju, ki se ga lahko spomni in prikliče v spomin. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Pri nekaterih oblikah demen-ce je zaradi ohranjenih nekaterih spominskih engramov močno poudarjena sugestibil-nost in takšnemu človeku se lahko sugerira dogodke, ki jih ni nikoli doživel, pogosto pa si tudi sam izmišlja nedoživete si-tuacije ali stvari. Izmišlja si nove dogodke, ker poizkuša zapolniti praznino ter konfabulira o stvareh, ki se niso nikoli zgodile (Korzakov sindrom). Ker se bolnik vse težje spominja starih stvari, novih pa si ne more zapomniti, prihaja vse pogosteje do težkih situacij. To se izraža zlasti v prostorski, časovni orientaciji, orientaciji proti posameznim ljudem, a končno proti samemu sebi. Zmanjšuje se obseg znanja, pade govorna sposobnost, pojavljajo se mome mišljenja. Asociacije oslabijo, povezave postanejo toge in neelastične, oslabi abstraktno razmišljanje, povezovanje in planiranje je onemogočeno, prav tako tudi realno odločanje o stvareh, ki zahtevajo kritično mišljenje in razmišljanje. Tudi razumevanje je oteženo in tako se stvari poenostavljajo, mišljenje postane togo, težko se razume celota, vidijo se samo posamezni detajli itd. Tako se obseg mišljenja postopoma oži, na koncu postane egocentrično in človek vidi le Z demenca je tajna posledica sprememb v velikih možganih. samega sebe. Pa na koncu še to izgine. TUdi čustveni del osebnosti se spremeni. Pogosta je razdraž-ljivost, zaradi slabega spomina postanejo čustveno labilni in sugestibiini, spreminja se sama osebnost in karakter človeka, izginjajo tudi etična čustva in odnos do estetike, umetnosti, nastopa intelektualna razgradnja, kar vodi do nastanka karikature človeka, torej do ruševine, ki le nakazuje nekdanjo slavo in veličino človeka. V posameznih, psihično težkih situacijah pa se človek podzavestno ali zavestno brani z dementnimi reakcijami. Tako se te spremembe pogosto pojavljajo pri zapornikih, v vojnih situacijah, po nesrečah itd. Simptomi so podobni, a se želi z njimi oponašati dementnega človeka in ustvariti vtis, da je duševno bolan. V takih primerih je govora o psevdo dementi, a jo psihiater hitro pravilno okvalificira. Torej vidimo, da so vzroki za demenco zelo različni: poškodbe, pomanjkanje različnih prehrambenih snovi, vitaminov, alkohol, vnetja, degenerativne spremembe, ate-roskleroza, staranje samo po sebi, tumorji in druge bolezni, kjer so izraženi tudi drugi bolezenski znaki. O tem, zdravljenju in preprečevanju pa v nadaljevanju. ROŽICE IN ČAJČKI Angelika, darilo angelov Angeliko oz. zdravilni gozdni koren [Angelica arc-hangelica) so v srednjem veku imeli za angelsko rastlino. Ljudi naj bi varovala pred boleznimi in čari ter zagotavlja dolgo življenje. Legenda ve povedati, da je na njene vsemogočne lastnosti opozoril sam nadangel Rafael. Žal so te s časom šle v pozabo, še dandanes pa jo ljudska medicina uporablja za krepitev želodca in črevesja. Po imenu tang kvej se prvič omenja davnega leta 3500 pr. n. š. v spisu kitajskega cesarja Šing Nonga. Na svojih bogatih samostanskih vrtovih so jo radi vzgajali srednjeveški menihi. Veljala je zlasti kot eno boljših zdravil zoper kugo. Renesančni zdravniki so v njej zaznali božanske oči in ji nadeli ime korenina Svetega Duha. Zdravila je celo pasje ugrize. Kdo bi si mislil, da je ta, kar do dva metra visoka in vsestranska trajnica, nekdaj tako slovela. Danes jo namreč le redko zasledimo na vrtovih, v naravi pa tu in tam naletimo na navadni gozdni koren Angelica sylvestris). Če bi se ljudje zavedali, da so uporabni vsi njeni deli - listi, poganjki, pec-lji, semena in korenika - bi jo gotovo pogosteje gojili. Najbolj aromatična in tudi zdravilna naj bi bila korenina, ki - Št. 70-4. s« jo izkopavamo jeseni in pomladi. Liste nabiramo avgusta in septembra, seme pa, ko postane svetlorjavkasto. V ljudski medicini velja angelika za učinkovito zdravilo za želodec, ki preprečuje napenjanje in težave z vetrovi, lajša krče v prebavilih, pospešuje izločanje prebavnih sokov in zbuja tek. Obnese se tudi proti revmi, migreni, utrujenosti, slabokrvnosti, pri menstruacijskih težavah, prehladih, bronhitisu, astmi, kašlju ter boleznih jeter in žolča. Dr. Katja Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Sbvenskem zapiše, da jo uporabljamo kot diuretik in da deluje poživljajoče in krepilno pri obolenjih želodca in črevesja, izboljšuje prebavo in sprošča krče. Zunanje se obnesejo pripravki s hlapnim oljem za masaže pri revmi. No-ptember 2007 - vejše raziskave potrjujejo njeno uporabnost pri težavah s prebavili, kot so pomanjkanje teka ali občutek napetosti. Za učinkovitost pri lajšanju kašlja in obolenjih dihal pa še ni znanstvenih dokazov. Čaj pripravimo kot popa-rek: žličko posušene in drobno sesekljane korenine prelijemo s skodelico kropa in pustimo pokrito stati 10 minut. Pijemo do dve skodelici čaja na dan pred obrokom. Drug recept pravi, da dve žlički posušene in sesekljane korenine namočimo v hladno vodo in pustimo stati 8 ur, nato segrejemo do vretja. Simon Ašič je svetoval poparek iz semena ali listov pri migreni, napetih živcih, vrtoglavici, pretiranemu potenju. Pili naj bi ga še za prožnost žil, za čiščenje kr- 20 INFORMACIJE. MALI OGLASI IŠČEMO TOPEL DOM Živali nas spremenijo na bolje Joj, kako si pa ti prijazen! Ja, ti si tudi lep, ja! Ah, daj no, ne liži me po vratu, saj sem se že umila! Po treh tednih, odkar kot študentka pomagam v zavetišču Zon-zani, prihajajo takšne in podobne besede vsak dan iz mojih ust. Človek ne more verjeti, kako malo je treba, da se izgubljen ali zavržen kuža ali mucek počutita ljubljeno in sprejeto. Največje veselje in nasmeh na obrazu prinesejo dejanja, s katerimi žival pokaže, da je hvaležna - ko pomaha z repom, kadar greš mimo njenega boksa, ko se pritisne k mreži, ker bi se rada _bbcrkljala«, ko poskakuje po zadnjih tačkah... Vse te vsakodnevne majhne pozornosti se ti globoko vtisnejo v spomin, da še po službi premišljuješ, kaj počnejo tvoje živali, kadar te ni. In vsa ta mala bitja te spremenijo tudi kot osebo - postajaš prijaznejši, bolj potrpežljiv, ob njih se sprostiš, razbremeniš svoje misli, pozabiš na vsakodneven stres in ob stiku z živaljo začutiš toplino in nesebično ljubezen. Dandanes pozabljamo na pristne in človeške odnose s soljudmi, kaj šele z živalmi. Ali ni to žalostno? Zakaj ne bi s pomočjo živali obogatili medčloveških odnosov? Ali se človeška in živalska ljubezen ne moreta primerjati? Zakaj bi bila ena pomembnejša od druge ah še huje, zakaj ene od njiju naj ne bi potrebovali? Vas zanima, katera živalica me je tako prevzela? Morda katera od spodnjih, še več pa si jih lahko ogledate v zavetišču. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, na spletni strani: http://www.go.to/zon-zani pa lahko vidite še več živalic, kot jih je na sledečih slikah. Če vas zanima še kaj drugega, nas pokličite med 8. in 16. uro. NINA ŠTARKEL Kot lahko vidite, bi nujno potreboval dobrega frizerja, da bi to mojo štrenasto grivo končno spravil v red. Vendar moj stil nič ne moti moje poskočne igre in vragolij. Hitro pridi in si me oglej! 4800 Tudi jaz bi potreboval glavnik tako kot moj predhodnik, vendar sem kljub temu navdušen nad svojo neukrotljivo in mehko frizuro! Tako se lažje prikupim puncam, ki me pridejo občudovat. Pridi tudi ti! (4789) Živijo! Sem prikupen 10-mesečni operni pevec in uživam ob prepevanju Mozartovih pasjih mojstrovin. Poleg tega sem zelo igriv, zato svojo odvečno energijo sproščam na dolgih sprehodih. Če se ti zdim pravi, pridi hitro pome! (4787) Postaven, zapeljiv, s čokoladno rjavimi očmi in svetlečo dlako, seksi, da se kadi ...Ja, vse to sem jaz in še več! Če hočeš, da se vsi ozirajo za tabo, ko me pelješ na sprehod, moraš nujno priti pome! Pohiti, ne bo ti žal! (4793) Si želite prekaljenega mačka? Močnega, velikega, možatega? Vam je dovolj neizkušenih mladičev? Potem sva midva, korenjaka, prava za vas! Pa hitro po naju! Poglej me v oči, v sinje modre oči... Postajaš presu-njen zaradi moje lepote, postajaš vse bolj raznežen oh mojem žametnem glasu... Potopi se v moj skrivnostni svet... Dovoli, da te zapeljem... (4777) itednik Obvestilo za naročnike Naročnici Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijska čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. STIRIKOLESNIK Suzuki, 250 con, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. L 411 PRODAM LIČKALNIK koruze, malo rabljen, prodam. Telefon 041 710-193. 