'UD Tv IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO ^_ym. - Štev. 220 (2216) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post, 1. gr. TRST, četrtek 11. septembra 1952 Cena 20 lir SlAVE MARŠALA TITA NORVEŠKIM NOVINARJEM V SPLITU Mi zaradi obrambnih razlogov ored Vzhodom SE naše slališčR glede Trsla oe moro snromeoili jugoslovanske narode bi biio težko prepričati, da je potrebno dati nove žrtve; njihovo ogorčenje bi se v tem primeru ^ in Scspocta r- ^darii mUsib ’n da je po tem dskih narodov i Pr'meru obrnilo ^ Ital-Jj' temveč Zapadu, kar °t>ramnS0*** je odvisna Evrcpe- Za ^L^TrT^ ni V-€eno- ČC Jadranu Juro-A ^jetska zveza. Ju- V Toda611’ da pride do "1 lN ‘ !t° je v z; " ■ H‘ ll6rve*kimi novinarji so jugoslovanski TitT'. en-, 1 v zvezi z rešitvijo Vtrjšinle Na ‘° Tfo deh! rflnErJev 3« maršal >%n „ da v Jugoslaviji btdtem t^ent ni nastopil, ^ PronJL * v Itali3i Poten- ,*• firr8’ki k°risti sa* SS umiri. ne Žel1j°’ da se ^ ®isli spreme- ltr®e trm lj^a, to pa ne ^st, ’ D=1?vet zaradi opravi-- 11 bfoionainih slavija lahko uspešno branila brez pomoči drugih držav. Ce pa bi pri napadu sodeloval; vsi sateliti, s sodobnim orožjem in z aktivno pomočjo Sovjetske zveze, tedaj bi se zelo težko moglo govoriti o uspešni o-brambi. «Poleg tega menim, da bi vsak tak napad imel značaj, da bi se razvil v svetovno vojno« — je poudaril maršal Tito. V zvezi s poglobitvijo odnosov z Grčijo in Turčijo je poudaril, da Jugoslavija želi gospodarske, politične in kulturne zveze z obema državama in da bo odhod jugoslovanske vojaške delegacije v Grčijo in Turčijo prvi korak za razgovore v zvezi s skupnimi obrambnimi ukrepi ter dodal, da se praktične priprave izvrše lahko tudi brez pismenih sporazumov. Glede obiska britanskega zunanjega ministra Edena je mamal Tito izjavil, da gre za vljudnostni obisk in da ni določen nikakršen program glede razgovorov. «Ioda to ne pomeni, da ne bomo nič govorili, ko se bomo sestali. Toda kaj bomo govorili, ne vem«, je izjavil maršal Tito. V zvezi z vprašanjem o «raz-liki med jugoslovanskim in ruskim komunizmom«, je maršal Tito dejal, da se o razliki sploh ne more govoriti, ker v Rusiji sploh ni komunizma. «Medtem ko Jugoslavija gradi socializem. medtem ko se v Jugoslaviji razvija socialistična demokracija na gospodarski podlagi za razliko od zapadne. gre Sovjetska zveza po poti v državni kapitalizem. To, kar na Zapadu nazivajo liberalizacija Jugoslavije, je dejansko razvoj socialistične demokracije. Smelo trdim, da danes v svetu ne obstaja tak demokratični sistem, posebno ne v gospodarstvu, kot je naš. Jugoslavija bo šla 'e naprej in ustvarjala državno organizacijo od spodaj navzgor«. Na vprašanje norveških novinarjev, če so v Jugoslaviji i V - ftS ta^ni^a OEEC Marjolina o položaju zahodnoevropskega gospo-iMtDcio ar°dni denarni fond, svobodna trgovina in inflacijski pritisk 10'~ v meln- ||^«onr feS J*** b, s*. bo 3« ^S'oP«elPtVn‘ p°£ h *Sa -zb°ljšai i ° verJet- tcifhtig^nji-mi 'j V,’ zaradi * Šaij? in posatonn 3ske- .Vh' "e ssn° ms. s ______________ b0do .imela ^°ejfiU,ta'vlb'oZT. imm iv J5&:1 jfSSS issscss tJfc®SUS> *i«v sveta I hvče,. Zasedan(l,S Have CSa^ega^u mednaro_ velJavSleval >• ki omeji^80^ in ne dovoljujejo. Predstavniki Danske, Francije in Anglije so pritegnili mnenju belgijskega predstavnika, predsednik monetarnega fonda Rooth pa je predlagal, naj podrobno proučijo vprašanje dolarjev, ki se zadržujejo v Evropi. Rredlog je bil sprejet. V svojem današnjem govoru na letnem občinem zboru Mednarodne banke zs obnovo in razvoj je glavni tajnik Organizacije evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), Robert Marjolin, naglasil, da sl mora. jo evropske države še bolj prizadevati, če hočejo utrditi u-spehe, ki so jih že dosegle, in tudi v bodoče gospodarsko na predovati, Marjolin je pojasnil, da nikakor ne namerava podcenjevati uspehov, ki jih je evropsko prizadevanje doseglo v zadnjih štirih letih s pomočjo Amerike, in je poudaril, «a so se pri vsem tem v Evropi pojavili nekateri resni gospodarski pro. bleml. Nato je razložil' zbranim funkcionarjem Svetovne banke, da ni pomanjkanje premoga v Evropi več tako kočljive vprašanje, da je pritisk inflacije večinoma popustil, da i e Evropska plačilna zveza premagala neposredne težav« m da so to zvezo podaljšali za ono leto.« Marshallov načrt se je izredno dobro obnesel«, je izjavil Marjolin in naglasil, da *e je evropska proizvodnja v teh štirih letih povečala za približno 56 odstotkov, da so v tem času izvedli tako obsežen investicijski načrt, kot ga Ev. ropa poprej še ni poznala, in med vsemi še nerešenimi vpra. šanji sedaj najtežji problem dolarskega primanjkljaja, ki je še vedno veliko in da je zato nujno potrebno, da se trajno uravnovesi dolarska plačilna bilanca, če hočemo, da bo v Evropi doseženi gospodarski napredek zares trajen. Marjolin meni. da bi morali skušati rešiti vprašanje po-manjkljaja evropskih dolarjev v tem. da se poveča evropski zaslužek v dolarjih, nikakor pa tako da se skrči evropski uvoz iz dolarskega področja. Nato je Marjolin pojasnil zbranim strokovnjakom Svetovne banke, da je glavni cilj, ki ga zasledujejo v Evropi ta, da se postopoma obnovi svetovna trgovina ln svobodni mednarodni promet s plačilnimi sredstvi. Italijanska ministra Pella in La Malfa ki se tudi udeležujeta zasedanja v Mexlco City-ju, sta se danes še enkrat sestala z ameriškim finančnim ministrom Snyderjem. Pri razgovoru so bili navzoči tudi predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva in MSA. Italijanska ministra sta š« enkrat razložila rimske želje glede a-meriške pomoči Italiji. Achesonova tiskovna konferenca WASHINGTON, 10. — Na svoji tedenski tiskovni konferenci je Dean Acheson sporočil, da državni departma proučuje predloge mehiške vlade glede pogajanj za premirje na Koreji, zlasti pa za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov. Ni pa hotel dati drugih pojasnil in je dejal, da je ameriška vlada z veseljem sprejela vsakršno priporočilo prijateljskih vlad, ki ima namen izboljšati položaj pogajanj v Pan Mun Jomu. Nato je Acheson odklonil vsako izjavo v zvezi z odgovo. rom tuniškega beja na program francoskih reform in je dodal, da pričakuje tozadevno uradno sporočilo. Dalje je Acheson izjavil, da ne more povedati, ali bodo po. stavili Iranu nove predloge v zvezi s petrolejskim sporom, še preden se bo perzijski parlament sestal da prouči Trumanove in Churchillove predloge. Pripomnil je, da to vprašanje ne spada v njegovo pristojnost in da bosta Truman in Churchill, če se jima bo zdelo umestno, odločila, ali naj se stavijo novi predlogi. Acheson je odklonil vsak ko. roentar o dogodkih v Egiptu in prav tako je odklonil odgovor, ko so ga novinarji vprašali, ali se grško-jugoslovanski vojaški razgovori nanašajo na obrambo Srednjega vzhoda. Z druge strani je Acheson poudaril važnost dogovora sklenjenega med Zahodno Nemčijo in Izraelom o reparacijah. Glede možnosti prenosa pogajanj za premirje na Koreji v OZN, je Acheson dejal, da je mnenja, da gre za govorice, ki jih je pripisati napačnemu tolmačenju tega, kar je ameri. ški predstavnik Gross izjavil v svojem zadnjem intervjuju. Predočil pa je, da bodo o vprašanju premirja razpravljali pred glavno skupščino. Zato a-meriška vlada to vprašanje skrbno proučuje. Na koncu je Acheson obtožil pekinško vlado ((brutalnosti« proti ameriškim misionarjem in državljanom na Kitajskem ter je potrdil, da niso še uradno postavili vprašanja uporabe kitajskih nacionalističnih čet na Koreji. n« lv«čiaD: dr- i«,?.!«; Cen® ilatZaahteVa’ da je povprečna potrošnja »tmezn” raven. a®mernikov dosegla predvo; C A h^tie SUver ’ veljavi, ho. ^iauHce k; f Ceendj0U b « 6 Z|P 0 * a g a j 0a v 1 ia n u m' Vi^iahv°dC°i* delom v Uri slabši ‘ZVoza. ah i_ p°i°2aj ’ Kjer tega Nato je Marjolin pojasnil, da je sedanji gospodarski položaj dovolj trden, da lahko posvetijo nekatere države čisto sa-■ne. ostale pa s sodelovanjem drugih, dobršen del svojih sredstev krepitvi svoje narodne obrambe. V istem obdobju, v katerem so v Evropi dosegli omenjene uspehe, je nadaljeval Marjolin, so tudi znižali dolarski primanjkljaj v plačilnem prometu med Evropo in ostalim svetom od 8 milijnrd na vsega 2 milijardi dolarjev. Marjolin je poudaril, da je BrsipMio razpravljanju pred Varnostnim svetom NEW YORK, 10. — Varnost, ni svet je danes nadaljeval razpravljanje o sprejemu novih članov. Razpravljanje je bilo odloženo in sedaj bo morala glavna skupščina iskati rešitev tega vprašanja. Nato so začeli proučevati nove prošnje za sprejem, ki so jih predložile. Japonska, Vietnam, Vietminh, Kambodža, Laos in Libija. Sovjetski delegat Malik se je uprl proučevanju teh prošenj in je zahteval, naj nove prošnje predložijo posebnemu odboru Varnostnega sveta, ki naj jih temeljito prouči. Glede Libije je Malik izjavil, da je vprašanje rešeno samo na sebi, ker spada ta država med onih 14 držav, glede katerih je Sovjetska zve. za priporočala istočasni sprejem. Čilski delegat je izjavil, da je naklonjen sovjetskemu predlogu, ameriški delegat pa se je temu predlogu uprl in dejal, da gre za spletko, ki ji je namen zavlačevati vsako rešitev. Nova seja Varnostnega sveta bo v petefc popoldne Mehiški predlog o korejskem vprašanju Predlog, ki se nanaša predvsem na rešitev spora o vojnih ujetnikih, je bil uradno izročen glavnemu tajniku OZN MEXICO CITY, 10. — Me- Mehiški predsednik Alemsn hiški zunanji minister Manuel Tello je sporočil, da je mehiški delegat v OZN Luis Pa-dilla Nervo že pred dnevi u-radno izročil glavnemu tajniku OZN predlog za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov na Koreji. Predlog vsebuje sledeče bistvene točke: 1. vojni ujetniki na eni in drugi strani, ki so izrazili željo vrniti se domov, bi bili izmenjani; 2. ostale ujetnike bi sprejele članice OZN ki so pristale na mehiški predlog, in sicer bi posamezne deleže pozneje določili. Ti ujetniki bi imel; pravico do dela v teh državah in do vseh drugih potrebščin; 3. ko bi se na Koreji vzpostavil normalen položaj, bi ujetniki, ki hi jih sprejeli v omenjene države ,imeli roožnest in pravico takoj vrniti se do mov. Tisti, ki bi izrazili željo do povratka še pred vzpostavitvijo normalnega položaja na Koreji, bi se lahko vrnili s pomočjo QZN. je izjavil, da taka rešitev sicer nalaga nekaj žrtev državam, ki bi nanjo pristale, da pa po nje. govem mnenju ne bi bile te žrtve pretirane, če bi pripomogle k rešitvi tega vprašanja. Dodal je tudi. da bo predlog pripomogel k izboljšanju življenjskih pogojev ujetnikov' in bi utrdil načelo, da «vojnih u-jetnikov ni mogoče imeti kot navaden številčni konglomerat, o katerem se oblasti lahko po mili volji pogajajo, pač pa imajo neizpodbitno pravico kakor vsak človek, da svobodno odločajo o svoji usodi«. Mehiški zunanji minister Tel. Io je tisku izjavil, da so neka-tere države že pokazale naklonjenost temu predlogu, druge pa se niso še izrekle. