Stev. 83. V Trstu« * četrtek 23* starca 1916« Leinžk XL1. fziiaja vsak dan, tudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. t rejništvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi t episi raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt j prejemajo in rokooiai se ne vračajo. fzdsjatelj ir cdgovomi urednik Štefan Godina. Lastnik konaordj ]it\? ,Edincsti". — Tlak tiskarne .Edlnoatl", vpisane »drage s firejenim poroštvom v Trstu, tilka Sv. Frančiška AsUkcga it Ml Telefon credniitva in uprave itev. 11-87. r'ercčnina zna Sa: Za celo leto >>••(», K 24.— Za pol leta................• 12.— za tri mesece........................%— 71 nedeljsko izdajo za cek> lato. ....... 5J0 za pol leta.............• • • • Posamezne Številke , Edinosti* se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm P° vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oclasl denarnih zavodov ........7......rnm P° 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: , . . . • 2.— Meli oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase spreiema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lt upravi .Edinosti". — Plača in toil se v Trstu. Upcava in inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Aaiikega SL 20l — PoŠtnohranilaični račun 5t 841.652. Pregled najnovejših dosodkov. Ruska bojišča. — Veliki boji na nem-ško-ruskem bojišču zavzemajo vedno večje dimenzije. Napadne točke vedno številnejše. Vsi številni napadi med Rigo in Naroškim jezerom krvavo odbiti. Rusi niso izvojevaii niti najmanjšega uspeha, a imeli naravnost strašne izgube, dočim so nemške izgube majhne. — Tudi v vzhodni Galiciji in v Voliniji povsod živahnejše delovanje sovražnika. Napadi ob Strypi in potoku Korminu zavrnjeni. Pri raznih protinapadih na severnem bojišču ujetih skuono okoli 1.200 Rusov. Zapadno bojišče. — Nemški plen se je pri očiščevalnih delih pri Avoncourtu zvišal na 2914 mož. Neprestani topovski boji pred Verdunom. Brezuspešni francoski napadi pri Oberseptu. Tri sovražna letala sestreljena. Na italijanskem, balkanskem in turškem bojišču nobenih važnih dogodkov._ Kale ursšno poročilo. DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Delovanje nasprotnika je postalo včeraj skoro na vsej severovzhodni fronti živahnejše. Naše postojanke so bile v ognju sovražnih topov. Ob Strypl in v ozemlju Kormiaa so izvršili ruski pehotni oddelki sunke; bili so povsod vrženi. V vzhodni Galiciji je zgubila pri nekem takem sunku ruska bojna skupina, močna en bataljon, na mrtvih 3 oficirje in nad 150 mož, na ujetnikih i 00 mož. Pri nas ie bilo le par ljudi ranjenih. Italijansko bojišče. — Včeraj je bilo mirno. Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer, fml. Prestolonaslednik na koroški fronti. DUNAJ, 22. (Kor.) FLML. in viceadmi-rai nadvojvoda Karel Franc Jožef se je mudil v zadnjih dneh v ozemlju koroške fronte. Ogledal si je razna dela in obrambne točke in pohvalil hrabre posadke, ki so zabranile sovražniku vstop v deželo. Prestolonaslednik si je ogledal tudi škodo, ki jo je povzročila sovražna artiljerija v nekaterih krajih. Porotno Csčorns. DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 20. marca. Na vsej fronti zvišano topovsko delovanje, posebno v Suganski dolini in ob srednji Soči. V obeh oddelkih je bil naznanjen prihod močnih sovražnih ojačenj na četah in topovih. Proti našiin postojankam na Monte Collo (Suganska dolina) je poizkusil sovražnik dne 18. t. m. manjše napade, ki so bili takoj odbiti. Srditejše so bile sovražne akcije ob srednji Soči v noči na 19. t. m. in nasledniega dne. Naše čete so iztrgale sovražniku del njegovih jarkov na višini Sv. Marije in so odbile njegove sveže napade na naše postojanke južno Čiginja in proti Selu. Potem ko smo tako popolnoma preprečili vsako napredovanje sovražnika, smo umaknili del naše prednje postojanke okoli 500 m nazaj proti višini Sv. Marije, da se izognemo obstreljevanju po novih sovražnih baterijah. Akcija se je izvršila v redu in miru brez vsakega sovražnega pritiska Tudi na Sa-botinu je poskušal sovražnik napasti naše postojanke na grebenu. Bil je takoj pregnan. Na kraški planoti je bilo tekom dneva mimo. PARIZ, 21. (Kor.) General Cadorna se je izrazil napram sotrudniku »Petit Journala«, ki je potoval ž njim, sledeče: Naša ofenziva se zopet prične energično in srdito na edini fronti, na kateri moremo sedaj operirati; vendar pa je potrebno, da dovoli to vreme. V trenotku so lavine, ki zasipajo vojake, naš najstrašnejši sovražnik. _ Nemško uradno poročilo. