Leto XXVI.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 Ur (za Inozemstvo 110 lir), ra */« leta SO lir, za 'It leta 26 lir, mesečno S Ur. Tedenska Izdaja letno 50 Ur.
Plača ln toil se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Številka 63.
Urednlltvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-62. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-41. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani it. 11.963
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana. petek 6. avgusta 1943
Ob stoletnici Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode
V	proslavo stoletnice papirnice v Vevčah je bila včeraj slavnostna seja upravnega odbora Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. Sejo je vodil predsednik družbe veletrgovec Ivan Jelačin, ki je imel tudi slavnostni govor.
Upravni svet je proslavil stoletnico podjetja na način, ki mu dela čast in ki ga bo vsa naša javnost 6prejela z največjim priznanjem. Vsem nameščencem podjetja je podelil eno mesečno plačo in s tem izrekel na najlepši način priznanje njih delu. To priznanje so nameščenci tudi v polni meri zaslužili, saj je v glavnem njih zasluga, da se je podjetje tako povečalo in da je danes eno največjih podjetij to vrste v Italiji. Kako velika je bila proizvodnja podjetja, kažejo naslednje številke: L. 1940. je podjetje izdelalo 1738 vagonov raznega papirja, 791 vagonov celuloze in 379 vagonov lesovine.
Posebej je še treba omeniti, kaj so Združene papirnice V. M. in G. storile tudi za našo kulturo. Mnoga naša reprezentativna dela so mogla iziti le, ker je papirnica v Vevčah naklonila brezplačno potrebni papir. Tudi naše časnikarstvo se mora s priznanjem spominjati stoletnice Vevč.
°t> stoletnici vevške papirnice izrekamo svoje iskrene čestitke z željo, da hi tudi v bodoče podjetje enako cvetelo v korist našega gospodarstva in v prospeh naše kulture.
Vodstvo papirnice
Da se je vevška papirnica tako lepo razvijala, je zasluga njenega vodstva in zato navajamo tudi njegovo sestavo.
Podjetje vodi upravni svet, kateremu načeluje kot predsednik g Ivan Jelačih, predsednik upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke. G. Jelačin sodeluje v upravi že od leta 1936. ter je bil izvoljen za predsednika družbe po smrti Alojzija Vodnika, in sicer dne 3. januarja 1939. Podpredsednik uprave je že dolgo vrsto let dr. Ivan Bole, nadalje pa sodelujejo že več let v upravi družbe
Bilance hrvatskih
bank
zasebnih
0d približno 200 hrvatskih zasebnih bank trpe mnoge še vedno od posledic leta trajajočega moratorija. Ker se bodo mnoge odločile za likvidacijo, se more šest zagrebških velebank označiti kot zastopnice hrvatskega denarništva. Te velebanke so: Hrvatska Union-banka, Hrvatska banka d. d., Hrvatska deželna banka d. d., Prva hrvatska štedionica d. d., Obšta hrvatska kreditna banka d. d. in Bančno društvo za Hrvat-sko d. d. Pri dveh bankah prevladuje hrvatski kapital, štiri banke pa imajo dobre kapitalne zveze z inozemstvom.
Vse banke so za začetek junija objavile svoje bilance. Najvažnejše postavke na pasivni strani so naslednje:	v	mili	j.	kan
delni&ka	glamica	.	.	440.0
rezerve............. 287.2
■vloge..............1501.1
tekoči računi .... 3963.74
dobiček.............. 33.7
'bilančna	vsota . .	.	6554.6
Novi enotni shema, po katerem se morajo sestavljati v-se bilance, razločuje med vlogami, to je denarjem, ki se, čeprav takoj izplačljiv, nalaga vendarle predvsem zato, da se obrestuje, in med kontokorentnimi vlogami, torej ne trenutno nujnimi obratnimi kapi-tali gospodarskih podjetij, in med poslovnimi krediti, saldi inozemskih podružnic in prehodnimi krediti. Od vlog je pa 705.2 mili-
naslednji sedanji člani upravnega sveta: Avgust Jenko, dr. Alojzij Kobal, Hanuš Krofta, dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas, dr. Ernest Hekar, Rihard Schvvinger in ing. Dušan Serncc.
Ravnateljstvo družbe tvorijo: generalni tajnik dr. Ciril Pavlin, ki je pri podjetju že od 1. 1921., komercialni ravnatelj dipl. com. Milan Guzelj, ki sodeluje v podjetju od 1. 1923. in tehnični ravnatelj dr. ing. Miloš Krofta, ki je vstopil pred leti v podjetje, in končno šef centralnega knjigovodstva prokurist Josip Iloesmann.
jona kun, od vlog na tekoči račun pa za 1938.06 milijona kun označenih izrečno kot vloge na pokaz in torej to vloge ne prihajajo v poštev kot stalne denarne vloge. Dobiček znaša, računano od delniške glavnice, 7.67 odstotka. Da razpolagajo velebanke z zadostnimi denarnimi sredstvi, se vidi iz tega, da si je ena sama banka dala reeskontirati menice pri Hrvatski državni banki v višini 130.7 milijona kun.
Najvažnejše aktivne postavke so naslednje:
v miliij. kun
taikoj razpoložljiva sredstva . 1188.9
tu je val uit e.....................215.2
menični portfeuille ....	249.0
vrednostni papirji .... 1060.0 'kontokorentnj dolžniki . . . 3228.9 hipotekama posojila ....	119.6
Kakor je razvidno iz postavke kontokorentnih dolžnikov, je dano gospodarstvu na razpolago samo približno 50 odstotkov v obliki kreditov. Hipotekarni posel je skoraj popolnoma zaspal. Največ denarja ostaja ali v blagajni ali pa je investirano v tekoče račune in v vrednostne papirje. Od državnih zakladnih listov so prevzele velebanke znesek v višini 630 milijonov kun, kar je bilo ob koncu 1. 1942. 21 odstotkov vseh hrvatskih zakladnih listov, ki so bili v obtoku. Odprto vprašanje je še ostalo, kaj je z bivšimi jugoslovanskimi državnimi papirji v višini 99 milijonov kun in z delnicami Narodne banke, ki se navajajo v bilancah še v njih polni vrednosti.
Ena najvažnejših 15 hrvatskih hranilnic je zagrebška Gradska štedionica. Od starejših denarnih zavodov je skupno z Gradsko čte-dionico objavilo že 9 zavodov svoje bilance, da si moremo napraviti sliko o njih poslovanju v 1. 1942. Te bilance kažejo naslednjo sliko.
Aktiva:	v	mili	j. kun
takoj razpoložljiva sredstva .	681.5
vrednostni papirji ....	69.4
menična portfej.....................111.3
kontokorentnii krediti . . .	294.1
hipotekama posojila ...	6.5
Pasiva:
lastna sredstva z	rezervami	83.9
vloge.................... 1083.6
komitokorentne vloge	.	.	.	688.9
dobičelk ........................... 5.9
Ce se pomisli, da je razvoj hra-nilništva na Hrvatskem še zelo mlad, se mora priznati, da višina vlog preseneča. Naložba tega denarja pa je precej težavna ter se mora večina tega denarja naložiti v zakladne liste, kateri se morejo vsak hip lombardirati pri Hrvatski državni banki. Vsi drugi bančni posli ne prihajajo za hranilnice, ki hočejo voditi le popolnoma varne posle, v poštev.