4530 TRAKTOR Stayer, letnik 1957, v voznem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040205-177,031 640-415. sobi sta primerni za pisarniško ali drugo čisto dejavnost, oddam. Telefon 040 631-219. 4470 Poslovne prostore za pisarniško dejavnost v stavbi EMO Celje oddamo. Ugodna cena in zagotovljeni brezplačni parkirni prostori. Informacije na tel.: 03/42-88-120 ali 041 763-004 OPREMLJENO stanovanje, 47 m2, v pritličju, VARNOSTNI lok, zložljiv, za traktor Univerzal 445 dt, kupim. Telefon 041834-925. VIKEND z majhnim vinogradom (terase), v Malih Dolah, velikost 42 m2 stanovanjske površine, 42 m2 kletnih prostorov, velikost parcele 1.340 m2, no lepem kraju, ob asfaltirani cesti, z zelo lepim razgledom, prodam. Telefon 031 465-505,5772-310. 4532 KUPIM VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041397-211. 4112 PARCELO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031321-946. 4394 HIŠO, v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041727-330. 4394 V CELJU zokolico kupim starejšo hišo, lahko je velika. Sem resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041866-933. 4493 GRADBENO parcelo, v Celju, kupim zo gotovino, nujno, brez posrednika. Telefon 041866-933. 4493 imiimwi V CENTRU Célja najamem opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 808- SUHA drva ugodno prodam. Oosegljiv popoldan po telefonu 051 313-578. METRSKA bukova diva, suha, prodam. Informacije po telefonu 03178J-349. 4554 VEČJE stanovanje, v Celju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 4394 nje vhiši, z lastnim vhodom in priključki. Telefon 041 320-110. 44oe vanje s kuhinjo in klet- PRODAM TELIČKO simentolko, 170 kg, brez številke, prodom. Telefon 031436-258. 4501 KOBILO, staro 4 leta, vozno, brejo 4 mesece, pasme haflinger, prodam. Telefon 041 592-851. 4510 MLADE bureke koze z rodovnikom prodom. Telefon 040 304-477, (03) 5771-096. Š603 TELIČKO simenlalko, težko 250 kg, prodamo. Telefon 041478455. 4521 TEUCO simenlalko prodam. Cena po dogovora. Telefon 041384-488. 4524 NA Farmi Roje pri Šempetru bodo od 10. septembra naprej v prodaji jarkice pred nesnostjo - rjave, črne, grahasle, sive ter beli susex. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance zo dopito-nje. Telefon 7001-446. 4469 DVE mladi čistokrvni labradorki, stari 3 mesece, prodamo. Telefon 041 708-045. 4526 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 832-520. 4533 TEUCO, čb, brejo 7 mesecev in več telet, prodam. Telefon 031 703-799. 4540 TELIC0 simenlalko, 440 kg, zo pleme ali zakol, prodam. Ceno po dogovora. Telefon 5777-295,041 568-577. 4549 DVE kobili po izbiri prodam. Telefon 041 245-894. Š605 PUJSKE, težke 30 kg, primemezo odojke ali rejo, prodam.Telefon 031 584-358. PODARIM DVE dvomesečni psički mešanki novofund-landki podarimo. Telefon 031762-274. PRODAM IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko, gospodinjskimi aparati? Pokličite 041415412, n HLADILNIK, pralni stroj, zamrzovalnik, štedilnik, 2 + 2, okroglo mizo, stole, regal, trosed, garderobno omaro, prodam. Telefon 051424-303. n ODDAM DOBRO ohranjeno kotna sedežno, d 2,80-2,30 m, sive barve, oddam.Tele-fon 031832-827. 4539 PRODAM KROMPIR za ozimnico prodam, cena 0,4 EUR/kg.Telefon 031 736-285. 4517 GROZDJE, laški rizling in beli pinot, prodam. Telefon (03) 5743-054. 4520 GROZDJE, šmamko in cepljeno, mešano belo, prodamo po ugodni ceni. Telefon 5794-504,031 517-586. 4491 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolid, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041 672-374. 4394 V CELJU, na Otoku, kupim stanovanje. Nudim pošteno plačilo, brez posrednika. Telefon 041866-933. 4493 Za delo v tujini potrebujemo večje število novih sodelavcev naslednjih profilov: - elektronik - energetik, - elektrotehnik - elektronik, - ključavničar. Baukom d.o.o., Zadružni trg 8, 2250 Ptuj PodjetjeNT&RC, d.o.o. Direkten Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03)5441032,Novitednikizhajavsaktorekinpetek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za lujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@iu-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)5.4 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si SOW IfiilK IMALI GULAŠI 21 } Iznenada ustavilo seje tvoje zlato srce, v trenutka postalo prazno je vse, v meni pa se je naselila globoka bolečina, saj za vedno sem izgubila te, a nikoli pozabila te. Ševedno i sebi tega dojeti, da tako kruta usoda iztrgala te je iz moje sredine in pustila v meni žalostne spomine... ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega sina KARLIJA ZDOLŠKA iz Laškega, Valentiničeva ul. 40 (1. 7.1947 - 25.8.2007) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, z mano delili trenutke hude bolečine, darovali cvetje, sveče, sv. maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter nudili pomoč. Posebna zahvala g. dekanu Jožetu Horvatu za cerkveni obred, Komunali Laško, Pivovarni Laško, pevcem, godbi na pihala, g. za odigrano žalostinko ter govorniku Pivovarne in govorniku g. Petni Ojsteršku za izrečene zadnje besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V večno slovo ljubljenemu sinu: neutolažljiva mama BELO in črno grozdje, naTinskem, prodomo. Telefon 041 879-868. 4445 KORUZO, za silažo ali v strokih, prodam. Telefon 041557-618. 4471 TRGATEV grozdja, modra frankinja, žametna črnino in belo, približno 700 kg, okolica Vojnika, prodam, cena 0,50 EUR. Telefon 041 804-302, popoldan.š604 DOMAČE grozdje prodam. Telefon 051351-664. 4531 MEŠANO cepljeno bela grozdje prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041654-336. 4537 NA finskem prodamo kakovostno sortno in mešano belo grozdje. Cena po dogovora. Telefon 5795-535. 4550 GROZDJE, jurka in šmarnica, prodam. Telefon 041245-894. Š605 GROZDJE prodam. Telefon (03) 573-1816. GROZDJE, modra frankinja ter mešano, belo in črno, prodam. Telefon 5798-242, 051255-475. šsoe Zasebnazobna ambulanta v Celju zaposli Vlogo s kratkim življenjepisom pošljite do 20. 9. 2007 na naslov Martin luka Malinger, dr. stom. Stomatološka ordinacija, Gregorčičeva 5,3000 Celje. Iskreni fantje iščejo preprosta, zu sta dekleta. Mnogo jih je, zato pu ce, pozabite na razočaranja ter jih br stroäkov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Tehnos d.o.o. Žalec, Cesta ob železnici 1, SI-3310 Žalec Zaradi razširitve poslovanja objavljamo razpis za dodatna delovna mesta: - brusilci na ploskovnih in profiinih brusilnih strojih - obdelovalci kovin - operaterji na programskih CNC rezkalnih strojih in stružnicah, erozijah ... - varilci in operaterji na varilnih robotih - ključavničarji in orodjarji za samostojne projekte - posluževalci strojev za gumo - vodja proizvodnje ali planiranja Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva. K sodelovanju vabimo tudi mlade ljudi različne izobrazbe 4. ali 5. stopnje z znanjem računalništva, ki so se pripravljeni priučiti za delo na CNC strojih za kovino. Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do sedaj opravljali, pošljite ali osebno prinesite po objavi razpisa. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 3. septembra so minila štiri leta, kar je za vedno odšla od nas predraga MARIJA KRAMPERŠEK iz Prožinske vasi. Štore Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in z mislijo počastite njen spomin. Vsi njeni in mož Kari GROZDJE, šipon, rizling, na Škofiji, prodom. Telefon 5821-158, zvečer oli 051 344-275. 4657 GROZDJE, mešano, belo, nekaj črnega, ža-metovka in modra frankinja, približno 500 kg, Lesično, ugodno prodam. Telefon 041482-284. 4564 DOBRO ohranjene hrastove sode, 5001 in kotel za žganjekuha, 801, prodom po ugodni ceni. Telefon (03) 5755-418. 4508 GROZDJE, šmornico in črnino, 500 kg, sod, 3501, hrastov in prikolico, nosilnost 3 >, navadno, prodamo. Telefon 041 772-328. 4519 BRZOPARIINIKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in botre ANGELE RAJH iz Tevč 20, Laško (3.5.1922-22.8.