St. 102 ranniia umu fzfraia, izvzemši poodeljek, vuk AsiSkega št. 20, I. nadstropje. Dopif pisma se ne gprejeaujo, rok Prof. F. Pen:c. — Lastnik tiskarna znaša za mesec L 7.—, 3 mesece L 1930. Za inozemstvo meteSfto 5 Ur rmč. um cffltiiicn u MU » Trstu, v soDoto 11« julija 1929. Posamezna številka 20 cent« — Telefon urcdailtva iIMto: oboa it " . * . uredniltv S*& , v - o J JBLJ/^A - jugoslav? ^fkarne Ec l L 32.— in ceio n.______ •o uprav« a 11-97. Juioslovenski konkordat Bivši jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak je priobčil v «Prage* Presse» zanimiv informativen članek o pogajanjih med sv. Stolico m jugoslavensko vlado. it Ža pred vojno je bilo stališče Rusije m Si^bije napram pravoslavju različno. Srbska cerkev je bila državna cerkev, toda posebne vrste. Ta cerkev je nositeljica mogočnih narodnih tradicij, je narodna skozi m skozi. Nima pa nikakega vpliva na državno življenje, dočim je v finančnem pogledu povsem pod zaščito države. Država zahteva od nje popolno strpnost napram druge-vernikom, toda tudi pravoslavna cerkev je prežeta od dulia strpnosti. Že dne 27. junija 1924. sta državni tajnik Merry de Val in Milenko Vesnič podpisala listino konkordata, ki naj uredi verske razmere kakih 40.000 katoličanov v Srbiji. Sklep konkordata je mre* viden političen namen. Srbska - vlada je hotela Hrvatom in Slovencem v Avstro-Ogrski podati dokaz, da ni nasprotna katolicizmu. Sklep srbskega konkordata je bil za Habsburgov-: ce poraz, ki je težje padel na tehtnico nego' kaka izgubljena bitka. In ironija svetovne zgodovine je hotela, da je sodeloval pri njem eden najstarejših zaveznikov Habs-burgovcev — sveta Stolica. Duh konkordata je prešinjal tudi razprave krfske konference v poletju 1917. J Predmet teh pogajanj je bila izmenjava bo vsekako pravica imenovanja škofov. Avstrijski cesar in kralj Ogrske je imel v tej kanooični materiji predpravice, ki jih Vatikan ne more dovoRti pravoslavnemu vladarju. Država naj prevzame materijalno oskrbo organov cerkve. Razen tega uredi konkordat bržkone vprašanja imenovanja župnikov, službene prisege, verskega pouka, semenišč, molitve za vladarja, cerkvene lastninske pravice itd Vprašanja, kakor so: zakonsko pravo, versko šolstvo, kon- svari radičevo«, naj gregacije m raba glago&ee, se bodo gotovo pretresala z veliko takta m umerjestosti. Jugoslavija potrebuje — tako pravi doktor Vo šrcjak na zaključku — verski mir, popolno versko enakopravnost. Toda tudi država mora priti do svoje polne pravice. V Beogradu se nad a jeja, da Rim ponudi jugosku venski državi spravljivo roko. Da bi izzival kulturne boje — za to je Beograd veliko premoder in itkušen. Air državnega stališča ne bo Beograd nikoli žrtvoval, nikc4i ne bo sklepal protkfcržavnfh kompromisov. Pač bo srbski del naroda istotako, aH pa še bolj, nego Slovenci in Hrvatje, pozdravljal prijateljski sporazum j z vrhovnim- pojglaivarjem katoliške cerkve. Letnik L Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se raćunato v tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L J—, oglasi denarnih zavodov nun po L Z—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2__Oglasi naročnina in reklamacije se poiiijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, m&ca sv. Frančiika Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon nrednKtva in uprave 11-57. baje samo en portfelj. Težave so po istih informacijah nastale tudi s tem, da radikali zahtevajo od radičevcev naj najpreje razčistijo odnosa je v HSS, ćeš treba je videti koli ko poslancev HSS je pravzaprav pripravljenih podpirati eventualno vlado RR, kar je tud važno za razdelitev portfelje v... opasnost vidi « Vreme® tudi v današnjih Korani de« ar ▼ Jugoslaviji zahtervi vlade za nove kredite za vojno * "BEOGRAD, 10. Finančni minister dok- Maroku; vendar pa se bodo socijalisti tor Stojadmović je odgovoril na vprašanje vzdržali glasovanja« ker da hočejo, da bi so glede odtegnitve papirnatoga denarja iz pred vsakim nadaljevanje* vojne staviiH prometa, da je Narodni skupščini predložil\ Abd-eđ-Krimu pogoji za sklenitev miru. pooblastilo za kovanje novcev po V2, 1 in; Nato je po izjavah ministrskega pred-2 Din. Kovati se ima 50 mo&jonov po V2! sedrtika Pažnleveja govorilo še več drugih' , - , „ , . , . 