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes na tiskovni konferenci izjavil, «da gleda z veliko simpatijo« na mehiški predlog in da ga je treba resno proučiti. . v . e* »Itste, ite5 poidite betih Is črnih vrajfrčv * »a, rnaššoca, zagodi, naj odmeva pavsedi zdrav is sv« Proslava desetletnice prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah v nedeljo 14. t. m. SLOVESNA PROSLAVA DESETLETNICE JUGOSLOVANSKE MORNARICE V SPLITU FLRJ BO ZGRADILA POMORSKO SILO ki bo vedno sposobna braniti jugoslovansko morje II ar šal Tito poudarja, da mora biti Jugoslavija na morju pripravljena, ker ne more stoodstotno zaupati svojemu zahodnemu sosedu in ker ji z vzhoda preti stalna nevarnost napada - Izročitev zastav mornariškim enotam in delile ladij jugoslovanske mornaric (Od našega dopisnika) SPLIT, 10. — S streljanjem ladijskih in cbalnih baterij se je danes zjutraj začela v Splitu svečana proslava 10. obletnice jugoslovanske vojne mornarice. Ob 8. uri zjutraj je prispel na splitsko obalo v svečani admiralski uniform; maršal Tito v spremstvu generalnega majorja Milana Zeželja in izvršil pregled častne čete in enot vojne mornarice, nakar jg na šolski ladji «Gaieb» izročil mornariškim enotam nove vojne zastave. Svečani predaji vojnih zastav so poleg predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivana Ribarja prisostvovali predsedniki vlad Hrvatske. Slovenije. Besne in Hercegovine in Makedonije, številni ministri in oficirji, pomorski atašeji ZDA. Velike Britanije in Francije, in poveljnik britanskih roinolovcev kap. Kennedy. Po tej slovesnosti je bil de-file pomorskih enot. Ob 13. uri je maršal Tito pri. redil slovesno kosilo, ki so «e ga poleg predsednika Prezidija dT. Ribarja in predstavnikov ljudskih republik udeležili številni oficirji vojske in mornarice ter zastopniki množičnih organizacij in KPJ. Med kosilom je maršal Tito v zdravici čestital k mornariškemu prazniku, poudaril hiter ir. močen razvoj jugoslovanske mornarice in izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija sposobna, zgraditi tako pomorsko silo ki bo lahko v vsakem primeru branila jugoslovansko morje. Maršal Tito Je posebno poudaril junaško borbo jugoslovanskih mornarjev med narodnoosvobodilno borbo, ko so na lesenih čolnih napadali sovražnika, in poudaril, da je prepričan. da se bodo jugoslovanski mornarji, če bo treba, borili še z večjim navdušenjem. «Mi moramo ustvariti tako pomorsko silo, je poudaril maršal Tito, da se nihče ne bo upal dotikati naše obale, in ustvarili jo bomo. Vprašujete, zakaj jo ustvarjamo, ko imamo na Zahodu prijatelje. Iskreno vam moram reči, da ne moremo stoodstotno verjeti našim sosedom. Ne verjamemo jim. Vsa picpaganda in vse, kar se tam dolgi proti naši socialistični državi, nam ne more vlivati zaupanja, da nas ne bi še enkrat poskusili iznenaditi z one strani. Zato bomo pripravljeni. Pcleg tega nam z Vzhoda preti latentna nevarnost napada. Želel bi, da naše morje postane varno. Zaito mpraroo ustvariti močno mornarica Ne bomo se ustrašili skrajnih na pcrcv. samo da ustvarimo tako mornarico«. V zvezi s tem je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija ne bo gradila velikih bojnih enot, ker niso potrebne za obrambo jugoslovanske obale in ker politika socialistične države ne more stremeti za osvajanjem tujih dežel. «Branili pa bomo svoje, in da bi to mogli, so nam potrebne hitre, lahke in najmodernejše enote. Take e-note bomo zgradili« je poudaril maršal Tito. «Mi ne vemo, kaj nam bo prinesla bodočnost. Vse je nestabilno. Vojna nevarnojst je lstenitna. Propaganda v Italiji ni spremenila svojega značaja Mraz v Sloveniji LJUBLJANA, 10. — Kct večino alpskih pokrajin je te dni mrzli val zajel tudi Slovenijo. Včeraj se je temperatura gibala nekaj nad 0 stopinj Celzija, danes pa so zabeležili ponekod v Sloveniji še nižje temperatu’ re. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Postojni in si. cer l.o C pod ničlo. Led< je v tem poletju že drugiič pobelil gorske vrhove Triglavske skupine, Kamniških Alp ter Karavank v višini nad 1000 m. Drugih 29 delavcev pred sodiščem v Aleksandriji Napovedujejo več novih aretacij - Stranke pripravljajo svojo reorganizacijo - Začetek dela sveta Arabske lige Oni imajo imperialističen ton in karakter. Oni niso razumeti preporoda naše države in naitih ljudi. Ne razumejo, da naši ljudje drugače gledajo na med narodne odnose in na svojo državo. Ne razumejo, da te države ne brani nek« beograjska klika, temveč vse ljudstva ker je to socialistična država-Vsakdo, ki drugače gleda na našo državo, ki misli, da bo lahko izvlekel neke koristi za svoj račun, se bo zelo prevaral kajti mi bomo vedno našli moč in voljo, da se postavimo v brana. Na besede maršala Tita je odgovoril komisar jugoslovanske vojne mornarice, kontraadmiral Vlado Sčekič. Popoldne je bil na igrišču Hajduka velik nastop mornarjev. kateremu je poleg maršala Tita in njegovega spremstva prisostvovalo približno 15.000 ljudi iz Splita in okolice. V okviru proslav jugoslovanske vojne mornarice je bil danes v mestu Tivat v Boki Kotorski odkrit spomenik herojskima mornariškima oficirjema Srbu Milanu Spasiču in Slovencu Sergeju Mašeri, ki sta se leta 1941 prostovoljno potopila z rušilcem «Zagreb» in preprečila, da bi prišla ladja v roke Italijanom inženirja. Iz obeh čolnov se je rešila ena sama oseba, ki je s plavanjem dosegla breg. Manjkajo podrobnosti. ANKARA. 10. — General Ridgway je včeraj nadaljeval svoje inšpekcije v Turčiji ter obiskal področje gore Ararat ob sovjetski meji. Jutri se bo vrnil v Pariz. * * * STRASBURG, 10. — V krogih Evropskega sveta domnevajo, da bo italijanski ministrski predsednik De Gasperi verjetno odpotoval konec tega meseca v Bonn, da vrne lanski obisk kanclerja Adenauerja. * « • W ASH1N GTON, 10. — Državni departma za obrambo in komisija za atomsko energijo sta sporočila, da bodo jeseni imeli na otoku Eniwetok novo vrsto atomskih poizkusov. * # * NEW VORK, 10. — Se v tem mesecu bodo popolnoma dogo-tovili palačo glavne skupščine EN in bo tako lahko prisostvovalo plenarnim sejam glavne skupščine dnevno 2000 gledalcev. Sedanja začasna dvorana je bila mnogo manjša in so zaradi tega morali odkloniti vedno nekaj obiskovalcev. * * # NICE. 10. — Danes zjutraj je bjla prva seja 12. mednarodnega kongresa o zgodovini medicine. Na kongresu sodeluje 80 delegatov, ki zastopajo 13 držav, med katerimi s-> Jugoslavija. Turčija in Izrael. Delo kongresa bo trajalo do 13. septembra. Sklepi ministrov Schu manovega načrta ustreljeni voditelji februarske, ga upora v avstroogrski mornarici, je bila odkrita spominska plošča. V Kotoru pa so odprli pomorski muzej, kjer so razstavljeni zgodovinski dokumenti in predmeti iz preteklosti jugoslovanskega, zlasti pa bokeljskega pomorstva . Skupščina premogovne in jeklarske skupnosti ima naiooo i;de'aH V vasi Skolj pri Kotoru, na , 3 .. , „ r „ . 3 kraju, kjer so bili leta 1918 nacrl dogovora o evropski poMicm naddriavm oblasti - Razgovor med Schumanom in Adenauerjem o Posarju m prinesel nič novega Podpisan sporazum med Nemčijo in Izraelom LUKSEMBIURG, 10. — Zahodna Nemčija in Izrael sta danes v Luksemburgu podpisa, la dogovor o nemških reparacijah. Zahodna Nemčija se obvezuje plačati 3 milijarde in 400 milijonov mark v 12 letih. Prvih 400 milijonov bo Nemči. ja plačala do konca decembra 1953 _______ BERLIN, 10. — Predsednik ljudske 'zbornice Vzhodne Nemčije je včeraj poslal predsedniku zahodnonemške skupščine brzojavko, v kateri zahteva, naj ta določi dan, ko naj pride v Bonn delegacija Vzhodne Nemčije, ki bo razpravljala o enotnosti Nemčije. KAIRO, 10. — Egiptovska vlada je odredila zatvoritev treh klubov, v katere je zahajal kralj Faruk in njegovi pr jate. lji. V enem teh klubov so pri včerajšnji preiskavi našli med drugim register, v katerem so bili zapisani zneski, ki jih je Faruk dobil ali zgubil. Kakor poroča nacionalistični tisk, pripravlja glavni stan generala Nagiba nov seznam osebnosti, ki jih mislijo aretirati. Nekateri od teh so baje politiki, ki jih obtožujejo poneverb, drugi pa se zdi, da so voditelji družb, katerih delovanje imajo za nasprotno giba. nju vojske. Vodstvo vafdistične stranke je danes sklenilo ustanoviti odbor treh članov, ki naj pripravi nova pravila stranke, ki jih bodo nato predložili pristojnim oblastem v odobritev. Minister za propagando je sinoči na tiskovni konferenci napovedal reorganizacijo programov za radijske oddaje «v smislu revolucije« in revizijo zakonov o tisku in predstavah. Sporočil je tudi, da se je osebno sestal s predsednikom socialistične stranke Ahmedom Husseinom, ki je v zaporu v Kairu kot eden glavnih krivcev za nerede v januarju. Hus-sein je začel gladovno stavko in noče pred sodnike na zasliševanje. Tudi sedanji minister za propagando je bil po omenjenih neredih aretiran in je pozneje izjavil, da je Hussein žrtev zarote politične policije kraljeve hiše. Vojaško sodišče, ki je zasedalo v Kafr El Davar, se je premestilo v Aleksandrijo, kjer bo sodilo 29 tekstilnih delavcev, ki jih obtožujejo hujskanja na stavko in napada na svobodo dela. Obravnava se je začela danes. Zaradi ostavke glavnega taj. nika Arabske zveze Azzama domnevajo, da bodo na sestanku sveta zveze razpravljali v glavnem o njeni reorganizaciji. Zvedelo se je tudi, da bodo tuniški in maroški predstavniki povabljeni na sejo sveta Arabske zveze, ko bo ta razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo Tunizije in Maroka. Az-zam je izjavil, da je že večkrat mislil na ostavko, da pa mu je «vest nalagala, naj osta. ne, ko je plamtela borba proti imperializmu«. V pismu, v katerem podaja ostavko, poziva Azzam Arabsko zvezo, naj nadaljuje borbo za svobodo a-rabskega sveta. Pozneje je Azzam izjavil dopisniku Reuterja, da gibanje egiptovske voj. ske odpira novo in boljšo prihodnost egiptovskemu ljudstvu«. Svet Arabske zveze se bo no. coj sestal pod predsedstvom voditelja egiptovske delegacije bivšega ministrskega predsednika Ali Maherja. Govori da sta najverjetnejša kandida ta za naslednika Azzama dva bivša egiptovska zunanja ministra, in sicer Šalah El Din in Abdel Kalek Masuna. Pearson v Londonu LONDON, 10. — Kanadski zunanji minister Pearson je danes iz Ottawe prišel v London. Razgovarjal se bo z britanskim zunanjim ministrom Edenom in domnevajo, da se bo sestal iu-di z ameriškim posebnim odposlancem v Zahodni Evropi Draperjem, z britanskim o-bramibnim ministrom Alexan-drom in z glavnim tajnikom NATO lordom Ismayem. Konec tega tedna bo Pearson odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Schumanom. PARIZ. 10 — Danes zjutraj je bil pod predsedstvom lorda Ismaya običajni tedenski sestanek stalnih predstavnikov NATO Čiščenje v Albaniji BEOGRAD, 10. — Po vesteh iz Albanije je bilo letos v albanski kominformističri stranki veliko čiščenje nezanesljivih elementov. Računajo, da so med Čiščenjem izključili iz stranke približno 15 odst. čla-nov, ker se niso hoteli slepo pokoriti kominformovskeimi vodstvu. 25 Indijcev utonilo zaradi prevrnjenega čolaa BOMBAY, 10. — Petindvajset oseb je verjetno utonilo, ker sta se prevrnila dva čolna na reki Krišana v severno-vzhodnem delu pokrajine Madras. Vse žrtve so državni u-redniki, med njim; tudi dva LUKSEMBURG, 10. — Ministrski sv«t evropske skupnosti premoga in jekla je danes zaključi; svoje delo in je med drugim odobril dokončno besedilo francosko - italijanskega predloga o evropski politični naddržavni oblasti. Se pred zadnjo sejo ministrskega sveta sta se zjutraj sestala Adenauer in francoski zunanji minister Schuman, ki sta se razgovarjala o saarskem vprašanju. Uradno besedilo o delu ministrskega sveta pravi, da so rešili vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Dalje pravi poročilo, da so ministri v podrobnosti opredelili položaj članov visoke oblasti evropske skupnosti premoga in jekla, predsednik Monnet pa je poročal o dosedanjem in bodočem delu visoke oblasti. Dalje je Monnet poročal o svojih stikih z vladami Velike Britanije in ZDA v zvezi s pridružitvijo teh vlad k evropski skupnosti premoga in jekla. Rezultat teh razgovorov je bil imenovanje stalnih predstavništev teh vlad pri skupnosti. Ministrski svet je razpravljal tudi o odnosih z drugimi državami in z drugimi mednarodnimi organizmi. Belgijski poslanik Suetens je bil pooblaščen pripraviti pogajanja z državami podpisnicami GATT (Splošni dogovor o ta rifah in trgovini). Sklenili so dalje imenovati komisijo, ki naj razpravlja o vprašanjih, ki se nanašajo na trgovinske dogovore. Konferenca je sklenila tudi, da poveri članom skupščine evropske skupnosti premoga in jekla, ki naj ji pomaga določeno število članov, kj bodo izbrani s kooptiranjem. nalogo, da izdela načrt dogovora za ustanovitev evropske politične skupnosti. V ta namen so zunanji ministri vzeli za podlago francosko - italijanski predlog, 6ien 38 pogodbe o evropski o-brambni skupnosti, resolucijo posvetovalne skupščine Evrop skega sveta, ki je bila sprejeta 30. maja 1952, in nekatere predloge britanske vlade za uvedbo tesne povezave med naddržavnimi skupnostmi in Evropskim svetom. Končno sta zunanja ministra Francije in Zahodne Nemčije poročala o razgovorih za rešitev saarskega vprašanja. Na tiskovni konferenci je francoski zunanji minister Schuman izjavil, da sta on in Adenauer prišla do zaključka, da je mogoča pozitivna rešitev saarskega vprašanja. Dodal je, da bi bila edina za Francijo nesprejemljiva rešitev priklju. Čitev Posarja k Nemčiji, kakor tudi ne bi Nemčija sprejela priključitve Posarja Franciji. «Priti hočemo — je dodal Schuman — do starih formul, do evropske rešitve, ki naj se konkretizira v dokončnem evropskem statutu za Posarje» Dejal je tudi, da je treba napraviti nekaj pozitivnega pred 15. decembrom, ko bodo v Po. sarju volitve. Poudaril je nato, da sedaj prevladuje v Posarju ideja, da je treba saarske-mu prebivalstvu samemu prepustiti, da odloči. a\i naj se to ozemlje evropeizira ali ne. Pripomnil je, da na današnjem razgovoru nista ne on ne Adenauer nakazala svojega stališča glede tega. Adenauer pa je na svoji tiskovni ..onferenci med drugim dejal; «Lahko rečem, da sva jaz in francoski minister optimista glede možnosti rešitve v bodočih mesecih.