Naslednja tabela kaže delež zasebnih velebank, hranilnic in državnih denarnih zavodov v najvažnejših oblikah bančnega poslovanja (vse v milijonih kun):
6 vele- drž. den. hranil-bank zavodi niče
Aktiva:
takoj razpoložljiva sredstva . . .	1188	2003	681
vrednostni papirji.	1060	2127	69
kontokorentna dolžniki ..................... 3228	2629	294
hipotek, posojila .	119	1079	6
Pasiva:
kapital in rezerve	727	63	84
vloge hranilne . .	1501	4168	1083
vloge na tek. račun	3963	2409	689
Kreditiranje gospodarstva je torej še vedno predvsem naloga velebank. Vloge gredo večinoma v državne denarne zavode, kar je predvsem zasluga Poštne hranilnice in tudi Državnega kreditnega zavoda, ki upravlja razne sklade. Vrednostnih papirjev posedujejo vse tri vrste denarnih zavodov za 3.2 milijarde. Ker so sedaj edini vrednostni papirji prav za prav zakladni listi, pomeni to, da so večino zakladnih listov prevzeli denarni zavodi. Takoj razpoložljiva sredstva so proti koncu 1. 1942. dosegla znesek 3.5 milijarde kun.
Zavarovanje trgovcev na Bolgarskem
Bolgarska je menda edina država na svetu, ki je uvedla starostno zavarovanje za kmetovalce stare nad 60 let. S 1. julijem pa je stopil na Bolgarskem v veljavo zakon o obveznem zavarovanju trgovcev. Po tem zakonu velja obveznost zavarovanja za vse trgovce, ki imajo najmanj 10.000 levov letnih dohodkov brez ozira na to, če so včlanjeni v Splošni zvezi bolgarskih trgovcev ali ne. V praksi pomeni to, da bo novi zakon veljal za približno 100.000 trgovcev. Zaenkrat so zavarovalni prispevki določeni na letno 12 odstotkov pri davčni upravi napovedanega letnega dohodka iz trgovskega poslovanja. Letni dohodki nad 120.000 levov se pri zaračunavanju prispevkov ne upoštevajo. Pravica do izplačevanja rente se začne v primeru delovne nesposobnosti po 60 mesiečnem članstvu. Renta za delovno nesposobnost znaša letno najmanj 5000 levov in brez omejitve navzgor. K osnovni renti v višini 4000 levov se prišteje še 14 odstotkov vseh prispevkov, ki so bili vplačani do izplačevanja
rente ter 14 odstotkov izrednih prispevkov. Starostna renta, ki se izplačuje moškim po 60., ženskam pa po 55. letu, ni omejena niti navzgor niti navzdol. Renta se izračuna na podlagi plačanih prispevkov v času, ko se začne izplačevati starostna renta.
Preučitev delavcev v Protektoratu uspešna
Češki tisk obravnava uspehe preučitve delavcev zaradi večje vojne proizvodnje. Iz raznih poklicev so bili nameščenci od delovnih uradov pozvani in dodeljeni vojni industriji. Uspeh je zelo zadovoljiv, kakor kažejo podatki o novi nastavitvi nameščencev v tako občutljivi stroki kakor mehaniki in optiki. Od novo nastavljenih delovnih sil v teh strokah je bilo 16.5 odstotka uradnikov, 15.7 trgovskih nameščencev, 7.8 peric in modistk, 7.8 odstotka natakarjev, 4.28 brivcev itd. Vsi so se dobro vživeli v novo delo in samo 6 odstotkov je bilo nesposobnih za novo delo.
Ob 100 letnici Vevč
(Dalje.)
Nato dolga desetletja nimamo zgodovinskih podatkov o papirni proizvodnji pri nas. Po Valvazorju je mestni svet ljubljanski leta 1669. ustanovil papirni mlin pred samostanskimi vrati na Poljanah, torej v Ljubljani. Po nadaljnjih virih je bil leta 1670. ustanovljen v Radečah papirni mlin. 1* uradnih aktov leta 1695. je bilo ugotovljeno <1* tedaj na Kranj_ skem ni obstojal noben papirni mlin in da je ves uvoz papirja prihajal iz Gorizie, Triesteja in Fiume, v velikem delu pa tudi iz Nemčije.
L. 1750. je hotel ustanoviti neki Kristjan Viljem Heyl papirni mlin v bližini Ljubljane, vendar mu je bila prošnja odhita.
L. 1763. sta bili na Kranjskem dve papirnici majhnega obsega, in sicer v Kadečah in Žužemberku. Izdelovalci so se pritoževali, da imajo težave s surovinami, češ ja 9e jZVažajo cunje iz dežele in da za domačo proizvod-njo	ne ostaja dovolj surovin.
Leta 177 . je ljubljanski gubernij ugotovil, da na njegovem območju še ni bil objav Jen niti uveljavljen iz leta 1754. veljavni predpisni red za izde-
lovanje papirja, kakor tudi da ni9o bile objavljene in uveljavljene naknadne določbe k temu redu, ki so izvirale iz leta 1768.
Vseskozi do preteklega stoletja je bila glavna surovina za izdelovanje papirja cunja. Cunje so ostanki tekstilij, med katerimi bi lahko navedli vsa znana tekstilna vlakna. Z rastočo porabo papirja pa je ta surovina postala nezadostna in industrija ter tehnika sta zaceli iskati nove surovine za izdelovanje papirja. Zanimivo je, da so se izvršili prvi poskusi na Kranjskem in da je z njimi v zvezi znameniti jezuit Gruber.
Neki Schaeffer je začel delati propagando za izdelavo papirja iz odpadkov lesa, mahu, šote, močvirnih rastlin, azbesta itd. Vzorec iz takih surovin izdelanega papirja je bil poslan Kranjski kmetijski družbi, ki ga x°-	. Peskati prof. Gruberju v
ju > jam. Ta je napravil poskuse z izdelovanjem takega papirja v Radečah pri Zidanem mostu, še sedaj so ohranjeni vzorci takega pap&rja v državnem arhivu v Gradcu. Pri poskusih prof. Gruberja so uporabljali kot surovino predvsem smrekovo žaganje in odpadke. Tovrstni papir je bil zelo občutljiv in ne dovolj tog. Izdelana pa je bila še drugp vrsta papirja in sicer iz mešanih surovin, les-
nih odpadkov in cunj, katere kakovost pa je bila veliko boljša.
Šele 19. stoletje je prineslo praktično porabne rezultate v proizvodnji papirja iz lesa. Za bistveno na tem polju smatrajo iznajdbo saškega tkalca Friderika Gottloba Kellerja. Zanimivo je tudi, da je Keller prišel na misel izdelovati papir iz lesa kot Schaeffer: pri opazovanju dela os. Po večletnih poskusih je uspelo Kellerju zgraditi stroj za brušenje lesa, s katerim je izdeloval lesovino, iz katere so nadalje delali papir. Po domače povedano je brušenje lesa prav za prav trganje mehkega lesa v tanke niti med vrtečimi se brusnimi kamni.