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvala sodelavcem Fragmata, pogrebni službi Komunale Laško, g. župniku Iztoku Hanžiču, govorniku g. Petru Ojsteršku, pevcem MOPZ Laško, g. Beleju za odigrano melodijo in praporščakom. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Laško in patronažni sestri gè. Tornici za pomoč v času njene bolezni. Posebno zahvalo za pomoč v težkih trenutkih namenjamo tudi sosedom Rajh-Pinter, Marot, Zupane in Krašovec. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Vida z družino, hčerka Valerija ter sestri Slavica in Vida RABLJENE naveze za goveda kupim. Telefon 5739-408. 4536 a Zaupanje, ki je ovrnila že več kot ireduje za vsa sla-zplačno za mlajše I) 5726-319, 031 tprejmamo honi 505-495. leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold. n ' P" 03/426-61-B0. Jakoma. 44.3000 Celje. Europhone-Mobitel; City Center Celje Komercialista Prošnje: Europhone, Mariborska 120, Celje. Zaposlimo ŠOFERJA ZA RAZVOZ PI C v piceriji Verona v Celju. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPO d.o.o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel.št.: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002. Ija do 41 let. Telefon 041 248-647, AgencijaAlan,www.superalan.sl. 6l-letni upokojenec, 176 cm, 90 kg, temno kostanjevih las,zmadrimiočmi, že nekaj let sam, nekadilec, nealkoholik, želi spoznati sebi primerno osebo, staro do 63 let, urejeno, preskrbljeno, ki živi soma. Pripravljen sem tudi živeli pri njej. Samo resne ponudbe po telefono (03) 5775-582. 4509 zaposlitev PIZZERIATaunrs, Miran Kajtna, s. p., levet 40, Petrovče, zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Nedelje prosto. Telelon 031714-990. DVE natakarici zaposlimo za nedoločen čas. Zaželeno prakso. Prošnje pošljite na naslov: Val bar, Celjska cesta 43,3270 Informacije in prijave ni GSM: Silva Kavačič, □41 746 590 klemen.3glavlggmail.com KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 4468 Oblak na nebu, kot da bi se ustavil, ptice, kot da bi ne znale peti, rože, kot da bi ne mogle cveteti. V SPOMIN Mineva pusto leto žalostnih in samotnih dni brez tebe, draga in ljubljena mama, babica in prababica HELENA STEMBERGER (11.8.1931-29.8.2006) Vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, obiskujete njen grob in ji v spomin prižigate svečke, iskrena hvala. Žalujoči sin Mihael z družino Tiho, tiho si nam odšel, nisi rekel nam adijo niti zbogom. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA LESKOVŠKA iz Podvin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili v svet miru in počitka, darovali sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. ste ga v času njegove i njegovem domu. Posebna zahvala vsem, k bolezni obiskovali n Zahvala gospodu župniku Jožetu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Martinu Lüskarju in cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentvida. Žalujoči: žena Anica in hčerka Ivanka z družino Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA NA NJENI MNOGO PREZGODNJI ZADNJI POTI Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice, babice, hčerke, sestre, svakinje in tete DANICE KRIŽNIK s Planine pri Sevnici (29.1.1959-14.8.2007) ni besed za bolečine, izgubljenost in nemoč. V dneh, ki so za nami, smo lahko spoznali, da je njena ljubezen zasadila v mnogih dobroto in prijaznost do osamljenih ljudi. Zato res hvala vsem, ki ste nam pomagali prestati prve težke dni: družinam Kolar, Polšak, Jazbinšek in Gaberšek ter vsem, ki ste nas obiskali in nam stali ob strani. Hvala ge. spec. int. med. Luciji Gaberšček za ves trud, dr. spi. med. g. Janezu Šmidu, Žalujki za opravljene storitve, g. župniku Vengustu za čudovito opravljen obred, sodelavki ge. Marjani Horjak, direktorici s CSD ge. Vebrovi in ge. Ivanki Uduč - vsem za izrečene lepe besede slovesa, pevcem MePZ Zarja iz Šentvida in Veteranskemu društvu Sever za celjsko območje. Hvala vsem za izrečena ustna ali pisna sožalja ter darovane sveče, sv. maše in drage darove. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: mož Karli, hčerka Tanja in sin Simon z družinama ter sin Grega z Lucijo 22 DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje- Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.qov.si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CEUE Delavec brez poklica pomoč v strežbi; do 4. 9. 2007; Društvo motoristov in kampistov Stržek, Ulica I. Celjske čete 29, 3230 Šentjur; delavec II - fizično delo v proizvodnji, tehtanje surovin, pakiranje izdelkov; do 7. 9. 2007; Emo Frite d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Celje; gozdni delavec, delo pri čiščenju vegetacije v gozdovih; do 7.9. 2007; Ivan Mlakar s.p.. Železarska cesta 3, 3220 Štore; pomoč pri polaganju kamna in keramike; do 19. 9. 2007; Roman Štor s.p.. Sini, Prožinska vas 46 b, 3220 Štore. Pomožni delavec pomožni delavec - pomoč pri polaganju podov in krovsko kleparskih delih; do 11. 9. 2007; Li-wel, d.o.o.. Bežigrajska cesta 4 e, 3000 Celje. Snažilka čiščenje prostorov; do 4. 9. 2007; Osnovna šola Frana Kranjca, Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba čiščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov; do 7. 9. 2007; Ba-tir d.o.o.. Oblakova ulica 32,3000 Celje; voznik viličarja; do 7. 9. 2007; Celjske mesnine d.d., Cesta v Tr-novlje 17, 3000 Celje; čistilka prostorov; do 7.9.2007; Čistilni servis Andrej Jožica Roš-karič s.p., Stanetova ulica 19,3000 Celje; montaža knauf stropov, predelnih sten in armstrong; do 11. 9. 2007; Ervin Arčan s.p.. Ob Hudi-nji 1, 3000 Celje; delavec za pomoč pri strojnih zemeljskih delih in nizkih gradnjah (možnost priučitve za delo na mini bagru in drugih strojih); do 7. 9. 2007; GMG Vinder d.o.o., Zadobrova 126, 3211 Škof ja vas; pomožni monter - montaža gips plošč, razvoz materiala po gradbiščih; do 7. 9. 2007; Kac d.o.o., Sernčeva ulica 10, 3000 Celje; razlagalec; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; viličarist, razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga v večjem skladišču in priprava blaga za odpremo; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Krovec krovsko kleparska dela na višini; do 12. 9. 2007; Jože Anclin s.p.. Lopata 48 b, 3000 Celje; polagalec podov; do 11.9.2007; Liwel d.o.o.. Bežigrajska cesta 4 e, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) pomočnik tiskarja; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Talilec talilec livar, upravljanje in kontroliranje peči za taljenje železa; do 10. 9. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščnik; do 7.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; blagovni manipulant; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pek peka kruha in peciva; do 4. 9. 2007; Pekarna Duh Kari Duh s.p.. Kulturniška ulica 2, 3000 Celje. mizar, vodja mizarske delavnice; do 4. 9. 2007; Hobi Mont Al-joša Kranjc s.p.. Mariborska cesta 105, 3000 Celje; mizar-skladiščnik, delo v Celju; do 7. 9. 2007; J.U.A. Frischeis d.o.o.. Celovška cesta 492, 1210 Ljubljana - Šentvid. Oblikovalec kovin oblikovalec kovin, izdelava kovinskih izdelkov po načrtih, rezanje, brušenje, varjenje, vrtanje; do 11. 9. 2007; Eko Line trade d.o.o., Škofja vas 40, 3211 Škofja vas. Orodjar orodjar; do 15. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Klepar-krovec klepar-krovec ali pomožna dela klepar krovec; do 7. 9. 2007; »Domo final« Ivan Robačer s.p.. Ulica bratov Jančarjev 11 a, 3212 Vojnik. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater; do 11. 9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica I, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do II. 9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica 1, 3000 Celje; pomoč- monter ogrevalnih naprav; do 7. 9. 2007; Zvonimir Ju-teršek s.p., Arclin 65, 3211 Škofja vas. Strojnik strojnik TGN; do 11. 9. 2007; Nivo d.d.. Lava 11, 3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževalec strojnih naprav; do 7. 9. 2007; Kovis-livarna d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Avtomehanik avtomehanik; do 4. 9. 2007; Alojz Škorjanec s.p.. Podružnica Celje, Gaji 42 a, 3000 Celje; avtomehanik - sprejemnik; do 4. 9. 