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki slavni stan, 22. marca 1916. Zapadno bojišče. — Pri očiščevanju bojišča severovzhodno Avoncourta, PODLISTEK Lepa Anka. Spisal Avgust šenoa. Nekega jesenskega popoldne — pred kakimi tridesetimi leti — je sedela gospa Miličeva pri odprtem oknu svojega lesenega dvorca v Zagorju, uživala udobno gorski zrak, in pletla nogavico in čitala neki amerikanski potopds. Gospa Miličeva je bila vdova po majorju. Minolo je tedaj že de et let, ko jej je umrl mož — rodom Graničar — a po njegova smrti se je že priletna inajorica preselila iz štabnega mesta v svoj zagorski rojstni kraj. Tu je živela deloma od gospodarstva, deloma od mirovine. Mož jej je zapustil edino tolažbo — sinu-edinca imenom Milana. zavzetega pri napadu dne 20. marca h pri zavzetju nadaljnlh sovražnih jarkov zunaj gozdovja, je oarastfo Število tamkaj ujetih neranjenih Francozov na 58 oficirjev in 2914 mož. Topovski boji na obeh straneh Moze so se pri le začasni oslabitvi, nadaljevali s srditostjo. Pri Oberseptu so Francozi še enkrat poizkusili, da popravijo poraz dne 13. februarja. Sovražnik je bil zavrnjen z znatnimi krvavimi izgubami. — Tri sovražna letala so bila severno Verduna v zračnem boju postavljena izven boja; dve ste bili sestreljeni severovzhodno Samogneuxa za našo fronto tretje onstran sovražne črte. Poročnik Boelcke je sestrelil s tem trinajsto, poročnik Parschau svoje četrto sovražno letalo. Vzhodno bojišče. — Ve4ike napadne akcije Rusov so zavzele še večje dimenzije. Napadne točke so postale številnejše. Sunki sami so sledili na raznih točkah neprestano noč in dan. Najhujši naval je zopet veljal fronti severozapadno kraja Postavi. Tu so dosegle sovražne izgube celo za ruske zastavitve mas popolnoma izredno višino. Pri nekem uspešnem protisunku na nekem majhnem vdornem mestu je bilo ujetih 11 ruskih oficirjev in 573 mož. Toda tudi pri mnogih drugih bojih južno in jugovzhodno Rige, pri Fridrikovu, zapadno In jugozapadno Jakobova, južno Dvinska, severno Vidsi-ja, med Naroškim in Višnjevskitn jezerom, so naše hrabre čete ob velikih izgubah za sovražnika gladko odbile vse napade in ujele pri protinapadih še preko 600 ujetnikov. Rusom se na nobeni točki ui posrečilo doseči kak uspeh. Naše izgube so povsod majhne. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski glasovi o balili l'erđunim. _ PARIZ, (?) (Agence Havas. — Kor.) Časopisje še nadalje zaznamuje neutrudno napredujoče materijalno in moralno pešanje Nemcev pred Verdunom. »Matin« meni, da bitka začenja definitivno zadremavati. »Echo de Pariš« misli, da Nemci ne premorejo malancourtske fronte. Uspeli tamkaj da je ravno tako neverjeten kot drugje. Francoski predsednik na fronti. PARIZ, 20. (Kor.) Predsednik Poincare je v nedeljo in ponedeljek posetil Signai de Xor, severozapadno Ponta Moussona, prednjo obrambno črto pri Nancyju, Raonu, L' Etape, Badonvillersu in Bacca-ratu ter se je davi vrnil v Pariz. timl angleški?!, frantosMU iti beisOskn letal na lee&raegge. LONDON, 20. (Reuter. — Kor.) Adml-raliteta objavlja: Davi je 50 angleških, francoskih in belgijskih letal, spremljanih po 15 bojnih letalih, napadlo nemško postajo za povodna letala, Zeebruegge, in letališče Hauttave. Zdi se, da so napravila veliko škode. Vsako letalo je imelo s seboj 200 funtov bomb. Vsa letala so se vrnila dobro ohranjena, en belgijski častnik je bil resno ranjen. Cadorna 11 francoskem glavnem stana. PARIZ, 21. (Kor.) General Cadorna je s svojim ordonančnim častnikom danes dopoldne odpotoval v glavni stan. Potovanje italijanskih ministrov v Pariz. CURIH, 22. (Kor.) Italijanski ministrski svet je sprejel definitivne sklepe za predstojeće potovanje ministrskega predsednika Salandre in vnanjega ministra Sonni-na v Pariz. Salandra bo na svojem potovanju obiskaJ najprej italijanski glavni stan. da dobi navstajo ob murmanski obali. Rusofilski voli unski proces v Sofiji. SOFIJA, 21. (Kor.) V vohunskem procesu proti rusofilom je imel državni pravdnik Markov po zaslišanju prič obtožni govor, v katerem je imenoval v službi ruskega mornariškega atašeja se na-hajajočo organizacijo navadno zaroto v svrho izdaje domovine. Zahteval je za obtožence Zelenogorova, Šiljanova. Bru-thina in Saharova smrtno kazen, za Spi-sarevskega in Cvetkova dosmrtno ječo. Žito iz Rumunije. BUKAREŠT, 22 .