Še važnejša surovina za izdelovanje papirja pa je postala celuloza. Za izdelovanje celuloz je deloma najvažnejša surovina slama najrazličnejših rastlin: pšenična, ržena, esparto-trava in še vedno ugotavljajo, da se dajo še razne druge rastline uporabljati kot surovina za izdelovanje celuloze. Zlasti so v tem oziru iznajdljivi v onih državah, ki ne razpolagajo z velikim bogastvom lesa.
Najvažnejša surovina za izdelovanje celuloze pa je zopet les. V glavnem je izdelovalni proces naslednji: zdrobljene kose mehkega lesa zmešajo z raznimi kemikalijami (natronovo lu-žino ali kalcijevim bisulfatom), pri
čemer se izloči lignin, ker razpade les v fine niti, tako da ostane samo čista celuloza. Iz tega je razvidno, da je glavni pogoj izdelovanja celuloze veliko lesno bogastvo, kf ga imajo zlasti gorske dežele. V alpskih ter nordijskih državah je lesno bogastvo veliko in na tem je zgrajena velika industrija celuloze, pa tudi papirja. Nordijske dežele in Kanada so tudi glavni izvozniki celuloze, deloma pa tudi papirja.
Celulozo so začeli kemično izdelovati v 50. letih preteklega stoletja v Nemčiji, Angliji in Zedinjenih državah Sev. Amerike. V nekdanji Avstriji je bila ustanovljena prva celulozna tovarna leta 1872., ki pa je pogorela še preden je začela obratovati. Tako je dejansko prva celulozna tvornica začela obratovati v Avstriji leta 1876.; ta tvornica je delala delno tudi s stroji preje omenjene tvomice, ki je pogorela.
Številne tvornice papirja v družbi Leykam, katerim so pripadale tudi Vevče, so potrebovale izredno mnogo lesa in celuloze. V naših krajih je omeniti, da je družba Leykam začela izdelovati celulozo v Goričanah leta 1890., ko je bila montirana nova velika turbina.
Tako vidimo, da je kon&io postal najvažnejša surovina za papirmo indu-
strijo lee, 'bodisi da ise papir izdeluje iz lesovine ali pa iz celuloze, ki je tudi proizvod lesa. Če še upoštevamo, v kako številne druge namene služi celuloza, če nadalje pomislimo, da je tudi naš premog prav za prav les, potem šele z največjo upravičenostjo lahko trdimo, da je les za človeštvo ena najvažnejših surovin, s katero se more po važnosti meriti le malokateri drug predmet in da je torej lee predmet, na katerem sloni naša civilizacija.
Ustanovitev Vevč — največjega slovenskega industrijskega podjetja
Letos je poteklo sto let, odkar so začele Vevče izdelovati papir. V teku stoletne dobe so se Vevče razvile v veliko industrijsko podjetje, ki je bilo svoječasno v Dravski banovini tretje največje industrijsko podjetje, daneB pa je v Ljubljanski pokrajini največje industrijsko podjetje. Posebej pa moramo še podčrtati, da so danes Vevče največje slovensko podjetje tudi v nacionalnem smislu, ker se nahajajo v izključno domači posesti.
Da pravilno pregledamo dosedanji razvoj podjetja, je trefoa da se vmi-slimio v razmere, v katerih so nastale Vevče.
Stran 2.
»TRGOVSKI LISli, 6. avgusta 1948.
—rriTITIMriMM——TM —IH—il ——I min !»■ mil—II—
Štev. 63.
Ureditev zbiranja, razdeljevanja in predelave kunčjih in zajčjih kož
Pokrajinski svet korporacij sporoča:
Trgovci, ki si hočejo pridobiti pravico, da trgujejo s kunčjimi in zajčjimi kožami in da si torej pridobe pravico zbiranja teh kož, se vabijo, da se zglase pri Pokrajinskem svetu korporacij radi vpogleda tozadevnih navodil Visokega komisariata.
Iz italijanskega gospodarstva
Delniška družba za mehaniko Franco Toši v Milanu-Legnano je zvišala svojo delniško glavnico od 91.21 na 135 milijonov lir. Na vsakih 25 starih delnic se izda 12 noviih delnic v nominalni vrednosti 200 lir.
Družba Metallurgica Feltrina v Milanu bo zvišala svojo glavnico z izdajo 25.000 delnic po 1000 lir od 15 na 40 milijonov lir.
Družba Pirelli e Comp. bo zvišala svojo glavnico z izdajo 120.000 delnic po 100 lir od 36 na 48 milijonov lir. Delničarji dobe na vsake tri stare delnice po eno novo.
Po zaslugi italijanske monopol-ske uprave se je proizvodnja italijanskega tobaka dvignila od 37.6 milijona kg v letu 1939/40 na 43.5 milijona kg v 1. 1942. Proizvodnja tobaka je sedaj tako velika, da krije tudi med vojno povečano potrošnjo vojaštva in civilnega prebivalstva.
Letošnja vinska letina bo v Italiji izredno dobra. Trgatev se bo začela dva tedna prej kakor druga leta. Splošno se sodi, da bo letošnji vinski pridelek ne samo obilen, temveč tudi izredno dober. Pred kratkim so bile objavljene nove maksimalne cene za leto 1943./44. Osnovna cena za normalno vino z 10 stopnjami alkohola je določena na 45 lir za hi stopnjo ter je zvišana od dosedanje za 24 lir. V mnogih pokrajinah pa so prefekti že pred tedni dovolili višje cene. Tudi za prodajo grozdja so letos izdani novi predpisi.
V	milanski pokrajini je bila že končana žetev riža. Pri žetvenih delih je ibilo zaposlenih 27.000 žensk, ki so odlično opravile svoje delo in je bila letina v redu pospravljena.
Madžarska zunanja trgovina
tmile
Frančiškanska ulica 3
Zunanje-trgovinska bilanca Madžarske se je za leto 1942. zaključila z 220 milijoni (leta 1941. z 57 milijoni) pengo aktiv. Povprečni mesečni aktivum je bil v letu
1941. 5.1 milijona, v letu 1942. pa 18 milijona pengo. V prvih štirih letošnjih mesecih je vrednost izvoza presegla vrednost uvoza v januarju za 45.2, v februarju za 27, v marcu za 23.7 in v aprilu za 5.7 milijona pengo. Za madžarsko zunanjo trgovino je značilno, da se razdele uvozi precej enakomerno na vse leto, dočim doseza izvoz v prvem in zadnjem četrtletju najvišji obseg, kar je brez dvoma posledica izvoza agrarnih proizvodov. Povprečna mesečna vrednost madžarskega uvoza je bila v letu
1942. 76.9 milijona P in na tej višini je ostal uvoz še v decembru 1942, januarju in februarju 1932, v marcu in aprilu 1943 pa je že dosegel vsoto 100 milijonov pengo. Slika madžarskega izvoza pa je naslednja:
V	milijonih pengo: mesečno povprečje 1942 95.3 mesečno povprečje 1941 65.9 december 1942 161.5	1941 115.8
januar 1943 113.2	1942 75.4
februar	102.9	69.7
marec	124.0	104.3
april	108.7	91.5
Izvoz se torej razvija normalno. Tem bolj značilno pa je zvišanje uvoza, kjer je vpliv zvišanja cen pri uvozu gotovo manjši ko pri izvozu. More se zato soditi, da so osne sile v zvišani meri dobavljale Madžarski blago, kar dokazuje ne samo njih dobro voljo, temveč kaže tudi na njih veliko gospodarsko storilnost.
