The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 135
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 14. JULIJA — THURSD AY, JULY 14, 1932.
LETNIK (VOL.) XLI
ANGLEŠKI DRŽAVNIK CHURCHILL IZJAVLJA, DA SE-DAJ NI PSIHOLOGlCEN TRENUTEK, DA BI SE PRI-BLIŽALI ZDRUŽENIM DRŽAVAM, GLEDE BRISANJA ALI ZNIŽANJA VOJNIH DOLGOV, KI JIH DOLGUJEJO AMERIKI ZAVEZNIKI.
London, Anglija. — Winston Churchill bivši angleški finančni minister, je sinoči izjavil v angleški gosposki zbornici, da sedanji čas ni primeren, niti ugoden, da bi se zavezniki približali Združenim državam, glede znižanja vojnih dolgov, ki jih dolgujejo Ameriki bivši zavezniki.
Churchillovo izjavo komentira vse angleško časopisje s posebno pozornostjo. Večina angleškega tiska izjavlja, da "gentle-*nanska pogodba" med Francijo •n Anglijo, ki vsebuje pridržek Pravice, za slučaj, da bi Združene države ničesar ne popustile vojnih dolgovih Evropi, da Francija in Anglija, oz. njene Poslanske in gosposke zbornice ne bodo v stanu ratificirati rav-no sklenjene nove mirovne pogodbe, je brez vsakega pomena, er bo težko izvajati nad Zdru-zfne države kak upliv, da bi
DOGODKI ZADNJIH DNI V SLIKI
KANADA PRIPRAVLJENA
Pripravljena je potrošiti 110 miljonov dolarjev za prekop do morja.
Ottawa, Ontario. — Kanadski ministerski predsednik Geo. S. Henry, je podal glede nameravane morske zveze potom Lawrence prekopa, ki bi zvezal z morjem eriško in michigansko jezero izjavo, da Kanada je pripravljena potrošiti 110 miljonov dolarjev za izvedbo prekopa do morja. Seveda omenja razne pridržke za dobivanje električnega toka za Kanado. Pri Lawrence prekopu namreč so velike naravne ugodnosti za jezove, s katerimi bi se dala izpeljati o-gromna vodna gonilna moč, ki bi lahko zalagala n. pr. z elektri-
Iz Jugoslavije.
DOLENJSKI GOSTILNIČARJI PRAVIJO, DA BODO RADI PREVISOKIH TAKS POVEČINI PRISILJENI ZAPRE-TI SVOJE LOKALE. — K AMNIŠKE PLANINE. — SMRTNA KOSA. — NES REČE, NEZGODE IN DRUGO.
Protestirali so
Iz Novega mesta poročajo, | da se je zbralo tam nad 100 i gostilničarjev iz cele Dolenj-! !ske in od drugod iz Slovenije,, ki so včlanjeni v Gostilničar-j ski zadrugi. Zborovalci so raz- j pravljaji predvsem o novem! trošarinskem zakonu, ki da je , dal povod splošnemu šušma-renju, na škodo gostilničarske 'obrti. Za novi trošarinski za-;
^enko iz Šmarja pri Jelšah po , poklScu čevljarski pomočnik, j Kopalci so ga videli, ko je pil j nekaj iz steklenice, pa so mislili, da pije kako hladilno pijačo, a je bila octova kislina. ! Ko se je pa oblečen pognal v j vodo, so mu hiteli na pomoč, a je bilo že prepozno. Mrtvega so potem potegnili iz vode. (	-o-
Nenavadna nesreča
^frjje popustile pri vojnih clol-;	>Vzhodno Kanado in ves
Sovin, osobito V teh časi, ko tu- ! uy/hoHni Hoi y.rlmSonih rlvZav
di Amerika zelo potrebuje kre dita za domače ustanove in kor-Poracije. Angleški tisk dalje Povdarja, da stališče Združenih držav glede popusta pri vojnih dolgovih je zelo konservativno
vzhodni del Združenih držav Kanada izjavlja, da želi, da bi se taka javna korporacija postavila pod mednarodno upravo.
Zanimanje za to morsko zvezo je veliko. Kadar pride do tega postanejo Chicago, Detroit,
Štev. 1. predstavlja sodnika John E. Mačka, it Poughkeepsie, ki je predlagal nominacijo gov. Roosevelta na demokratski konvenciji. — Štev. 2. kaže Gene Sarazena, ki stoji oprt na drog na golf igrališču, kjer odnesel glavno zmago. — Štev. 3. kaže pogled na dvorano v Lausanne, v kateri se vrši reparacijska konferenca.