(Kor.) Pogodba nt-munske izvozne komisije z nakupovalno družbo osrednjih držav glede nakupa novih žitnih zalog je bila podpisana včeraj. Odlikovanje veleposlanika grofa Szecsena. DUNAJ, 22. (Kot.) Cesar je izrednemu in pooblaščenemu veleposlaniku grofu Nikolaju Szecsenu Temerinskemu povodom po njem zaprošene upokojitve v Najvišje priznanje njegovega na odgovornih mestih najvdanejšega in najzvestejšega službovanja najmilostiveje blagovolil podeliti brilante k velikemu križcu Leopoldovega reda. Šestinosemdesetletnica gardnega kapitana grofa Becka. DUNAJ, 22. (Kor.) Povodom svoje šestinosemdesetletaice je gardni kapitan generalni polkovnik grof Beck prejel brzojavna voščila, med njimi tudi voščilo Njegovega Veličanstva cesaria. Vpoklici na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Mestni magistrat je izdal proglas, glasom katerega morajo vsi v letih 1&6S in 1869 rojeni čr-novojni obvezanci, ki so bili pri naborih in naknadnih naborih spoznani sposobnim, kakor tudi v letih 1865—1897 roieni črno-vojniki, ki so bHi poklicani k vojnim delom, a bili potem odpuščeni in pri naborih spoznani sposobnim, dne 5. aprila odriniti k aktivnemu črnovojniškemu službovanju. Položaj. 22. marca. Salandra se je mogel oddahniti. V seji od minolega torka je italijanska komora z ogromno večino — izrekla kabinetu Salandra zaupnico. Važen in značilen moment iz debate, ki se je vršila pred glasovanjem, je bil govor katoličana, ali pravilneje rečeno: poslanca katoliškega mišljenja Rodino, ker priča, kako je tudi v Italiji — kakor drugod, na Nemškem, na Angleškem, na Francoskem, v Belgiji, v Rusiji, v Avstriji — vojna postavila princip narodne brambe, oziroma brambe domovine, nad vse druge ozire in razlike, kako so veliki trenotki nivelirali vsa strankarska navskrižja. Rodino je izjavil, da noče zaostajati za nikomur, da želi zmage italijanskemu orožju, za katero delujejo vsi katoličani z vsemi svojimi močmi. Govornik ne želi nikake izpre-membe na vladi, ker priznava sedanji značaj nacijonalne vlade. Zahteval je marveč, da zbornica izreče vladi zaupanje in je izražal svoio vero v zmago pravice Italije. Tako je govoril poslanec katoliškega mišljenja vzlic vsej trajni napetosti v razmerju med Vatikanom in italijansko vlado radi rimskega vprašanja! Govor Rodino govori — knjige! Nu, vsakdo ie moral pričakovati, da pride na glasovanjti tako in ne drugače. Čitatelji nam morajo pripoznati, da smo mi dosledno to napovedovali. Položaj v Italiji je v tem hipu tak, da ob vsej nezadovoljnosti ne morejo Salandre pognati s pozorišča. Danes je Salandra faktično nenadomestljiv. Ne morda zato, ker je njegova politika dobra in koristna, ampak zato, ker je tako zavožena, da nikdo noče sprejeti njegove dedščine, in se izrabiti ter onemogočiti za prihodnje čase. O da, je še mož v Italiji, ki se čutijo poklicane in sposobne, ali vsi ti hočejo počakati ugodnega momenta, ko bo zapuščina Salandre likvidirana. brazu jej je zasijalo solnce. »Tu je moj dečko!« Vesela je pristopila k oknu, da pričaka sinu, ali skoro je osupnila v začudenju. Gospa je potegnila roko preko oči, kakor da hoče odgnati iz vida čudno prikazen. Ali ni se mogla dolgo Čuditi. Naenkrat so se odprla vrata na široko in v sobo je planil mladenič — visok, črnih oči, črnih las, finega, lepega obraza, prava materina podoba! »Zdrava, mila majčica, sladka majčica!« je začel mladenič objemati mater, »hvala Bogu, da te imam zdravo in celo! Ah, kako sem želel, da te zopet enkrat tako od srca objamem!