Zunanje-politična delavnost Madžarske je bila v zadnjih mesecih zelo živahna. Pogajanja s Švico so zboljšala določila o blagovni izmenjavi. Vsi izvozni in uvozni predmeti so se razdelili v dve skupini.
V	prvi so predmeti, za katerih dobavo so prevzele obveznost vlade, v drugi pa so predmeti, katerih izvoz je dovoljen v okviru določenih kontingentov. Zaradi velikega aktiva Madžarske v blagovni izmenjavi je mogla Švica povečati kontingent predmetov, ki si jih Madžarska posebno želi, za 50 odstotkov. Madžarska strokovna komisija za pohištvo in lesne izdelke je uspešno vodila v Bernu pogajanja za povečanje izvoza teh predmetov. Švica se zanima zlasti za madžarsko sadje, vino, stročnice, perutnino-in posušeno sočivje. Tudi za dobavo klavne živine je bil s Švico dogovorjen poseben kontingent. Švica dobavlja Madžarski predvsem stroje, tekstilne
surovine, ure in kemikalije. Dogovori s Švico ne vsebujejo določil o cenah. Znatno zvišanje madžarskih cen s 1. julijem je zato povzročilo v trgovini s Švico težave. Glede nakazil v pozavarova-nju in transfera deviz je ustregla Madžarska švicarskim željam.
Maja meseca je Madžarska razširila blagovno izmenjavo s Švedsko. Določeni so bili kontingenti za surovo železo, jeklo, stroje za orodje, tračnice, kroglične ležaje, elektromotorje in računske stroje kot švedske dobave in rastlinsko olje ter semena kot madžarske. Na Danskem je ustanovil madžar-sko-zunanji urad novo ekspozituro, čeprav se je blagovni promet omejil na težavne zasebne kompenzacijske posle. V tem okviru je dobavljala Madžarska paradižnike v zameno za jeklene izdelke.
Madžarsko-slovaška gospodarska pogajanja so uredila blagovni in plačilni promet za čas do konca februarja 1944. Nekateri kontingenti so se po količini zmanjšali, po vrednosti pa zvišali. Nekateri predmeti so bili črtani iz kontin-gentnih seznamov. Velike težave so povzročale cene in za nekatere predmete so se morale le pri določitvi kontingentov določiti tudi cene. Sicer pa naj vsake tri mesece posebna mešana komisija ureja ta vprašanja.
Blagovna izmenjava s Turčijo se razvija ugodno. Pred kratkim
je pristala Madžarska na uvoz turških preprog za 100.000 P. Dobave oljnatih semen in neželeznih kovin iz Turčije so pomembne za madžarsko industrijo. Turčija pa rada sprejema madžarske stroje in železne izdelke. Turški tisk je poročal, da so v Turčiji madžarski traktorji zaželeni.
Z Bolgarsko je sklenila Madžarska pred dnevi nov dogovor, s katerim se bo obseg' medsebojne blagovne izmenjave znova razširil.
V Budapešti je bila pred kratkim skupina nizozemskih gospodarstvenikov, ki so se informirali o možnem razvoju gospodarskih odnošajev z Madžarsko in ki so pokazali voljo tudi za kapitalne naložbe v Madžarski. Transfer dividend v okviru nemškomadžar-skih deviznih kompenzacij se je zopet obnovil. Blagovna izmenjava je dosegla v obeh zadnjih letih 2 milijona P za vsako stran. Nizozemska dobavlja Madžarski cvetlične čebulce, semenski krompir, zdravila in industrijske proizvode, Madžarska pa nekatere kmetijske proizvode.
V juliju so se začela v Budapešti tudi posvetovanja nemško-mad-žarskega vladnega odbora, ki trajajo navadno več časa. Njim slede navadno italijansko-madžarska pogajanja. Na teh pogajanjih so se pripravila oz. se bodo pripravila razčiščenja v vseh važnejših vprašanjih. Čeprav prevzemajo osne sile 80 odstotkov madžarske zunanje trgovine, vendar v nobenem oziru ne ovirajo gospodarskih zvez Madžarske z drugimi državami.
Kai premore industrija?
Na to vprašanje odgovarja »N. Wiener Tagblatt« in pravi med drugim:
V	preteklosti se je že večkrat pokazalo, da ima vojno-gospodar-ska organizacija Združenih držav hudei nedostatke. 0 tem se je mnogo pisalo pri nas in tudi v Ameriki. V smislu najboljših poznavalcev ameriških gospodarskih razmer je, če pravimo, da bi bilo napačno kljub tern očitnim pomanjkljivostim podcenjevati potencial ameriške oborožitvene industrije. Pri presojanju člankov, ki jih objavlja tisk USA, treba biti zelo previdni. Ta tisk je dostikrat v službi velikih industrijskih koncernov, ki izkoriščajo gospodarski tisk, da brani njih posebne interese v javnosti. Če tedaj toži tisk USA o nezadostnih vojnih storitvah, imajo te tožbe dostikrat samo ta namen, da bi pridobili vlado, da bi posegla v gospodarske dogodke. Na vsak način je treba pre-
V	času pred 100 leti je avstrijska monarhija komaj dobro prebolela posledice napoleonskih vojn. Kapitalistična industrijska proizvodnja jo bila šele v povojih. Vendar pa je industrijska proizvodnja že tedaj zavzemala vedno večji obseg, kajti vedno bolj je uporabljala stroje v proizvajalnem procesu. Stroji so začeli svojo zmagoslavno pot že v 18. stoletju, v naslednjem stoletju pa so polagoma začeli svoje delo tudi na evropski celini. Največji preobrat v proizvodnji je prinesel parni stroj, katerega so v Angliji dobili že v 18. stoletju. V Avstriji je bil postavljen prvi parni stroj leta 1816., in sicer na Moravskem v brnski tekstilni tvomici Of-f e rman.
Trajalo je še precej časa, da je bil postavljen na slovenskem ozemlju prvi parni stroj. Bil je postavljen šele leta 1835. Leta 1841. je bilo v vsej Avstriji brez Lombardije, Benečije in Madžarske instaliranih 223 parnih strojev z 2803 konjskimi silami. Največ strojev je bilo postavljenih v Češki in Moravski, Šleziji ter Nižji Avstriji. V ostalih avstrijskih deželah so bili parni stroji tedaj še zelo redki in majhni.
Industrijska politika je sicer skušala pospeševati industrijsko delo, vendar ni mogla sprostiti gospodarstvo starih fevdalnih vezi. Z ozirom na tedanji politični kurz v avstrijski monarhiji pa se je tudi bala prevelikih novotarij, ki bi lahko vzbudile pri na-
rodih težnje, ki so jih smatrali za nevarne tedanjemu redu.
Na polju tehničnega napredka je omeniti, da je leta 1836. stekla v Avstriji prva parna železnica, na kar se je začela postopna izgradnja železniškega omrežja, ki se je v sredi preteklega stoletja razširilo tudi na slovensko ozemlje.
Industrijska delavnost je bila naj-znatnejša v železarstvu ter tekstilni industriji. V letu ustanovitve papirnice v Vevčah je pripadala Avstriji tudi še Lombardija, ki je imela že zelo razvito industrijo. Lombardija je šele leta 1859 prešla iz avstrijskega go-spodstva v Italijo, Benečija pa 1.1866. Industrijska delavnost je v največji meri temeljila na domačih surovinah, razen v tekstilni stroki, kjer je postajal uvoženi bombaž najvažnejša surovina. Na nebližnih surovinah pa so zrasla tudi druga industrijska podjetja, večinoma manjšega obsega, v bližini mest, to je središč potrošnje.