75 milijonov po 1 Din in 50 milijonov! poslancev, med temi v prvi vrsti člani par- burmh dogodkih v skupšćau kjer_ so sej{>0 2 Dm, skupno za 200 milijonov Din. j lamentarne preiskovalne komiisje, ki je radićevci silno kompromrtjah. «Vreme»J Rovanje denarja je bilo oddano zanesljivi! bila pred kratkim odpuabna v Maroko, svari radičevo«, na* ne gredo na Hm omm, francoski tvrdki ter pride prvi kovani de- Eden izmed teh, socijalist Chizel, je napa-ki hočejo sporaaum ^ropirtrti. . . nar v presnet že koncem tega meseca, del maršala Lyauteyja in vojaško povelj- Vse veisti, da fe prtslo med radtcevci m pozneje pa siopajema tudi ostali. * radikali do sporazuma, so neresnične. Iz-i - gleda marvečjda v dogiednem ćasu m pri- j BOfbS ZB &araitCljSkl PBkt čakevati pozitivnih rezultatov pogađan). V . . sejah, ki se sedaj vršijo, se le redigirajo za- *** f™0™ m BtlmWB' A , . ... , . - ^ . pisniki o obojestranskih zahtevah in po- 'MULIN,10. Informacije iz angleškega vira, »dobrem s 411. glasovi proto 29. Proti so nudbah. Tako je biLo danes na pr. proto-1*0 ^tenh bi se imela izročiti Franciji te dni —^ 1,-----^------- - - - ' . * * nomclra nota iCl orin rCa »-im^jmLa^« _.1.1. _:__ ništvo, medtem ko so vsi ostali člajii komisije izrekli Lyauteyju svoje popoLno priznanje. Na koncu seje so bili krediti za Maroka misli med člani srbske vlade in člami jugo-slcrvenskega odbora. Zapisniki konference pričajo, kako živahna in temeljita j« bila razprava o medverskih odnošajih v bodoči jugoslovenski državi. Staroruslri slavbfilil bi se ne veselili teh razprav. Krfska deklaracija je proglasila popolno enakopravnost pravoslavnega in katoliškega izpovedanja. Bodoča ustava naj ne zahteva, da vladar pripadaj pravoslavni veri. Problemi, za katerih rešitev so bila v drugih državah potrebna stoletja, so se rešila na Krfu v bratski slogi in iv najkrajšem času. Vidcrvdanska ustava iz L 1921. — to monumentalno zgodovinsko delo — je uzakonila ista verska načela, ki so se določila na Krfu 1. 1917. Tu. pa je vprašanje: aJi naj se medverska zakonodaja ustvari na podlagi ustavnih načel, ali naj se začnejo pogajanja s sv. Stolico za sklep konkordata? Odličen zgodovinar in publicist doktor Lujo Vojnovič je v svoji brošuri «Ko»-kordat s sv. Stolico in naš narodni problem^ zastopal mnenje, da je iz narodnih in državnih ozirov absolutno potrebno, da se sklene konkordat. Tenrau mnenju so se pridružili tudi politični krogi in je zato vlada imenovala komisijo, ki je izdelala načrt za konkordat. Člani komisije so bili tudi zastopniki katoliškega episkopata, pred vsem zagrebški nadškof dr. Bauer. Drugačno mnenje je zastopal v «Vestniku srpske crkve» Lanovič: da more modra medveTska zakonodaja zajamčiti popolen .verski mir, dočim bi pogajanja za konkordat predpostavljala koncesije od strani jugoslovenskih vlad. Dr. Vošnjak vidi v teh pogajanjih problem svetovnozgodovinske dalekosežnosti. Na meji med zapadno in vzhodno kulturno sfero je nastala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na tem starem bojnem polju sta se bojevala Rim in Carigrad za nad-vladje. Dve socijalni in kulturni mogočni organizaciji sta si stali nasproti. Juigoslo-veni so bili žrtev svojega zemljepisnega položaja, ker so se na njih ozemlju križali vsi možni interesi. Bodočnost bo učila, v koliko je diplomacija sv. Stolice smatrala Jugoslavijo kot državo, sposobno za življenje. Na vsak način pa ni to država, ki bi s svojim versko mešanim prebivalstvom tn pretežno pravoslavnim značajem odgo-varjala — blago rečeno — idealu Rima. Še kOclnvejši pa postaja ta problem, ker so Hrvati m Slovenci skoro sami katoličani, «i jim stoji nasproti srbska večina. Pisec ugotavlja tu, da ni v Srbih nikakega razpoloženja za izzivanje verskih kriz. Srb Čisto fašistovska vlada Tucfi državni podtajnik Mattei Gentili odstopi? RIM, 10. Listi so še vedno polni najrazličnejših komentarjev o ostavki finančnega ministra in ministra za narodno gospodarstvo ter o imenovanju novih ministrov. Ultrafašistovskt tisk se veseli, da je zapustil državne finance De Štefani, ki da ni bil pravi fašist. «Imipero», ki je vedno napadal De Štefanija, piše da bi morala fašistovska revolucija že detvno prevzeti portfelja pravosodnega in finančnega ministrstva; pozno sta ti dve ministre t vi prišli v roke pravih fašistov. Fašistom prijazni «Sereno» piše, da nima De Štefani sploh nikakih zaslug in da ga je treba Hkvidarati za vedno. Glede bivšega ministra za narodno gospodarstvo ugotavljajo listi le, da je Nava moral odstopiti, ker sta finančno m ministrstvo za narodno gospodarstvo v tesni zvezi med seboj. Nava ni veliko naredil, radi tega ni mogel tudi dosti polomiti. Važen pa je odstop ministra Nave, ker je z njim izstopil iz vlade zadnji minister, ki ni bil fašist. Edini nefašist, ki je še na vladi je državni podtajnik rv pravosodnean ministrstvu on. Mattei Gentili, ki pripada h katoliškim nacijonalcem. «Im kotela prikleniti Francijo na svoji zapadni j njenih. Pleme Targuist je zgubilo od 300 kombinacijo proglaša za proeomo intrigo, i meji ter si tako pridržati svobodo dejanja na j "X** 255i pleme Beni Zerual od 1800 mož Popoicbie 9e fe vršMa doiga konferenca J[zkodu ;zadostuje tedaj, da se spomnimo na I 300. Listi dostavljajo, da so zgube Goma-nrimstrsketia predseidnikaPašiča z mini- i,0^a5tva' ki jih je Nemčija zgubila s svoimi rov tako težke, da je Abd-el-Krim odpo- atrom dr.lenavom. V informiranih krogih i „l^SS/tT^ T to ple?G Z ?padne španslJe fronle' k. državnika HidiSri i L i' v .. i^ w P - ^ dnem, koJavlja se, da je danes močna francoska se zatrjuje, da sta oba državnika tudi pri! bi tfaranciiski Dakt orivezal Fraociio na Ren'ii i SC' • i * . r , tej priliki nat podlagi najnorejših dogodkov; ter ji^^gočil vsak^d^^ovant^S prid n}e- i brCgU Lonko' ugotoviia popolno p^eSju^S ^ * ^ ^ mm pogajanjem z radicevci dokler om ne !za členitev garancijskega pakta; razen tega poarazen>u zarv11-pnstanefo, da se sporazum dela z Narod- bo v tem slučaju tudi opozicija nacionalističnim blokom. V znak protesta proti posto- nih krogov gotovo preprečila sklenitev takega Visla izstopila iz bregov. BERLIN, 10. Iz Gdanskega brzojavljajo, da panju gotovih članov kluba (mišljena je pakta, ker se Stresemann ne bo mogel uspeš- se je Db VUli zrušil neki iiaszp v'dolžini 25 vdrla preko brega ršino zemlje. ĆLo-alstvp peivszdetega očividno skupina dr. L. Markovičal ie no boriti proti njim. Na drugi strani ie pa tudi 1 v v«^, ■ d a * ^ ji i da.ee khA. Miljutin 'i)^!