« Gospa Miličeva je vračala in ni vračala ljubkovanja sinovega. Slednjič se mu je izvila iz objema, se umaknila za en korak ter ga jela motriti z začudenjem. (Dalje.) $trM n. »EDINOST* ftev. 83. ii f ,« -- V Trstu dne 23. marca, 1916 Spričo tega stanja stvari je imel Sa-lantfra v torkovi seji lahek posel. Ni mu frebalo, da bi še le prepričeval in pridobival s silo argumentov. Nič ni riskiral s pozivom, naj zbornica, ako ni zadovoljna z vlado, odkrito izrazi to z glasovanjem — ko Je vedel, da se to ne zgodi! Nadro-bil ie sicer precej lepih in zvenečih fraz, ali še te niso bile namenjene toliko komori, kolikor skozi okno in preko mel v inozemstvo. Skozi okno javnemu mnenju Itaiije: da vlada mora podpirati moči naroda! Da nad vsemi političnimi strujami je domovina, da je Italija nad vsemi! In da sedaj ni smeti izpregovoriti nobene besede, ki bi mogla kvariti razpoloženje naroda! Sicer pa ie — bodimo odkritosrčni — to prizadevanje Salandre, to gašenje požarja skozi okno ven, umljivo in izhaja iz naravi položaja. Tudi Salandra si skuša pomagati, kakor vsakdo, ki je v stiski: kakor se mu pač najbolje zdi. Ena pa je vendar-le prehuda, ki jo je zagrešil SaLandra, ker je v preočitnem in prekri-čečem navskrižju z resnico. Mislimo namreč njegov dikt, da stroja ni smeti izpre-minjati v trenotku, ko dosega največje efekte. Mislil je militarični in politični stroj Italije. Kje so ti največji efekti? V dobrem smislu namreč, da bi jih mogel gospod Salandra beležiti svoji politiki na dobro! V uspehih nje diplomacije v stvari postopanja nje zaveznikov napram potrebam dežele? Odgovor daje splošno ozlovoljenje proti Angliji. Se-li kažejo ti efekti v notranjem političnem položaju? Registri očitanj, ki so jih poslanci metali Salandri v lice, odgovarjajo na to vprašanje! So-li ti največji efekti militarične naravi, jih je li morda dosegel g. Cadorna na soški fronti! Poročila istega Cadorne samega zvene kot vsakodnevna izpoved že v deveti mesec: ne gre, pa ne gre! — Se nekoliko mesecev takih največjih efektov in v Italiji bodo likvidirali — pogorišče. Vojna provzroča — kar je sicer naravno — najrazličneje pojave, ugibanja in pro-rokovanja. Tudi taka, ki se gibljejo v skrajnostih. Eni so uverjeni n. pr., da so vse vojskujoče države izcrpljene in napovedujejo celo že pozitivno, da bo v par mesecih konec vojne. Vsa taka napovedovanja so enostavno -nesmiselna. 2e sedanji dogodki, oziroma priprave za prihodnje dogodke na spomlad na vseh frontah govore proti taki misli. O izcrpljenju danes še ni govora. Kakor je enostavno smešno, ako nasprotniki širijo v svet glasove, da ste Avstro-Ogrska in Nemčija bodi militarično, bodi gospodarsko izcrp-Ijeni, istotako bi mi le varali sami sebe, ako bi trdili kaj takega o nasprotnikih. Žrtve, ki jih morajo doprinašati, so pač ogromne — in vprašanje je, kako dolgo Jih bodo mogli doprinašati! — ali da bi bili že danes izcrpljeni, o tem ne more biti še govora. Drugi se zopet gibljejo v nasprotnem ekstremu in napovedujejo sovraštvo brez konca in kraja. Ali tudi tako govore le ljudje brez razsodnosti. Nedavno je eden pruskih ministrov izpregovoril pametno in trezno besedo, da bo namreč Nemčija potrebovala gospodarskih stikov tudi s sovražniki, torej — obnovitve prijateljskih in normalnih razmer. Podobno pametno in trezno besedo je izpregovoril nedavno na petrograjski konferenci agrar-cev zastopnik ruskega ministra za trgovino, Borodajevsky. Izjavil je, da prihaja Nemčija v prvi vrsti v vpoštev kot tržišče za rusko žito in ruski eksport. Skrajna koncesija, ki bi jo mogla Rusija storiti svojim zaveznikom v tem pogledu, bi bila ta. da po vojni ne dovoli Nemčiji boljih pogojev, nego zaveznikom. Jasno je torej tu povedano, da bo Rusija po vojni iskaJa gospodarskih stikov z Nemčijo. — Je pač tako, da ima gospodarsko življenje svoj železni zakon, po katerem ne more Človek živeti brez Človeka in država ne brez države. Večno sovraštvo bi bila splošna poguba. Nu, sreča je, da narava sama ne dovoljuje, da bi obveljalo, kar bi hoteli glasniki večnega sovraštva med narodi in državami. Pogosteje so začele prihajati — seveda od italijanske meje — vesti o srbski vojski, oziroma nje ostankih. Ako smemo verjeti »Secolu«. bo v dveh do treh mesecih pripravljena zopet na Balkanu srbska vojska do 160.000 mož. Nove srbske divizije s starimi divizijami prve in druge kategorije. Največ težav da dela ureditev podčastniškega kadra, ker je večji del starih podčastnikov ali padel, ali so bili povišani v častnike. Tudi potovanje prestolonaslednika princa Aleksandra v Pariz da je v zvezi z organizacijo srbske vojske. Princ da se udeleži posvetovanj vojnega sveta entente. Noira balkansko oolna ? Pred nekaj dnevi je sporočilo nemško vrhovno armadno vodstvo, da je prišlo ob Dojranskem jezeru do spopada med francoskimi in nemškimi patruljami. O tem spopadu