« Izjavil je nato. da je nemška spomenica glede kršitve človeških pravic v Posarju o-stala na dnevnem redu Evrop. skega sveta. Dodal je, da sta s Schumanom proučila vse plati saarskega vprašanja in tudi vprašanja volitev. Na koncu je še zanikal, da bi Velika Brita. nija in ZDA nameravale poslati francoski in nemški vladi noto o saarskem vprašanju. V Strassburgu pa se je danes začelo delo skupščine evropske skupnosti premoga in jekla pod predsedstvom italijanskega predstavniga Boggia-no-Fico. Jutri bo Adenauer kot predsednik ministrskega sveta imel v skupščini dogovor, med katerim bo uradno poveril skupščini mandat, naj začne proučevanje in izdelavo načrta za ustanovitev evropske politične naddržavne oblasti. Vpisovanje do bra 1952 v Ul. 5 b - tel. OXVOBOI>HN-V FRONTA 1’KIKKIM OR IMtIMHI VK IN SICER V SOBOTO 27., NEDELJO 28. IN PONfcDEUJEK 29. Jj V ZAGREB BO VOZIL POSEBEN VLAK — VPISOVANJE DO PE/„ TEMBRA NA KORZU GARIBALDI 4/III. IN V UL. R. MANNA 29 OD‘"' PO OKOLIŠKIH VASEH NA SEDEŽIH OF VSAK DAN V VECEtt CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.030 LIR NA OSEBO, IN SICER ZA ** PREVOZ IN PRENOČIŠČE. Tudi kongres zgodovinarjev srednjega veka šovinistična manifestacija Kongresistom bi morali raje z gradu pokazati, do kam sega slovenska zemlja GORICA, 10. — Lansko leto so se v Gorici ustavili znanstveniki italijanskega preporoda. Na goriškem gradu jih je pozdravil republikanec in prejšnji župan odvetnik Stec-china. Njegov pozdrav ni bil nič drugega kot šovinistična pesem, kakršne znajo goriški voditelji zapeti ob prihodu spoštovanih gostov. Te dni pa so se mudili pri nas znanstveniki, ki so obravnavali zgodovino srednjega veka. Poleg številnih italijanskih so bili tudi znani zgodovinarji zahodnoevropskih držav. To pot je bil na vrsti sedanji župan Bernardis, ki jim je izrekel dobrodošlico. Njegov govor pa je bil prav tako šovinistično nasoljen ali pa še bolj kot govor odv. Stecchine Začel je z besedami, da je goriški grad samo 2Q0 metrov oddaljen od italijansko jugoslovanske meje in da «zaradi tega potrebujemo, da nas moralno podpirajo zaradi položaja, v katerem smo». Vse je šlo po običajni formuli in prvi meščan ni pozabi! povedati, da je sedanja meja «ingiusta» in da bo v tem slabem položaju Gorica še nadalje uporabljala kot glavno orožje za svoj obstoj orožje La-tincev, ki sta čustvo in civilizacija. Ni treb.a posebej poudarjati, da so med vsemi najbolj ploskali samo italijanski zgodovinarji in da so le — ti potegnili za seboj tudi ostale, ki niso bili pripravljeni, da bodo dobili na goriškem gradu takšno politično lekcijo. Tako je goriški župan znova izdal interese svojih meščanov in pokazal, da mu je predvsem mar italijanski del prebivalstva, medtem ko je slovenske meščane enostavno prezrl, kot bi sploh ne obstajali in kot bi ne imeli nobene pravice biti imenovani. Zupanova dolžnost bi bila, da bi v zvezi s tistimi 200 metri omenil, da tamkaj ni nobenega «confine ingiusto«, ampak da je slovenska narodnostna meja nekaj kilometrov za njihovimi hrbti, in sicer za So-vodnjami in za Standrežem. Zgodovinarji ne iščejo potvorb. Njim.gre za rcsnicOjI^ Zupan bi jim moralko resnica razkri. ti t>er povedati, da,|o zgodovinarji stali na sioveifsRih tleh in bili pod streho gradu, ki so ga gradili slovenski ljudje. Povedati bi moral, da je župan narodnostno mešanega mesta in da so'njegovi svetovalci tudi Slovenci. Povedati bi moral, da se ti Slovenci borijo za svoje pravice, ker jih nosilci latinske civilizacije nooejo prizna vati svojim državljanom. Prof. Salmi je v svojem odgovoru še bolj podžgal šovinistični plamen, ki je bil pravi namen celotnega kongresa. De jal je. da se «sentimenti di no-bilissima civilta, dimostrati dalla citta di Gorizia» poznajo po veličastnem sprejemu, ki so ga priredili njeni predstavniki Kakšna ‘koda, da gospod Salmi ni prišel na goriški grad ob drugi priliki. Nevedne* seveda ro ve, da so prav s tega mesta že ob marsikateri priložnosti letele na slovenske svetovalce zalivke, kakršnih b' nikoli ne pričakovali iz ust ljudi, ki se ponašajo z slatinsko civilizacijo* i,ato je vsako zavijanje, da «se Gorica brani (!) z orožjem, ki so ga najraje uporabljalr Latinci* puhla fraza m žalitev njihovih prednikov, ki gotovo niso nikoli mislili, da se bodo morali nekoč posluževati njihovih stvaritev in doprinosov človeštvu zato. da zakrijejo svojo vsestransko mizerijo Petje ■ obvezen predmet v šolah GORICA, 10. - Ministrstvo za prosveto je sprejelo sklep, da bo odslej poučevanje glasbe in zborovega petja obvezno za šole vseh vrst, ki jih obiskujejo učenci od 6. do 14 leta. Prav tako bo poučevanje obvezno na učiteljiščih, šolah za otroške vrtnarice in ženskih tehničnih institutih. skupaj vprašanje Tržaškega o-zemlja, ki ga morajo vrniti Italiji. Ko smo čitali resolucijo, smo prišli do drugega zaključka, in sicer do tega, da bi za predstavnike take organizacije bilo veliko bolje, da bi se ne dotikali raznih vprašanj, ki se jih ne tičejo, ampak naj rajši razčistijo vprašanje, kako to, da se po lekciji iz zadnjih vojn še ogrevajo za italijanski imperializem? Vprašanje cest v Benečiji jeseni zopet zelo pereče Ko pride doba deževja, kakor se dogaja sedaj, postane zopet pereče vprašanje cest. Zlasti je to vprašanje nujno v Terski dolini. Področje pod Muzci ima namreč največ padavin v Italiji. Tu pade na leto približno 3 metre vode, to je skoraj vsak dan po en centimeter. Zal pa ta voda ne pada enakomerno vse dni in tedne, marveč so pogosti nalivi, ki zelo razrijejo tukašnje ceste. Ceste pa so povečini prodnate in polne gramoza, ki ga voda sproti odplavlja. Temu bi morali odpcmoči ta;ko, da bi našli dokončno rešitev. Glavno cesto v Terski dolini bi morali asfaltirati, stranske ceste pa bi morali posuti z gramozom, pomešanem z ilovico, tako da bi se lahko sprijela 'in strdila ter je ne bi megla vsaka vodica odnesti. ' 5 Cirkus „ AdoDo " pride tudi v Gorico .r GORIČA, 10. — Cirkus «A~ pollo»," ki je te dh, žel med tržaško publiko veliko tirizna-nje, bo’v najkrajšem času pfi-šel v Gorico. Cirkus spada med največje v Evropi. V njem -na stopa okoli 350 oseb. med katerimi so plesalci, klovni, telovadci, igralci itd. Bogat je tudi s številom raznovrstnih živali, sai nastopa okoli. 300 živali, med katerimi sloni, levi itd. Cirkus =e bo utaboril na Trgu C. Baltisti. V goriški javnosti je že sedaj za njegove .pr^dsta- tla. Ker.jo je desna noga hudo bolela, so starši obvestili Zeleni križ. V bolnici so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu baje zlomila desno nogo. Ozdravela bo v 25 dneh. Otvoritev živinskih sejmov GORICA, 10. — Goriški prefekt je z odlokom od 5. t. m. odredil takojšnjo otvoritev živinskih sejmov. Prihodnji četrtek bo kot običajno živinski sejem. Dalje opozarjamo interesente, da morajo za živino, ki jo pripeljejo izven občine, prinesti posebno živinozdravniško potrdilo (rožasto tiskovino). Seja občinskega odbora Revidirali bodo zakup za odnašanje smeti - Podali Sanje najemniške pogodbe za remuo mestne policije Motiv iz Doberdoba. GORICA, 10. — Nocoj se bc sestal v beli dvorani goriškega županstva občinski odbor k svoji redni tedenski seji pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa. Odborniki so sestavili naslednji dnevni red: revizija zakupa za odnašanje smeti; po. daljšanje najemniške pogodbe za poslopje v Ul. Cipriani, ki ga uporabljajo za remizo mestne policije; izplačilo brez kavcije za dva zakupa; nspeljava trajne luči na grobnice goriškega pokopališča; priziv proti zavrnitvi trgovske obrtnice za laboratorij za čiščenje nP suho; imenovanje predstavnika občine iz občinskega odbora za o-nov ne šole; dodelitev enega stanovanja v občinskem poslopju v Ul. Gallina 29; obnovitev Nekaj o delu in praznikih v Beneški Sloveniji v septembru V Nadiški dolini pobiramo krompir in tižol, v Terski in Krnahtski dolini pa se še ukvarjajo s sečnjo v gozdovih Mesec september pomeni za Beneško Slovenijo posebno vrsto del. Ta mesec se nrmreč konča glavno delo s košnjo ter se _ zTčne pobiranje poljskih pridelkov, to je v glavnem krompirja in, fižola. Ljudje se ta mesec ukvarjajo tudi z nabiranjem gob, o čemer pa smo že podrobneje pisali. Polfg le-gf. pobirajo kmetje tudi sadjt, ki ga nosijo na čedaeski trg. V Terski in Krnahtski dolini pa se še večina moških ptča s sečnjo v gozdovih. Proti koncu meseca p » bedo les in drva splavili v d nar, Mesec september ps v glavičem že pomeni zmanjšanje de- ! la. V tem mesecu pa jo kljub j temu manj ;v~šk;h praznikov . kakor v drugih mesecih. 1. se p. j t mbra smo imeli praznik v Ko-1 jici. 6. ieo.embra je bil v šk. rraznik v ‘Brici, 7. septembra! pa v St. Lenartu. 8. septem-' ve velika-zes/lJBjj^ia** , «% * .«4 ~ f rilal *op<»ldnc j s kolf-som domov, jč ns dvorišču svo'ega stanovanja nenaoo. t ma zgubil ravnotežje in pad 1 ! i)a tla. ,Prj padcu =j je rsnii | zgornjo ustnico ia čflo. Doma-1 č: so prskrbeli.z? i jegov pre-1 voz v mestno bolnico Brisalu Pavia, kjer se bo zdravil pri-1 bližno 5 dni. I Odkar pomnimo, jj biia pri nas veo«o navada, da smo jemali grušč iz struge reke Ter. ne da bi pa pl?č vali zanj, V gornjem’ delu Terske doline je doslej vsakdo, ki je kaj zidal, šel s kakršnim koli prevoznim sredstvom po gramoz ali pe.-ek. Tu ga je pač pobral in peljal domov. V spoonjem delu struge Tera pa so vozniki, ki nabirajo grušč ter ga prevažajo v Videm za r?zna gradbena podjetja. Ti poklicni vezniki so doklej plačevali mejhin pr spevek državi, ki je po zakonu la tnik vseh voda. Te tradicije so vedno .spoštovali ctlo oglejski pa-t iarhj in Bencika republiica Sed?j pa hoče država po svojih pokrajinskih funkcionarjih to i'.av:.a( odpr-Viti. Za v.ak kubični meter grušča iz strug,, reke Tei za zahtevali 50 lir davka. Temu ?o se vsi c.il' ?no uprli. Pobiranje gruš:a je nam rrč tudi v koris1 drž vi, saj poro.ni, da n^r stle vode pomla-ri. in jessni ne p:inaWjo s se boj toliko grušia in p.ska in da ni zato potrebno delati velikih jezov in nasipov Ker so se vsi uprli temu zakonu so za sedaj odložili njtg' vQ izvajanj! ■ tjiHV pa ne vedo. ali si V NEDELJO 14. SEPTEMBRA bo ob 1M0 na le'nem eledflištu v Standre/u (kolumna gest na) uprizoritev Berkele.veve veseloigre v treh dtiarjih »DOPUST NA FRANCOSKEM)). Ifra igralska družina prosvetnega društva v Standre-v.v. Proraja listkov od 16.3»“ f);Vje pri blarajni. Igra 1’0 tr„jala okoli dve urj in se bo končala okoli ob 21. ure. je država dokončno odrekla po. biranju takse, sli pa jo bodo skujali ponovno pobirati. Za italijanske davčne funkcionarje je namreč pobiranje davkov pravo veselje in se tej izkuš-njavi le težko upirajo. Padel je na razbito steklenico GORICA, 10. — Pri igri s svojimi sovrstniki se je . danes popoldne rani! 8-letni Bensa Marjan iz Ul. Favetti 41. Deček je med igro padel na razbito steklenico in si pri tem' rani’ zapestje. Ker mu je rana močno krvavela, so starši poklicali na pomoč rešilni avto Zslenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ustavili krvavitev. Ozdravel bo v 8 dneh. V koloniji si je zlomil nop GORICA, 10. — V bolnico Biigata Pavia so včeraj zjutraj sprejeli 14-letneg? M riatij. Pa. dovena iz Ul. Favetti,- kjer sc ugotovili, da si je c eček zlomil ievo nogo. Službujočemu zdrav iku je ! deček izjavil da je šel prei j dnevi s kolonijo v h v ib s ;n e pri izletu, ki so ga napravili I v Fiera di Primiero. ntrt inc j padel n? levo nogo. Ko se je ! vrnil domov z i. leta je v nogi I začutil Ir ■e bclcčinc. Prestra-i šen; starši so ga pripeljali v ! bolnico, kjer se bo ir.cral zdra-I viti približno mesec dni. Umrl za posledicami avtomobilske nesreče TRZIC. 