«-^«?. -jnški načrt « garancijski pakt Težavi* V-„ M 'A^čfc govtć p«U demisijo na te. svoj položaj "T^'^^f^L"3^ J,^ P?!P_re,emlL,V veSkih žrtev „i bilo. Prebivalstvo ^deteda Poslanec Dragović uživa v klubu veliko avtoriteto ter velja kot eden izmed najintimnejših prijateljev g. Pa&ića. Pretepi BEOGRAD, 10. Včerajšnja seja narodne skuŠčine je bila izredno burna. Na dnevnem redu je bUa razprava o obtožbi proti pravnemu ministru Lukiniću radi dviga sekvestra nad sekvestrom Thurna-Taxisa. Med razpravo je nastal strahovit hrup in vpitje, med katerim je došlo med samostojnimi demokrati in radikali na eni strani ter opozi-cijonalni na drugi strani do spopada, ki se je kmalu razvil v telesno obračunavanje. V velikanskem trušču je predsednik prekinil sejo. Prepir in pretep med poslanci se je nadaljeval Posl. Moskovljević udari s pestjo radikalnega poslanca popa Veljka Grgureviča. To je bilo signal za še hujše prizore in pretepanje je zavzemalo vedno večji razmah. Predsednik ter nekateri poslanci so imeli mnogo truda pri pomirjevanju bojevitih nasprotnikov. Bilo je jasno; da se seja ne more več nadaljevati, zato je predsednik sklical za 5. uro novo sejo. Razburjeni so odhajali poslanci iz skupšči- na Nemčijo. To je resnica, okoli katere se bo še dosti razpravljalo s prav pičlim upanjem na uspeh. _; ,. Francosko zbornico odobrila nove kredite za Maroko ozemlja beži pred prodirajočo-^Vodo. Škoda je ogromna, ' - ur -• JaponskTf" mesfcT poplavljeno TOKIJO, 10. Vsled silnih nalivov je bilo uničeno važno mesto Magonya. Voda je udrla v več tisoč hiš. je veren, nasprotuje pa izrabljanju vere v politične namene. Za Srbe je cerkev mo- PARIZ, 10. Na sinoćnji ponociM seji poslanske zbornice, katera se je začela ob Velikanski požar na Angleškem. 21. uri ob navzočnosti velike množice ob-| GLASGOW, 9. Velik požar fe popolnoma činstva, je> prišlo pri razpravi o novih kre-! upepelil ogromno Kelwin-Hall, ki je služila za ditih za Maroko do burnih prizorov radi! razstave, in pa eno cerkev. Ogenj se je raz-zadržanja komunističnih poslancev. Med tuc^ na delavsko predmestje, tako da je temi je Cachin zagrozil s splošno protestno i družin takoj moralo z hiš ven Škoda je stavko, ako ej ministrskega sveta je bilo na željo fašistovskih sindikalnih organizacij sklenjeno, da ser ustanovi Zavod za .socijalno skrbstvo (Isti-tuto di previdenza) v prilog uradnikov, kij so nameščeni pri občinski aH pokrajinski DNEVNE VESTI Mu m k! ti. min ii taMki i načinu proslave Husove smrti pa se je pred-I v^.?val< ^P1 se Je zvedelo, da prevzemajo naj-V slovanskem svetu je zadnje dni v ospredju dostojanstveniki pokroviteljstvo nad sve- spor med Čehoslovaško in sv. stolico, ki je ' čanostmi. Tako je rekel praški kardinal dr. ieteiSa udarca Čresnil posl. Moskovlreviča orel! nastaI kot Posledica letošnje svečane proslave K°rdac že 4. t. m. na nekem sestanku: «Ne- I " m *1 * I A _ U*... "D—__t —_____- ___» !l _ I fVAn Cfl a 79 mol rvrAemne«. _________f • 1 1 ko oči in očal, razbil mu nos in ga vsega okr- hpomlna na Jana .Husa' 1ProsIf,va se H-vršila > PoP^ja žalost prevzema srca vseh čehoslo-vavil. Razvil se je med posameznimi radičev- dne4.6- t. m., t. j na dan obletnice Husove j vaških katoličanov ko slišijo, da bodo naj-ci in radikali nov pretep. Vdrli so na dvori- ?m,rtl- Jan H,us bli čc»kl duhovnik in pro-I V1sji politični predstavniki Čehoslovaške pro-šče tudi ljudje z ulice, ki so bili ogorčeni nad f*8?!"® P^kem vseučilišču. Rodil se je okoli Pfedhodn2ka verskega razkola v XVI. radićevci in je malo manjkalo, da jih ni®o pre- !L,1369" V nJeŽ°vem času ye obstojalo močno : sl?1®Vu ln da bo s tem zastopnik sv. stolice tepli. Le s mu komisarju napraviti rišč red. *5Pfavi P^ v javnih dobrodelnih za v o-, ___ ______ uaiia51 ra.na. in narodna naprava, ki je ni mesta t^fnT^tJ^, fe t ^Vl^^ ^^ "> ^^ težavo se je posrečilo policijske- gibanje za preuredbo ali reformacijo katoliška , prisiljen, da zapusti Prago.