RIM HVALI
IRCE
Italijanski romarji, ki so se udeležili evharistionega kongresa na Irskem hvalijo Irce
Rim, Italija. — "Ni ga pobožne j šega naroda, kakor je irski," trdijo nekateri izmed viš-
in je zastonj pričakovati, kakor Cleveland in Milwaukee morske1 )'ih duhovnikov, ki so se vrnili te Kažejo razmere, na kak tozadev- !uke ker ]a(jjje b0(j0 p]uje dj.'dni v Rim z evharističnega kon-ni uspeh.	1	'	- ........
KR1ŽEMJVETA
—	New York, N.Y. — Bertram Weal, upravitelj velikega Madison hotela v New Yorku, je včeraj odplul v Francijo z namenom, da nakupi veliko množino najboljših starih vin. Vodstvo hotela je prepričano, da bo pro-hibicija v kratkem odpravljena.
—	Chicago, 111. — Italijanski župnik Rev. Louis Giamba-stiani, od cerkve sv. Filipa na
rektno iz Chicage na Atlantik, i Sresa. Eden izmed rimskih kar-' Cambridge Avenue, je bil pred-Angleški premier MacDo-j Kakor ima ta načrt silno do-'dinalov, ki je posetil evharistič-j včerajšnjim napaden od dveh nald, ki se je te dni vrnil z lau- bro stran na enJ stranj; pa,jni kongres trdi: "Nisem še vi-1 banditov, ko se je vračal domov, ^annske konference v London pa kadar izgotovljen vzel velik del' del, take "danosti napram du- Pobila sta ga na tla na župnij-
zjavlja, da na noben način ni, prometa in pomorske važnosti, j^ogoče čakati do ameriških vo- sedanjim pristaniščem ob At-uev glede uredbe vojnih dolgov, lantiku. Zato v Washingtonu de-J Ameriko, temveč, da je stvar (jaj0 g]ede tega načrta počasi in tako nujna, da potrebuje takoj- previdno.
ureditve. Zanimivo je le to, j	_
fdo se bo prvi približal Wash-, 'T'gtonu s tozadevno prošnjo, ali ariz ali London?
hovniku, kakor sem jo videl na skem hodniku. Policija dmneva, Irskem. Vsi so poklekovali in mi da je ta napad izvršen na žup-poli ubij ali prstan in obleko. To- nika iz maščevanja, ker je sled
BREZPOLSENOST ANGLIJI
>	London, Anglija. — Državni
Sandal VISOKE DRUŽBE delavski oddelek poroča, da šte-v Winston-Salem, N. C. — O vilo brezposelnih v Angliji za ^tidalu, ki se je dogodil te dni junij je bilo 2,747,343. . tukajšnji okolici na bogatem'	n
^ razkošnem posestvu Smitha eynoldsa, sina znanega tobačna magnata v North Carolini, ? katerem se govori, da je več-
TOMAŽ BATA SE UBIL ZRAKOPLOVU.
V
Dunaj, Avstrija.
Kdo ne slovitega
čevljarskega magnata na Češkem? V Evropi ima po raznih mestih nad 2000 prodajaln in
riki po vseh mestih svoje prodajalne. Tomaž Bata, star 65 let, fee je včeraj odpravil s svojim
j^tni multimiljonar, je ameri- pozna Tomaža Bato,
časopisje že cel teden obšir-1)0 Pisalo. Slučaj je namreč, da Smith Reynoldsa star komaj let in poročen ž neko Libby °lrnan, igralka in pevka, našli j^rtvega v njegovi sobi, potem,
^ Je grozil, kakor pripoveduje	,	, , .,
da se bo sam usmrtil in so ^lotom- da poleti po trgovskih "es kmalu zatem slišali tudi opravkih v Švico. Ko se je zrako-*tr*l. Oblasti pa slučaj razisku-: Pl°v dvfcal, se je zadel v Zlinu, JJo in po gotovih znamenjih tr-:"a Ceškem- k-ier s0 nJe*ove to* (1,jo, da je bil mladi Reynolds u-j varne in n-ie*ov *lavm stan * ne* J0rjen in da se ni sam umoril. ki tovarniški dimnik, se pokva-
da doslei še ni nobenih do-lril in Padel na tla- k-ler sta se ;azov za umor. Ženo so izpraše-'Pri Priči ubila Pilot in Bata- Ce" lh][ in so jo izpustili. Tudi se ška žaluie P° nl'em kot svo-lem ^'ipoveduje, da so bili na nekem1največjem industrijalcu. Bata je Jartiju preje, kjer so pili opoj-' začenjal pred vojno kot navad-,e Hlače itd. Eno ali drugo naj'ni čevljarski mojster. Med voj-ta slučaj je vrlo žalosten in no obogatel in takoj po vojni grd ostuden madež na bo- sv°jp Prostore razširil v veli-;itG sloje v Ameriki, med ka- kanfe twarae, kjer dela blizu ^ se ugajajo slične orgije,|30 tisog v ljudmi, ki se vsled prena-
|da jedi, kot kuhana bravina v ■ juhi, kuhan krompir in druga i taka zelenjad na angleški način, !'je pusta in neprijetna. Kar sem bil na Irskem nisem jedel drugega, kakor sadje pa sendviče."