10. — Danes zjutraj ie v tržiški bolnici umrl 43-letni Just Diviacco. ki ga je pred dnevi povozil avto iz Trsta. Mnogo sadia gre po z!a kar ni dovoljena žgsn|ekuha Tudi zato bi morali vprašanje sadjarske na Oslavju ur in vinarske zadntf Globe v avgustu GOBICA 10. — V pre eilem m-isecu avgus-tu so mestne straže v sodelovanju s prometno policijo kaznoval” 351 oseb, in sicer: 10 kršiteljev cestnega prometa, 242 kršiteljev -mestnega p. ometa, 48 kršiteljev predpisov poljske policije 7 kršiteljev mcy'.n«ga trga, 14 kršiteljev varstva psev in 6 trgovcev, ki niso psavož"' no zapiršli in odpirali svojih trgovin. V istsm mesecu je občinski konjederec P'’ovil 20 psov, ki so se potepali po mestu brez nagobčnika. Zamenjava kolesa GORICA, 10. — 47-letni Pau. lin Frr.nc iz Svetogcrske ulice 78 je včeraj prijavil na gcri.ški policiji .tatvino svojegp k'lesa ii veža grsi-ilne «Al Craiim‘i-cio» v Ul. Favetti. Kolo zn; mk? Alpes v vrednost; 28 tisoč lir. Dalje je Paulin priponi-il da je neka1 metrov naprej našel žensko kolo v do-brun stanju. Menijo, da gre le za zamenjavo kolesa. 'Lastnik ženskega kolesa ga lahko dvigne na kvesturi. OSLAVJE. 10. — Letošnji pridelek sadja je bil zadovoljiv. Zal le, da človek s presenečenjem opazi v sadovnjakih, da je po tleh veliko nepobra-nega sadja, ki tamkaj gnije. Seveda pa ima tudi to svoj vzrok, ki ni tako neznaten. Pred leti smo razmišljali, da bi z ustanovitvijo sadjarske in vinarske zadruge dobili tudi obrtnico za prekuhavanje sadja in izdelovanje žganja. Ker pa je z zadrugo položaj še nerazčiščen, nam tudi obrtnice za žganjekuho hočejo dati. Kmetom v tem primeru res ne preostane drugega, kot da se potrudijo in odnesejo neuporabno sadje v Gorico, kjer ga nekateri trgovci kupijo za žganjekuho. Seveda ga plačujejo zelo poceni, tako poceni, da se ljudem res ne izplača, da bi ga pobirali in vozili v mesto, zato ga rajši puščajo, da v sadovnjaku gni.ie. Ta primer dovolj močno o-svetljuje potrebo po ustanovitvi vinarske in sadjarske zadruge, ki bi brez težav ali ugovorov dobila dovoljenje za 'gapjekuho. Naii kmetje bi s 'vem marsikaj zaslužili, sedaj pa gre marsikateri proizvod po zlu. KINO VB’RDI. 17: «Prvak' v* Rokav-skem prelivu«, K. Douglas in J. Stirling. VITTORIA. 17: «Rdeči sneg«, | R. Ryah in I. Lupino. CENTRALE. 17: ((Morske žabe«, | R. W;dmark in D. Andrews. deske na šolali. T^'llSl^prtj za morebitna pojasnilIs v^ak dan od d° 1 • T[nek' "t-* TB2iC. 10. ~ strast je prignala Manlija Vatla k ™0l^,ndar sr časa je metal trnek\ Ko„čno ribe niso hotele uio'"- ^ j se mu je sreča na trnek je «ujel» s'_ ' j, desne noge. neznanih vzrokov zasa .^„«1 globoko, v meso ter s? zateči po pomoč v netii bolnico. Ozdravel b° dneh. Izpahnila si je ^ GORICA. 10. jiike- poldne ie je v kuhsnJ; jjjet-. anaioriia ponesrec . • su- vode. hinjo. se ji je ren‘‘^'„'r,palio'' takniio. Pri padcu Sir 1 ^ i* la levo nego. Neki toni bil jo je pripel)" bolnico Brigata P:V! ga na Jožica Piemonte. 'Vi«, ; 1 .vili, * “I ihtite m PtimoUiki dM** MODERNO. 17: »Gianni in Pi-1 ?ROr)AM 8 SODOV o« "/(#& notto proti nevidnemu možu«., ang litrov. Daneu, rodna Ul. 194. Orožje v mu GOPICA, 10. — Or.žniki iz Zagraja so včeraj p.pold.';e izsledili v nekem grmu skrito o-rož;?. Bile so tri roiie bombe, bodalc, 25 lažjih izstrelkov, in en avtomatičen samokres. Izpiti in vpisovanje na s!ovenskih srednjih šolah, v Gorici Po določilu naučnega mini-1 strstva se izpiti (sprejemni, | vstopni, popravni) v jesenskem i roku pričnejo na vseh štirih j slov. srednjih šolah v Gorici j 15. septembra ob 8.3U zj. in se, bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake ^ole. , , , - Mature se oričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko j leto 1952—53 se prične 1. sep-, lembra m se zaključi 25. sep-1 tembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem ro-I ku, ■.e zaključi 30. septembra. , Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne ADE DVODNEVNI 27. IN 28. SEPTEMU Novo Gorico Kanal oto Sv. Luciji ENODNEVNI 23. SEPTEMBH^ Skocijan „SRECA“ Trsla in Benetk ter Reka Razdeljevanje sladkorja in kave Dfines bodo pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave p trošnikom iz Gorice in Sovodenj. Sladkor bodo razdeljevali na odrezek š* 27 po en ki-Icgiam na osebo po 156 lir; ka. vr> na oorezek št. 28 po 0.400 kg surove ali 0.320 kg pražene kave. Z razdeljevanjem bodo zaključili 30. t. m. Prodajalci jestvin na drobno in upravniki menz naj dvignejo nakazila za blago na Trgovinski zbornici, soba št. 6. Ali jim dve vojni še oista odprli oči ? GORICA, 10. — V Codroipu v Furlaniji so se sestali predstavniki pohabljencev »Julijske krajine« in Furlanije, ki »o sprejeli tudi resolucijo, v kateri pravijo, da cona B ne predstavita enega vprašanja in Trst drugega, ampak da je vse Ze srno se bavili z «genial-nimit ugotovitvami novega gospodarskega sotrudnika iredentističnega lista uGiornale di Trieste,) glede na vprašanja tržaškega pomorstva. Novi sotrudnik pa se hoče izka zali tudi kot poseben vešiak za vprašanja tranzitnega prometa ter zaveznikov in konkurentov Trsta. Tako je v ponedeljek v «Giornale di Trieste del Litnedi« prišel na dan s presenetljivo in naravnost «genialno» kategorično u-gotovitvijo, katero je postavil celo v naslov: «Benetke zavez-, nik, Reka konkurentu! Dokaz za. to trditev išče pisec v dejstvu, da usteča* Trsta in Benetk raste vzporedno. Hoteli bi nekoliko podrobneje pogledati to vzporedno rast «sreče» Trsta in Benetk. Po mnenju pisca naj bi njegova (tsrečav. prevedena v gospodarski jezik. pomenila vzporedno rast tranzitnega prometa Trsta in Benetk. Poglejmo grobe Steuilke. ki ne dopuščajo nikakih izmišljanj: Pomorski promet Reke in Trsta (v tisoč tonah) leto 1903 1910 1912 1913 Trst- 2.310 2.855 3.024 3.450 Benetke: 2.898 2 6«9 2.875 2 664 Kaj pravijo zgornje številke? Potrjujejo, da je promet Trsta rasel vzporedno s prometom Benetk? Številke trde obratno! Medtem, ko se je promet Trsta v osmih letih povečal za dobro polovico, je promet Beke celo padel za več kot 200.000 ton. Številke dokazujejo, da je Trst rasel tesno povezan s svojim pri rodnim zaledjem v istem času, ko je pomen Benetk padel. Kako se je promet razvijal po prvi svetovni vojni? Je takrat tudi šla «sreča» Trsta in Benetk vzporedno? Promet Trsta in Benetk pod Italijo: Trst Benetke leto 1000 odst. 1000 odst. ton ton 1913 3.450 100 2.6H4 100 1924 2-856 82.8 2.29H 86.9 1929 2.892 83.8 3.015 113.1 1934 2.407 68.9 3.754 140,9 1937 3.185 92,3 4.143 155,5 193B 3.381 98.0 4.207 157,9 Trst ni v vseh letih italijanskega gospodarstva dosegel najvišjega prometa v svoji zgodovini, saj je 1938 leta do- segel komaj 98,0 odst. prometa v primeri z letom, 1913. Zato pa to Benetke krepko pre-serile predvojni promet in to kar za 157,9 odst.. Zdi se nam, da številke zelo jasno govore, kako je rastel promet Trsta takrat, ko je padel promet Benetk in kako je porastel po prvi svetovni vojni promet Benetk na račun tržaškega pristanišča. Primerjavo lahko raztegnemo tudi na obdobje po drugi svetovni vojni: Promet v tisoč tonah jan. mar. 1949 1950 1951 1952 Benetke: 2.647 2.829 3.099 1.196 Trst; 3.483 3.495 3.723 1.355 Tudi po svetovni vojni ni šla «sreča» Trsta ter Benetk vzporedno ter je Trst dosegel in presegel predvojno raven prometa, Benetke pa so padle na raven 1913. leta. Kdaj je šla potemtakem sreča Trsta in Benetk vzporedno? Statistični podatki nam govore dovolj jasno, da ni šla nikoli ter da je Trst živel vedno takrat, kadar mu Benetke na nasilen način niso odvzemale njegovega prometa. kadar Benetke niso Trsta gospodarsko dušile. S tem smo odpravili s prvo trditvijo novega gospodarskega sotrudnika iredentističnega lista «Giornale di Triestev. Poglejmo kako je z drugo trditvijo — Reka konkurent. Tudi tokrat se ne bomo spuščali v besedičenje, ki je šovinističnim novinarjem tako ljubo, ker njihove trditve ne prenesejo sodbe resnih številk, temneč bomo raje povedali. kako se je razvijal tranzitni vromet Reke po drugi svetovni vojni. Tranzitni celotni promet promet leto Reke Reke 1948 162.844 ton 1,659.361 ton 1949 100.308 » 2.179.298 » 1950 2.192 » 2,382.677 » Tudi pri prometu Reke so številke zgovorne ter jasno povedo, da je celo 1948. le- ta tranzitni promet zavzemal komaj 10 odst. celotnega re-iKpqa prometa, da pa se je v naslednjih letih tranzitni promet zmanjšal io prav smešno nizkih številk. Kako to, da Reka 1948. leta, ko še ni bilo Kominlorma in ko so bili med Jugoslavijo in Madžarsko najprisrčnejši odnosi ter izredno veliko gospodarsko sodelovanje. ni Madžarska u-smcrila ve( svojega prometa rez reške pristanišče? Pri tem moramo upoštevati, da je celo pri tej nizki številki tranzitnega prometa Reke. v 1948. letu bila Madžarska udeležena samo s 35 odst., a Češkoslovaška s 64 odst Nihče pa ni nikoli trdil, da je CSR pri-rodno zaledje Reke. Mnogokrat se sliši trditev, da je bila Reka zgrajena za madžarsko zaledje, ker Madžarska menda geografsko lezi k■ temu pnstanifču. Pri tem pa se pozablja, da je takrat, ko je bila Reka zgrajena, spadala celotna Hrvatska pod madžarski del avstroogr-skega imperija in da je s prehodom Hrvatske pod Jugoslavijo glavni del reškega zaledja prišel v to novo državno form o. Pristaniški promet Reke se po drugi svetovni vojni in to predvsem po 1948. letu ni povečal na račun tranzitnega prometa, temveč zaradi izredno velikih izvoznih in uvoznih potreb Jugoslavije. Zaradi tega je bila Jugoslavija tudi prisiljena izredno povečati kapaciteto reške luke. Zaradi saboterske politike iredentističnih krogov v Trstu se je Jugoslavija v najkritičnejših dnevih svojega obstoja, ob intenzivni gospodarski blokadi kominformovskih držav, ni mogla posluževati za svoj izvoz prirodnega izhoda — Trsta. Jugoslavija je bila zato prisiljena povečati kapaciteto reške luke celo nad njene naravne potrebe. Na ta način se pojavlja Reka kot konkurent Trstu, takoj ko so se izredne jugoslovanske potrebe po izvozu in uvozu zmanjšale, na normalno raven. Ce bodo n Trstu vodili še nadalje nesmiselno iredentistično gospodarsko politiko, bodo dosegli ne samo to, di se ves jugoslovanski promet preusmeri na stara ter nova jujOslov pristanišča, temveč bodo dosegli ostro konkurenco reškega pristanišča, ki ima zaradi svoje, tesne povezanosti na zaledje ugodnejše konkurenčne potjo je kot Trst. Takrat pa bo šfa akova nsreča» Trsta in Benetk res vzporedno. ker bo'in Ri-netke še bo1; prizadete kot Trst, S. B. Hi bo z Mm ur\m u mu Boj ia naše šolstvo naj qre v dve sm*ri: v boj za samostojnost slovenske šole in v boj ia vsa trenutna stvarna vprašanja Novo šolsko letq je tik pred vrati, Z njim so npkatera naša olska vprašanja postala spet močno pereča. Zato tudi nikakor ne moremo m(mo, da bi se zdaj tega zdaj onega ne dotaknili in ga prikazali v vsej svoji stvarnosti, tako kot je. V vrsti teh vpr*žanj je tudi vprašanje otroškega vrtca na Proseku. Sicer ni novo. Kot vsa podobna vprašanja, je bilo tudi to načeto pred časom, ki spada skoraj že v zgodovino. In novo bi bilo trenutno le toliko, kolikor ne dopušča več odloga in terja nujne rešitve. No. pa se ozrimo najprej v to, kar pravi njegova zgodovina. To ne zaradi drugega, kot samo zaradi osvetlitve, ki je pri tem potrebna. Na Proseku, čisto slovenski vasi ob robu Trsta, čaka že dolgo nad sto otrok, da bi dobilo predšolski pouk v materinščini. Čaka in (čaka in ničesar ne dočaka temu pa naj bi bilo krivo pomanjkanje primernih prostorov To je seveda le en obraz resnice. Drugi obraz pozna drugo resnico;' tisto pravo, ki ničesar ne prikriva. In ta pravi, da kadar je volja dovolj močna, gre mimo vseh