« iu napraviti na skupščinskem dvo- i cfrkve m Jan Hus je bil med onimi bogoslovci, bodi se, da odhod papeževega nuncija iz [ki so z vso vnemo zagovarjali potrebo reforme. : Prage ne pomeni še končne prekin tve odno-f Pri a nauk šajev med Čehoslovaško in sv. stolico. Kljub drugega reformatorja Wiclif-a, katerega spise j temu pa je nastop Vatikana oster protest je odločno zagovarjal. Kmalu pa je prišel proti ti proslavi Husove smrti, a obenem tudi zaradi svojega delovanj a v nasprotje s cerkve- proti vsej cerkveni politiki čehoslov. vlade — katera ga je postavila v spora- Na drugi strani pa je izzvala demonstracija jim češkim kraljem Sigismundon) Mons. Marmaggi-ja, kakor je bilo pričakovati, Lnklntteoo sfera pred nor. sknpftlno Preiskovalni odbor bo preiskal zadevo je vsekako mogečen činitelj, ker tvorijo katoličani 39.4 odstotka prebivalstva Jugoslavije. Kar se tiče discipline rn organizacije, pa nadkrr'juje pravoslavno cerkev. Vrhu tega je v Slovnija velika stranka v službi katoliške cerkve. Zato bo -velikega pomena, če Jugoslavija najde modus vt-vondi z Vatikanom. Seveda je predpogoj pravega reda, da ne more noben organ katoliške cerkve zanikati jugosJovenske ?ave' "ie celokupnosti in veljavnosti nje ustave. Nova državna zveza se mora srna- RFnn«R AT> in ITrvl M» rl^^.s^' •• no oblastJO, katera ga je postavila v spora- Na drugi strani pa je izzvala demonstracija l. Z ^^oanasnji seji Zumu s tedanjim češkim kraljem Sigismundon* Mons. Marmaggi-ja, kakor je bilo pričakovati, . |pred sodi®če cerkvenega zbora, ki se je vršil v čehoslovaški javnosti silno burjo. Vse poli-^ Lukiniću. j 1. 1514—15 v Kostnici (Konstanz). Cerkveni i tične stranke razen češke in slovaške ljudske e zemljo-i zbor je zavrgel Wiclifove nauke in Jan HuS ! stranke smatrajb odhod papeževega nuncija ___napadala j t« bjl kot krivoverec obsojen na smrt na gr-] za provokacijo celokupnega čehoslovaškega "V * , j — posebno pa Moakovljević. Dok-; madi- Sežgan je bil dne 6. julija 1415. Posle- j naroda in zahtevajo, naj vlada izvaja posledice vzgoji. V ta namen se bodoi pozneje usta-jtorja Lukrniča ie aa^ovarial dr Žeriav ' * ' * U._ —;— »----- L— —- - - ' *----*—*' Tr 1 - - s novili zavodi, katerim bodo priključene srednje šole in sicer klasične in tehnične. Prva taka šola se ustanovi v mestu Anagni. Zavlačevanje posojanj med radikali In radtfevcl Podpredsednik radikalskega kluba Miljutin Dragovic odstopil BEOGRAD, 9. Včeraj dopoldne ki po- Predsednik je v smislu zakona o ministrski odgovornosti stavil na glasovanje predlog o prehodu na dnevni red. Izmed , . . , ----'"a sc U1V1 a. L>r!L ?VP n činitelj mednarodnega živ- j poldne do 8. zvečer so' razpravHali ra*di- delilp nolno me4d'^rodne pogodbe po- čevski in radikalski delegati. Komunike ni delile polno zakonitost. Konkordat, ki se..... ima skleniti, naj medsebojnemu^ korektne-POda Sankci^ javno-pravne Jugoslo venska vlada je p-oslala^- Rim kot svojega delegata dra. Vojislava Janjiča pravoslavnega svečenika, ki je kot teološki pisatelj na glasu. Po mnenju dra. Vošniaka ?e glavna naloga Jugoslavije ta, da označi glavne probleme, ki naj bodo predmet pogajanj za konkordat. Na vsak način bo prcgj'ašeno načelo verske svebede katoliške cerkve, kakor odgovarja to vidovdan-ski ustavi. Vsled sprememb, ki jih je povzročila vojna, bo potrebna nova opredelitev škcfij. Ena najvažnejših točk pa 248 navzočnSi poslancev je glasovalo 138 teh borbah, ki so trajale desetletja, se je na za in 103 proti predlogn; 7 poslancev ni strani posebno odlikoval slavni vojsko- glasovalo. Glasovanje je bilo tajno. V smi- vo£a in, vojaški voditelj Žižka, slu zakona o miiistrski odgovornosti se CcVI sIav,J® Pusa bo1? ko,t Pobornika svoje mora izvoUti preiskovalni ^dbor ki bo ?a'od?e t ?ežo reformatorja. oreiskal vso afero ' Zato * b:la obletmc? n^gove smrti progla- pretsKai vso acero. šena po vojni za čc$ki državni praznik. Le- Prihodnja seja narodne skupščine se bo vršila jutri _ Vprašanje konkordata med JntfosLaviio m Vatikan« bil izdan V sporazumaškem časopisju se je da- _______ _ ^ našnjim razgovorom pripisovala posebna 1 za pogajanja za konkordat z Vatikancm BEOGRAD, 10. Jugoslovenski delegat važnost, češ da gre za stilizacijo formalne pogodbe in da se razpravlja tudi že o deklaraciji nove vlade, kate/e imenovanje da je le še vprašanje par dni. Medtem je dejanski položaj znatno drugačen. Nocojšnje «Vreme* sicer še vzdržuje razne kombinacije ter napoveduje vlado RR za prihodnji teden, istočasno pa pri- Voja Janjić, minister na razpoloženju je dal agenciji «Avati» sledečo izjavo: «Pogajanja, ki sem jih vodi! v Rimu za konkordat med našo država in Vatikanom, so se vcx£la r zelo prijateljskem duhu in še niso končana. Bila so prekinjena radi letne sezone, za ča«a katere se nahajajo na počitnicah člani kongregacije, ki mo- husit&ke vojne, katere so bile v začetku pre-j je postavila. Kakor poroča agencija «Ceps>-, težno verske narave, a so se polagoma spre-1 so tudi vodilni krogi ljudske stranke nepri-menile v borbo češkega naroda za svojo osvo- i jetno zadeti, ker se bojijo zlih političnih po-boditev izpod oblasti nemškega cesarstva. V sledic za svojo stranko. Koalicijske stranke so tol, UrKok V, — radikalne, ravno tako tudi ostale štiri stranke. Narodno-demokratična stranka, katera je b la po svojem naziranju