Ameriški kardinal Dougerthy ie izjavil: "Sv. Patrik, katerega petnajsto letnico slavimo letos ni dobil dosedaj še tako izrazite in pomenljive verske demonstracije, kakor se je pokazala na ravno minulem evharističnem kongresu."
-o-
TRG
SENAT ZA
INFLACIJO
kon so se zlasti zavzemali po- i Jeseniški obrtnik H. Svete ,slanci iz južnih krajev, dočim se je z motornim kolesom pe-Jso bili slovenski poslanci proti. Ijal po opravkih. Pa se je zgo-Narodna skupščina pri sestavi dila neseča, da je padel in sitega zakona ni upoštevala živ- cer tako nesrečno, da mu je Ijenskih interesov gostilničar- noga prišla pod na tleh ležeče jev. Zborovalci zavračajo na- kolo. Ker ni mogel motorja enakost trošarinskega zakona, takoj ustaviti, se 'je kolo z vso ;ker se od gostilničarjev zahte- silo vrtelo in brusilo Svetetu J vajo visoke takse in davščine, peto. Konečno se mu je posre-| dočim vinogradniki svobodno čilo ustaviti motor, vendar ima | in brez davščin prodajajo in precejšen kos pete odrezane, i točijo vino. Z resolucijo, kate- oziroma odbrašene in rana ne
vega denarja.
—o—
Washington, D.C. — Pod-pogoji Glassove predloge je senat v pondeljek večer odglaso-val z 53 glasovi za in le 18 gla-
Zvezni senat odglasoval, da ro 80 Podpisali, poživljajo vse bo tako hitro zdrava se sme izdati za 1 biljon no- poslanske dravske banovine, da
vplivajo v narodni skupscmi na druge poslance, da se trošarinski zakon tako novelira, da bi bilo vinogradnikom dovoljeno svobodno prodajati najmanjša mera vina 50 lit-
sov.je bilo proti, da se pooblasti rov> dočim Je sedaJ najmanjša vlado, da izda dolgoročne vladne mera določena na 5 litrov,
obveznice z ne višjimi kakor ker kar Je izPod Pet litrov' 3-%% obrestmi. Narodne banke ki se smatra kot nadrobna pa se s tem pooblašča, da smejo razprodaja, ki spada že pod za vrednost teh obveznic izdati gostilniško obrt, od katere tre-bankovce. Na ta način pride v ,ba P^evati takso in davščino.
—Gostilničarji pravijo, da je prodaja vina nazadovala od prejšnjih let za celih 80% in če pojde tako, bodo mnogi gostilničarji prisiljeni prekiniti z
Tatovi
V Ručetni vasi v Beli Krajini so vinski tatovi pokradli trem posestnikom vino iz zidanic. Prišli so po noči in kar z vozom, ter vino odpeljali.
-o-
Lepo število tičkov so prijeli Ko se je meseca junija vršil v Banja Luki semenj, poročajo, da so izvršili varnostni organi 80 aretacij. Brezposelni so se namreč natepli od vseh strani, upajoč na dober "žepar-ski" zaslužek, pa jim je izpod-letelo.
-o-
Nesreča pri podiranju smrek
Posestnik Franc Zakorijšek v Knezdolu, je s svojim sinom podiral smreke. Nesekano drevo se je nagnilo in z vejami po-na tla ter mu
vreden najmanj 30% več kakor vabljajo nedeljo za nedeljo zvilo in zlomilo nogo. Med
večje skupine planincev v svo- operacijo v bolnici mu je zaje kraljestvo, kjer uživajo le- čelo srce pešati in nazadnje poto in sveži planinski zrak. popolnoma zastalo. Star je bil Marsikateri teh, ki se zdrav 63 let. poda na vse zgodaj v gorski'	-o-
cirkulacijo denarja.
Glassova predloga je za enkrat sprejeta še le v senatu. Treba je še potrdila kongresa in
predsednikove potrditve in pod- obratovanjem.