pregrad, oziroma jih odstrani. To drugo se v primeru otroškega vrtca na Proseku vsekakor ni ie zgodilo. Nad sedem mesecev je, odkar je naš občinski svetovalec dr Dekleva pri merodajnih osebah Zavezniške vojaike uprave in tudi od njih dobil vsa' zagotovila. Med drugim je bilo rečeno, da bodo zadevo slovenskih otročkih vrtcev proučili. Nato je prišlo od odseka za socialno skrbstvo pri ZVU sporočilo prav glede otroškega vrtca na Proseku. To sporočilo pravi, da se je njihov odsek zanimal pri Opera Asili Infantili. Zamuda, da je v tem, ker se je zavlekel sodni postopek proti društvu «Ivan Vojko« Poslopje, v ka- terem bo nastanjen odslej otroški vrtec, da zahteva popravila V proračun za drugi semester šolskega leta 1951-1952 se ne da vnesti te postavke, ker ni predvidena Treba je torej po:akati na september in pro račun za novo šolsko leto Prav v mesecu septembru, tako je bilo zagotovljeno, se bodo šolski prostori pričeli urejati. In mi zdaj čakamo, ker september je že tu in bi se morala dela že pričeti. Sicer se bo otvoritev vrtca zavlekla na nedoločen čas, to spet v škodo naših otrok in našega celotnega življa na Tržaškem. To zavlačevanje je podobno i zavlačevanju z otroškim vrtcem pri Sv. Frančišku. Tudi vir je eden in isti. Stare, nam Slovencem sovražne struje, se še niso vnesle. Te še vedno delujejo in si venomer iščejo novih izhodov, kako bi zavrle, če že ne preprečile naš razvoj, našo rait. Sola, in to prav ona za namlajše, ko se otroška duša šele prične oblikovati, je bila. je in ostane, ključna postojanka, Njen pomen je ogromen, zato je prav od tu treba prodirati dalje, V tem, in samo v tem. je jedro vprašanj na področju šolstva, ki nas leto za letom žulijo, in se zdi včasih, da jim ne bo nikoli konca. Ce bi imeli Slovenci na Tržaškem samostojno, šolsko upravo. bi vsa stvar na mah menjala lice. Edino to je tisto izhodišče, ki nam bi dalo možnost, da se vprašanje naših iol rešuje z vidika stvarnih potreb, ne pa z vidikov, ki si jih italijanska šolska oblast priza deva prikazati. Tega izhodišča pa žal ie nimamo. Zato je nujno, da gre boj za nase šolstvo v dve vzporedni smeri; v boj za samostojnost slovenske šole, v boj za vsa trenutna stvarna vprašanja. Nad sto otrok na Proseku, ki čaka. Ne da bi pristavili eno samo besedo, je to dovolj, da si vsakdo, ki nosi v sebi hotenje po napredku in pravičnosti, ustvari točno sliko, kako je z nami Slovenci, kako je s tem, kar nam po vseh človečanskih osnovah pripada. Honcert Wucjncrjevih skladb v izvedbi policijska godbe V nedeljo 14. t. m, bo ob 11. Uri policijska godba pod vodstvom in.šp. Mansija izvedla na Tr^u Unita konctrt Wagnerje-vih skladb med ksterimi bodo tudi simfonije in fart^zije iz Tsnlvuserja, Lohengrina in Waikire. PRIMORSKI DNEVNIK M. septembra-1952 Danes, cftrl^k 11. sen-embra Hiacint. Milan ot) Sonre vzide ob iufia 13.2-1. Dolžina dneva 12. ■ & vzide ''b 22.?3 m zatona, o® ” jutri, petek 12- septembri ime Mar.. Večgdrag __________________ PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — Mi septembra 195J tudi to' j • 36 znacilno 1 tir 3 Je treba diltl I»a- 'i, ,V smi?Iu tristranske "toni t»r>* -1-948- t0 pornem . teritorij cone A in B «K*.t0. ker j« Italija stra. Maifc 'n važnejša od Ju-1*3. kar morajo zapadne W ,’V' p,ačati- Raču- Hilavij/ s Položajem Ju-n3en° vo^ko 6ii 4nn»i kaj ie P°me- sP»Ch !aVUa b,ez P°moči Zaradi , P°sebno Amerike! *C-fga.mora tisti-ki oj-gj. avi" Pomoč, zahtevati *.X*' *rcesik ia -ita- iry « . *° te fini samo tn- 64u Plsano v italijanskem ,!*h w'v°r vseh člankov in " «B^ 'naCli' S° časopisi, * treba W,° Al»erikance, da « je okoristiti celo sušo, Sevala ° .JuS°slav>5a kaj vMaj Pla'a s — Tr' * spušč- , neresne račune ■»ilansu: „el° “avtoritativni« 1,1 ki f !* orriere della Sežigi T ,aČ1 politiko P^a- ^ie fi, a st se namreč pri. ionu in tyIS° do sedaj v Lon-'ovolj Wash*ngtonu pokazali :iWr!lmevania za te da se italiianska %slaviii »n vojaJka pomoč ii Be°grartP°VeZe S Pritiskora ^bnn • V P°Sledu Trsta. Us, J*. Pravi Ust. da za. oj . 6 ”aPravijo nekaj S vadne sugestije in S> direktnItalija Jug°‘ *Dr=„;. sporazumeta, Nbliki! nekaj v «ultima. * Dom ji- t0 PraV P°ve' Vjem^J°' kl j° Jugosla Sie^**ta čeprav ne ve. \ oh a01^0- ki j° dobiva “■ fondov in 1Z dru- ila ’ .mora dobiti vtis, s "Hulair,. • U,JU1U vl,s * ®«ko ~ ° rimski agitator. *5tl>re i;ot0ra*no pozicijo, da ni za- » t0r« C no Pozicij ii?11'10 dr?a enakopravm -------------------- 5*ia: j'“tUFa(w'“'1- toda stvarnost 'S Sln.t0 takšna, da je rmlrl i n i f. “evajj. ‘a^am. od katerih ne > V ~I'ICesa>' drugega kot fc,S*čnj j0da stvarnost , nai ’ “ to taksna, da je :^ati j lan^ Poklicana iz- 5S (fe*Kiško pomoč Ju’ . ') Dl in trln nnclll* til * SVM • UUMU- to. H\\ Je *mPerialistične v°^° dnK ^ namreč celo n, ,*>vj . 0 Živela in še da-Do ra'un raznih po-^3% S'da3 je dvignila, lo; & svoj sv°je politične Hit:1* ^ ati "Pomemben po. tu*0#«, /ntsk, pakt težks 5; (je medtem da od njih 't( v51j “činka. kot bi ' ? i morje. In prav ^k^Ski ^je toIiko 8»vo* <°!,Jia , na Jugoslavijo, ,6jj ^ ff. ,Pet formalno na (‘V' De ameriškimi b!a-?f l% v *^asPeri stoji s !| a« ! *fti«-rok' v pozi tiste-W « 8totiClm obrazom pro-’* m ^ nr,nc milijonov do-V^stin 2abliaJOc seveda, t yat0 , Zal’teva kot do-SSifci ° in - Trst). kHt,!lJo«*ie bila Pred krat-,V% delegacija, na J^ii, ^eI/„ ^la finančni /t nT la \a ,ln trgovinski V*1 hi Ta dclefia- tri 2Vsni,“ denarno ' Sk*> 0re ? itiri račune. N te l;;«*« )oru slovenskih brigad v Dclenjskih Toplicah bo v necel jo zbr?na velikanska množica bivših borcev in aktivistov iz vse Slovenije. Izredno veliko število se je prijavilo tudi Triačanov, ki bodo napolnili kar dva pesebna viaka. Tudi tržaški Slovenci in Italijani ncčeio pri tej partizanski manifestaciji zaostajati za Slovenijo in s svojo prisotnostjo dokazati, da živi p-rtizanski duh rr.ed nami prav t*ko močno kot v času narcdnoosvobcdilne borbe, posebno sedaj, ko italijanski iredentizem vedno močneje kriči po tuji zemlji OBALA STARIH KAPITANOV Hiše dosluženih pomorščakov pravi muzeji - Mungo z otoka Balija v Indiji podavil kače Šakal v korčulanskih gozdovih V ’ej 'fompV u.'TeKtno ««0. , vojaške ‘lit, so zaht-""’i X ie ■tr Wasi^ngton •} n a Ce}ot*o pomoč tl^MrnJ^iev, « od iViS* milijonov 'Udu« • var°čila n I* ?°>«ikn tTliah. ostalo 'Jorju POn,cŽ v oroi' ?ria» f.m° ria veliko Xj° ni Pričakujejo &S« diref ty°- ltalii' i« C, 7. , dolar, Pomoč 70 s^n\ Zv 'r voja- Ji ^atno P« bi hoteli :M0 Zvišanje po- » 0Prauicu-th^ilna Itali- vS? v’n* itd ! ca lje Prišla v H rbb hta ',•« V® Polovica 't llfait' .P°*0foi ,a močno ** .i r«i?' ne0a M- biI ^ab*' i /m n-,ster fV(- ’>Siha Italija eričanorn. da l„>05 n,0žnof..sfcraj'i° m r- Ce k* rfa f-«taliian*l:a S 0O^In> nrii- ravnatef,- \hS '■ * aZ°m ” (‘bh- KMi ^ledic. ° nns,nlp P Lll'ir0Jol'trjeu' za s 1, bo ^t„la Vi ‘Orn lc«r n j ' ? wd)istri Amer,: red,, Pomagati — D 'talij, pr?d>n” istega V< hali tedni dlrck1'0"' Dr" T :n po- MnT direktor u-Jc t~tei r Dosluženi morski volkovi se pač ne morejo ločiti od nemirnega elementa, ki jim pomeni rešiti in Orebiču bi bii hntei prepotreben. Odlika kapitanskega naseija je živ izvir vode. življenje. Ostajajo ob morju j V Korčulo onstran preliva n. tudi v fcrezoelju obuj -- i c spo- pr. jo morajo pnvažati, Zava-mine na pretekle dni širom po rovana je ta obala tudi pr=i daljnih oceanih in zahrbtnih mrzlimi vetrovi in zato je po-celinskih morjih. zimi nekaj vredna. Ko v zaled- ju škriplje sneg in poka led. «Sječaš li se. kume Ivo,- plesalo se divlje, živo baš na Manši?» «Kako ne bi, majko stara! A ono kod Gibraltars?!* Tako in podobno jim potskž-jo razgovori v večernem hladu na domačem vrtu, pod peščeno odejo na sončni plaži ali na izprehodu v senej palm in cipres ob večnj popevki šumečih valov. Gledal in poslusal sem jih v kapitanskem Orebiču in v sosednjih obmorskih naseljih. Ličue hišice, večinoma enona'i stropne, ločene od obalne ceste po širokem, gosto zaraslem in skrbno negovanem subtropskem vrtu. so njib°vi domovi. Stopi vanje in zazdelo se ti bo, da si v pomorskem muzeju! Modeli in slike ladij, stare pomorske karte, sekstanti. orožje, kitajski porcelan, odiično plažo. Zelo slurtvilo ] onstran Kučišta naselje Vije položeno ob oboli Kučište. | ganj, raztiese.no med bujnim Nekaj hišic sili ':e;o v brt%, subtropskim rastlinjem. Mogoč* ki se je nekoliko odmaknil. Za-4 t-i bo;ovci in košate pinije se Nihče ne more in nc bo mogel nikoli tajiti dejstva, da se je slovenski upor raztegnil na vse ozemlje, kjet koli prebivajo in žive slovenski ljudje. Ce preudarimo, s kakšnimi silami in sredstvi, proti kakšni premoči se je morat boriti slovenski narod, todj najobjektivnelši sodnik ne bo mogel zanikati notranje, duhovne veličine slovenskega upora. Potrditi bo moral v vsem obsegu pravdo. ki jo )e upor zapisal na svoje prapore. JUS KOZAK Slovenski -bornik 1945 r '~'n * 0 t.° doltn-n le narrirr ■> l Oii&tnit;,*' zavir<‘- Kb pronvo- X italijan- , bri. nHh »,.?•.^onkurt- ^\ >>i ?1'' da t ,rn"co- &hSl>Jrti*ea Tcx■ J“ ir je ret jjrrnnPol- *!>?'■' S0 i1«- v'% ''i«- ■ dr,H°nvOflom »F*C r>° v,0i’ni W je ne- ^ velika "N 'ffun '"‘otjo T!a j'1' r«. idj' «. ' te ?n*eriii,*!? Se 1 ? ni/0,1tip drtav- ok^rja,,, 'Dot? ,tn ‘'tiiia ..^eiima točka Budovi kipci, z vseh delov sveta zneseni spomini, fotografije, vse, vse spominja na nekdanje pomorsko življenje. In ob teh spominkih se vzbude v duši dogodki davnih dni ter kot vrelec žubore čez zgovorno ustnice nasmejanega kapitana. Onstran ceste prodnata o-bala, ki Jo nenehno poljubljajo srebrne pene večno gibajočega se elementa. Stari morski volkovi ostajajo v privajenem življenjskem okolju do zadnjega diha. In še mrtvim jim nemirni valovi šepečejo najljubšo govorico. Na najprometnejšem kraju ob prehodu Srednje v Južno Drlmacijo, ob ozkem Korču-lanskem prelivu, mestu Korču li nasproti, se je namestil Ore-b:č. Dolgo, nategnjeno naselje t eno samo verigo l,iiš vzdolž obala, l.e tu pa tani je zlezla katera za prvo vrsto. Tam ži-V" kmetje, ribiči: kapitani so ostali ob obali. Iz svojih hiš lahko stečejo naravnost v morje. Pa jim ni treba, ker imajo konec naselja krasno in obširno kopališče s sijajno mivko. Kopanje ondi resničen užitek. Nad kopališčem samevajo liiševine pred vojno odličnega hotela. Marsikaj bi se dalo še obirajo tam pomaranče. Ozek je ravninski piedel ob morju Le malo polja se je tam razvilo in že se dvigne svet henadno in strmo malone tisoč metrov visoko. Mogočen kamnit zid, ki zadržuje burjo in mraz. Je to najvišji vrh 71 km dolgega in silovito naguoar.eaa polotoka Pelješca, ki jc med najlepšimi kraji prastarih dalmatinskih tal. Penmovo bi io mu pravijo alj Vrh jv Ilije (998 m). Poznan je tudi pod imenom Vipera. To ime mu je dala nekdania mačehovska Avstrija, ki je namenoma odrivala jezik domačinov in v strahu pred Jugoslovani povsod ob naši obali uvajala skovana tuja laška imena. Menda je bilo včasih po onih peščenih pobočjih dosti kač. Zdaj jih ni videti. Mungo otoka Balija v Indiji je večino podavil. Vzpon iz Orebiča na vrh ni ravno a-hek.Dolinski vinogradi in oljčni gaji preidejo polagoma v borovje, kj ga pa tudi kaj kmalu znianjka. potem pa se grmadi pečevje na pečevje tja c!o vrha. Ponekod se je še sredi strmega pobočja obdržal borov gozdiček. Vrh sam gol kamen, bolje rečeno, izprijen apnenec, značilen za kraška gorstva Dalmacije. Ponekod je pokrajina divja kot na luni. Na vrhu še ni zabrisan položaj nemškega topništva iz zadnje vojne. Hit. lerjeva soldateska je napravila tod naokoli mnogo nepopravljive škode. Se zdaj opozarjajo na nevarnost min po grebenu. Baje je na Uiji nekje vodnjak, zgrajen še od nekda-nj= avstro-ogrske vojne mornarice. Tudi ostanki svetnikove kapelice so še na vrhu. Raz-gied ob primernem vremenu Izredno obsežen, skrajno hvaležen. Dve uri in pol traja tiira od obale do vrha. Ni pa priporočljiva brez vodnika, ker je dosti nerodna in težka. Ponekod njena sled naravnost izgi-i>e. Slovenci iz podnožnega sindikalnega doma so zlezli seveda na vrh kaj- čez drn in strn, 'ako rekoč naravnost navzgor. Z Orebičem se kapitanska naselja tam doli ne nehajo. Vrste ,le Gospe se širi po bregu in deloma po . ravnem tja do obale slikovit gozd 'am'h vit-kil cipres. Očarljiv pogled. Najbolj urejen park očesa taki' ne navduši. In dalje ob obali mimo vrst ki.pitanskih domov. ■’:>!