poroča poročevalec »Berliner Tageblatta« svojemu listu: »Tišino, ki je že mesece vladala okoli Soluna in v katero je le kak letalski ali zeppehnovski napad zanesel nekoliko iz-premembe, je sedaj prekinil pravi bojni hrup. Sicer pa je šlo pri bojih, ki so se vršili 17. t. m., res le za majhne praske med naprej porinjeniini patruljami. Francozi so vdrli v neko vas, ki se nahaja zapadno Dojranskega jezera in so s premočjo napadli tamkajšnjo nemško poljsko stražo. Tekom nato se razvivšega boja pa se je stvar kmalu obrnila. Ko je na obeh straneh posegla v boj tudi artiljerija, je bil sovražnik po znatnih izgubah odbit in je moral pustiti v naših rokah nekoliko ujetnikov. Samemu po sebi temu dogodku se seveda ne sme pripisovati bogve kakšen uumen in tudi ni ravno verietno. da bo imel nadaljne posledice; vsekakor pa je treba pomisliti, da more za tako velike, za boj pripravljene armadne mase, kakor so sedaj nakopičene ob severni grški meji, zadostovati najmanjši povod, da se začno gibati.« Potemtakem bi bik> pričakovati v kratkem izbruha novih boiev na Balkanu, nove balkanske vojne, in sicer francosko-angleške ofenzive, čemur pa zopet odločno nasprotujejo vesti, ki prihajajo zadnji čas zJasti iz nevtralnih virov. Tako pravi neko berolinsko poročilo, ki pa ima svoj vir gotovo v nevtralnem inozemstvu, da je odšlo že več tisoč Francozov iz Soluna domov na Francosko. Govori da se tudi, da je bil tudi general Sarrail, vrhovni poveljnik ententnih čet v Solunu, poklican na Francosko. V Solunu da o-stane samo še toliko časa, da bodo utrdbe tako dograjene, da ne bo več potrebna njegova navzočnost v Solunu. S tem poročilom se tudi strinja vest iz Curiha, ki pravi, da se v francoskem časopisju vedno bolj množe glasovi, ki zahtevajo od francoske vlade, naj pozove francoske čete iz Soluna in jih kolikor mogoče hitro odpravi na francosko fronto. Upa se tudi, da se francoska vlada dogovori s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom glede srbske armade, ki naj bi tudi prišla na francosko bojišče. Kakor pa je razvidno iz naslednjega, preko Bukarešta iz Aten došlega poročila, izhajajo vse te vesti iz istega vira, namreč grškega. Atensko poročilo namreč pravi, da je nemška ofenziva na zapadni fronti popolnoma prekrižala pripravljeni načrt entente na Balkanu. Ententa je za ofenzivo, ki naj bi izhajala iz Soluna, imela pripravljenih na Grškem nad 350.000 mož. Napravila je povsod mogočna taborišča in je nakopičala tu ogromne množine municije, da bi se tako pripre vila za namerovano ofenzivo proti centralnima vlastima. Sedaj pa je mogočna nemška ofenziva na francoski fronti prisilila entento, da mora vsakega moža, kj ga le more utrpeti pri svojih četah, ki se nahajajo na Grškem, odposlati na zapadno fronto. Ta ukaz je prišel generalu Sarrai-lu popolnoma nepričakovano in to tembolj, ker je bil solunski generalni štab že skoraj popolnoma gotov s pripravami za ofenzivo in je bil začetek napada le se vprašanje nekaterih dni. Na ponovni, zelo odločni ukaz vojnega sveta v Calaisu pa je moral Sarrail odpoklicati čete in- jih pričeti vkrcavati. Kakor pripovedujejo francoski generalštabni častniki, je baje odpoklican tudi general Sarrail in ostane v Solunu le še toliko časa, dokler bo njegova navzočnost v Solunu še potrebna zaradi dovršenja utrjevalnih del in vkrca-vanja čet. Mislimo, da nam po vsem tem ni treba še enkrat posebej poudarjati, da je za vse te vesti iskati istega vira, namreč na Grškem, in prav zato se nam tudi ne zde popolnoma verjetne. Recimo le, da je resnična atenska trditev, da je imela ententa nad 350.000 mož pred Solunom, s katerimi je v najkrajšem času nameravala pričeti ofenzivo. Popolnoma umljivo je tudi, da bi v slučaju ofenzive mogel general Sarrail računati tudi še s srbsko armado, ki šteje okoli 150.000 mož, takoda bi štele vse njegove sile nad 500.000 mož. To bi bila armada, da bi morali centralni vlasti, oziroma Nemci in Bolgarji, ki stoje ob grški meji, kar nairesneje računati žnjo in tudi tembolj, ker se priznava z vseh strani, da je ententa pred Solunom storila prav vse, kar dovoljujejo današnja najmodernejša vojna sredstva, za utrditev svojih postojank in nadobavo vsega vojnega materijala. Armada, ki pričenja ofenzivo, mora imeti vsaj upanje na uspeh, če ne že prepričanja; da bi se