Nesreča na Grintovcu
nacm 1 biljon dolarjev več
nji napovedal boj raznim potepuhom in gangster jem v soseščini.
—	Dunaj, Austrija. — Znana dunajska prima dona Marija Jeritza je v finančni zagati. Toži jo za $24,000.00 neki dunajski zlatar, pri katerem je nakupila razne zlatnine in draguljev, a njena finančna moč je odpovedala in ne more izpolniti pod- tedaj, pisanih obveznosti v tem oziru.	-o-
—	New York, N.Y. — Mrs. ! HOOVERJEV RAZOROŽE-Sabin, voditeljica newyorških VALNI NAČRT DOBIVA žena, ki se zavzemajo za prohi-	PODPORO
bicijo, podaja izjavo, da tudi Ženeva, Švica. — Zastopniki;objem, ga proti večeru razbi-:
pisa in postane polnomočno veljavna. S tem pravijo, da bo dolar prišel do iste veljave, kakor Kamniške planine so tako jo je imel leta 1926. Sedaj je privlačen turistični raj, da iž- drlo Franceta
(ako je pristašinja demokratske evropskih velesil delno podpira-Prašiče so včeraj plačevali: stranke ne more delovati za jo Hooverjev razoroževalni i Težke pitane od 290 do 350 fun- Rooseveltovo izvolitev iz razlo- predlog. Strinjajo se na primer,
tega če ne celo mrtvega spra- V
Smrna kosa
Sodražici je umrl Jurij
vijo tovariši v dolino. Tako po- Drobnič, večletni sodraški žu-ročajo iz Kamnika, da se je ne- pan star 84 let. — V Ljubljani
d ' leta otvaria tudi v Ame- 'tov po $4-80 do $5.10 za sto fun- ga, ker je demokratska stranka da se odpravi in prepove upora- davno odpravila večja skupina je umrla Marija Bevc, vdova
J	4-rt.t	C1.....1 11--- 1 .11--X.. * — 1,i rr i O , - 51 '7 O A^U-ii.nl'if mr m.n^jKtm' 1... 1 —	-------v« ---1"I,: "U	„ t____• J---- .. T.' .. 1 ____l--------.. ,3 1 .. j____ rt 1 1	T T 1 \_____: i____
Sif J**«1'", M »C vmcil Jil CUCl-
£ ^osti Že v mladosti naveličajo!revnih delavcev po Ameriki stra-^nja, med tem, ko miljoni da in nima niti skrojice za usta.
turistov s Kokrskega sedla stara 70 let. — V Dunajskem proti Češki koči na zapadnem Novem mestu je umrl Stanko snežišču Grintovca, kjer je na Erhatič, legacijski svetnik du-
tov. — Srednji mladi pršutniki izjavila za odpravitev prohibici- ba kemičnega orožja, velikih mood $5.00 do $5.30 za sto funtov, je. V posebni izjavi kliče žen- bilnih topov in velikih tankov. — Stari prašiči od $4.35 do $5. stvo na obrambo prohibici je. Toda zahtevajo, da se določi ka-za sto funto. — Klavna živina: — Chicago, 111. — Petnajst- liber topovom, ki bi se rabili v|ledenem snegu spodrsnilo stav- najskega jugoslovanskega po Mladi junci od $8.50 do $9.40 za letni Steve Mordeski, z 9l. ce- vojnah. Istatako se strinjajo icu Ivu Langu iz Ljubljane in slaništeva, doma iz Celja.
sto funtov. — Teleta od $4.00 do ste se je šel v pondeljek popol- delno glede uporabe težkih bom- ^so ga šele proti večeru pripelja-	-o-
$7.25 sto funtov. — Stare krave dne kopat v jezero na 75. cesti, bardnih zrakoplovov, da se do-
od $1.75 do $2.50 sto funtov.

| Tam je skakal z nekega višjega loči teža in tonaža takih letal I prostora v vodo. Pri nekem skoku je skočil v plitvo vodo, zadel z glavo v kamen in si je zlomil vrat.
— Monakovo,
SOVJETI NE KUPUJEJO VEČ V AMERIKI.