> a io-čih s*' v razkošiu južn“vi cve' ja. Razmošče ima le tri liišr i:i I nimivost svoje .vrste jc velika, dobro ohranjena dv .aJtVr-ip-na hiša — palača Lazarevič ii pravijo — ki je že-pol .ii.jleija prazna. Vemia vrata so. ::abita. Nekam čudni pogledi dofhaei-nov so mi sledili, ko sem kukal skozi špranje v vratih in skfizi tiha. mrka, okna. Pravi-j'\ da v hiši strašj in nihče se .v nj3j ne naseli. Pred zadnjo vojno so jo urejali za hotel, pa se ni obnesla. Prenehali'šo 7 delom, hiša pa nemo ’ strmi v jasno južno nebo Kdo bi razrešil to uganko Več kot sem ta povedal, nisem mogel izvedeti o njej nikjer, ne od preprostega ribiča ne od razumnika. Posebno grozotna je bližina opuščenega doma za bab-jeverne bojazljivce ob mesečnih nočeh, ko Se visoko V bregu oglaša divji šakal in mu iz korčuLskih gozdov prihaja’ odgovor od' bratca, ki jr • nekoč' preplava; ’ morsko^ožiiio in „se, naseli)' na otoku Najbolj .'slikovit položaj ima sklanjajo nad morske valove. Vsa okolica do visokih pečin v ozadju je nasrpana s sočnim zelenjem. Trtje- se smehlja s oobočia, vabi na ravnem. V bregu za obalo sameva nekatera pralna hiša. Pomaranče rumenijo ob njej- in limone, rdečijo se granatna jabolka in dehti lovor. Mogočna drevesa ogromnih krošenj ponujajo ob potih svoj bogati plod, sladke rožice? ki so"oBrodnT pošeBtio bogato; Med vedno zeleno makijo. ob ijutjkih kapelicah ali ske oblasti. XIX. Slovenska . narodnoosvobodilna brigada Srečka Kosovela je dobila nalogo, da ta ljudski zbor zavaruje pred sovražriikom. če bi kakorkoli poizkušal zbor onemogočiti. Brigada je zasedla položaje od Gabrova preko Kobdila.-Štanjela—Kobje glave do Komna s fronto proti Trstu. Prvi bataljon te’ brigade je zasedel položaj Kobdil—Stanje! ob glavni cesti, ki vodi iz Trsta v Vipavsko dolino, in kjer je tudi križišče za Gorico in •• Furlansko nižino, odkoder -V- dobivale edinice IX. korpusa hrano. Ko smo zavzeli omenjene položaje. je to pomenil za brigado počitek po dolgi in naporni poti iz Gorenjske preko Trnovske planote. Sicer nismo počivali, saj smo cez dan utrjevali na položaju, vsak večer pa smo p> okoliških vaseh prirejali mitinge, ko smo ljudstvu ob-jašnjevali cilje naše borbe. Brigada je bila povečini sestavljena iz borcev Vipavske doline in Krasa, zato je razumljivo, da je bila med prebivalstvom posebno priljubljena. V štab I. bataljona so hodile drputacije masovnih organiza-cij s prošnjami in vabili, naj j pridemo taborit tudi v njihove vo vojaško postojanko, od ko der bi mogli kontrolirati vse poti ter bi dominirali vso Vipavsko dolino in bi tak0 onemogočili preskrbovanje naše vojske s hrano, poleg tega pa bi bila prebivalstvu teh krajev onemogočena oziroma . otežko-čena pomoč naši borbi. Bili smo prepričani, da fašisti ne bodo opustili svojega načrta, temveč, da bodo ponovno še z večjimi silami poizkušali prodreti v Štanjel. Prepričani smo bili, da nas čaka nova in to težka borba. Naš I. bataljon je ostal na istem položaju, a za bočno zaščito je prišel I. bataljon XVIII. SNOUB «Bazoviške». Druga dva bataljona ist? brigade pa ■sta ostala v rezervi. Vso noč nismo soali, utrjevali smo nase položaje — vsi naši borci So se vkopali. Naslednji dan 8. septembra okrog 6. zjutraj smo videli, da se od Trsta jem pomika sedem kamionov polnih italijanskih fašistov. Tokrat ni prišel sovražnik neposredno do nas. ampak se je ustavil kaka dva km pred nami. Tu so vojaki izstopili in se nam bližali v vojnem razporedu. S seboj so imeli oklopni avto. tri topove in pet težkih bacačev. Tudi tokrat sm0 jih pustili vasi. obljubljajoč nam dobro po- P?'1}' bliže. četudi so bili ste-J - vilcno mocnejsj m bolj oboro- ženi od nas. strežbo. Seveda oni niso vedeli. kakšna je bila tedaj naša naloga. Vkljub, temu, da je bil ljudski zbor že zaključen, smo mi še nadalje ostali na svojih položajih. ki smo jih dobro utrdili. Dne 7. septembra 1944 ob V. zjiitraj je naša izvidnica javila, da prihajajo po cesti iz Trsta proti nam trije kamioni. Takoj se je ves bataljon pri pravil za borbo. Ko so se nam sovražniki približali, .me s svojih položajev, ki so bili tik nad cesto, o-pazili, da je vsakemu kamionu pripet po en top. Z nestrpnost :»-» nmr. iiVi nviAolrntral: VlHpp Imeli smo odlične položaje, saj smo bili v hribu, od koder smo obvladovali vse prihode in imeli zavarovan hrbet. Pričela se je borba, ki je trajala dobri dve uri. Sovražnik je tako precizno streljal iz težkih minometov, da so morali naši mitraljez?! stalno menjavati prostor, da so se ognili uničenju. Komandant bataljona «Drej-ček (Renar Andrej, doma s Proseka na Primorskem) je pc rodu iz Trsta s svojim pu-ško-mitraljezkim oddelkom vsega skupaj 5 borcev. Ko so opazili. da se po hribu navzgor plazijo Nemci, so vžgaTi nanje ' ogenj, iz puško-mitraljezov in vrgli bombe. Takoj na to so z vzklikom . «juriš, hura!» skočili nanje. Sovražna grupa je bila v trenutku razbita in pognana v beg. Ostala sta le d.va mrtva Nemca, en puškomitraljez in drugo orožje. in že je začel sovražnik panič-i Takoj se je razvila v dolžini no bežati, pustivši na položa-1 enega kilometra huda borba, ju ranjence in mnogo mate-' ki je trajala nepretrgoma do riala. _ 'poznega popoldneva. Sovražni- Pomočnik komandanta XXX. . ijU rti uspelo priti do naših po-divizije je pohvalil I. bataljon, ložajev. četudi so nemšk; ofi-XIX. brigade, poudarjajoč ve-|cirji s puškami v rokah pri-ga-lik uspeh borbe, kjer smo j njali vojake v borbo. Ko pa jih vkljub temu. da smo bili šte- je pozdravil naš puško-mitra- njihovim položajem in ni se dak. niti nam niti sovražniku priti do njiju. Ob 8. zjutraj je' začel na našem desnem krilu napadati sovražne položaje še en bataljon XVIII. brigade. Takoj na to se je zaslišal vzklik «Hura, juriš!« vilčno šibkejši (79 proti 300) izvojevali lepo zmago. Ljudstvo iz sosednjih vasi Šmarja, Gabrova itd. se nam je prišlo, zahvalit za zaščito, ki smo jim jo nudili pred fašisti. S seboj so prinesli polne jerba-se kruha, sira, vina in sadja. Pregledali smo uspehe naše zmage. Na položaju sta ostala omenjena dva težka minometal-ca. zaplenili pa smo dva puško-mitraljeza, tri brzostrelke, 22 pušk in mnogo municije. Zopet je ostalo na bojišču 17 mrtvih fašistov brez tistih, ki so jih med borbo odpeljali. Na naši strani je bil en mrtev in štirje ranjeni. Toda nismo mirovali, temveč se pripravljali še dalje na težje borbe, ker smo vedeli, da nas bo sovražnik poizkušal vreči s položajev. Naslednji dan 9. septembra je bilo mirno. Ves dan smo izkoristili za vkopavanje in pripravljanje rezervnih mitra-ljezkih gnezd. S pomočnikom komisarja brigade sva hodila od položaja do položaja, od borca do borca, spodbujajoč jih za nadaljnje borbe. Imeli smo sestanke partijskih celic in skojevskih grup. Vsi člani Partije in SKOJ so dali obljube, da se ne umaknejo s položaja, pa četudi bi morali vsi pasti. Povsod se je čula vsela partizanska pesem, dasi niso borci že dve noči in dva dni spali. Dne 10. septembra rano zju- hodjl vzravnan od 'borca do j traj se je začul iz daljave ro-bcrca in jih navduševal «Dioip0( motorjev. Po glasu smo ta-tantje, držite se, moramo jih!» spoznali tanke. Ko so bili Naš top. ki smo ga prejšnji' tanki še daleč, je grupa 40 dan naplenili, je pognal so-j nemških vojakov napadla naše vražni oklopni avtomobil v | lev0 krilo. Ta grupa se je te- o smo jih pričakoval; videč, da nas čaka dober Plen. .J1* dyeh. kanilonih ao ^e i be?7 Fašisti --o se potegnili na kom noči približala našim pozi. Mu-soUnijevi lasist’ (MAS) | usodne:še položaje v taki na- j ložajem z namenom, da nas m nemški SS-ovci tretj, ka- „ . njso utegnili zavleči 1 preseneti v trenutku prihoda mmn na le hn nalozpn 7 mu ^ seboj dveh minometalcev, ki j tankov. Na tem mestu je bil sta tako ostala med našim in 1 politdelegat voda tov. Stoka. mion pa je bi) naložen z mu tiierjo in hrano. Pustili smo jih v neposredno bližino in šele. ko so bili kakih 20 m od nas od-d;.ljeni, smo na komando izstrelili nanje nekaj rafalov tn že se je čul klic «Na juriš!« Borba tif'trajala nit'pet minut, že je bilo 32 presenečenih -fsšistov.- ubitih, 18 oa ujetih. Le desetorici je uspelo pobegniti. Vsi' trije kamioni so o-stali nepoškodovani v naših ro ob tihih domovih ponosno po- kah. Za volane so takoj sedli stajajo vitke ciprese. Ozračje; naš. borci in odvedli plen z .... ujetniki vred preko Vipavske je nas:cen0 z. rožmarinovim du- j d^,ne na na-e osvobojeno hom. Visok je( tod rožmarin in posebno lepe, svetlomod-e b: r ve. V velikih površinili jaje videz skritega' planinskega je-zerca. Niže doli pa šumi Jadran svojo večno pesem. Nežne tamariske =e sklanjajo nad belinp njegovega proda, vabeč domačina in tujca na čudovito obalo‘ slarih kap '.mo-,\ VIKTOR PIRNAT ljez, je tud; «Herr Leutnant« pokazal pete. Niti s topovskim niti z minometalskim ognjem nas niso mogli vreči iz položajev. pa čeprav so zmetali na nas več ton topovskih gi’anat in min. Ta dan je bilo v borbi okoli 6C0 nemških vojakov s pet tanki, osem težkimi minometi in oklopnim avtomobilom. Nas je bilo le 80 mož. Zanimivo je bilo zadržanje vaščanov iz Štanjela. ki so vkljub močnemu ognju neprestano hodili v 'naše položaje izpraševat ali bomo zdržali, ker v nasprotnem primeru bodo svoje borno premoženje spravili v cule in odšli z nami, hiše pa prej zažgali, kaj-ti v njihovih hišah naj nikoli r,e stanujejo fašisti. Vzdržali smo takorekoč skoro brez vsakih izgub. Ko je popoldne okoli 5. ure stopila v borbo še vsa XVIII. brigada, se je moral sovražnik zopet potegniti nazaj proti Trstu. Pustil je na položaju en uničen top in mnogo drugega materiala. Mi smo v teku borbe imeli tri mrtve in 7 ranjenih. Sovražnik pa je po podatkih civilnega prebivalstva odpeljal nad 50 mrtvih. Po končani zmagi smo kljub utrujenosti priredili v Štanjelu miting. Obljubili smo prebivalcem Krasa, da se bomo borili do konca za svobodo primorskega ljudstva. Isto noč nas je na naših ptv ložajih zamenjala XVIII. brigada. M; pa smo navdušeni z veselo pesmijo odkorakali novim borbam nasproti. To je odlomek iz borb in zmag Kosovelovcev, za katere je brigada dobila v meseru septembru 1944 časten naslov: Slovenska narodnosvobodilna udarna brigada. iiiiiiiniiiniiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiititimiiii"»'"''i',,i,ii,l,,,,,l,,i,"i,,i|,i|,i,i,,,l|i",,,ii"i|1 ......................................... zemlje pri Cerknem. Dei orož ;a je bil razdeljen med borce, ki so se na novo javili iz okoliških vasi. V tej' borbi je napadalo naših 80 mož, a ni bil mhče niti ranjen. velesejmu bo letos izredno šte- 3S& •«» T,m«. .U. Na letošnjem zagrebškem komanda ni ni*i slutila, da smo v bližini, zato so prišli brezskrbno. Vse to je bil dokaz, tesne povezanosti tamkajšnjega ljudstva s svojo vojsko, ker ni Cirkus Apollo vonivo je tudi «7.3'Uiilisnoi> cirkv*ko živčen je Jutra so izpolnjena z vaiami za popol-in vi.ee. ne nastope. Slika nam prikazuje drzno ples?>fco na »'onih in d-jetja imela na letošnj; razetavi manj surovin, več pa dokončno izgotovljenih proizvodov. P bodo tudi notranjo u-u .i ■ i - ... . dc. Svrr i z. iž£l' cen-, na ni v rit poiabo Jesa, ki jc do sedaj v nje bodo vzbudili tud: poseb-jf f^ 1,a svetavnem trgu :PHm.rih sla če- mejo. r.i poljedelski «jeepi». ki slu-;., . , ,, , 5 ; žijo za prevoz delavcev in bla- banes Pa *e 'ahkl> Poročamo j SV; ie ,e PSj ,,,d' aiJ 5t'T ga. imajo pa tudi posebne priprave za spravljanje v pogon razne poljedelske stroje, agre-' * a oc'j RAZSTAVE IN VELESEJMI gate za črpanje in brizganje I dan.Jlh <-en. Ovojn. paoir bo ce-, v KANADI vode in drugo. Posebno dobro I J,6!--1. . odstotkov * boljši papir od 9.5 do 10 od- stotkov, lepenka od 7 do 20 odstotkov. Pri tem točnejše številke. Cene raznim 11'i.deset odstotkov več, kot bi vrstam papirja se bodo zniža-1 bil° p0,rebn0-li od 2.5 do 20 odstotkov se- moramo pri- bodo zastopana druga vozila: potniški in trgovski avtomobili. odprti turistični avtobusi, _ . . . luksuzni avtobusi in bolniški j - . ' , . 