glede cerkvenih praznikov ljudski stranki najbliže, je tudi zavzela povodom tega incidenta odločneje stališče i^pram Rimu. Popolnoma sovražno stališče čenja razpravljati o težkočah sporazuma, i rajo odobriti ves dosedaj dosežen spora- Vse dn,i sem je «Vreme* trdilo, da sof samo* stojni demokrati iz kombinacije izključeni, oanes pa pripovedujejo, da oni sami ne zum, preden bi se prešlo na ostala vprašanja. Za časa pogajanj ni prišlo do nobenih znatnejših diferenc. Lahko se trdi, da bo uJ sl. J^ 1_____I. A _ «£_ 1_J____ 1 • _ ? t>odo hoteli sodelovati, ker jim bo ponuđen prišlo do konkordata že tekom te' jesjeni dan zapusti ^Prago". Nastop tošnje leto se je proslavil ta dan na posebno svečan način, ke{ sta prevzela pokroviteljstvo nad proslavo v Pragi predsednik čehoslovaške republike Masaryk in ministrske predsednik Švehla. Ker pa je bil Jan Hus obsojen na smrt kot krivoverec, je smatrala sv. stolica to okolščino kot demonstracijo naperjeno s strani države proti cerkvi in še isti dan je papežev nuncij v Pragi mon9. Marmaggi zapustil čehoslovaško glavno mesto ter odpotoval v Rim. Vest o tem dogodku so sporočili «Lidove listi*, glasilo češke ljudske stranke, v svoji šte-od 7. t. m. s sledečo vestjo: «l>ovodom burnih protikatoliških manifestacij, ki so bile organizirane na praznik Jana Husa in katerih pokroviteljstvo je sprejel sam predsednik republike T. G. Masaryk, a častno predsedništvo min. predsednik Švehla, je sv. stolica v znak protesta proti takšnemu žaljenju nje in vsefi čehoslovaških katoličanov ukazala apostolskemu nunciju mons. Marmaggi-ju, naj še isti " sv. stolice proti zavzema tudi čehoslovaška republikanska stranka. Največjo nejevoljo pa ie izzval odhod papeževega nuncija pri obeh koalicijskih so-cijalnodemokratičnih strankah. Izvršilni odbor čehoslovaške socijalno-demokratske stranke je imel dne 7. t. m. izredno sejo, na kateri je razpravljal o incidentu. Bila ie sprejeta resolucija, v kateri se naglaša, da je demonstrativni odhod papeževega nuncija provokacija in zato da je treba korenito rešiti vprašanje odnošajev med državo in cerkvijo. Tudi vodstvo čehoslovaških socijalistov je sklenilo resolucijo, v kateri zahteva odpoklic čehoslo-Vaškega poslanika pri Vatikanu in poj>olno ločitev države od cerkve. Kakor smo poročali včeraj, je bil čehoslovaški poslanik pri sv. stolici že odpoklican. vest. Srečko Zalokar, bivši inspektor državnega skladišča v Trstu in sedanji dnevničar pri finančni delegaciji v Ljubljani, je imenovan za uradnika I. skupine III. kategorije pri šumski direkciji v Ljubljani. v trstu, ctne li. julija 3925. l/nanja politika Poljske Minister za vnanje stvari Skrzynski je v razgovoru z novinarji tik pred svojim odhodom v Prago naglašal dve glavni stvari načelnega značaja. Skrzvnski ne smatra propagande potom tiska za najglavnejšo nalogo polj-»kih organov v inozemstvu, posebno ne v Ameriki, marveč pripisuje veliko večjo važnost stvarnemu informiranju o stanju notranjepolitičnih razmer in ustvarjanju praktičnih zvez z ameriškimi merodajnimi krogi- Razen-t«ga je naglašal Skrzynskif da ima poljska vnanja politika porsem miroljuben cilj m polno zaupanje v francosko diplomacijo. Minister Skrzynski ostane v inozemstvu kakih šest te 12 t ^ 8< do k^alupoUm^b^j^zvan^na m«tajud» in ^ 15_ dšega fa&^a v Ictonu-taujcu, ki se je pojavil na rivijeri, že videli Kron izredno podoben sliki dbeglega Si«parja. : Nas domafon in morilca Gregori-ja. Pa ne samo civilisti, tem- Ta ugotovitev je dala povod nadaljnemu za- ! da je tudi fašist, merr pa vodovod — v Votfah. več tudi karabinerji. finančni stražniki in dru- slišanju, tekom katerega je Kron po dolgih ! . -^i-k na koča orekositi vse gi javni služabniki. Tako je prišlo, da je te ovinkih naposled priznal, da je on iskani sle- J — P* ® Jn . dni ustavil neki finančni stražnik nekega tulca par ter da je mlada dama soproga nekega ; ^uge.JKer je prael po^^jstai gi javni služabniki. Tako je prišlo, da je te ovinkih naposled priznal, da je on iskani sle- j la dama soproga nekega i - - - . - , , fer ga pozval, naj gre za njim v ka*. i0. gra^kega trgovca, katerega^ je zapustila, da j biianč^ga or^a^ —J^OT^a^nas Pepo ; majo od reparacij, uporabila za to prvo znanstveno .knjižnico. Biblioteka je urejena na povsem moderen način. V njej se nahajata dve veliki dvorani, v katerih bo lahko študiralo po 120 akademikov. Knjige se bodo delile s pomočjo malih specijalnih dvigal. Stroški za zgraditev tega poslopja so bili veliki in so znašali okoli 8 milijonov dinarjev. Krili so se deloma iz ne.ke ameriške ustanove, a tudi jugoslov. prosvetno ministrstvo je v to svrho votiralo kredit v znesku treh milijonov dinarjev. Beograjski znanstveni svet z veseljem čaka na otvoritev knjižnice, v kateri bo fungiral kot glavni bibliotekar g. Uroš Cokič. — Uspeh jttgcslovenske plesne umetnice r Parizu. Zna^ia jugg^c venska umetnica, plesalka gdč. Rut Vavpotičeva iz Ljubljane ki biva v Pariz-u, je pretekli mesec sodelovala rta raznih prireditvah. Pariški