New York, N. Y. — Amtorg Trading Corporation, ki je nekaka uradna agencija ruskih sovjetov v Združenih državah, izjavlja, da je ameriški izvoz v
Rusijo padel za 86 % v letu 1932. jHaufbeuren, kjer so velike tek V prvi polvici leta 1931. so sov- stilnice je voda zalila tovarni-jeti kupili v Ameriki za $40,- (ške prostore in napravila ogrom- leto. 593,000.00 raznega blaga. V le- (no materielno škodo. Kmetom v tošnj i prvi polovici leta pa samo okolici je poplav uničila vse za $5,549,000.00.	'poljske pridelke. f" ' "
FRANCIJA URAVNOVESILA PRORAČUN
Pariz, Francija. — Edward Nemčija. —.Herriot, sedajni francoski mi-
Reka Wertach je vsled nalivov nisterski predsednik se veseli zadnjih dni silno narastla in na [svoje prve zmage, ko je zma-več mestih prestopila bregove,gal v obeh zbornicah s svojim ter poplavila vso okolico. V priporočilom za povišanje
davkov, da se uravnovesi državni proračun za prihodnje
Najzanimivejše vesti so An er. Slovencu; čitajle gal
li v Ljubljano v bolnico z razbitimi u:di in hudimi notranjimi poškodbami.
-o-
Škoda po požaru Precejšnjo škodo je napravil ogenj na tako zvanih Brdah \ pri posestniku Lobniku iz Ore- ! hovega pri Mariboru, ko je za-i
Otrok brez rok
V Sarjevu je žena nekega■ finančnega uradnika porodila otroka, ki je popolnoma brez rok, drugače pa normalno razvit in zdrav.
-o-
Črnomelj
V Črnomlju na Glavnem jel smrekove in boove nasade, j trgu so podrli Šprajcarjevo hi-katere se je komaj posrečilo j šo, ki je bila še edina stara le-pogasiti.	!sena tipična hiša v mestu. Ko
-o--| so kopali temelj za stavbo, so
V Ljubijanco je skočil j prišli do človeškega okostja, Iz Ljubljane poročajo, da je ker se je na tem mestu pred
v samomorilnem namenu sko-	-o—
čil v Ljubljanco 22 letni Franc ŠIRITE
AMER. SLOVENCA!
St van 9


^MERiKANSKi Slovenec
lelrteK, 14. julija 1932/
-asi*
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1X91.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
ED5NOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto -----------------
Za pol leta-----------
Za četrt leta --------------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________$6.00
Za pbl leta-----3.00
Za četrt leta_______________1-75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holiday«.
Mon-
SHEBOYGANSKA POŠTA
Published By:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: ;	.	7Afl(,TAI »
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. ZA CELO LETO ZAOSTALA.
Telefon CANAL 5544	j ALI JE TO MOGOČE?
Subscription:	_ |	Sheboygan, Wis.
For one year ------------------$5.00 j
jvajanih iger, ker se jih je še igralo na Evelethu. — Društvo sv. Cirila in Metoda je naprosilo igralce, da so to igro v nedeljo 26. junija ponovili, kar se je prav lepo obneslo in društvo je dobilo lep dobiček v društveno blagajno.
Pred kratkim sem bral v "Glas Naroda" štev. 139. dopis od neke osobe z Eveletha. Ta oseba še životari pod imenom
je krasil vitek stolpiček. Vanj je vdelana cev, katera je brizgala vodo visoko v zrak. Gledal sem ta vodomet, ki bi delal čast kakemu javnemu parku. Gledal "Kritik". Če bi Kritik pisal res-
a ear	2S0< V nedeljo pred sv. mašo je sem vodene curke, ki so se ble- nico, bi se mu ne bilo treba skri-
For thri/mOTfluTZZZZZZ L50 vse drlo proti župnišču. Tudi ščali v vseh marvričnih Barvah vati pod marelo, ampak bi svojo
VSC UliU JJIUli tiM^muv«.	------ O^CllJ. v V kJUii	v o. 1V111-.	> V.— '	IT' ^ ----------7 -----i---
; jaz sledim slovenski povodnji in jn popolnoma pozabil ha svojo glavo pokazal. Po tem, ko skriva
.$6.00 '	-..1 • «11 *__ ...	-r-	.	•	t	• h	•_________X	TTJ/^J 1-n
Chicago, Canada and Europe: )aZi olcuil„.	r__________ ^uj.v.uv— __-------------------- - -
For one year -------. ""^qq stezam vrat, da bi kaj videl in okolico. Iz sanj me je zdramil svoje ime, se pač jasno vidi in
175'For three"monthrZZIZ___175 nategujem ušesa, da bi ujel, kaj ZVOn, M nas je klical k božji pozna, da je napisal oni dopis le
----------------;:1—---. 'j-—-—T vse to pomeni. Menda pa ja ne službi. Počasi sem odšel v cerkev iz nekake nevoščljivosti in mrž-