tja-vendan žrtvovali stotisoči brez upa uspeha, je izključeno. Ali je torej verjetno, da bi se ententa po tolikomesečnih pripravah, ki so bile, kakor pravi atensko poro-čilo, dozorele že tako daleč, da je bil pri-četek ofenzive le še vprašanje par dni, odrekala uspehu, ki ga je pričakovala od svoje solunske ofenzive samo zato, da vrže nekaj polkov, ki morda ne potrebuje ravno neobhodno pred Solunom, in celo onega poveljnika, ki bi morda edini mogel uspešno voditi vso akcijo, izpred Soluna na francosko fronto? Znano je iz nemških poročil samih, da se elitni polki nemške armade, ki je prodirala v Srbiji, nahajajo sedaj pred Ver-dunom, toda moč centralnih vlasti in Bolgarske ob grški meji je vzlic temu brez dvoma tolika, da general Sarrail ne sme bogve kako razredčevati svojih sil pred Solunom, ako noče, da sovražna moč nekega lepega dne porine vse ententne balkanske upe z njenimi solunskimi silami vred v Egejsko morje. In kar upa ententa od svoie solunske ofenzive, vepdar ni malo: priključenje Grške in Romunske k ententi! Nasprotno pa bi pomenjala opustitev toJiko časa pripravljane solunske akcije popolno izjalovljenje ententnih prizadevanj na Balkanu, kar bi moralo imeti najnevarnejšo posledico: končno priključenje Grške in Romunske k centralnima vlastima. Veleznačilna za vseskupni položaj je vest ki prihaja iz Amsterdama ter pravi, da je, kakor pišejo angleški listi, francoski generalni štab kar nairesneje razpravljal o vprašanju splošne umeknitve francoske fronte, da tako prepreči možnost stra-tegtčnega predora med Verdunom in Reimsom. Nemci da so že zasedli pred-ozemlje vseh večjih verdunskih fortov in morejo sedaj obstreljevati fronto s težkimi topovi. Verdunski poveljnik, general Pe-tain, da je dobil ukaz, da naj pripravi vse za pravočasno umeknitev čet in topov iz Verduna. Ne verjamemo sicer, da bi bil francoski generalni štab tako bedast, da bi take sklepe obešal na veliki zvon angleškega časopisja in amsterdamskih poročevalskih agencij, toda če je kaj resnice na tej vesti, potem vprašamo le, kakega pomena naj bi bilo pošiljanje francoskih čet iz Soluna pred Verdun, če namerava francosko vrhovno poveljništvo itak umekniti fronto in prepustiti Verdun Nemcem, in to tembolj, ker bi trajalo vsaj tri tedne: če ne cel mesec, preden bi se čete vkrcale v Solunu, prepeljale v Toulon ali Marseille, izkrcale in prišle na verdunsko fronto? Vse te vesti in žnjimi zvezane kombinacije se nam zde tako neverjetne, da bi se skoraj odločili za morda edino pravo razlago, za katero pa seveda tudi ne jamčimo, da namreč ono atensko poročilo izhaja iz ententnih virov samih in da mu je namen zakrivanje ofenzivnih priprav generala Sarraila pred Solunom. Tisti, ki odpošilja čete iz Soluna na Francosko, se ne bo istočasno pripravljal na ofenzivo: to mj bi uspavalo stražo centralnih vlasti in bolgarskih zaveznikov ob grški meji, ki naj bi jo prebudila iz sna šele z vsemi silami pričeta ententna ofenziva. Morda se motimo, ali pa tudi ne; vsekakor pa smo prepričani, da se centralni vlasti ne daste premotiti po takih uspavalnih poizkusih svoiih sovražukiov in da bo tudi v novi balkanski vojni, če izbruhne, uspeh na naši strani. _ Usdeiko predmostje. Ko je 20. t. m. sporočil naš generalni štab vesft o junaštvu peščice našega vojaštva, ki je pod poveljstvom polkovnika Pianckha proti ogromni ruski premoči branila predmostni okop ob Dnjestru severozapadno Uscieczka celih sedem ur še potem, ko so Rusi že popolnoma razstrelili okop, in se potem pretolkla sredi skozi sovražne čete do naših postojank, tedaj ga pač ni bilo človeka pri nas v Avstriji, ki ne bi bU občudoval tega junaštva in se v duhu poklonil vsem tistim vrlim braniteljem naše donfbvine, ki so padli tamkaj, in onim, ki so še rešili svoje življenje iz divjega sovražnega ognja domovini in sebi. Povodom teh junaških bojev je, kakor se poroča iz vojnega tiskovnega stana, armadni poveljnik, general konjice baron Pflanzer-Baltin izdal naslednje armadno povelje: »Dnjestrskega okopa ni več; razstrelili so ga Rusi. Cele mesece ga je poizkušal sovražnik zavzeti z naskokom; posrečilo se mu ni nikdar. Uničiti ga le moral, preden je mogel stopiti prvi Rus na tla, ki so posvečena po junaštvu naših čet. Cesarski dragonci so podali včeraj sijajen zgled zvestobe cesarju in vrli saperji