lasti so priobčili o nji zelo laskave kritike. Zlasti je uspela «Grami« Soiree Yougosiavie*, ki se je vršila dne 18. junija pod pekro-viteljstvcm poslanska SHS g. Miroslava Spalafkouirća m podpredsednika «In« ti luta cFEtudes Slaves» g. Emila Hauananta, p-rofesorja na Sorbonni. Na soireeji so med drugim saocteiovali profesor A. Arnavtovic, gdč. Dara Nesftcrović, profesorica na kon-zervatorrju v Beogradu, gdč. Rut Vavpo-tičeva, na klaevirju. je spremljala g*lč. Ja-dviga Požene!ova i« Ljubljane, dalje so sodelotvali gdč. Vida Jerajeva, g. Cvetka Rihiman in gdč. A. Kneževićeva. Bil j® to lep večer jugosloventske uimetnosti v Parir zur ki je nvcrabio in gmotno dobro uspel. — Gcfc. Vavpotioeva se je dalje odzvala vabilu k proslavi, let jo je priredilo udru-žr&nje «La Fraternite des Peuples» in je tam debitirala z veiikim uspehom. Sodelovala pa je tucii na plesu in koncertu dne 12. junija v salonu Jean-Goujon, ki so ga priredili prijatelji ruskega naroda. Na prireditvi so sodelovali razni odlični pevci in pevke. — Umori m uboji t ljubljanski oblasti teta 1924. V minulem letu je bilo umorjenih ki ubitih 45 oseb, in sicer je bilo ubitih s topim predmetom 15, ustreljenih 14 in zabodenih 8 oseb; zadavljena in obešena je bila 1 oseba, ubita in za davljenj a tudi 1 oseba, lobanja je bila zdrobljena 1 osebi; žiia odvodnica je bila prerezana 1 osebi, razbojniki so ubili 1 ose&o, udarjena po glavi je bila 1 oaseba, neznano1, kako umorjena je bila 1 oseba m umorjeno je bilo 1 dete. — Samomori v ljubljanski oblast? leta 1924. Samomor je izvršilo v minulem letu 77 osehr, in sicer se je obesile! 30, ustrelilo 20, utonilo 11 in zastrupilo 7 oseb; pod vlak sta skočili 2 osebi in s prvega nad- Borxna poročila. DEVIZE Amsterdam od 1030.— do 1100,— Bel- Eja od 12530 do 127.50; Pariz 127.25 do 128 — ondon od 131 70 do 132.^0 ; New York od 27 — da 27.1 ; Španija od 390. — do 400.— ; Švica od 5X). — do 530.— ; Atene od -42.— do 44.—; Berlin od 640. — do 665.— ; Bnkarešt od 12.— do 13.-: Praga od 80.50 do 81.50: Ogrska od 0.03-0 do 0.0390; Dunaj od t.0380 do 0.0395; Zagreb od stropja sta skočili tudi 2 otsebi; trebuh si je prerezala 1 osei>a.; po* 1 otseba je skočiia iz vlaka, v prepad in z zvonika. MALI OGLAS! MLEKARNA s prodajo zelenjave in sadis se takoj odda radi družinskih razmer za. L 3.500. Via Media 31. 943 iiisNA, zdrava, krepka, se aprejjne takoj s plačo L 200. Via Bosco 10, L Trst. 943 STkOJ za grušč in pesek (Steinbrechcr in Walzwerk) kupim. Vekoslav Benko, Rihem- berk. 944 ------ — KAMJGNČEK Itala, 18 HP v na^boHSem stanju se proda. Naslov pri upiavništvu. 938 BAB2CA, aviorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Gi*Uia 29. 64 LOICOMOBILA v dobrem stan ha, 20/25 HP 7 Atm. se proda po nizki in dogovorni ceni. Srebotnjak - Sever, Predjama pri Postojni. 930 31-LETNI VELETRGOVEC m posestnik, nc. omadeževane preteklosti, iz ugledne, narodne rodbine v Sloveniji, želi resne spoznati istotako, premožno damo, ki ima veselje sodelovati pri vodstvu trgovine itd. Francoščino obviadajoče imajo prednost. Le resne ponudbe po možnosti s sliko na uprav-ništvo pod «Srce za zvestobo*. Tainost strogo zajamčena, 933 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX SStfem-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z« družine Via GiulSani 32. - Telef. 2-4J Priporoča se lastnik (47) FR. ŠTRANCA3. ter ga pozval, na; gre za njim V Kai- iO. gra-itegu trgovca, Katerega je itapusuia, ua i---------T"il __n«*Mnviti v do 48.20. Stražnik je bil prepričan, da je ulovil Grego- pobegne z nHm — Kronom. Spričo te izpovedi j Ursčen — hoče baw se^aT astanoviti v lastni VAIAJTA; AvBtrijske krone od 0.038t> do 0.03M) « } - « ■ t^r 1. , . t -------Imenitno io ie sicer od 47/25 do 48.-; dolaiji od 26.90 do 27.10; novci po 20 frankov od 105.— do — fuut šter-ling od 131.59 do 132. Benečijske obveznice oŠ.50. hiši «tolerančni zawd». Imenitno jo je sicer pogruntal, a naletel je na vsemogoče ovire in upajmo, da se bo vendar še zatekel k šilu in kopitu. Za danes zadostuje. Pribodniič Vam sporo- riia. Ko je pripeljal ^sumljivega tujca» v ka- j sta bila ljubimca seveda pridržana v zaporu, sarno, ni b lo poveljnika iam in zato ga je Ista usoda je doletela Schino, o katerem še di žal finančni stražnik precej časa pod strogim ni znano, kako in zakaj je prišel v njuno nadzorstvom. Končno, ko povelnika Ie ni aružbo. hoielo biti je bil sumljivi tujec, odpremljen j - Razne nesreče pri dela. Na jugosloven- ^ reanej£ __ ko pa5ii dnevi, pred karabinerskega maršala, kateri pa je ' skem parniku «Vidovdan», zasidranem ob po- 001 ? mesnega « « ^ k takoj uvidel neumnost, ki jo je napravil ne-; molu «Fratelli Bandiera», se je včeraj psred- — P r i p. u re d n iJJr kU0^ rodni finančn stražnik, ter se začel pred *sum- poldne pripetila nesreča, ki bi bila skoro ime- znano, je gonški podpreteJrt oOlpjpU, aa se ljivim tujcem», ki ni bil nihče drugi nego po- la trag čne posledice. V notranjosti parnika, bo z vso vnemo zavzel da se v