štvo"vsaj^arf inCpol SSS^S H^S zadnjo vte^ ie bo maše pred župniščem. Saj je drugimi. Ce so mi misli ušle nje. Ce je imel omenjeni Kritik čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov naga cerkev še precej prostorna včasih iz pred oltarja pred žup- kako osebno mrznjo do enega
uredništvo ne vrača.________„!p0 }eti; samo ob velikih prazni- nišče, ni bila moja krivda. ali drugega igralca "Domna", ni j
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, idh in raznih slovesnostih bi po- Domov grede sem pa raz- imel pravice vse igralce mešati v do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker trebovali Ribničanov, da bi nam mišljal: Koliko naših Slovencev, to. Kritiziral si naše voditelje
s tem veliko pomagate listu.	_! jo raztegnili. Ker sem bolj ima veliko zemlje okrog hiše. igre, iz česar poznam, da tebi še
------:-in 10,. „	. „«• . at majhne postave, se mi je posre- Kako lahko, z malimi stroški, bi osebe niso dovolj znane. Mr. Pre-
C^m^Zirl^^T^lm: 1925' " P°	čilo prodreti v ospredje, čeprav si nekateri olepšali svoje domo- bilič je nastopal v slovenskem
----:--------- sem jih dobil par v hrbet, ker ve. Lep dom je znak srečne dru- odru ze v svojih otroških letih m
sem pač menda preveč drgnil žine.	.parkrat tudi v angleških igrah
svoje komolce ob rebra naših fa- yso srečo, lepo in blestečo, že-] tukaj v Ameriki. Ako bi ne bil ranov. Ko sem si po zmagoslav- H vsem Slovencem sirom Ame- (v tem izkušen, bi se nikakor ne nem pohodu skozi strnjene vr- rike	*' ' potegovali zanj Angleži, da bi
Sheboyganski poročevalec.
-o-
TO IN ONO 2 EVELETHA
Pr.:
Obličje sodobnega
gospodarstva
ste obrisal pot raz razgreto če- ;
lo, sem izbulil oči in odprl usta!
. , prav do ušes. Gotovo bi jih bil Redukcija, brezposelnost, beda in pomanjkanje postajala- ^^ ^^ od začudenja pa|
nes že nekaj vsakdanjega. Marsikdo, ki čita dnevno časopisje, ^ mJ ^ nadležna muha za_j
preleti ta obupna poročila tako kakor kakšne športne ali druge j ^^ ^^ ^ goltanec in me s
senzacionalne vesti. Navadili smo se tega in smo nekako otopeli, ^ opozorila da nam je dal
Pa zakaj sem tako ostrmel? Ljudje božji, saj bi vi storili isto, ko bi bili v moji koži! Pred menoj se je dvigal hribček ograjen in posejan s krasnimi skalami, vmes so pa koprnele proti
za vse to, kar se je svoječasno imenovalo sočuvstvovanje. Toda, i ^ ^ &parat tu(Ji ^ zapiranje
kdor zna dobro čitati in ima samo malo srca, ta ve, da se za temi i „___, .____----^—19 T ■„
vrsticami skriva strašno gorje, ki kliče na sodbo. Koliko bede in! trpljenja se nam odkriva iz dneva v dan. Vedno večje postaja število tistih, ki bi radi delali, toda dela nimajo. Praznih rok se vračajo k svojim družinam.
Veliko se govori in piše o krizi. Najbolj jo občutita delavec in farmar. Vprašanje pa je, če so se zaradi težkega gospodarskega položaja kaj znižali dobički raznih velikih podjetij. Oglejmo si nekatere objavljene bilance, skoro iste so kot prej. Koliko dobička pa je skritega v raznih drugih postavkah. Tja ne more seči oko ubogega zemljana.
Za delavca pa danes ni ničesar. Še koščka suhega kruha ne — ee tega mnogokrat nima. Pa plače — o teh je bolje, da se ne govori. Pa kakšno delo! Za dva naj bi delal eden. Kdor noče naj gre, pride deset drugih. Tako pravijo gospodje kapitalisti.
Zlovešči mamon je obsedel družbo.
To očitno izigravanje ljudske bede, učili. . . Pa vprašam sobrata-
Eveleth, Minn.
V teh časih depresije bi skoro ne vedel toliko prostega časa bolje obrniti, kakor da prebiram raznovrstno slovensko časopisje in na ta način nekoliko laglje pozabim na križe in težave današnjih časov. — O delavskih so bile osebe pravilno izbrane, razmerah ne bom podrobno raz- vsaj ne tako, kakor vloge zahte-lagal, ker vem, da so povsod ena- vajo, da je bil Domen nad 40 let ko slabe in da slabše skoro biti star, a njegov oče "Sova" pa za
igral njihove igre. Mrs. Prebilič je pa igrala in učila igre od svojega 16 leta dalje. — To naj ti bo v dokaz za to, da boš od sedaj naprej vedel to, česar še nisi vedel. Mi Evelethčani smo lahko ponosni, in hvaležni moramo biti, da imamo v naši naselbini tako zmožne osebe.