V	naših* krajih je bila industrijska delavnost kaj majhna. Prevladovalo je kmetijstvo, industrija pa se je ustanavljala le sporadično na nedonosnih virih surovin. Najvažnejša industrijska panoga z ozirom na obrate majhnega obsega je bilo železarstvo, dočim v drugih strokah število podjetij industrijskega obsega ni bilo veliko, če izvzamemo nekaj tvomic, n. pr. sladkorno tovarno v Ljubljani itd.
Da bi pospeševali obrt, v zvezi z njo pa tudi nastajajočo industrijo, so začeli prirejati razstave obrtnih in industrijskih izdelkov. Za piirejanje razstav in pospeševanje obrtne delavnosti je bilo leta 1838. ustanovljeno v Gradcu Notranjeavstrijsko društvo za pospeševanje industrije in obrti v Spodnji Avstriji, Gornji Avstriji in na Solnograškem. To društvo je priredilo leta 1844. v Ljubljani veliko razstavo obrtnih in industrijskih izdelkov v re-dutni dvorani, ker pa ta ni zadostovala, pa še v pritličju nasproti ležeče Virantove hiše.
Da posežemo nekoliko v predzgodovino Vevške papirnice, je koristno, da pogledamo tudi še za par let nazaj pred ustanovitvijo podjetja. Iz kronoloških podatkov o postanku Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, ki mi jih je ljubeznivo dal na razpolago dr. Ciril Pavlin, posnemam, da je leta 1836. Valentin Velč, po katerem imajo mogoče Vevče svoje ime, prodal 10. decembra svoj mlin na levem bregu Ljubljanice, kjer stoji dandanes tvor-nica Janezija, Simonu Podboršku. Dne 14. septembra 1840. je industrijalec in graščak Fidelis Terpinc s Fužin kupil od Janeza Pogačnika mlin na šumu v Vevčah na desnem bregu Ljubljanice, kjer stoji dandanes papirnica Vevče in ga je predelal v stiskalnico za olje, ki je obratovala do leta 1865.
(Dalje prihodnjič)
sojati kritiko ameriškega tiska z vso previdnostjo.
Teinu načelu ostajamo zvesti tudi pri presoji ameriških člankov o nazadovanju ameriške jeklene proizvodnje. Prepričani smo, da te tožbe ameriških listov niso brez podlage in tudi niso pretirane. Gotovo je izven dvoma, da je: ameriška težka industrija prav v znatni meri občutila posledice stavk. Pozabiti pa se ne sme, da je jeklena proizvodnja USA zelo znatna. Pri velikih zahtevah, ki jih stavijo težki industriji ladjedelatvo, izdelovanje oklopnih voz, proizvodnja oborožitvene industrije in proizvodnja municije, je gotovo v oborožitvenem oziru velika škoda, da jeklena industrija ne more izpolniti od vlade postavljenega načrta in da je ravno sedaj proizvodnja na stanju, ki se je doseglo že pred enim letom.
Pa naj govore ameriški listi sami. Po trditvi strokovne revije »Iron Agec je letos izpadlo zaradi stavk 170.000 ton jekla. Jekleni industriji v USA močno primanjkuje oglja in koksa. Ameriški strokovni listi trde dalje, da se zaloge premoga in oglja sploh ne morejo več v tem obsegu napolniti, kakor bi bilo potrebno. Vojno-produkcij-ski šef Nelson, ki je v predzadnjem tednu obiskal Pittsburg, je našel jekleno industrijo tega okraja na najnižjem stanju, ki je bilo ugotovljeno od maja 1940. Proizvodnja v predzadnjem tednu je dosegla samo 92 odstotkov one pred enim letom. Skozi vse leto se občuti pomanjkanje koksa in časopisi naglašajo, da so popravila tovarn za koks vedno bolj nujna. Podobne izjave bi se mogle navesti še v večjem številu. Iz njih se vidi, da nazaduje jeklena proizvodnja v državah Ohio, Pennsylvanija in Illinois. Posebno številne so tožbe listov, kako je škodovala stavka premogovnih rudarjev jekleni industriji. Ker ne zadostujejo zaloge premoga in koksa, je malo verjetno, da bi težka industrija mogla doseči večjo proizvodnjo, kakor jo predvideva in predpisuje vladni načrt. Ne sme se podcenjevati kapaciteta ameriške oborožitvene industrije, vendar pa je važno, če se ve, da je ameriška je-
klena industrija iz raznih razlogov manjša in bolj omejena, kakor pa misli ameriški urad za vojno proizvodnjo.
Hrvatski državni proračun za 1.1944.
Finančno ministrstvo je objavilo v uradnem listu navodila glede predlogov za novi državni proračun. Zlasti se opozarjajo vsi prizadeti uradi, da morajo vsi predlogi sloneti na realni podlagi. Dohodki se smejo preračunavati samo na podlagi zanesljivih podatkov ter morajo biti absolutno verjetni. Izdatki in investicije, ki se morejo zaradi vojnih razmer odložiti, se nikakor me smejo vstaviti v novi proračun. Posebno se priporoča varčevanje pri vseh izdatkih. Osebni izdatki se v novem proračunu ne smejo zvišati zaradi novih nastavitev državnih nameščencev. Vsi predlogi se morajo predložiti do 1. oktobra ter se morajo tudi primerno utemeljiti.
žetveni monopoli na Hrvatskem
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je določilo, da smejo prevzemati letošnjo žetev samo naslednja tri podjetja: Državna poslovna centrala za deželne pridelke v Zagrebu (Zempro), ki posluje na vsem državnem ozemlju, razen v petih okrajih (Zemun, Hrvatski Karlovci, Ruma, Stara Pazova in Irig), ki so rezervirani za >Agra-rio«, nemško nabavno in prodajno zadrugo v Osijeku, nadalje »Agra-ria«, za prej omenjenih pet okrajev ter Hrvatsko gospodarsko društvo kot zastopnik hrvatskih kmetijskih zadrug. »Agraria« sme, razen v prej omenjenih petih okrajih, prevzemati žetev samo v krajih, v katerih ima svoje zadruge. Nadzorstvo nad mlini izvaja na vsem državnem ozemlju generalna direkcija za prehrano, in sicer po Državni plačilni centrali gospodarskih institucij. Ta nadzira tudi vsa prevzemna podjetja, če pravilno nakupujejo žito in če plačujejo predpisane cene.
Sistematična gojitev perutnine v Srbiji
Srbsika vlada se je odločila, da bo s posebnimi določbami pospeševala perutninarstvo. V ta namen je odločila, da sie: mora v vsakem kmetskem gospodarstvu gojiti določeno število perutnine. Kmetije z do 2 hektarja zemlje morajo gojiti najmanj 10 glav perutnine, kmetije od 2 do 5 ha 20, od 5 do 10 ha 30 in kmetije z nad 50 ha najmanj 50 glav. Istočasno naj bi se tudi dvignila kakovost domače perutnine. Zaradi tega je pred kratkim kmetijsko ministrstvo ustanovilo zavod za perutnino, ki bo zalagal vso deželo z dobro perutnino. Posebna naloga zavoda je, da s križanjem zboljša domačo perutnino. Tudi zatiranje raznih kokošjih bolezni je naloga zavoda.