2007; Alojz Škorjanec s.p.. Podružnica Celje, Gaji 42 a, 3000 Celje; mehanik I; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje; mehanik II; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; avtomehanik; do 4. 9. 2007; Hinko Hotko s.p., Vinterjeva ulica 2 a, 3212 Vojnik. Elelaromonter elektrikar; do 11. 9. 2007; Röbel d.o.o.. Kotna ulica 1, 3000 Ce- samostojni skladiščnik, prevzem in odprema blaga, nakladanje in razkladanje blaga, transportiranje z viličarjem; do 12.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Prodajalec monter - prodajalec kuhinj; do 7. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o.. Kadrovsko svetovanje. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; prodajalec v trgovini za male živali v Celju; do 8. 9. 2007; Alfa-pet d.o.o.. Letališka cesta 29,1000 Ljubljana; prodajalec; do 4. 9. 2007; Baumax d.o.o. Ljubljana, PC Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje; prodajalec; do 11. 9.2007; Baumax d.o.o. Ljubljana, PC Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje; lje. Elektrikar elektronik vzdrževalec električnih naprav; do 7.9.2007; Kovis-livarna d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Šivilja šivanje spodnjega perila ter vrhnjih oblačil; do 4. 9. 2007; Milica Janjič s.p.. Uva 7, 3000 Celje. Slikopleskar slikopleskar; do 4. 9. 2007; Ge-romont d.o.o.. Cesta na Ostrožno 14, 3000 Celje. Avtoličar avtoličar; do 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Zidar zidar-tesar; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; gradbeni delavec, izvajanje fa-saderskih in drugih gradbenih del; do 11. 9. 2007; Kabis d.o.o., Stanetova ulica 24, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehaniza- strojnik težke gradbene mehanizacije; do 22. 9. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznikkamiona; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uhca heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik voznik tovornjaka po Sloveniji; do 15. 9. 2007; Gratours d.o.o., Škofja vas 30 c, 3211 Škofja vas; voznik lažjega tovornega vozila - dostava biaga znanemu naročniku po Sloveniji; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje ; voznik tovornjaka; do 11. 9. 2007; Nivo d.d.. Lava 11, 3000 Celje; voznik tovornjaka po Sloveniji; do 7. 9. 2007; Simon Košir s.p., Lipovec pri Škofji vasi 6, 3202 Ljubečna. Skladiščnik komisionar skladiščnik, sodelovanje pri prevzemu blaga, priprava blaga za kupce, razkladanje, nakladanje, sortiranje; do 11.9.2007; Era Koplas d.o.o., Velenje, PE Procenter Celje, Lava 7 d, 3000 Celje; teriala, fotoprinterist; do 4.9.2007; Foto Tabor Zoran Markovič s.p., Gorkega ulica 41, 2000 Maribor; prodajalec v trgovini Maya Maya, delo v Celju, po potrebi se delo opravlja tudi v drugih poslovalnicah družbe; do 7. 9. 2007; Itu Sports Fashion, d.o.o., Brnčjčeva ulica 13, 1231 Ljubljana - Črnuče; prodajalec in mešalec barv; do la, opravljanje poslovne korespo-dence s tujino v nemškem jeziku; do 5. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa tehničnega in gospodinjskega oddelka; do 5. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje; serviser, sprejemnik vozil; do 29. 9. 2007; Ro + So d.o.o., Ska-letova ulica 13, 3000 Celje. Komercialist komercialist; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik v ZD Celje; do 11. 9. 2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Tehnik zdravstvene nege zobna asistentka, asistiranje zobozdravniku; pisne vloge s kratkim življenjepisom do 15. 9.2007 na naslov Malinger Martin Luka, dr.stom.. Stomatološka ordinacija, Gregorčičeva 53000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba administrativna dela, pomoč v knjigovodstvu; do 3.10.2007; Irena Ramšak s.p., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; poslovni administrator, tajniš-administrativna dela, vode- 7. 9. 20Ò7; Manpower d.o.o., PE nje materialnega knjigovodstva; do Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce- 12. 9. 2007; Manpower d.< prodaja rezervnih delov in opreme za avtomobile; do 4. 9. 2007; Marko Kebrič s.p.. Mariborska cesta 64, 3000 Celje; zastopnik za trženje raznovrstnih izdelkov (izdelki široke porabe, kozmetika, prehranska dopolnila); pisne vloge do 22. 9. 2007 na naslov Proadonis - Tomislav Zelič s.p.. Kadrovska služba, Milčinskega ulica 11, 3000 Celje; prodaja darilnih in dekorativnih artiklov ter pohištva iz bambusa in ratana; do 4. 9. 2007; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje; prodaja darilnih in dekorativnih artiklov ter pohištva iz bambusa in ratana na terenu; do 4. 9. 2007; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. kuhar; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; kuhar; do 11. 9. 2007; Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Natakar natakar; do 7. 9. 2007; Megi Caffé, Zoran Galof s.p., Jurčičeva cesta 4, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba delo na telefonski liniji, vedeževanje in erotična linija; do 7. 9. 2007; Esena KM d.o.o., Kompole 72, 3220 Štore; natakar; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; vodja skladišča-izmenovodja organiziranje in vodenje dela v skladišču, zagotavljanje zahtevane kakovosti dela zaposlenih in nadzorovanje; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; merilec, monter stavbnega pohištva; do 8.9.2007; Maton d.o.o., Ljubljanska cesta 2, 6000 Koper -Capodistria. Kmetijski tehnik prodajalec zaščitnih sredstev; do 7.9.2007; KZ Celje z.o.o„ Kocbekova ulica 5, 3000 Celje. Elektrotehnik polaganje, spajanje in meritve optičnih kablov ter druge elektroin- Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; sistemski administrator, vzdrževanje strežniških sistemov, postavitev in konfiguracija strežniških sistemov; do 15.9.2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; svetovalec/ka kapitalskih naložb, svetovanje in sklepanje pogodb znanim strankam na terenu; do 15.9.2007; ZM Providus d.o.o., Zagrebška cesta 20, 2000 Mari- Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist, organizira delo v komerciali; do 5. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; nabavnik - iskanje najugodnejšega ponudnika za nabavo plastike in drugih tehničnih materialov; do 15. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; pomočnik direktorja za splošne zadeve, poslovno upravo in ekonomiko; pisne vloge do 22. 9. 2007 na naslov Proadonis - Tomislav Zelič s.p., Kadrovska služba, Milčinskega ulica 11,3000 Celje. Višja strokovno izobrazba samostojni komercialist; do 11. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. strojništva za konstruktorstvo konstruktor, konstruiranje strojev, naprav in opreme; do 10. 9. 2007; Valji group d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodja razvoja poslovanja za področje telematike, odgovoren za izgradnjo mreže sistemskih inte-gratorjev na večjih trgih EU in drugod; do 7. 9. 2007; Ema d.o.o.. Mariborska cesta 1 c, 3000 Celje. Dipl. inž. računalništva (vs) programer, projektant software za embedded sisteme; do 7. 9.2007; Ema d.o.o., Mariborska cesta 1 c, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-finance sodelavec za računovodstvo in notranji kontroling vodenje celot- Slovenije za šolstvo. Območna enota Celje, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) diplomirana medicinska sestra; do 14. 9. 2007; Contraco - Špe-sov dom Vojnik, d.o.o.. Cesta v Tomaž 6 a, 3212 Vojnik. UELAŠKO^ Delavec brez poklica pomoč pri strežbi pijač; do 14. 9. 2007; Deržič avtopark in partner d. n. o. bar Old pub, Staro-grajska ulica 1, 1433 Radeče. Voznik viličarja skladiščni manipulant - pomoč pri prevzemanju, skladiščenju in izdajanju materiala, transportiranje, nakladanje in razkladanje tovora; do 9. 9. 2007; Fragmat tim, d.d.. Spodnja Rečica 77,3270 Laško. Ključavničar ključavničarska, varilska dela, vrtanje, rezanje vijačenje, koviče-nje; do 29.9.2007; Kovaštvo Franc Tovornik, s.p.. Cesta na Svetino 36, 3270 Laško; Delavec v proizvodnji inox izdelkov, ključavničar - skupinovod-ja; do 7. 9. 2007; Zdenko Vrbov-šek, s.p.. Spodnja Rečica 81 a, 3270 Laško. Monter hladilnih naprav monter strojnih instalacij hladilne tehnike na terenu; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270 Laško. Elektrikar energetik monter elektro instalacij hladilne tehnike na terenu; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o.. Bežno 7 a, 3270 Laško. Konfekcionar tekstilij serijsko šivanje, likanje, enostavna dela; do 7. 