so vztrajali na njihovi strani zvesto do smrti. Sedem ur se je po razstrelbi borila junaška posadka proti osemkratni premoči in šele na povelje so se izpraznile ruševine okopa, ki so bile le še grob junakov. Ostanki posadke so se potem pod vodstvom svojega hrabrega poveljnika z drznim nočnim pohodom sredi skozi sovražnika, z Dnjestrom za hrbtom, odtegnili že skoraj neizogibnemu ujetništvu. Dnjestrsks okop je za našo armado ponosen spomin, za Ruse pa svarilno znamenje, da je pri nas za vsak korak tal samo ena cena: smrt. Zahvaljujem se poveljniku posadke, polkovniku Planckhu, častnikom in vsemu moštvu v imenu Vil. armade. Pflanzer-Baltin, general konjice.« Vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« pripominja k temu junaškemu činu: Slavna obramba uszieškega mostnega okopa je natančna slika v tej vojni ponovno v tisočerih primerih ojeklenele heroične hrabrosti našega vojaštva in energije nižjega vodstva. Predor skozi sovražne črte spominja znane rešitve pruske divizije generalnega poročnika pl. Litzmanna v bitki pri Brzezinah. Ona peščica dra-goncev in saperjev je pod svojim hrabrim polkovnikom dosegla nevenljivo slavo. Operativnega pomena izpraznitev tega mostnega okopa pač ne bo imela. Je le točka v ogromni frontni črti med Rigav-skim morskim zalivom in romunsko mejo. Aprovizociiske stvori. prihodnji Men! Kal Prihodnji teden, to je od 27. marca 1916. do 2. aprila 1916 (31. teden razdeljevanja živil) se bodo dobivala sledeča živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: y£ kg koruzne moke po K 0*76 kilogram V6 kg testenine po K 1*32 kilogram li kg kave po K 4*40 kilogram Komisija bo posebej naznanila, kdaj se bo vršilo prihpdnje razdeljevanje bele inoke, ki se bo dobivala proti novi izkaz- nici za kruh in moko, veljavni od 20. marca 1916. do 2. aprila 1916. Aprovizacijska komisija priporoča prebivalstvu čim največjo štedljivost v porabi kave. Doianti m\l Varstvo otrok in skrb za mladino. Na seji osrednjega odbora za varstvo otrok in skrb za mladino, ki se je vršila pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skene, je poročal najprej policijski višji nadzornik Horaczek o nameravani ustanovitvi oddelka za varstvo mladine pri policijskem ravnateljstvu. Sklenjeno je bilo, da se za ta namen določeni lokal pripravi kar najhitreje, da zamore nova institucija kolikor mogoče hitro delovati. Deželni zdravstveni poročevalec dvor. svet. dr. pl. Celebrini je predložil skupno s primarijem dr. Escherjem sestavljeno poročilo o preskrbi dojenčkov in celo vrsto konkretnih predlogov. Na predlog namestnika je bilo sklenjeno, da se referat ponatisne in razdeli kot propagatorično sredstvo. V smislu predloga poročevalca je bilo dalje sklenjeno, da se odpošlje tri sposobne osebe (za Trst, I stri jo in Goriško) v svrho izvežbanja v državni po-strežniški tečaj za preskrbo dojencev na Dunaju. Deželni šolski nadzornik Ravalico je poročal o svojih in zdravstvenega nadzornika dr. Bedena izvršenih opazovanjih pri nadziranju tržaških zasebnih vzgojevalnih zavodov, ki se je izvršilo na predlog centralnega urada. V svrho sestavitve pozitivnih predlogov, ki streme po reorganizaciji teh zavodov, se ustanovi odsek, v katerega bodo poklicani: gospa baronica Nina Morpurgo, gospa Krekich pl. Strassokio, škof dr. Karlin, dež. šol. nadzornik Ravalico, prof. Deve-seovi, okr. sodnik dr. Weinberger in g. Jasbitz. Končno je poročala gospa baronica Fries-Skene o pripravah za ustanovitev damskega komiteja za vojne sirote in je naznanila, da je damski odsek za vojno preskrbo soglasno naznanil, da se posveti novemu domoljubnemu delu in da so priprave za to akcijo v najboljšem raz- v°iu- * » Potajevanje narodnega značaja naših tal. »V Gorici so ostala tudi po novih prekrsti tvah ulic vsa ulična imena samo italijanska. Ali laški jezik, jezik države, ki nas je izdala in napadla, še zasluži tako prvenstvo? Vsak Avstrijec mora reči: Ne! Gorica je središče dežele, v kateri prebiva večina Slovencev. Italijanov, prežetih iredentističnega duha, ki je hotel i-meti Gorico »samolaško«, je sedaj v Gorici silno malo, večina teh ljudi je pobegnila, zakaj torej še sedaj samo laške u-lične napise? V Gorici bo po vojski velik tujski promet in ta naj dobi samo laške napise, kakor bi bila Gorica in Goriška samo laška?! Slovenska