Kritik še nadalje piše, da ni-
DA NE POZABITE!
Kakor že veste, bo prihodnjo nedeljo dne 17. julija v Lemontu srebrna sv. maša P. Hugona. Obenem pa bomo praznovali še razne druge Dbletnice: obletnico kronanja naše Matere božje, obletnico prvega vseslovenskega katoliškega shoda, sedemstoletnico smrti sv. Antona Padovanske-ga. To bo zopet dan, ki ga bo naredil Gospod v svojo čast in v proslavo svojega imena! Vsak, kdor bo zamudil to slavnost, bo zamudil nekaj lepega in pomenljivega.
Slovesna sv. maša bo ob desetih (po chicaškem času ob enajstih) dopoldne. Pridigal bo Father Oman iz Clevelan-da, pel bo pa pevski zbor sv. Štefana "Adrija" pod vodstvom Mr. I. Račiča. Po sv. maši bo banket v "Gostilni pri Finžgariu". Potem bo še popoldanska pobožnost s petimi litanijami Matere božje.
Ko bo cerkvena slovesnost končana, bo prosta zabava. Če bo kdo hotel, si bo lahko ogledal Father Johnove čebele in druge posebnosti na naši farmi.
Vse rojake od blizu in daleč še enkrat prijazno vabijo
slovenski frančiškani v Lemontu.
Dobro se je odrezal. — Po-
rednež grdi! — kriči mati na sinčka, — kaj ne veš, kam pridejo dečki, ki ne spravljajo denarja v šparovček?
—	Vem, mamica, v kino prirejo.
Ded in vnuk. — Pomni Jur-ček, da je najbolj zdravo rte-oljupljeno sadje?
—	Orehi tudi, striček?
* * *
Malenkostna razlika. —
"Oče, sedaj toliko čitam v li-; stih sol venca .in insol venca.
Kakšna je razlika med -nji ma?"
"Ne velika, pogosto kvečjemu 14 lni."
Slabi časi. — Glej no, kako si- se zredila! Pri vas se pač še ne poznajo slabi časi.
—	Kaj še, samo pomisli, da sem morala opustiti shujše-valno kuro, ker ni denarja!
Pri poroki. — Duhovnik piše poročni list. Skrbno izpolni vse rubrike, ko pa pride do data, ne ve, katerega je in vpra-________ša nevesto:
n j ti	. j , „ J — Imamo tretjega, kaj ne,
Za oder, kakor sem izvedel, so 1 .
imeli najbolj izkušenega moža tretjega .	.
in fante. Bili so: Mr. Antoni . -	. ?lane
Sterle. Mr. John Debevc in nju- zakhčej ,Kai gospod zup
. 'rtik, to je sele moj drugi moz!
ni sinovi. — Mogoče da si ti slišal smeh, a si ga napačno razumel, ker so se ljudje smejali in
raznobarvnih cvetk. Sam sebi ni°em verjel. Da se prepričam, ako morda ne sanjam, sem se vščipnil v roko. To me je prepričalo, da sem pri zavesti. Pa vendar, od kod ta hrib? Saj v nedeljo prej ga še ni bilo! Ali znajo naš gospod čudeže delati? No ja, Prej ne bo konca, da se v črnih šolah so se marsikaj na
nekaj spremeni. Toda kaj? To očitno izigravanje ljudske bede, učili. . . Pa vprašam sobrata ^ ........
ki se danes vrši, ne da bi bil kdo za to kaj kaznovan, je v sasmeh radovedneža, kaj naj to pomeni.: gQVOre s konvencij in o njih! esebo, ki maskira vsej "visoki" civilizaciji.	Pojasni mi, da so nekateri fara- j °	'	'	.....