0 z? U!?0 Z!V‘ avtomobili. Na zagrebškem 1 n 1,:tos- 5aJ s" Prpd d°- velesejmu bodo izstavljene I-"™1,,tremi mes«' “ enkr.^ tudi vse priprave Z« gasilsko 'ene za 20 8,1 cel° 30 službo, avtomobilske cisterne, avtomatske lestve, motorne OMEJITEV SEKANJA LESA brizgalke s prikolicami itd. y JUGOLSAVIJI Jasno je. da bodo med ten»i raznovrstnimi vozili zastopana Zaradi neracionalnega sesa-tudi železniška motoma in nad-j nja drv v povojni dobi so skle-zorna vozila,. Slavilna prevoz- nili v Jugoslaviji, da bodo v ua sredstva bodo lahko intere-1 nadaljnjem omejili sekanje. Po- Tudi v Kanadi je v tej dob: vrsta gospodarskih ra.-zlav in velesejmov. V Torontu se ie ravnokar zaključila razstav, ki je trajala od 22. avgusta do ti. Im. Od IB. do 20. t.m. bo v Montrealu razstava gospodinjskih strojev in aparatov. Od 54. do 18. oktobra bo tudi v Montrealu splošna gospodarja in trgovinska razstava, v posebnem paviljonu pa razstava usnja in obutve. V novem bru pa bo spe: v Montrealu jesenska poljedelska razstava. 1 P Vremenska napoved za danes lf ia » AA r predvideva še dalje nestano- V |\L/Vi L vitno vreme z menjajočo se oblačnosto in možnostjo krajevnih padavin. — Temperatura brez večjih sprememb. — Včeraj je bila v Trstu najvišja tem- peratura 23.2 stopinj, najnižja pa 14.1 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA i i : ::: : ::::::::: ::: f M HSiijjJfflHfJ Ml :!:!i 1 ssan 5 • i :::: :r:?: iiiiiiiHiiilii HffigfgHSH mm 11: SEPTEMBRA 1952 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: Iz naše ljudske revolucije. 18.40: Koncert sopranistke Ote Ondi-ne in solistov ljubljanske Opere. — Trst II.: _• Slovenščina za Slovence. — Trst I.: 18.00. N j Donanky Liadov 22.15: Ravel: Ma mere love S3cveniJa: 19.10: Slovenske samospeve poje Tone Petrovčič, pri klavirju Pavel Sivic. PO HUDI NESREČI NA SAVI IN DONAVI Potopljen« ladjo so že di/igoili - Število žrtev je manjše, kot so prvotno domnevali - 61 najdenih trupel - Žrtve bodo pokopane na državne stroške, za otroke in sirote pa bo skrbela beograjska občina BEOGRAD, 10. — Davi sp po j Ženih narodov posebej omogo- napornem delu, ki je trajalo vso noč, izvlekli iz sotočja Save in Donave ladjo «Niš». ki se je včeraj p>otopila ob nenadnem silovitem neurju, ki je obkoli 13. ure zejelo Beograd. De. lo je bilo težavno, ker je voda na tistem kraju globoka 20 metrov in ker zaradi močnih tokov ladja nj ležala na dnu tam, kjer se je potopila. Doslej so izvlekli iz Save in Donave in iz dvignjene ladje 61 trupiel od katerih je 51 že identificiranih. Večina žrtev so žene iz Zemuna. Menijo, da je število žrtev manjše, kot so prvotno poročali ker se mnogi, ki so se rešili s plavanjem, niso takoj prijavili. Žrtve bodo pokopane na državne stroške. Državni zavarovalni zavod bo plačal družinam ponesrečencev po 50.000 dinarjev, nesposobnim za delo pa 100.000 dinarjev. Za otroke in sirote pa b0 poskrbela beograjska občina. Prometna nesreča v Bologni BOLOGNA, 10. — Danes ob 19.30 sta na sredi vasi Sčti Laz-zaro di Saivena (5 km od Bologne) v polr.i brzini trčila •Iva kamiona, ki at,a prihajala iz na-sprotnih smeri. Eden izmed kamionov, naložen z jeklenkami metana, je zdrsel na drugo stran ceste in se prevrnil na sfcupiino oseb, ki )e stala ob prodajalni časopisov. Tri osebe *o bile takoj mrtve, neki 71-letni starec pa je bil zaradi hudih ran takoj prepeljan v bolnišnco. Policija je izpraznila vse področje v krogu s polmerom 200 metrov, ker bi steklenice metana, verjetno poškodovane, utegTsile eksplodirati. Gasilci so v pripravljenosti. Zdi se, da sta šoferja obet; evtomobilov pobegnila. Nova eritrejska vlada bo uradovala v palači bivših italijanskih guvernerjev ASMARA, 10. — Ceč pet dni bo v najstarejši med bivšimi italijanskimi kolonijami v Afriki prenehala začasna angleška uprava in Eritreja bo v federativni obliki pridružena abesinskemu cesarstvu. Po zamisli Združenih narodov bo Eritreja s to združitvijo postala polodvisna država, v kateri bodo Eritrejcem pridržane vse funkcije razen zunanjih zadev, državne obrambe in prometa. Skupina 14 abesinskih uradnikov je že prišla v Asmaro in vzpostavila prve stike z angleško upravo, ki je v jmenu Združenih narodov upravljala Eritrejo od konca zadnje vojne. Medtem je začasna eritrejska skupščina že imenovala Tedlo Bairuja za predsednika eritrejske vlade. Velika večina osebja v raznih ministrstvih in upravah bo eritrejske narodnosti. Vendar bo nekaj Angležev začasno še ostalo na nekaterih važnejših mestih Neznana je -še bodoča usoda več sto Italijanov, ki so kot dediščina italijanske kolonialne uprave doslej delali v raznih uradih. Med samimi Italijani prevladuje mnenje, da bodo izgubili službo, ker je zeio dvomnljivo, da bodo hoteli sprejeti eritrejsko državljanstvo, čeprav jim to sklepi Zdru- čajo. Kakor hitro bo izvršena predaja uprave, bo komisija OZN zapustila deželo. Ustanovljeno pa bo posebno razsodišče pod okriljem OZN, ki bo urejevalo morebitne spore med novo vlado in med angleško ali italijansko vlado. Medtem so sporočili, da bo v najkrajšem času prišlo v Eritrejo 2.000 abesinskih vojakov, ki jih bodo nastanili v vojašnicah v okolici Asmare. 12. septembra bo prišel v Asmaro posebni predstavnik abesinskega cesarja. 15. septembra bo izvršena predaja oblasti in nova eritrejska vlada se bo naselila v palačo, kjer so nekoč paše-vali italijanski guvernerji. Schacht v Teheranu Hitlerjev finančni svetovalec se je razgovarjal i Mosadekom in s šahom - Mosadek pripravlja pismo ameriškemu senatu TEHERAN, 10. — Dr. Hjal-mar Schacht, glavni Hitlerjev svetovalec v gospodarskih zadevah je prišel v Iran na povabilo perzijske vlade. Danes predpoldne se je Schacht poldrugo uro razgovarjal z ministrskim predsednikom Mosadekom, nato pa je kosil s šahom v kraljevski palači. Parlament doslej še n; sprejel nobenega sklepa v diskusiji o Trumanovih in Churchillovih predlogih za rešitev perzijskega petrolejskega spora. V dobro poučenih krogih pravijo, j da pripravlja Mosadek proti-predloge. V istih krogih trdijo, da se je Mosadek včeraj razgovarjal s šahom o anglo-ame-riških predlogih, in da sta se oba dogovorila, da je treba pustiti odprta vrata za nadaljnje razgovore. Zdi se, da je Mosadek tudi naročil teheranskemu radiu, naj se začasno izogiblje vsem protibritanskim oddajam. Teheranski list «Asia Javan», organ narodne fronte, naznanja danes, da pripravlja Mosadek posebno pismo ameriške- mu senatu, v katerem bo podrobno pojasnil delovanje petrolejske družbe Anglo - Ira-nian v Perziji. List dodaja, da bo Mosadekovo pismo prineslo nove elemente v preiskavo, ki jo vodijo ameriške oblasti o nezakonitem delovanju petrolejskega kartela. Kot poroča agencija «Tass», objavlja sovjetski tednik «No-voje vremjaa članek o Iranu, v katerem trdi, da anglo-ameri-ški predlogi Mosadeku »razkrivajo popolnoma imperialistične poglede«. LONDON, 10. — Število žrtev nesreče pri eksploziji letala v Farnboroughu se je povišalo na 30. Zaradi dobljenih ran je danes umrl v bolnici 25-letni Peter J. Steples. ANGLEŠKA ATOMSKA BOMBA bo eksplodirala na Montebellu Veliki varnostni ukrepi angleških in avstralskih oblasti Področje 233.000 kvadratnih milj prepovedano za plovbo SYDNEY, 10. — Čeprav so britanske in avstralske oblasti obdale priprave za prvo angls-ško atomsko eksplozijo z zaveso skrivnostnosti, kažejo vsi znaki na to, da bo eksperiment v najkrajšem času izvršen. Prvo angleško atomsko o-rožje bo eksplodiralo na osamljenem področju otočja Monte. bello. Na samotni obali zahodne Avstralije dokončujejo skupine znanstvenikov in tebni, kov zadnje priprave. . -H-;: I 1 ■ list 1111 ' - i S! BRSKANJE PO ZGODOVINI PRED TEKMO JUGOSLAVIJA - AVSTRIJA Wunderteam pomeni visele avstrijske nogometne sole Sindelar je bil pravi čarovnik žoge • Meisslu je vse uspelo, le Angležev ni porazil - Katastrofa Madžarov in Nemcev Ko govorimo o avstrijskem nogometu se nehote spomnimo pri tem na sloviti Wunderte-am, To je bila ena najboljših enajstoric, kar jih pomni svetovni nogomet. Avstrijcem je še danes največja pohvala, če kdo primerja njihovo državno reprezentanco Vfunderteamu in pri tem upajo in si želijo, da bi to bilo res. 16. maj 1931. Po dolgih debatah po listih je Hugo Meissl znova premešal vse možnosti, vse igralce in sestavil po naključju moštvo, katerega še danes stari nogometaši izgovarjajo s pobožnim spoštovanjem: Hiden, Schramseis, Blum Braun, Smistik, Gali, Zischek, Gschiveidl, Sindelar, Schall, Vogl. Na Dunaj so prišli Skoti. Naduti, prepričani v svojo zmago. Zvečer je šla v svet čudna vest: Avstrija je porazila Škotsko z rezultatom 5 0. Znan je piiner urednika športne rubrike, ki je prepričan v napako, napisal da so Skoti zmagali s tem izidom! Bil je to velik uspeh, toda vseeno premalo, da bi se lahko zaupalo moštvu. Ena sama lastovka ne naredi pomladi. 8 dni kasneje je avstrijska reprezentanca nastopila v Berlinu. Na gostih je bila vrsta, da se maščujejo za predhodni poraz (leta 1929, 5-0). Nemci so bili na višku svoje forme. Porazili so Madžare, igrali neodločeno z Angleži. Po začetni zmedi, so Avstrijci prešli v napad, Dali so šest golov in pri tem niso prejeli nobenega. Hiden je bil junak dneva. Polovico prvega polčasa je prenašal strahovite napade nemških napadalcev, vse dokler se njegovi tovariši niso uredili. «Maščevanje, maščevanje», so skandirale množice pri izhodih iz velikega stadiona. Priložnost za maščevanje so Nemci dobili tri mesece po prvi tekmi. Novi stadion v Praterju je bil poln do zadnjega kotička, Eno samo vprašanje se je bralo na licih prisotnih: «Je ta naša enajsto-rica zares dobra, ali smo imeli kar dvakrat tako čudovito srečon. Tekma je dala odgovor, Pet golov so zabili Avstrijci in njih navijači so vedeli: imamo sijajne igralce. Toda v novembru pred tekmo s Švicarji je muhasti dunajski temperament zopet polagal v grob svoje'fante. V času med veliko zmago nad Nemci in še višjo nad Švico je v Budimpešti rezultat dvoboja Madžarska ■ Avstrija bil 2-2. Začeli so igrati kot običajno v dvaindvajsetorici, ob koncu je na igrišču aktivno posegalo v borbo nekaj sto oseb. Policija je naredila red. Proti Švici je bilo takole: Prvi polčas prava sramota! 2-1 proti povprečnim domačinom. V drugem se je nenadoma zjasnilo. Sest žog je spravil Sindelar je v napadalni stroj za hrbet švicarskega vratarja. Vsi vozli so počasi prihajali na glavnik. Avstrija je imela na nogometnem polju neporavnane račune tudi z Italijo. Zopet je bil stadion prenapolnjen. Celo nekaj smrtnih primerov so baje zabeležili kot posledico prevelikega razburjenja. Sredi prvega polčasa se je po tribunah pretrgal oblak ploskanja in odobravanja, Sindelar je dal prvi, takoj nato še drugi gol. Do konca se rezultat ni spremenil. Italija je v tistem času že bila na višku svojih sil. Pogum je zrastel, posamezni igralci \Vu nderteama so postali v tedaj še brezskrbnem Dunaju popularni do neverjetne mere. Sindelar, čarovnik žoge, je imel vsa vrata odprtei. Se eno prijetno maščevanje so dočakali Straussovi someščani. Madžari, veliki šovinisti in kot taki prepričani v nepremagljivost svojih nogometašev, so na Praterju bili strahotno premagani z 8 2. To je najbolj črna stran v zgodovini madžarskega nogometa. Kaj je še manjkalo Wunder-teamu? Nič, prav nič... o, nekaj pa vendar. Hugo Meissl je za- mišljeno hodil po cestah in bil očitno zaskrbljen. Robovi nje. gove suknje so bili zaprašeni, brada že nekaj dni neobrita. Kaj tare mojstra v tem čarobnem jesenskem Dunaju? Njegovo zadovoljstvo ni bila popolno. Ogrlici je manjkala še ena zmaga, ena sama. Se tokrat naj dobimo, potem ne bom več tako nesramno izzival sreče, je prosil Meissl. Se Anglijo.... Nepozabna tekma je bila 8. decembra v Londonu. Od mrzlega, meglenega jutra dalje so polnili stadion Chelsea. V 25. minuti so Angleži vodili z 2-0. Isti rezultat ob koncu polčasa. «Fantje igrajte« je rotil Meissl in ne zaman. 