Velike količine turškega tobaka še neprodane
Po poročilih iz Carigrada ;še vedno ni odprodana vsa lanska tobačna žetev. V Izmiru (Smirni) je v rokah kmetov še okoli 1 milijon kg tobaka. V tobačnem ozemlju ob Marmarskem morju je od približno 12 milijonov kg tobačne žetve prodanih šele okoli 6 milijonov kg. Večina prodanega blaga bo poslana v Egipt. Tudi v tobačnih nasadih ob Cmem morju se prodaja tobaka razvija zelo mlačno. Čeprav se je odprl tobačni trg že skoraj pred tremi meseci, je še vedno neprodanega okoli 1.6 milijona kg »dizk-tobaka in 1.5 milijona kg »demete-tobaka. Še manj tobaka pa je bilo prodano v severno anatolijskih okrajih, kjer je bilo od 4 milijonov kg tobaka prodanih šele 700.000 kg.
Štev. 63.
»TRGOVSKI LIST«. 6. avgusta 1948.
Stran 3.
Dr. Lev. Svetek: Prekočasno delo
1943/XXI, str. 72, oktav.
Slovenska pravna veda je na tem, da sicer polagoma, a smotrno dogradi zaokrožen, iz temelja izdelan sistem delovnega prava. Ta pravna panoga je bila še pred kratkim precej zanemarjena tako pri nas kakor tudi pri drugih večjih narodih. Ni dvoma, da je danes delovno pravo pretrgalo ozke spone starega obče-držav-ljanskega zakonika, na vidiku je novo pravo, ki zahteva skorajda nov poseben zakonik.
Ledino je na tem področju oral in postavil prve temelje univ. prof. Bajič s svojimi številnimi deli, med katerimi naj omenimo samo »Nameščcnsko pravo« (1930), »Delovno pravo« (1936), ki služi kot vzoren učbenik za to pravo, in končno »Delovno pravni zbornik« (1940).
Ta nova struja (Bajič, Kostel in drugi), ki posebno poudarjajo socialno gledanje in potrebe vsakdanje prakse, je imela že svoj lepo urejen strokovni list »Organizator«, ki ga bo treba ob prvi priložnosti oživiti.
Ta skupina je mnogo pripomogla k boljšemu razumevanju socialnih in delavskih (v širšem pomenu besede) problemov in bi jo v neki meri primerjali z znano skupino »katedrskih socialistov« v nemškem znanstvenem gibanju iz 1. 1872, ko je bil ustanovljen »Verein fiir Sozialpolitik«, ki je imel mnogo zaslug za poznejše socialne reforme, zlasti za socialno zavarovanje.
V to iniciativno skupino spada tudi pisec nove monografije »Prepočasno delo«, s katero bo naša delovnopravna književnost v izdatni meri obogačena. Gospodarski javnosti je že znano prvo pi ščevo delo »Odpravnina« (1941), ki je bil prvi vidnejši plod njegovega tihega dela na tem važnem socialnem področju.
Problem prekočasnega dela spa da v problem časovne zaščite (Bajič), ki naj službojemalca varuje pred nevarnostmi, ki nastanejo iz predolgega delavnika za njegove fizične in duševne moči. Poleg tega pa naj omogoči brezposelnim zaposlitev s tem, da omeji delavnik za tiste, ki imajo delo, s čimer se prepreči socialno zlo nezaposlenosti.
Pisec obravnava po kratkem uvodu, ki bi ga vsekakor kazalo vsaj v separatu razširiti, podrobne zakonske vire, ki se tičejo obravnavanega predmeta; nato obravnava vprašanje, kdo uživa časovno zaščito; ugotavlja na temelju bogate judikature (odločb najvišjih sodišč), da je judikatura zastopala pretežno stališče, da gre zaščita samo telesnim delavcem. Meni, da to stališče ni utemeljeno v zakonu o zaščiti delavcev. To prakso bo treba izpre-meniti in odreči zaščito samo višjim vodilnim nameščencem. V drugem oddelku govori o pravnih posledicah prekočasnega dela in zaključuje, da judikatura soglasno priznava značaj prekočasnega dela vsakemu preko zakonitega dnevnega maksimalnega delavnika opravljenemu delu. Vsako prekočasno delo, ki ni zakonito dovoljeno, je prepovedano, toda tudi prepovedano prekočasno delo gre službojemalcu nagrada. V tretjem oddelku obravnava pisec pravne posledice prekočasnega dela in pravi, da zahteva tako delo predvsem nagrado; v praksi ni enotnosti glede ugotavljanja, glede odmere osnove in časovnega koeficienta. V načelu velja za prekočasno delo po § 10. zakona o zaščiti delavcev 50% povišek na plačo za normalno delo. Odrešenje v času službenega razmerja je načelno nedopustno. Podrobneje je obravnavan problem zastaranja zahtevkov iz prekočasnega dela. Končno obravnava pisec v četrtem oddelku prekočasno de-
kot predmet kolektivne pogodbe.
Pisec je nanizal v svoji razpravi, ki ima vsekakor značaj monografije, številno judikaturo najvišjih sodišč in kritično osvetli obravnavane probleme, kažoč pri tem pravilno rešitev številnih spornih točk.
Delo bo dobro služilo vsakdanji praksi. Razprava upošteva pravno stanje ob koncu marca 1943.
Spis je izšel v skromni obliki posebnega odtisa iz »Slovenskega Pravnika«. Monografija bi zaradi svoje pomembnosti in obsežnosti zaslužila lepšo in samostojnejšo zunanjo obliko, da zavzame v bibliografiji njej pripadajoče mesto. Manjka drugi naslovni list, kratka vsebina, ki bi bila zaradi pre-
glednosti potrebna; za večjo praktično uporabnost bi bilo potrebno podrobno stvarno kazalo, ki bi uporabo dela dokaj olajšalo.
Zunanji opremi pravne knjige bomo morali posvetiti slovenski pravniki več pozornosti in ljubezni. Treba bo prej ali slej tudi misliti na bibliografijo slovenske gospodarske in pravne knjige.
Društvu »Pravnik« gre zasluga, da omogočuje danes — četudi s težkimi žrtvami — izdajanje takih za prakso prevažnih monografij, kajti le s takimi publikacijami dosežemo, da bo praksa ozko povezana s teorijo.
Dr. Anton Urbanc
Hrvatska	sam
proti	pretiranim
0 tein piše »Siidost-Echo« med drugim naslednje:
Pred kratkim je ugleden zagrebški gospodarski list pisal o ceni sena na Hrvatskem in pri tem ugotovil, da se sedaj plačuje seno tako visoko, da je dostikrat rentabilnost gojitve žitnih in industrijskih rastlin dvomljiva. V nekaterih krajih da so zaradi tega začeli spreminjati njive v travnike. Druga važna ugotovitev lista je, da zaradi visoke cene sena trpi izvoz lesa. Les se mora v mnogih krajih s konji prevažati k žagam in postajam. Zaradi tega je potrebno mnogo vprežne živine, kar zopet povečuje potrošnjo sena, s tem pa se povečujejo tudi prevozni stroški za les, da postaja cena lesa za izvoz previsoka.