goriška županstva, slovenski poslanci — pojdite po svojih zastopnikih v velikem odposlanstvu na Dunaj in povzdignite zahtevo da dobi Gorica tudi slovenske ulične napise! Zunanje lice Gorice mora biti odločno avstrijsko — avstrijsko stališče pa je istovetno z enakopravnostjo in enakovelja-vnostjo vseh narodov! Italijani ne zaslužijo ne po številu, ne po svojem duhu, ne po svojem delu, da bi se jim dajalo prvenstvo pred Slovenci na Goriškem. Italijanska prednost je laž v saniolaškem značaju Gorice, iz katere črpajo svojo zahtevo po Gorici. Zato je avstrijski interes in Avstrijci moramo skrbeti, da to neresnično trditev o samolaškem značaju Gorice povsod pobijemo — tudi pri uličnih napisih!« Tako pišejo »Slovencu«. Toda, kakor se zdi neverjetno, vendar je resnično, da se tudi v sedanjem času trdovratno ohranjajo analogne laži ozirom na narodni značaj vseh primorskih pokrajin. In sicer se ohranjajo na mestih, kjer sicer dan na dan prinašajo srdite članke proti italijanskim aspiracijam na te pokrajine, dokazujoč Italijanom, da nimajo nobene podlage za poseganje po teh pokrajinah: ne v zgodovini, ne v razpoloženju prebivalstva in ne po narodnostnem principu! Te dni so imeli v Sv. Križu pri morju sijajno uspelo šolsko prireditev v patriotično - dobrodelne namene, o kateri smo poročali pred par dnevi. Podobno poročilo je prinesJa tudi graška »Tagespost«. A veste, od kje je datirano poročilo v graškem listu? Iz — Santa Croce!! Z italijanskim krajevnim imenom navajajo vas na slovenskih tleh, v kateri ni niti enega domačina italijanskega jezika! Potemtakem mora vnanji svet misliti, da je to italijanski kraj na italijanskih tleh, da so torej bregovi tega morja italijanski! Ali ni to kakor mana za \ italijanske aspiracije?! Aii ni to več ne-i go čudno? Proti italijanskim preteuztjam kričijo, s svojim postopanjem v praksi pa jili podpirajo z neresnico o narodnem značaju teh krajev! Ali je to le lahkomišlje-nost, ali nevednost, ali pa — ne. nočemo izreči. Vprašati pa moramo, ali hočemo še nadalje ostati specijaliteta s tem. i smo dosledni edino le v neverjetnostih i v — nedoslednosti?! Zahvala. Odbor tržaške ženske podružnice CMD izreka uredništvu »Edinosti* posebno iskreno, toplo zahvalo, ker nam vedno zvesto stoji na strani bodi s tem, da nam odpira predale našega dnevnika o priliki našili prireditev ter nam z neomejeno dobrotljivostjo priobčuje vse naše tozadevne reklamne notice aii nam sploh priobčuje vse našo podružnico zadevajoče dopise. Z gotovostjo lahko trdimo, da je ono eno glavnih faktorjev pri vseh našili uspehih. Zato mu tržaška ženska podružnica CMD ostane hvaležna dolžnica v nadi, da ji ono ohrani naklonjenost i v bodočnosti. — Za odbor tržaške ženske podružnice CMD: Antonija Slavik. V soboto, 25. t. m., na praznik Matere božje se bo vršila — kakor že javljeno — na Katinari v dvorani pri Padovanu Šolska prireditev v prid vdov in sirot padlih vojakov. Ker je namen blag, nadejamo se obilne udeležbe. Učiteljstvc. Mestna zastavljalnica. Jutri, 24. marca, od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 1.36., zastavljeni meseca novembra 1914. na bele listke, in sicer od št. 95.200 do št. 97.300. lig iz I1IUnega mleka SlecKenptert \ Bergmonn i Co., Deiln nu Labl, Tetsclien S uživa vsestransko pr.ljubljeno-t vsled svo- ™ jegii izbornega uftinka in dokazani neprekos- a ljivosti za odpravo poletnih mehnrčkov Jn J racijonelno negovanje kože In lepote tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovan Paziti je pri nakupu na znamko „Stec'^« pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva g po K 1-— v lekarnah, mirodilaicah in par- ■ femerijah. Kavno tako ee je obnesla lilij na T- krema „Manera" (80 stot.) za ohranitev g nežnih belih rok. ■■MBHHMHBflaSIHHHaBnaiSBSRSgtt MALI OGLASI. nfnfl vermoutb, sli ovka, tropinovec, puradii-t/IlEUf niki, milo, sveče po konkurenCn h cenah. MAROLI & C.o, Squero nuovo 7. Iščem učenca za mizarska dela. Via Belvederr 10, mizar. 147 r I Dalmatinska tvrdka v Vrdeli Sv. Iv .n rUfcUi i kupuje volno, kovine in žakljo po najvišji ceni. 144 M debato samo za preprodajalce. krema za brado. Žlice, razna rezila, robci, mrcJico za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19. 62 Vfinillnm Žaklje vsake vrste. Jakob Margon, HUP U JCm nI. Solitario it 21