2-1, 3-1, 3-2, 4-2 in nekaj minut pred koncem tekme Zischekov strel z glavo: 4-3. Kljub porazu so Avstrijci zapustili velik vtis. Drugače hladnokrvni Angleži v svojem jeziku niso našli dovolj zvočnih pridevnikov, da bi opisali tekmo in igralce. Dunaj je razumel. Sprejem na povratku je segel do srca. Se dve zmagi Wunderteama. Na povratku iz Anglije proti Belgiji (6-1) ter kmalu nato proti Franciji (4-0). To je bil labodji spev. Poškodovane igralce so zamenjali slabši, drugi so iz raznih razlogov prenehali; precizni stroj golov je bil uničen. Wunderteam je ostal v spominu Avstrijcev ne- kaj lepega, kar pripada skupno z valčki in Francem Jožefom boljši preteklosti. O nadaljni po ti avstrijskega nogometa pa jutri. Walcoftovi navijači op}imisli 10. — Joe Wal-s treningom za NEW YORK cott nadaljuje dvoboj pa-oti Marcianu. Mena. žer jn trener sta lazploložena zelo optimistično. Trdita, da bo Walcatt porazil svojega nasprotji ika s k.o., ker je Marcia-no še premalo izgrajen m pre-več diletant. Celjani najboljši na slovenskem troboju CELJE, 9. — Na lahkoatlet-skem troboju je moštvo iz Celja osvojilo 183.5 točk, Ljubljana 151,5, Maribor pa 94 točk. Važnejši rezultati: 100 me Lorger 10,9; 400 m: Zupančič 51.4; 110 čez ovire: Lorger 15.3; skok v višino: Cerpe-z 175 cm; krogla: B. Mueller 13.81; disk: B. Mueller 43.88; kopje: Kopitar 59.40 (nov slovenski rekord). Zenske: 100 m: Knez (nov slo. venski rekord); višina: Knez 145; daljina: Knez 518. Na celjskem, lahkoatletskem stadionu se je zbralo okoli 1000 gledalcev. HIP Z vseh vetrov V dneh od 14. do 21. t. m. bo v Carigradu mednarodni košarkarski turnir, na kate. rem bo sodelovalo 10 reprezentanc. Zvezni kapetan je določil 17 igralcev, ki so se te dni pripravljal i na skupnem treningu v Beogradu. Sokolovič, Andrijašeinč, Godžič, Demšar, Mičtč, Jovanovič, Kalember, Bjegojevič, Curčič (vsi Crv. zvezda). Eugler Marjanovič, Blagoje-i>ič (vsi Partizan). BrkUačič, Blašhovič (Mladost). Kristančič (ASK) ter Loci (Prole-ter). Jugosl. teniški igralci, ki tekmujejo na turnirju v Ate. nah, so v prvem kolu premagali svoje nasprotnike. Palada je dobil igro z Grkom Holevasom 6:0, 6:1, Petrovič je premagal Grka Cuculisa 6:1, 6:1, Cmadakova pa, je zmagala nad Vulagirosovo 6:0, 6:0. Cez preliv v posebni obleki CAPGRISNEZ, 10. — Arne. ričan Glen Burlin.game je danes začel plavanje preko Ro-kavskega preliva v posebni gumijasti obleki, ki ga brani pred mrazom. S to obleko hoče Američan preplavati preliv v šestnajstih urah. Ce -ne -bo uspel, bo čez nekaj dmi ponovil poskus. Obleka nadomesAuje plast masti, ki So jo tekmovalci imeli na sebi proti mraizu. BERLIN, 1Q. — Vzhodnonemška plavalna zveza je bilg sprejeta v evropsko fedleracijo. Nemški plavalci bodo lahko nastopili rja evropskem prvenstvu leta 1954 v Turinu:. Na bližnji začetek eksperimentov kaže predvsem^ prihod znanih jedrskih strokovnjakov iz angleškega atomskega zavo. da v HarwelLu, ki pa so razočarali tisk, ker niso hoteli izdati niti na j mani jš e podrobnosti Sir John Cockcroft, ravnatelj harwellskega centra, je iz Avstralije odpotoval, v ZDA, Avstralska vlada je izdala vrsto posebnih zakonov, po katerih sta področje poskusov in zelo širok pas okoli njega prav tako nedostopna kot recimo Kremelj. Zahodno avstralsko obalo je v polkrogu zasedla cela majh. na mornarica angleških in avstralskih vojnih ladij. Angleška admiral ite ta je opozorila vse pomorske in letalske družbe. naj se njihova vozila izogibajo morskemu področju ob zahodni obali Avstralije; to prepovedano področje meri 233.000 kvadratnih milj. Na kontinentu so označili mejo nevarnega pociročja, ki se začne v kraju Woomera, kjer je veliko preskušališče raketnega o. rožja. Avstralski obrambni minister Philip McBride se je spomnil tudi na zaskrbljenost prirodo-piscev in jim zagotovil, da bo. do redki ptiči, plazilci ir» ostali primerki redke favne, ki živijo na področju Monteb*ella, pravočasno zavarovani, ni pa pojasnil kako bodo to naredili. ((Obveščamo prebivalce in podjetja Primorske, da prevzamejo delavnice Elektrogospodarske šole - Cerkno v popravilo in previtje vseh vrst električne motorje in diname. Popravila so kvalitetna, dobavni rok po želji interesenta. icOtroe KINO V T B s t I Rossetti. 16.30: »Ogenj za Excelsior. 16,30: «Totč v ^ Nazionale. 16.45: «ZeBe 5™ znancu«, R. Taytor. Fenfce. 16.30: (,Carovwca»-Filodrammatico. I6-1™- wllA, mušketirjev«, Co™*' lk. (rjier> Arcobaleno. 15.30: «Dar"® v ^ Astra Rojan. 17,00: «TolJ» državah«, V. Grey. . ^ Alabarda. 16.00: »Skrivnost« dist«, Daniele Gode*-Armcnia. 15.30: »Vihar na ^ skem oceanu«. tgst Aurcra. 16.30: ((Tizio, pronio« Nino Taranto. Ariston. 16.30: «Bogaw ncOinOT0 Garibaldi. 15,00: pismo«, Mona Freeman- jjS3 Ideale. 16.30: «D°ra, punčka«, J. Haver. Impero. 16.30: <(Njego^sr£;,. Italia. 16.00: eNehvaJi^j^f. Viale. 16.00: «Cu(tovi0 ščina«, M. Gaynor. |D#mfU Kino Ob morju. 16.«' na asfaltu«, H. Moderno. 16.00: jaS^' mam... toda, ..ijn} M* Savona. io.00: «Razt"»1“ žina», A. Sheridan. i Vittorio Veneto. l=-w' juga«, M. Sullivan. Azzurro. 16.C0: «P°flOS sodek«, G. Garson. ^jivo Belvedere. 16.30: ‘f*" tvoja«, Linda Darn5i" \t V& Marconi. 16.30: »SKCH*1 dona«. L. Bali. . Kri0, Massimo. 16.00: (j,. Novo cine. 16.00: «1\° Cdecn. 14.30: Radio. 16.00: «Boji» * p/dlU* Venezia. 16.: «Ameri»n CIRKUS APOLLO fu c,*1! tramvaj 2 in 4. Sai dni, dve predsta^' ,ajj ^ in 21. uri. j in Pf utf* POLETNI 16.30 nic ATEC, Trg cirkuški blagajni. 0 je odprta od 9. #jjUL. Arena Sel fiori. 19-*- j^0rfa°- VUNDERTEAM; GEORG BRAUN, LEOPOLD HOFFMANN, WALTER NAUSCH (sedanji zvezni kapetan), PEPI BLUM, ROMAN SCHRAMSEIS, RUDI HIDEN FRITZ GSCHVEIDL, MATTHIAS SINDELAR, TONI SHALL, ADOLF VOGL, KARL ZISCHEK. 350 artistov in delavcev cirkusa, 150 iz Italije, ostali pa iz 26 drugih držav, je prišlo v Trst po triumfalnih uspehih v italijanskih mestih. ¥ Trstu SAMO NEKAJ PREDSTAV v III. sv. IM (tramvaj 2 in 4) predstave? 2. PREDSTAVI DNEVNO: ob 16.30 in 21. uri Prodaja vstopnic: ATEC, Trg Goldoni l (tel. 93-520; 93-711) in pri cirkuški blagajni Za vse predstave cirkusa v Trstu velja enaka vstopnina Največja potujoča mena. žerija v Evropi, s 300 eksotičnimi živalmi in orjaškim nosorogom, je odprta od 9. do 20. ure. Velik popust za vojake, šole, za ustanove, kolonije in izletniške skupine. ne more čakati«, Garibaldi. 21-00: p:smo« Mona Fr‘^-ti v ^ Ginnastica. 20.00: «2"° menih«, P. Goddart- ,i5K:W-Kino na gradu. 20.00-Pončana. 19.45: «Cesar » ^ Rojan. 19.45: «Težave ^ Sv. Ivan. 20.00: «VeW° „ * Patinaggio. 20.30: I deija«, Vera Carmi. RADIO .1 ItOSLOV**1^* C O K E TB» ' 254,6 m ali 11?8 \>> ČETRTEK, 11. sePte®W,J(J 6.45 Pogovor z Ktf' rodila. 7.15 Slovet)^ 13_30Poro£Ua_ 13.45 Jg fT 11 PODPIS do danes. 13.50 I 14.20 Po svetu okro*’ itAjj vonske narodne nase ljudske revol^ Koncert sopranistke Or^ in solistov 19.15 Poročila. 23.10 ^ lahko noč. 23.30 Za«*" TRST O- , 306,1 m alt 980 ^ 11.30 Zabavna g1*^’Pjv# vsakega nekaj. ***. 13-^ *f$ 13.00 Slovenske Plesna glasba predavanje. 19-00 Slovence. 19.45 ojrta43 ji** Koncert tenorista #r maca. 20 pia- Vesel^j Ve A. Salacrou: T/esd' ma v 3 dej. 23.0° 23.15 Poročila. I K S 1 *• 12.30 11.30 Poje E selp pesmi. . sr 18.00 Mozart, D°nisetei°. 20.30 Pesmi, . Ki , #•' 21.30 Uganke vel: Ma mere 1 ^ » til** 327.1 in 202.1 p* zat»avn*ljstii komorne' glasbe. pol ,51 za naSe male- jjfr Johannom Strauss p0j{ » venske samospeve Klayi Tone PrtrovC^P^roč«^ vel S»vic. l9-30.„. Slovenske narodn zbori in solisti, thoven, borec »* Jsr> 22.00 Poročila. skl plesni sekstet X Chableb ifiickmb 79. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Nobenega vabila ni bilo vet treba; družba je pogumno napadla jedi in pijače, ki jih je serviral Sam; In prav tako so bili hitro pripravljeni Sam, dolgi gozdni čuvaj in oba fanta ter so se v nekoliko oddaljenosti pridno udeleževali zajtrka. Star hrast je dajal prijetno setneo in razen tega so imeli krasen razgled na rodovitne njive, zelene travnike In na ljubko lesovje. «To je krasno tukaj — prekrasno!* je zaklical gospod Plck-wick, ki se mu je začela na izrazitem obrazu lupiti koža zaradi sončne pripeke. «Prav imate, stari prijatelj,« je odgovoril Wardle. »Izpljmo £ak> punža!» «Z velikim veseljem,* je dejal gospod Pickwick in zadovoljnost, ki mu je zažarela na obrazu, ko je lzpil, je pričala o odkritosrčnosti njegovega odgovora. «Dober je, prav dober,* je nadaljeval gospod Pickwick in njegove besede je spremljalo mlaskanje. «se eno CaSo bi lzpil. Gospodje moji. na zdravje naših prijateljic in prijateljev v Dingley Dellu!* Z glasno pohvalo so pili na zdravje. »Povem vam, kaj bom storil, da sl spet pridobim svojo spretnost v streljanju,* je rekel gospod Winkle, ki Je jedel z žepnim nožem kruh in šunko. «Privežem nagačeno Jerebico na kol in bom streljal nanjo, in sicer tako, da bom začel z majhno oddaljenostjo, potem pa se bom zmerom bolj oddaljeval. Reklo se mi je, da je to izvrstna vaja.» «Puznam enga gspuda, gspud,« je rekel Sam Weller, «k je tu sturu in začeu na dva kuraka; ampak nkul več ni tega pru-biru, ker je tiča s taprvmo šuse tku razmrcvaru, de še pirja ni več ustal pu nem.* «Sam!» se je oglasil gospod Pickwlck. «Prosm!» je odgovoril Sam. «Bodi tako prijazen, obdrži te anekdote zase, dokler te ne bomo vprašali po njih.* «Cist prou, gspud.* Sam Weller Je strašno komično mežikal ln vrček piva, ki ga je nesel k ustom. Je to tako slabo zakrival, da sta se oba fanta glasno zasmejala, ln celo dolgi gozdar se Je blagovodll smehljati. »Pijača Je res imenitna,« je dejal gospod Plckwick in zrl s pomenljivim pogledom na vrček iz kamenine; «zelo vroče Je danes in — Tupman, moj dragi prijatelj, ne bi tudi v čašo pun$a?» «Z na j večjim veseljem,* je odgovoril gospod Tupman; gospod Pickwlck je Izpraznil svojo čašo in pil potem še eno, samo da bi se prepričal, ali ni cltronova lupina v punšu. zakaj ta mu je bila zmerom zoprna; in ko je videl, da Je ni, je pil še eno čašo na zdravje odsotnih prijateljev; nato so ga navzoči prijatelji prisilili, naj pije še enkrat na zdravje, in sicer na zdravje neznanega izdelovatelja punša. To neprestano izpraznjevanje čaše za časo Je precej učinkovalo na gospoda Pickwicka. Obraz mu je žarel od sončnega smehljaja, veselje se je igralo na njegovih ustnicah ln zidana volja mu je sijala iz oči. Polagoma se Je bolj in bolj vdajal vpli- vu vročine In pijače, ki Je čim dalje bolj delovala, ter je izrazil živo željo, da bi se spomnil na neko pesem, ki jo je bil v svojih otroških letih slišal peti. Ker pa se je ni mogel spomniti, je hotel svoje spominske sile povzbuditl in okrepčati še z nekoliko čašami punša, kar pa je učinkovalo ravno nasprotno, kajti prej ni mogel sestaviti besed pesmi, pozneje pa sploh ni mogeč več izgovarjati besed. In ko Je slednjič vstal, da bi iz-pregovoril vzneseno besedo družbi, je padel nazaj v samokolnico in takoj zaspal. Spet so vse pospravili v košaro, gospoda Pickwicka pa ni bilo mogoče zbuditi. Kaj bi bilo torej najbolje? — Da bi Weller svojega gospoda odpeljal nazaj ali da bi ga pustili, kjer je bil dokler se spet vsi ne vrnejo na grič? Po dolgem pregovarjanju so se odločili za poslednje; ln ker bo lov trajal le eno uro in je Weller nujno prosil, da bi se ga smel udeležiti, so sklenili, da bodo pustili gospoda Pickwlcka, naj se v samokolnici naspi, potem pa pridejo po lovu ponj. Lovska družba Je nato odrinila, gospod Plckwlck pa Je v senci starega hrasta prav udobno smrčal. Da bi bil gospod Pickwlck v senci smrčal, dokler bi se vrnili njegovi prijatelji, o tem se iz pametnih razlogov ne more dvomiti, seveda pod pogojem, da ga ne bi bil nihče motil v spanju. Toda ni imel miru. Kapitan Boldwlg Je bil majhen, zloben možic, s črno svi leno zavratnico in modrim površnikom; ln če se mu Je zahotelo, je hodil po svojih gozdovih in poljih zmerom v družbi okovane španske palice, vrtnarja in podvrtnarja, ki Jima je z vsem dostojanstvom in prevzetno osornostjo ukazoval; zakaj sestra gospe kapitana Boldvviga Je bila omožena z markljem, kapita-nova hiša je bila vila, njegov vrt park in vse okrog njega je bilo tako odlično, veličastno ln aristokratsko. Gospod Pickwlck je spal š&le slabe pol urice, ko je prikora- taKo J1*? i