Tudi cena vina hitro narašča ter se je v maju zvišala za 40 do 100 odstotkov. Pravih vzrokov za to zvišanje vinskih cen ni in tisk priporoča, da bi se izdal nov vinski zakon, s katerim naj bi se preprečilo dviganje cen. Nov vinski zakon pa bi bil po mnenju listov tudi potreben, ker se prodaja mnogo ponarejenega vina. Koruza je v mnogih krajih Hrvatske najbolj važno živilo ter postaja zlasti v pasivnih krajih merilo za vse druge predmete, kakor za surovo maslo, olje, žganje itd. Koruza se za te predmete zamenjuje in posledica tega je, da povpraševanje po koruzi raste.
Uradni krogi so proti tej novi zamenjevalni trgovini, ker ovira stabilizacijo cen. Po sili razmer pa je prodrlo prepričanje, da se more doseči zadovoljiva gospodarska ureditev samo po daljšem času. Zato se je že pred enim letom
sklenilo, da bo država oskrbovala direktno ali s posredovanjem zadrug one sloje prebivalstva, ki so za funkcioniranje državnega aparata potrebni. Organizacija, ki se je v ta namen ustanovila, se imenuje Zveza zadrug državnih nameščencev. Ta zveza skrbi, da dobivajo rodbine njenih članov ra-cionirana živila, poleg tega pa posušene slive, marmelado in tekstilno blago. Zveza pa se samo s temi dobavami ne zadovoljuje, temveč hoče ustanoviti tudi več tovarn. Tako hoče ustanoviti lastno tovarno za konserviranje sadja in sočivja, tovarno za izdelovanje papirnatih vrečic in tovarno za izdelovanje pralnih in čistilnih sredstev. Da zagotovi svojim članom potrebni sladkor, je Zvieza udeležena s kapitalom 1.6 milijona kun pri novi tvrdki Sladkorne tovarne d. d.
V zvezi je danes vključenih 238 zadrug ter je njih število v letošnjem letu naraslo za 26. Od teh novih zadrug je samo ena kreditna zadruga, vse druge so nabavljalne. Trenutno oskrbuje Zveza 400.006 oseb, od katerih je 150.000 državnih in samoupravnih nameščencev, približno 100.000 je rudarskih nameščencev, ostali pa so železniški nameščenci. Rodbinski člani nameščencev so tu všteti. Zveza razpolaga predvsem z državnim kreditom v višini 132 milijonov kun, ki ji je bil dovoljen lani, in sicer na podlagi določbe, da sme vsak državni nameščenec zahtevati za vsakega rodbinskega člana brezobrestno posojilo v višini 2000 kun. Celotni promet zveze je dosegel lani 212.3 milijona kun, čeprav je začela Zveza poslovati šele 1. septembra 1942.
Bolgarsko zadružništvo
Zveza bolgarskih kmetijskih zadrug je imela ob koncu 1. 1942. 40 okrožnih zvez in sindikatov s skupno 1829 zadrugami. Promet Zveze je dosegel v lanskem letu 13.5 (predlani 11.2) milijarde levov. V istem času se je lastni kapital Zveze skoraj podvojil in je narastel na 24.5 milijona levov. Lastna sredstva Zveze so se povečala od 20.5 milijona v 1. 1941. na 34.8 milijona levov v 1. 1942. Tudi na gospodarskem polju je dosegla zveza velike uspehe. Od žitnih izvoznih proizvodov, ki so monopolizirani, je Zveza nakupila 40 odstotkov vseh proizvodov v vrednost 755 milijonov levov. Tudi pri uvozu je razvila Zveza živahno delavnost. Zveza je uvozila 16.000 ton petrolejskih derivatov v vrednosti 202 milijona levov. Zveza je nadalje razdelila drugega blaga za 297 milijonov levov, med drugim kmetijskih strojev za 54 in umetnih gnojil za 44 milijonov levov.
Gospodarske vesti
Važen zakonski dekret v Romuniji
Romunska vlada je izdala zakonski dekret, po katerem preidejo v državno last delnice, udeležbe, dobički in podjetja, ki so v zvezi z državno obrambo in če je večina delniškega ali osnovnega kapitala v rokah inozemcev ali če so inozemski lastniki delnic državljani države, ki je izdala proti Romunom neprijazne odloke. Isto velja tudi za družbe, ki so skozi najmanj pet let 75 odstotkov svoje proizvodnje dobavljale romunski državi. Enaki ukrepi se izdajo tudi, če so se pridobili delnice, udeležbe in deleži čistega dobička s pomočjo protizakonitih deviznih operacij, s špekulacijo ali s prikrivanjem židovskih interesov.
Ne bo premoženjske oddaje na Madžarskem
Od ministrskega predsednika Kallaya napovedani novi davki se pripravljajo za jesensko zasedanje parlamenta. Kakor se poroča, se je opustila misel uvedbe nove splošne oddaje premoženja. Samo konjunktura i dobički od 1. 1939. dalje naj bi se bolj strogo obda-čili.
Že v 21 irab
Lesno	gospod
Romuniie
Pristojni romunski uradi si zelo prizadevajo, da bi se zboljšalo romunsko lesno gospodarstvo, zlasti pa da bi se zboljšala kakovost romunskega lesa. V ta namen se vodi sistematično pogozdovanje. Nič manj važna pa ni strokovna sečnja, ker je izgubila Romunija z odstopom Seklerskega ozemlja zelo bogato lesno pokrajino. Gozdna površina Romunije se je po od-stopitvi te pokrajine znižala od 27 na 22.7% vse površine. Pred odstopom pokrajin je Romunija na leto proizvedla približno 18 milijonov kub. metrov, in sicer 10.54 milijona drv in 7.5 milijona kub. metrov stavbenega lesa, dočim je letno potrošila približno 10.5 milijona kub. metrov drv in 5 milijonov kub. metrov stavbenega lesa. Sedaj pa znaša letna proizvodnja Romunije pičlih 12.7 milijona kub. metrov, približno Vs manj, od tega 7.87 milijona kub. metrov drv in 4.83 milijona kub. metrov stavbenega lesa. Pri tej proizvodnji je domača potrošnja odločno previsoka (480.000 vagonov drv in 3.4 milijona kub. metrov stavbenega lesa). Les je bil prej eden najvažnejših romunskih izvoznih predmetov ter je Romunija letno izvozila 1.8 do 2.3 milijona kub. me-
trov drv, manjše količine oglja, manjše količine trdega in večje količine mehkega stavbenega lesa. Danes se je izvoz zmanjšal na komaj 300.000 m3, večinoma mehkega lesa.
Industrializacija Madžarske napreduje
V madžarski industriji in pri transportnih podjetjih je bilo na Madžarskem 1. 1937. zaposlenih približno 770.000 oseb. V sredi leta 1942. je njih število naraslo že na 1.36 milijona ali za 76 odstotkov. Letni zaslužek delavca je znašal 1. 1937. približno 1020 pengo, 1. 1942. pa 1460 pengo.
Naseljevalna akcija na Madžarskem
Iz poročila madžarske deželne kmetijske zbornice je razvidno, da je 1. 1942. država nakupila za naseljevanje 7000 johov zemlje po povprečni ceni 750 pengo za joh Cena se je zvišala v zadnjih štirih letih od 620 na 938 pengO za joh. Za parcelacijo in naselje vanje je bilo v lanskem letu določenih 216.455 katastralnih johov, ki so bili prej last Zidov.
barva, plesira in kemično 8 n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon it. 39-71.