loimmu ne slanik De Azevero, vsestranski opravičevati. ;.ki so ga pričeli pred .kratkim popravljati, so urta->iovr tolerančna hiša. Temu poslednjemu pa se je nezgcdbica do- 1 trije delavci čistili rjo s parnega kotla; to deJo padla, potolažil je maršala in je z zadovoljnim so opravljali sedeč na par metrov dolgi deski, smehom zaključil ta zanimivi incident, ki je viseči na vrveh, ki so se premikale v škripcih | ostal na ta način omejen nanj in na g. maršala, gori in dol, kakor se je pač zdelo delavcem Srebrn denar, zlato, brilante kupuj« po najvišjih cenah edino Iz po Tržaška pojolllnica Alojzu Povh - Iz "a v a. Prejeli smo sledečo izjavo, ki jo Potrebno. Ko sta dva delavca hotela poteg-! »javljamo dosledni načelu lojalnosti, ki nam , desko nekol ko kvišku, se )e ena vrv utr- ob? je pravilo v našem delovanju: «Tolminsko učiteljsko društvo« iz:avlja, da gospod Mahnič. učitelj v Pcdbrdu, ni povzročil odstavitve tovarišice Bratinove m Trebšetove, kakor je pred časom trdil neki dopisnik v -Edinost — Odbor. Otvoritev prve miIi*» »unflrtveae lsnjiž- mce. V začetku prihodnjega študijskega leta gala, v sled česar so vsi trije padli z-višine ka- bo na beograiskem vseučilišču na svečan na- kih 7 metrov na dno parnika. Delavca, ki sta čin otvorjena velika- vseučilišča znanstvena se držala vrvi, sta io poceni izkupila; zado- biblioteka. Knjižnično poslopje, ki se nahaja , bila sta le površne poškodbe na raznih delili v ulici kralja Aleksandra, j« ze popolnoma telesa, ozdravljive v par dneh. Toda njun to- dovršeno, tako da ho meseca oktobra btblio- ; variš. 28-letni Cosino Vetrani, stanujoč v ulici teka že dostopna, vsemu dijaštvu. ^ ^ ! Pancogcle št. 4, si je pri padcu zlomil desno j Z otvoritvijo te biblioteke dobi brblja svojo — Z dežele. Predvečer slovanskega praz- Q Ur zadobil ^e druge zunanje in notra- : prvo čisto znanstveno knjižnico. S tem bo; nika sv. Linla in Metoda je bil počaščen, kot n(c poškodbe Na ^ce mesta poklicani zdrav- ' znanstveno delovanje zelo napredovalo, kajti j običajno, s kresovi Pogled s Krasa na te je n k rešilne postaje je podal ponesrečencem dijaštvu bo dana, prilika, da marljivo poseča bil ako lep, posebno na one v daljavi na potrebno pomoč; Vetrani je bil nato prepeljan knjižnico in si tamkaj s čitanjem in Studiranjem t hTibh. Se je živa in iskrena hvaležnost na- y mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v pre- svetovnih duševnih produktov širi svoje obsega naroda, ki se ie hotel napram našim ce; nevarnem stanju v kirurgični oddelek. zor;e in obenenr tudi uvaja v smotreno znan-prvim apostolom oddolžiti na gori omenjeni pri dglu na parniku «Gerania-> zasidra- stveno delo Knjižnica se bo seveda vsako način- 'nem v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj leto izpopolnjevala in bodo v ta namen dolo- - V spcpolsutev. V včerajšnjem uvodniku zjutraj ponesreč i 25-letni težak Josip Baje, čeni poseb-n: krediti od prosvetnega ministr- | o sporazumu med Hrvati je po neliubi pomoti stanujoč v ulici Tesa št. 47. Vrv parnega dvi- stva Prostori nove knjižnice so moderno ure- izostalo par zaključnih vrstic. Konec članka gaia, ki se je nenadoma napela, ga je tako jeni in je tu prostora za okoli pol milijona : s< ima glasiti: Kar velja za notranje življenje močno pahnila, da je zletel s parnika na po- kriiig. Tega števila biblioteka seveda ne bo še države, velja tudi za odnoša e med državo in mol. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil kmalu dosegla, a razveseljivo je vsekakor dižavo. Ne zadostujejo le dogovori med pred- kolčne kosti in zadobil tudi druge hude po- dejstvo, da- bo biblioteka že na dan otvoritve slavniki vlad, marveč morajo soglašati z njimi škodbe. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od razpolagala z ogromnim številom 50.000 knjig, tudi prizadeti narodi! Notranji sporazum v zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepe- V kn ižnico bodo prenesene knjige iz vseh se- Jugoslaviji bo pomemben tudi za n?e raz- l^n v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo minarjev beograjske univerze, v kolikor niso mer>e napram vnanjemu svetu, ker bo nje po- kake komplikacije, bo okrival v 5—6 tednih, .le te specijalnc potrebne za delo v samih zicija vse drugačna, nego je bila doslej pri : — Tekom pričlih dveh ur je bil zdravnik seminarjih. Knjižnica se bo tudi spopokijevala raznih meddržavnih činih. rešilne postaje včeraj predpoldne dvakrat po- iz rej^aracijskih dajatev, ki jih dobiva ju£osl. klican v tovarno strojev «Satina» pri Sv An- država od Nemčije. Poedina min.strstva so že dreju, kjer je težaku Antonu Egedu padel na obljubila, da bodo" gotovo svoto, ki jo preje- In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroitvoro uraduf« v tvoji' lastni hiši ulica Torrebianca 19» 1« siadst. Sprejema navadne hranilne - vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za Čekovni promet, ter jih obrestuje na PSazza Garlbaldi št- 2 i^rvo nadstropje (H2j večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dtaarje" na