9. 2007; La-bo-ni, d.o.o.. Cesta na Lahomšek 4, 3270 Laško. Tiskar za tisk s ploskve pomožni tiskar / pomožna ti-skarka, pomoč pri tiskanju izdelkov, priprava polizdelkov...; do 4. 9. 2007; Seca plast, d.o.o., Podš-mihel 1, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik kamiona s prikolico; do 14. 9. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Skladiščnik skladiščnik - prevzemanje, skladiščenje ter izdaja materiala in proizvodov, transport, nakladanje in razkladanje tovora, vodenje skladiščnih evidenc; do 9. 9. 2007; Fragmat tim, d.d.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Prodajalec telefonist, informiranje strank o vrednostnih papirjih po telefonu; do 29.9.2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Prodajalec železnine, grad. Krajne s.p.. Slance 4, 3221 Teharje- Elektrotehnik elektronik prodaja v trgovini z elektroniko; do 7. 9. 2007; Edicom d .o. o., Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani; do 29. 9. 2007; Mobinia d.o.o.. Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja področni vodja, koordinacija aktivnosti, do 5. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Komercialni tehnik komercialist na terenu; do 26. 9.2007; Vrvica d.o.o., Kosova ulica 14, 3000 Celje. Gostinski tehnik strežba jedi in pijač; do 11. 9. 2007; Božidar Kozjak s.p., Ker-šova ulica 4, 3212 Vojnik. Ekonomski tehnik administrator, tajniška, knjigovodska in administrativna opravi- italacije; do 13. 9. 2007; Igor nega knjigovodstva; do 15.9.2007; - ----- • ; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Dipl. ekonomist (vs) vodja projektne prodaje, odgovoren za tehnologije industrijslcih ink-jet naprav, nanosa lepil v industriji in podobno; do 7. 9. 2007; Ema d.o.o., Mariborska cesta 1 c, 3000 Celje; višji svetovalec v pravosodju -finančnik III; do 4.9.2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 4. 9. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje; državnotožilski pripravnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju; do 16. 9. 2007; Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Prof. biologije višja svetovalka III. - biologije; do 4. 9.2007; Zavod Republike prodajalec; do 7. 9. 2007; Tehnika Laško d.o.o., Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško. Natakar pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 11. 9. 2007; Stephany, d.o.o.. Rimske Toplice, Globoko 7/a, 3272 Rimske Toplice. Elektrotehnik elektronik serviser težke gradbene mehanizacije (delovno mesto je v UE Laško); do 9. 9. 2007; KP motor d.o.o., Šmartinska cesta 32, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik v zdravstvenem domu Radeče; do 4. 9. 2007; ZD Radeče, Ulica OF 8, 1433 Ra- Inženir gradbeništva komercialist - prodaja hidroi-zolacijskih izdelkov za vgrajevanje, izdelava ponudb, ogled in iz-mere na objektih, operativno vodenje objektov; do 9.9.2007; Fragmat tim, d.d.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Univ. diplomirani inženir stroj- projektant hladilne tehnike (lahko pripravnik); do 14. 9. 2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270 Laš- UE MOZIRJE Delavec brez poklica upravljalec stroja za brizganje plastike; do 7. 9. 2007; Kovino-plastika Benda d.o.o.. Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje. kuhar, naroča in prevzema živila; do 3. 10. 2007; Grlica d.o.o., Hofbauerjeva ulica 2, 3330 Mo- Natakar natakar; do 11. 9. 2007; Bar Mars, Momčilovič Milena s.p.. Spodnja Rečica 67, 3332 Rečica ob Savinji; natakar; do 3. 10. 2007; Grlica d.o.o., Hofbauerjeva ulica 2,3330 Mozirje. Univ. dipl. inž. oblikovanja tekstili} in oblačil kreator - modni oblikovalec, kreiranje novih modelov; do 7. 9. 2007; Elkroj d.d., Prihova 56,3331 Nazarje. UE SLOVENSKE KONJI« Delavec brez poklica pomožna dela v kuhinji; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba cnc operater, priprava, izvedba in kontrola dela na cnc strojih, programiranje cnc stroja, vpenjanje orodij in pritrjevanje obdelo-vancev; do 11. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o., kadrovsko svetovanje, d.o.o. Podružnica Celje, Uhca XIV. divizije 6, 3000 Celje. Pleskar samostojno opravljanje pleskarskih in fasaderskih del, priprava materiala, vodenje porabe materiala; do 11. 9. 2007; Alojz Vezjak s.p.. Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice. Posluževalec stroja v tiskarni posluževanje stroja z embalažo in materialom, kontrola, tehtanje, označevanje; do 11. 9. 2007; Alojz Vezjak s.p., Tepanje 24,3210 Slovenske Konjice. Pomožna elektroinštalacijska do 14. 9. 2007; EMT Brečko d.o.o.. Draža vas 47 a, 3215 Loče. Razkladalec prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta...; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Upravljalec stroja delo v večji proizvodnji z različnimi stroji, do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja (za novo PE Oplotnica) - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin...; do 7. 9. 2007; vloge na Engrotuš d. o. o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš supermarket Oplotnica; Engrotuš, d.o.o. Hiš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Obdelovalec lesa posluževalec lesnopredelovalnih strojev-obdelava lesa od surovega lesa do končnega izdelka (pohištvo); do 11. 9. 2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1,2000 Ma- Natakarski pomočnik pomoč pri strežbi pijač; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik v poslovalnici -dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice...; do4.9.2007; vloge na Engrotuš d. o. o., kadrovska služba, Cestavli-novlje 10a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Olpotnica; Engrotuš, d.o.o. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščnik v poslovalnici (za novo PE Oplotnica) - dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice...; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (s pripisom za novo PE Tliš Supermarket Oplotnica; do 7. 9.2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Mesar mesar za novo PE Oplotnica -rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (s pripisom za novo PE TUŠ Supermarket Oplotnica.; do 7. 9. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar strojni ključavničar; do 18. 9. 2007; Metalkom d.o.o.. Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice. Strojni ključavničar priprava in sestava dela strojev lesnoobdelovalne smeri in montaža na terenu; do 15. 9. 2007; Nwfi ftOfMK 23 Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Varilec varjenje delov lesno obdelovalnih strojev; do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o., Stranice 27 a, 3206 Stra- Avtomehanik vzdrževalec in mehanik vozil; do 5. 9. 2007; Borut Fijavž s.p., Bukovlje 1, 3206 Stranice. Elektrikar energetik elektroinštalater - izvedba inštalacij šibkega in jakega toka; do 3. 10. 2007; ELPRO Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Elektrikar vezalec elektroizvedba in montaža nizkonapetostnih razdelilnih omar; do 3. 10. 2007; ELPRO Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec prodajalec (za novo PE Oplot-nica) - skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam...; vloge na naslov Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Op-lotnica); do 7. 9. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Skladiščnik v trgovskem centru Slovenske Konjice; do 7. 9. 2007; Keros, d.o.o., Tržišče 12 a, 3250 Rogaška Slatina. Prodaja tekstila do 4. 9. 2007; Modna linija -trgovina Blanka Lamut Lidija s.p.. Mariborska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. samostojna priprave hrane; do 22. 9. 2007; Hlastec d.o.o., Kri-ževec 57, 3206 Stranice; kuhar; do 14. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 priprava in kuhanje jedi; do 11. 9. 2007; Unior d. d.. Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Natakar strežba pijač, do 22. 9. 2007; Hlastec, d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice; natakar; do 14. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu; do 22. 9. 2007; Haložan, d.o.o.. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik strojni tehnik; do 7. 9. 2007; Borut Kovač s.p.. Dobrava 50,3214 Zreče; pom. dela v proizvodnji izdelave stekel; do 15. 9. 2007; Special Ribič Jože Ribič s.p.. Tovarniška cesta 5 a, 3210 Slovenske Konji- posluževalec rezkalnih strojev za ozobljenje; nastavljanje strojev in izdelava raznega ozobja; do 19. 9. 2007; Tehovnik, d.o.o.. Spodnje 1're-loge 21, 3210 Slovenske Konjice. Elektrotehnik energetik vzdrževalec v proizvodnji; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik elektroinštalaterska dela; do 14. 9.2007; EMT Brečko d.o.o., Draža vas 47 a, 3215 Loče; proizvodni tehnolog; delo v Slovenskih Konjicah; do 4. 9. 2007; KI Interim d.o.o., Kotnikova ulica 32, 1000 Ljubljana. Kozmetični tehnik kozmetičarka; do 11. 9. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Inženir strojništva risanje in projektiranje načrtov za izdelavo strojev; do 15.9.2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inženir elektrotehnike risanje in projektiranje elektro načrtov za lesno obdelovalne stroje; do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inženir elektrotehnike (vsš) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo nizkonapetostnih elektro omar; do 19. 9. 2007; ELPRO Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Inženir kemijske tehnologije samostojni tehnolog; do 3. 10. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. ut žihtju« nu emu" Delavec brez poklica monterska dela, postavitev šotorov; do 4. 9. 2007; Blisk Bošt- jan Veličkovič s.p., Ulica Franja Malgaja 59, 3230 Šentjur; točenje pijač v dnevnem lokalu, nedelje in prazniki prosto; do 11. 9. 2007; Damjana Zupan, s.p., Svetelka 2, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba monter stropov in sten; do 9. 9. 2007; Pod Drago Povalej s.p., Zlateče pri Šentjuiju 18,3230 Šentjur. Cvetličar cvetličar; do 14. 9. 2007; Majda Mauer s.p.. Ulica Dušana Kve-dra 43, 3230 Šentjur. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 29. 9. 2007; Bojan Pesan s.p., Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Strojnik strojnik avtodvigala; do 5. 9. 2007; Ludvik Vršnak s.p.. Žagaj pri Ponikvi 25, 3232 Ponikva. Elektrikar energetik ;lektror ìa de- la; do 22. 9. 2007; Majo trade, d.o.o.. Dole 50, 3230 Šentjur; serviser gostinske opreme na terenu in v delavnici; do 4.9.2007; Segon Klemen Šket s.p., Goričica 13, 3230 Šentjur; Keramik samostojni keramik; do 11. 9. 2007; Marjan Pekošak s.p., Stop-če 21, 3231 Grobelno. Zidar pk ali nk zidar; do 7. 9. 2007; Integros, d.o.o. Proseniško 46, 3230 Šentjur. Voznik voznik tovornega vozila - dostava blaga po Sloveniji; do 14. 9. 2007; Strnad Boštjan s.p., Boleti-na 7, 3232 Ponikva. Prodajalec prodajalec tehnične stroke; do 11. 9. 2007; Resevna, d.d., Mestni trg 3, 3230 Šentjur. Natakar natakar; do 7. 9. 2007; Keros, d.o.o. - poslovalnica Šentjur, Dro-fenikova ulica 3, 3230 Šentjur; natakarica; do 4. 9. 2007; Me-meti Džafer s.p., Kardeljeva cesta 57, 2000 Maribor. Srednja poklicna izobrazba voznik kombija - skladiščnik (razvoz blaga strankam, pomoč v skladišču); do 7. 9. 2007; Kemo-plast d.o.o., Drofenikova ulica 7, 3230 Šentjur. Trgovinski poslovodja komercialni zastopnik na področju Šentjurja in okolice; do 7. 9. 2007; Panap d.o.o., Rogozniš-ka cesta 33, 2250 Ptuj. Ekonomski tehnik računovodska dela; do 14. 9. 2007; Fundi, d.o.o., I^ze 17,3222 Dramlje. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo referent za pomoč vračunovods-tvu; do 14. 9. 2007; Ams meding d.o.o.. Ljubljanska cesta 6 a, 3230 Doktor mediane zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Do-brotinška 3 b, 3230 Šentjur. Doktor dentalne. medicine zobozdravnik za delo v mladinskem zobozdravstvu; do 22. 9. 2007; Mak art, d.o.o., podružnica Zobozdravstvo Šentjur, Cesta Leona Dobrolinška 5, 3230 Šentjur. *UE ŠMARJE PRI JELŠAH Steklarski delavec v kontroli in emhaliranju brisanje in pakiranje stekla; do 11. 9. 2007; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Gradbeni delavec zidarska dela; do 7. 9. 2007; Silvo Zatler s.p., Vršna vas 38,3240 Šmarje pri Jelšah. Delavec brez poklica pomoč v kuhinji pri pripravi hrane in pomivanju posode; do 7. 9. 2007; Marjan Skok s.p. Restavracija Gastro, ceste 54, 3252 Roga- delavka v čistem delu pralnice, likanje, zlaganje, sortiranje perila - delo v Šmarju pri Jelšah; do 14. 9. 2007; Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 15. 9. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina. Osnovnošolska izobrazba skladiščnik na oddelku živil; do 7. 9. 2007; Keros, d.o.o.. Tržišče 12 a, 3250 Rogaška Slatina; monter kovinskih konstrukcij; do 15.9.2007; Sifleks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek; stiskanje in odnašanje stekla; do 11. 9. 2007; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Obdelovalec lesa posluževalec lesnopredelovalnih strojev-obdelava lesa od surovega lesa do končnega izdelka (pohištvo); do 11. 9. 2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1,2000 Maribor. Polagalec keramičnih oblog polaganje naravnega in umetnega kamna; do 22. 9. 2007; Dro-teka d.o.o., Steklarska ulica 11. 3250 Rogaška Slatina. Bolniški strežnik gospodinja I. - skrb za oskrbo-vančevo ožje in širše okolje, opremo, tehnične pripomočke, pripravljanje in serviranje hrane, pomoč pri hranjenju in vzdrževanju osebne higiene stanovalcev; do 7. 9. 2007; Comett domovi d.o.o.. Podružnica Pegazov dom. Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina. Varilec varilec; do 15. 9. 2007; Sifleks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek. Frizer frizerska dela; do 7. 9. 2007; Katarina Hribernik s.p., Slomškova ulica 1, 3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik voznik tovornjaka za prevoz v Rusijo; do 7.9.2007; Destra d.o.o.. Zgornje Negonje 11, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec živilskih-prehramb. artiklov prodajalec živil; vloge na: Trgotur d.o.o. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; do 7. 9. 2007; Me-grad, d.o.o., Laše 2 a, 3241 Pod- P]akuhar kuhar I; do 4. 9. 2007; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Natakar natakar; do 4. 9. 2007; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Elektrotehnik elektronik vzdrževalec v pralnici-popravi-la in vzdrževanje strojev in naprav v industrijski pralnici, delo na območju Rogaške Slatine; do 14. 9. 2007; Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Zdravstveni tehnik spremljevalec gibalno-ovirane-ga otroka; do 4. 9. 2007; Vzgoj-no-izobraževalni zavod Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. Profesor slovenščine učitelj slovenščine in angleščine; do 4. 9. 2007; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor matematike učitelj matematike ter tehnike in tehnologije; do 4. 9. 2007; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Univ. dipl. mikrobiolog mikrobiolog z izkušnjami v kozmetični industriji; do 20. 9. 2007; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina. Diplomirani socialni delavec dipl. socialna delavka v domu za starejše, sprejemanje, premestitve in odpusti stanovalcev z administrativno ureditvijo, vodenje postopkov za sprejem v dom; do 11.9.2007; Comett domovi d.o.o.. Podružnica Pegazov dom. Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina. ^ Delavec brez poklica pomožni delavec v proizvodnji kopalniške in sanitarne opreme; do 14. 9.2007; Adecco h.r. d.o.o.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; pomožni delave do 11.9.2007; Boris Trs s.p., Šlan-drova cesta 16, 3320 Velenje; pomožni delavec - izvaja pomožna dela v proizvodnji, čisti demontirane in rezervne dele; do 4. 9. 2007; LKK d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje; delavec v proizvodnji - opravlja dela na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzoruje delovanje stroja; do 4.9.2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje; čistilec zelenjave; do 11.9.2007; Vegepak d.o.o.. Koroška cesta 56 b, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba delavec v proizvodnji - montaža in sestava kuhinjske opreme; do 14. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; sestavljalec - ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent; do 11. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; pomožna zidarska dela; do 7. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje; varilec; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Velenje. mizar v proizvodnji kuhinjskega pohištva; do 7. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; mizar - montaže in izdelava pohištva, razne mizarske montaže na terenu; do 11.9.2007; Arric d.o.o., Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; mizarska dela; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Ve- mizarska dela; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Ve- Kljuiavničar ključavničar - varilec; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje. Varilec varilec - prevzema dokumentacijo in pripravi material za varjenje; pisne prošnje do 4. 9. 2007 na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje. Slikopleskar slikopleskar; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35. 3320 Ve- Tesar tesar; do 11. 9. 2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalka; do 11. 9. 2007; Bo-max d.o.o„ Muljava 22 a, 1295 Ivančna Gorica; prodajalec; do 7. 9. 2007; DM-Drogerie Markt d.o.o., PE Velenje. Kidričeva cesta 2 b, 3320 Ve- projektant s področja elektrotehnike - strojno programiranje, projektiranje elektronskih sklopov, razvijanje candex programa; do 22. 9. 2007; HTZ Velenje, IP, d.o.o.. Partizanska cesta 78, 3320 Vele- Univ. dipl. ekonomist referent prodaje - izvedba in spremljanje celotnega procesa od naročila do dobave; do 7. 9. 2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje; referent prodaje - sprejema, zbira in obdeluje povpraševanja, komunicira in vzdržuje stike z dobavitelji, naročniki in ostalimi partnerji; do 11.9.2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. pravnik samostojni pravnik - opravljanje aktivnosti v vseh fazah sodne izterjave; do 11. 9. 2007; Era d.d., Prešernova cesta 10, 3320 Vele- lenje. Natakar kuhar, natakar; do 7. 9. 2007; Andrej Križnik s.p.. Gaberke 252, 3325 Šoštanj. Srednja poklicna izobrazba komisionar skladiščnik - sodelovanje pri prevzemu blaga, priprava blaga za kupce; do 11. 9. 2007; Era Koplas d.o.o., Prešernova cesta 10, 3320 Velenje. Strojni tehnik mojster v proizvodnji kopalniške opreme: organizacija proizvodnje, razporejanje dela vodenje manjše skupine; do 14. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Elektrotehnik masažnih sistemov /ódnji; do 14. 9. 2007; Adecco h.r. d.o.o., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Ttgovinski poslovodja trgovinski poslovodja; do 12. 9. 2007; Fa Da d.o.o.. Ljubljanska cesta 57, 8000 Novo mesto. Ekonomski tehnik za računovodstvo vodja FRS, računovodja; do 11. 9. 2007; KI Interim d.o.o., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Ekonomsko komercialni tehnik pripravnik, zavarovalni zastopnik za Velenje; do 22. 9. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik veterinarski pomočnik - pomoč v veterinarski bolnišnici; do 7. 9. 2007; Milan Matko - samostojni dr.vet.med., Topolšica 15, 3326 Topolšica. Srednja strokovna ali splošna izobrazba nepremičninski posrednik; do 13.9.2007; AŽ&MB Nerad d.o.o., Kidričeva cesta 2 b, 3320 Velenje; pomožni zavarovalni zastopnik za trženje zavarovalnih produktov na terenu - delo v Velenju; do 5.9. 2007; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega ulica 4, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike svetovalec v tehnologiji; do 11. 9. 2007; Bisol, d.o.o., Strbenko-va cesta 10, 3320 Velenje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike projektant s področja elektrotehnike - projektiranje fotovolta-jičnih sistemov, načrtovanje tiskanih vezij, projektiranje elektronskih sklopov; do 22. 9. 2007; HTZ Velenje, IP, d.o.o.. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje; Delavec brez poklica čiščenje poslovnih in proizvodnih prostorov; do 4. 9. 2007; Ava d.o.o., Vrunčeva ulica 37, 3000 Celje; komercialist I; do 7. 9. 2007; Demon s.p. Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče. Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec, delo v lahki proizvodnji kjer sestavljate, lepite, brusite polproizvode; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; čistilka; do 11. 9. 2007; Panhy-gia d.o.o., Arja vas 101, 3301 Petrovče. pomožna dela na lesnoobdelo-valnih strojih; do 4. 9. 2007; Biva - hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomilsko. Ključavničar preoblikvalec kovin; do 7. 9. 2007; Žagar Bogomir s.p.. Tovarniška cesta 7, 3312 Prebold. Orodjar orodjar - zahtevna orodjarska dela, sestavljanje, razstavljanje, prilagajanje orodij in priprav za avtomobilsko industrijo; do 12. 9. 2007; Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. pomočnik delovodje v ključav-ničarsko-kleparski delavnici, od-prema in kontrola izdelkov, branje načrtov, izdelava manjših izdelkov, barvanje; do 7. 9. 2007; Sigmanova, d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Monter vodovodnih naprav nikov. montaža sanitarnih sten in dimnikov na terenu; do 7. 9.2007; Sigmanova, d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec; monter ogrevalnih in vodovodnih instalacij; do 11. 9. 2007; Za-goričnik Bojan s.p.. Montaža cen-tr., vodov., plin. instalacije, Preserie 7 a, 3314 Braslovče. Elektrikar elektronik monter - montaža naročenih elementov, ipd.; vloge na Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 7. 9. 2007; Matjaž, d.o.o., Petrovče. Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Konfekcionar tekstilij vodja izdelave oblačil in kontrolor; do 12. 9. 2007; Acman, d.o.o„ Griže 25, 3302 Griže. Voznik avtomehanik voznik avtobusa; do 11.9.2007; Pemi d.o.o.. Breg pri Polzeli 72 a, 3313 Polzela. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 11.9.2007; Pemi d.o.o„ Breg pri Polzeli 72 a, 3313 Polzela; Prodajalec prodajalka- prodaja vseh vrst tekstilnih izdelkov; do 7. 9. 2007; El kroj, d.d., Prihova 56, 3331 Na- prodajalec v trgovini z belo tehniko, audio - video in računalniško opremo; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. kuhanje v gostilni z a'la cart po-. nudbo - poslovna enota občina Prebold, Kaplja vas 11; do 7. 9. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje. Natakar točenje pijač in toplih napitkov, čiščenje poslovnih in pomožnih prostorov; do 7. 9. 2007; Dnevni bar in trgovina Sebi, Tavčar Breda s.p., Zgornje Grušovlje 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; natakar; do 7. 9. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103,3320 Velenje; strežba hrane in pijač; do 9. 9. 2007; Marija Čulk s.p., Matke 36, 3312 Prebold. Poslovni tajnik telefonist-komercialist; do 7. 9. 2007; Demon s.p. Srnovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče. Srednja poklicna izobrazba strežba pijač; do 7. 9. 2007; Agies s. k., d.o.o. PE Polzela, Polzela 85, 3313 Polzela. Kmetijski tehnik prodajalec - svetovalec, fitofar-macevskih izdelkov; do 7.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pekovski mojster delavec v pekarni, delo zajema celoten proces izdelave kruha, peciv, slaščic in drugih sorodnih izdelkov ...; do 7. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delo v pekami; do 4. 9. 2007; Roman Brglez s.p., Vransko 17, 3305 Vransko. Strojni tehnik operater cnc stroja - merilec, opravljanje meritev, testni kosi, kontrola; do 12. 9. 2007; Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini; priprava dela za montažo, razpis materiala in polizdelkov, pomoč pri vodenju in kontroliranju montaže; do 7. 9. 2007; Sigmanova, d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Gostinski tehnik gostinski tehnik; do 7. 9. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje; natakar, poslovna enota občina Prebold. Kaplja vas 11; do 7.9. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik poslovodja - prodaja tehničnega blaga, naročanje blaga, skrb za zaloge in urejenost trgovine, vodenje zaposlenih; do 4. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Inženir elektrotehnike tehnolog - vodi in usklajuje tehnično in materialno dokumentacijo po načrtih in delovnih nalogih, prevaja tehnološke opise, opravlja operativne naloge priprave dela, planira izvedbo del po fazah dela in zaključek dela, pripravlja in daje predloge za izbol.; vloge na: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/ b, Velenje, do 7. 