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je izdalo pred kratkim nared-bo, da je dovoljena prodaja železnih izdelkov samo proti oddaji primerne količine starega železa.
Železna industrija Vareš d. d. v Sarajevu je objavila v hrvatskem uradnem listu seznam 1. junija izžrebanih 365 delnic. Delnice se bodo plačale po 110 kun in sicer v Sarajevu pri Deželni banki za Bosno in Hercegovino. Kdaj se bodo začele delnice izplačevati, bo kasneje objavljeno.
Po vesteh iz Sofije bo letos pridelala Bolgarska zelo veliko kokonov. Zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga bo dovoljeno proizvajalcem, da del kokonov zadrže za sebe.
Deželna zveza madžarskih mest
je objavila statistične podatke, po katerih živi ena tretjina prebivalstva Madžarske v mestih. Budape-šta Ima 1.16 milijona prebivalcev, 21 municipalnih mest 2.5 in 70 lio-mitatskih mest 1.7 milijona prebivalcev.
Med Madžarsko in Belgijo se vodijo pogajanja zaradi sklenitve kompenzacijske pogodbe po kateri bi dobavljala Madžarska Belgiji konserve in posušeno sočivje za belgijske tekstilne stroje.
Madžarske premogovne cene so se močno zvišale. Dovoljen je dodatek v višini 38 do 40 odstotkov k sedanjim cenam za premog od jame in nadaljnji v višini 20 do 40 odstotkov za premog s skladišča.
Po zasebnih cenitvah bo dala žetev bombaža v zaledju Izmira letos samo 7000 ton, dočim je dala lani 10.000 ton.
Carigrajski časopisi napovedujejo nove ukrepe proti turškemu draginjskemu -valu. Predvsem naj veljajo novi ukrepi trgovini s pletilnim blagom, kjer se je zlasti razpaslo verižništvo.
Državni minister za finance v Nemčiji je dosedaj ukinil 87 finančnih uradov. S tem je dosegel znatno poenostavitev v uradovanju in prihranil mnogo prostorov. Zaradi zmanjšanja števila finančnih uradov se je tudi zmanjšalo delo višjih finančnih uradov.
Pet španskih sladkornih tovarn v Granadi se je združilo v posebno družbo, ki bo industrijsko predelovala lanene rastline, katerih kultura se je v zadnjih letih zelo razširila zlasti v okolici Santa Pe, Ala-hama in Huesca. Družba bo postavila tekstilne tovarne, papirne tovarne, rafinerije lanenega olja in kemične laboratorije.
Cigarete enotnega tipa so začeli izdelovati v Nemčiji. Nove cigarete so dolge 64 mm in imajo 8.5 mm premera. — Na Finskem začno s 1. avgustom izdelovati samo tri tipe cigaret. Zavojček 25 cigaret bo veljal 20 finskih mark.
Francoska vlada je imenovala posebno komisijo za nadzorstvo kmetijskih trgov. Komisija mora zlasti gledati na to, da ostanejo cene za kmetijske proizvode stabilne.
OLKPALISKA 14
FILMOM Dl COSSATO
COSSATO
Accomandlta SempUce.
Komanditna družba
Capital« L. 4,000.000.	Tel.	90-58
Glavnica L. 4,000.000.
Telegr.: Filatura — Cossato.
Filati per tessitura — maglieria e per oanfezioni a mano. Ritorcitura e tintoria.
Preje za tkanje — pletenine in za ročna dela.
Izdelovalnica sukanca in barvar-ni ca.
se^sis^9eisa9sij^9<5esa9®ss2D
- • ® Gradišče i
tovarna bonbonov in peciva
Priporoča se
Tiskarna „Slovenija
družba z o. z.
LJUBLJANA — Vegova ulica
/#
Stran 4.
»TRGOVSKI LIST«, 6. avgusta 1943.
Štev. 63.
Priporoča se:
Manufakturna trgovina
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg št. 22
Elektrolnstalacljska dela in popravila Izvršuje elektrotehnično podjetje
Mihelčič Ivan
Ljubljana, Borštnikov trg 1
Zaloga In Izdelava električnih kuhalnikov, likalnikov znamke ,KPT‘ itd. ter tovrstna popravila
m::::::::::::::::::::::::::::::::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::
Da piu di 25 anni - Že več ko 25 let
i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile suc-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate an-che Voi una prova e do-mandate il listino presso la
se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri
S. A. Heumann
MILANO. Via Stilicone 39
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
UUBUAHO, BLEIWEISOVA 35
VAM NUDI VELIKO IZBIRO PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK
P
Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektro-instalacijski material, tehnične predmete, elektroinstala-cijska dela in vse električne naprave Vam najugodneje
nudi tvrdka
SLAVO KOLAR
Lastnik MILAN KOLAR
Ljubljana, Bleiu/eisova cesta 25 a - Telefon 24-66
OKVIRJE
izdeluje specialist Wolfova 4
KLEIN
F. & I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra iesta 29
0 priporoča razno manufakturno blago 0
STEKLO PORCELAN
AVGUST AGNOLA. Ljubljana
Bleiweisova cesta 10
Telefon 24-78
Krema za nega otrok
BABMOL
m. pa. Mac
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
POŠILJKE IZ ITALIJE
v Ljubl|ansko pokna|ino Vam najhitreie In najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
Marchesi Lombarda S. A.
Milano - Via Arnaldo da Brescia 8
Enkrat tedensko zbiralni vagon Milano - Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah • tudi v Inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani'
Rajko Turk, Vilharjeva c. 33
Priporoča se
FRAKI SLAMIČ
Tvornica konserv in mesnih izdelkov
I; LJUBLJANA
CONSORZIO
NAZIONALE
PRODUTTORI
ZUCCHERO
Via Garibaldi 7
GENOVA
KNJIGOVEZNICA
IjuJske tiskarne
LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
K VA L IT E T N O P O III Š T V O
J. J. NAGLAS
USTANOVLJENA. 18^7
LJUBLJ AJN A.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■j
I PRVOVRSTNI KRONA 1
Kolomaz v škafih po 15 in 25 kg ter v pločevinastih dozah netto 85 dkg. Adhezijska mast za jermene znamke „La-nolin“. Čevljarska smola švedska, črna in rumena. Bencin, nafta, vse vrste strojnega in cilinderskega olja. Lekarniška drogerijska vazelina, parafinska in vazelinska olja glicerin, parfumske esence.
Kaolin, slikarske krede in težki špat. - Solidna postrežba, nizke cene, stalna zaloga
PETRONAFTA A. HMELAK
UUBUANA, Ciril Metodova ulica 35a
Mestna hranilnica ljubljanska
izplačuje ,.A vista vloge“ vsak čas, „nava lne‘‘ in „vezane“ po ui-eilhi Papilarno varna ! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
Lanišče in laneno predivo
kupuje ali zamenjuje za svoje izdelke tovarna
M©fVOZ in pl«f M© a
Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje
Iadajatalj »Koniorei] Trgovakega lista«, njagov predstavnik dr. Ivan
Pie »j, nrednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.