tekoči račun in jih obrestuje pa dogovora. BmhMc od vio« piaca zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sate) Brađne are za stranke od 872 do 13 in ođ 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. HojŠMii slo«, denarni ztftsil M kurijo ml o&mz snoioKki trd niče mimUs bule in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega soinca, se zdravijo uspešno z artifelidično ^Peartinax;>, ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: im Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ružčine prevedel Ivan Voak, «Ko sem odprl oči in prišel k sebi. je mcrj pogled padel najprej na strašno skupino na mizL Paolo je bil bled kakor mrlič in FeJicio mu je obvezoval roko, a prsti Giovanne so držali okrvavljeno zapestje roke mojega sina. Na podu so bile luže krvi. Vkljub svoji žalosti sem olajšano vzdihnii. Hvala Bogu, rešen je strašne pokojnice. Na njenem obličju — Neverjetna reč, — se je pojavil izraz zlobne zadovol jnosti. — Zdaj, grof, je treba prenesti grofa Paola v vašo sobo in ga poleči. Začasno vsaj ne sme stopiti v sobe, v katerih je prej živel. «Ko so Paoia polegli v mojo posteljo, smo z duhovnikom in. Feliciom prenesli mrliča v kapelo in ga zaklenili do novih ula-epov. «V teku dneva je Paoio pi išei k sebi, bfoa nikogar ni poznal in zdelo se je, da je pozabil na vse, se je zgodilo. Felicio mu je dal neko zdravilo in zaspal je s svinčenim snom. Zdravnik mi je zagotovil, da ima veliko upanje ga rešiti, toda več dni bo spel in ne bo prišel k zavesti. To je potrebno, da ne bi duševna razburjenja ovirala popravljanja telesnih sil. Glede tega sem, bil torej miren, toda imel sem še drage neprijetnosti. Najprej moram povedati, d& se niso hoteli ne menihr ne sluge približati krsti Giovanne, da bi jo prenesli v našo grobnico ali na pokopališče. — Ona je prekleta. Zlodej se je vanjo naselil, — so govorila. «In zares je bila duša nesrečnice brez mira: mnogi ljudje so jo videli bloditi po sobah in hodnikih zdaj zazidanega krila. Prvi jo je videl oproda, ki je šel, da pospravi prejšnjo Paolovo sobo. Pritekel je kakor blazen in rekel, da je videl Giovanno, sedečo na kraju postelje; igrala se je z odrezano roko in se zlobno nasmehnila, ko ga je zagledala Drugič jo je videla neka dekla v prejšnji sobi Giovanne. ko je ta brskala po kovčegu, držeč roko svoje žrtve. Prikazen se je vedno pogosteje pojavljala tako, da m hotel nihče v tisti del hiše, a jaz sem se začel iiati, da se mi vse služabnistvo porazgubi. Nisem vedel, kaj> mi je napraviti, in prosil sem Felicia, naj mr kaj svetinje. Ta dostojni in dobri človek me ni ^pmtfil in bil mi je udan prijatelj ves čas nesreče. Pomislil je nekoliko, potem mi je rekel: — Predvidevali sem vašo poršnjo, grof; po mojem mnenju morate to-le napraviti, če hočete imeti vsaj nekoliko miru. Naprej nr treba, da poskušate izročiti zemlji signoro Salviati. Ta strašna pokojnica vzbuja velik strah; nihče se je ne bi hotel dotakniti, midva pa nimava toliko moči, da bi spravila krsto v grobnico ne glede na to, da vam vaš družabni poloeaj tega ne dopušča. Pustite jo v kapeli nepo-kopano, ko je bila in ostala neusmiljena do človeka, ki ga je ljubila. Jaz sem že naročil stekleni pokrov, s katerim pokrijemo krsto, a potem zapečatimo vrata v kapelo. Potem zaprite vse duri tega dela gradu, zazidajte okna in vhod tako, da ne bo mogel nihče v prostore, kjer se je zgodilo toliko zločinov, kjer blodijo duhovi teme in zalezujejo nove žrtve in kjer vise prokletstva v zraku. Sam vam bom pomagal, ker »e ne bojim strahov. Iz sob odneseva vse reči, ki far ram jih bilo žal, zakaj prostore bo treba dolgo časa pustiti zaprte. — Ničesar ne vzamem iz teh prekletih rob. — sem odi&pvuriL — nai ostane vse tam skupai z duhovi. «Vse se je zgodilo po njegovem nasvetu. Krsto smo pokrili s steklenim pokrovom; Fehcio sam ,e zaprl in zazidal okna, a jaz sem zaprl vse vhode razen enega, kakor mi je Felicio svetoval. In v resnici je nastopil mir in vse je prišlo v prejšnji t-r. «PaoIo je bil še vedno v dremotnem, apatičnem stanju, ni govoril, toda poslušno je sprejemal vase hrano;' mrzlica, ki ga je prve dneve tresla, je minila, tbelesno se je očividno popravljal, a rana na roki se je .Čudovito naglo celila. „Ko sem se nekoliko umiril, sem začel premišljevati o bodočih Paolovih odnosa jih do žene in družbe. K srefti ni nihče poznal rcsnice ne tajnih vzrokov, ki so povzročili strašni dogodek; govorili so, da je bila Giovaima zaljubljena v Paola in da se je na tako strašen način maščevala nad njegovim ravnodušjem do nje. Neki ugleden signor, nas sosed,, je prišel k meni ter mi povedal to govorico. H ?em jo jaz v vseh točkah potrdil. Zadovoljen, da se ie stvar tako iztekla, sem pisal Bianki, da si je P,-po nesrečnem naključju pokvaril roko, da je bolaiv toda da ni v nil aki življenski nevarnosti. Pristavit sem, da se vrne k njej, kakor hitro mu bo rana na roki dala odpotovati. Udani mi Martin, ki je znal molčati kakor 5rob, ie nesel to pismo.