9. 2007; Matjaž, d.o.o., Petrovče, Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Inženir tekstilne tehnologije modeliranje krojev in kontrola gotovih izdelkov; do 12. 9. 2007; Acman, d.o.o.. Griže 25,3302 Griže; vodja proizvodnje, organizira, vodi in nadzira proizvodnjo ženske konfekcije; do 11. 9. 2007; Acman, d.o.o.. Griže 25,3302 Griže. Ekonomist za komercialno dejavnost poslovodja v maloprodaji, pripravnik; do 4. 9. 2007; Lesnina LGM Prodajni center Leveč d.o.o.. Leveč 18, 3301 Petrovče; pomoč v komerciali, pripravnik; do 4. 9. 2007; Lesnina LGM Prodajni center Leveč d.o.o.. Leveč 18, 3301 Petrovče. Univ. dipl. inženir strojništva konstruktor - projektant, idejna zasnova in izdelava konstrukcijske dokumentacije za orodja, priprave v avtomobilski industriji; do 12.9.2007; Emo-tech d.o.o., Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Dipl. inž. rač. in informatike (vs) arhitekt IT rešitev - izbira in uvajanje poslovnih rešitev na področju it infrastrukture, ipd.; vloge na: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje, do 7. 9. 2007; Eurocom, d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Profesor angleščine profesor angleškega in nemškega jezika; do 7. 9. 2007; Osnovna šola Polzela, Polzela 10,3313 Polzela. Profesor likovne vzgoje poučevanje likovne vzgoje; do 4. 9. 2007; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče. V vrtu pri 102 letih Tokrat na svoji poroki AW Branko in Maja Čepin (prej Gozdnikar) sta se poročila 28. julija. Cerkveni obred, ki ga je vodil Jože Planinšek, je bil v cerkvi sv. Jožefa v Celju, medtem ko je bil civilni obred v parku Zdravilišča Laško. Branko in Maja sta bila običajna mladostnika, polna energije, ko je 1. julija 2000 med njima preskočila iskrica ljubezni. Po štirih letih ljubezni sta v Rimskih Toplicah najela prvo skupno gnezdeče. Ves čas sta pridno hodila v službo in študirala ter na koncu tudi diplomirala. Po dveh letih »testnega« skupnega življenja sta ugotovila, da je njuno razmerje dovolj dozorelo, ter se odločila za nakup stanovanja v Laškem. S pomočjo prijateljev in sorodnikov sta ga prenovila po svojem okusu in se zadnji dan leta 2006 vanj tudi preselila. Januaija 2006 je Branko ob svojem rojstnem dnevu Majo zaprosil za roko, v kar je z velikim veseljem privolila. Prišel je težko pričakovani dan, 28. julij 2007, ko se je ženin Branko ob spremstvu ansambla Laški kvinton in sorodnikov odpravil po Majo v Spodnjo Rečico pri Laškem. Rečiški fantje niso bili zadovoljni, da jim bo Branko odpeljal dekle, zato so sporočili, da pripravljajo šrango. Pri njej je ženinu Branku pomagala priča, stric Jože. Poročni zvonovi so zapeli v cerkvi sv. Jožefa, kjer sta si Maja in Branko večno zvestobo obljubila tudi pred Bogom. Prelep sončen dan je bil kot nalašč za nadaljevanje dneva s civilnim poročnim obredom v parku Zdravilišča Laško. Po zeleni preprogi, posuti s cvetjem, je oče ponosno pripeljal nevesto in jo izročil ženinu. Maja in Če želite, da tudi vašo življenjsko prelomnico zabeležimo v Novem tedniku, nas pokličite (4225-100) ali pišite (tednik@nt-rc.si). Branko sta si nadela prstana in s svati pod nebo spustila bele balone. Poročno slavje je bilo v Zdravilišču Laško, kjer so svate ter mladoporočenca presenetili soplesalci KUD Lipa iz Rečice s šrangarji.Ta-ko se je končala še ena Brankova poroka, na kateri je bil tokrat v vlogi ženina in ne natakarja kot že mnogokrat prej. Najlepše trenutke sta Maja in Branko zaokrožila s poročnim potovanjem v Egiptu. AB Slavljenka živi sama, pri čemer še gospodinji in bere Marija Zorin, ki je v sredo praznovala 102. rojstni dan, živi kljub visoki starosti v svoji prijazni hiški sama. Opravi še precej gospodinjskega dela, med drugim kuha in peče kruh ter skrbi za rože. Poleg tega v svojem vrtu občasno odstranjuje plevel. Na njen rojstni dan so se v hiški na Pečici, v širši okolici Sladke Gore, obiski s šopki in darili kar vrstili. Slavljenka je nazdravila z županom Jožetom Čakšom ter najvišjimi predstavniki krajevne skupnosti, Rdečega križa, zveze borcev in društva upokojencev. Njena priljubljena nečakinja je povabila celo ljudske pevke iz okolice Čateža, kjer živi. Takšni obiski za rojstni dan prijazne gospe na Pečici so postali že kar navada. A z zdravjem ni ravno zadovoljna, saj potoži o težavah z žolčem, zaradi česar bi morala na operacijo, tudi s krvnim pritiskom ni vse v redu in še kaj bi se našlo. »Največ molim in berem,« je povedala o svojem običajnem dnevu. Branju daje nasploh prednost pred gledanjem televizijskega programa ali poslušanjem radia. Na televiziji jo posebej moti nasilje, zaradi česar potem težko spi. In kaj najbolj prispeva k tako mladostnem videzu slavljenke, ki bi ji lahko odpisali vsaj dve desetletji? »Nimam nobenega posebnega recepta. Jem vse, zato imam včasih tudi težave z žolčem. Zajtrk si naredim Na 102. rojstni dan izjemno čile Marije Zorin s Pečice so se voščila s šopki in darili kar vrstila. sama, pri kosilu pa mi pomagajo,« pripoveduje zgovorna gospa. Zelo družabna je, zato se včasih počuti osamljeno. Takrat preganja dolgčas s štetjem avtomobilov, ki hitijo po bližnji cesti čez klanec proti Poljčanam ali nazaj. Zato se posebej veseli nedelje, ko je več obiskov. »Res, zelo rada imam obiske.« Vsak prvi petek je vesela domačega župnika s Sladke Gore. Gospa Marija je najboljša leta preživela kot kmečka gospodinja, vendar je danes brez pokojnine. Največ ji pomenijo otroci, vnuki in pravnu- ki, zato je na to, da jim čestita za rojstne dneve, zelo pozorna. Starejši sin, ki živi v bližnji okolici, je znan kot eden najboljših štajerskih vinogradnikov, hči živi v okolici Domžal, mlajši sin na Švedskem. V šmarski občini so na svojo izjemno čilo 102-letno občanko Marijo Zorin seveda ponosni. Da se življenjska doba nasploh hitro povišuje, pričuje še ena občanka iz vasi Se-novica pri Šmarju, ki bo septembra prav tako stara 102 leti. Žal slednja slavljenka ni več tako čila kot gospa na Pečici. BRANE JERANKO Gasilci ukradli nevesto Pred nekaj dnevi sta se v žiški cerkvi poročila Dolores Zupančič iz Žič in Bogdan Ledinek iz Zreč. Za Dolores, ki je tajnica Prostovoljnega gasilskega društva Žiče, so se njeni kolegi še posebej potrudili. Ko je kolona s svati pripeljala po cesti proti Draži vasi, so jih žiški gasilci pričakali z vodnim špalirjem. Ženin in nevesta, ki sta se peljala v odprti kočiji, sta bila malce mokra, ostali svatje so bih v varnem zavetju jeklenih konjičkov. Kot je pojasnil predsednik PGD Žiče Karel Žilavec, sé ob porokah svojih članic in članov držijo tradicije: »Brez vodnega špalirja ne gre, prav tako ne brez darila, ki ga prinesemo na gostijo.« Tako so naredili tudi tokrat. Da pa bi dogajanje na gostiji malce popestrili, so pred polnočjo gasilci ukradli nevesto Dolores in jo odpeljali v sosednjo vas. Ženin in svatje so jo neuspešno iskali, kajti gasilci znajo opraviti svoj posel. Ker pa so po naravi dobre duše, so po polnoči Dolores vrnili možu in vsi skupaj so se zabavali do jutranjih ur. JG »Tiger« Jože praznoval 60 let Jože Muc iz Pobreža pri Slovenskih Konjicah je že 12. januarja praznoval šestdeseti rojstni dan. Sicer živi in dela v nemškem Oberstenfeldu, v domačem kraju pa sta si z ženo zgradila lepo hišo, kamor se tudi redno vračata. Ravno ob okroglem jubileju je bil doma in takrat so ga obiskali njegovi prijatelji in sočlani iz Chopper kluba Tiger. Dogovorili so se, da bodo naredili piknik v poletnih dneh. Tiger Mucek, kot ga nje- ke in prijatelje, na kateri so govi prijatelji imenujejo, je vrteli odojka in kozliča, žr-držal besedo in 12. avgusta tvoval pa je tudi nekaj piš-priredil zabavo za sorodni- čancev. Tigri so se na zabavo pripeljali z motorji, kar je naredilo pravo vzdušje. Ob živi glasbi so se zabavali ves popoldan. Jože se s svojim motorjem Harley Davidsonom rad popelje naokoli. Včasih sam, velikokrat pa s prijatelji Tigri. Lani so se odpravili v Dubrovnik, pred dnevi pa po panoramski cesti pod sam Grossglockner. Veselje ima tudi z okrasnim ribnikom, ki stoji pred hišo in za katerega je lani prejel priznanje za najlepši okrasni ribnik v Sloveniji. JG