Slučajno zadel. — Gostilničar iz dežele, ki je rad veljal za izobreženega, je rad rabil tuje! besede. Pri tem se je pa seveda zelo velikokrat urezal Nekega dne je prišel v banko
Gos
žarnemu solncu rosne glavice i.- 'more-0. Mi oženj eni moški polovico mlajši. — Prvič si se,	..
dobimo sedaj po pet dni dela na zlagal za par let	S ne sp
mesec z dnevno plačo okoli $3.36. ker nima še 40 let, drugič pa ™, katere bi se ne spoaoDiie To pač ni tako sijajna plača, da prav nič ne razumeš o maskira- niti odrasthm, velko manj bi si družina kdovekako po- nju. - Citatelji, kateri se razu-|P» * mladim Seveda, tud tu- j
stregla in vsak bo priznal, da je mejo na maskiranje, bodo radi | fa] ve«a' da °"0C1 i ^'lv '' in nagovoril ravnatelja lak zaslužek prav pičel.	pritrdili, da se lahko maskira j kakor stari godejo Le toliko na
Republikanska in demokrat-!starejše ljudi za mlajše ,mlajše W.da Mr. m Mrs. Prebihc-ska konvencija, ki sta se vršili v se pa tudi da maskirati, da izgle- nista tiste pesmi učila, učil jil , Chicago, Ul., sta se zaključili, dajo stari. Za maskiranje pa g? ^^o 'diugi. , Slišali smo po radiu raznovrstne imamo za to posebno xzvezbano1 ^ggf^^^^SZ o-ovore s teh konvencij in o njih.esebo, ki maskira igralce pri "-111 '
, .	, fuirir^ITUostreLprtaa-iraznovrstnih Šolskih in drugih > potrebni h MpAdjatece-
Sam0 » trenutek naj bi Se tisti, ki imajo danes še košček	^^ * * » * " "T*?	«» je jnaakirala že nekaj
j pod bankroter... Takoj niu' od
. ^ ,	.v., v., i govori ravnatelj: Zaenkrat še
nista tiste pesmi učila, učil Jih,^ ]ahko ge pa zgodL
| Ubogi bolnik
j dela požiranje I
Seveda mi je bila gorečnost teh j
kega dela in zaslužka. On, žena in trije otroci. S kakšnim strahom prihaja on domov, brez beliča v žepu. In žena? Kaj naj poreče otrokom, ko prosijo kruha. Pri tej tragiki naj bi se nehalo govoriti o dobičku in mastnih kupčijah. Človek in njegova eksistenca, družina bi morali biti prej nego profit. Marsikaj bi bilo drugače. Toda danes se ta beda izrablja, kriza je dobrodošla podjetnikom — skratka vsem, ki imajo koga, da ga odirajo, da mu znižajo še to malo plače, kar je imel doslej.
Tako delajo tudi tisti, ki so svoječasno veliko govorili o na-icnalizmu. Nacionalizirali so razna podjetja in rekli, da bodo skrbeli za delo in blagostanje našega malega človeka. V prvih težavah je vsega konec. Strah pred tem, da bi ne izgubil kak cent dobička, narekuje tukaj "velike previdnosti".
Svet se podira v temeljih. Vsi dosedanji poizkusi reševanja
svetovne gospodarske krize so ničevi, ker k tej rešitvi tisti, ki bi	debla. Iz korita je tekla voda v
lahko kaj doprinesli, ne prispevajo ničesar, pač pa hočejo od tega	kamento strugo in tvorila žubo-
imeti dobiček.	reč potoček, ki se je izlival v
Delavec in farmar s svojimi žuljavimi rokami držita, da se'™1- s skalami ?bdan tolmun- 7
vse skupaj ne poruši. Toda, kadar obubožata oba popolnoma,' nJem 80 se ^esem0 P01,gfavale kaj tedaj?	,zlate ribice. Ce jim ni bilo kaj
j všeč so pa skozi odprtino smuk-
Zadnja okrožnica sv. Očeta resno svari vse tiste, ki vodijo' nile v sosednji tolmun in se svetovno gospodarsko politiko, naj krenejo na drugo pot. Toda gorile v senci morske rože, ka-to je klic vpijočega v puščavi". Ni je sile, ki bi val, ko se bo spro- j tere ^eli cvet je pravkar odpiral žil, ustavila. Morda pa je to tudi žel.ezni zakon narave, ki vse, SV0j0 krasno čašo. Oba tolmuna kar je gnilega, z neusmiljeno doslednostjo uniči. Šele na tem bojje vezal iz malih kamenčkov se-rnoglo zrasti kaj drugega, novega, boljšega in pravičnejšega.
oamo za trenuieK naj ui se usu, ki iiučijo tuuitw »e iyu^ciy	„ •, •	„ 4-„tv> IUi' ""	r	r°VT	, , ... . ..Tr ." I o-sčp rii za Kritika na morajo
kruha, vživeli v življenje družine, čije 6ce je več ftiesecev brez vsa-	^dkoliko hvaležnosti in ^aja Zato p^dr^i^rojakt bo- j tik" ^edaj6 vi^ Kar^e^ tiče iz-' nSida^biW — Pozdriw vsem či-
ljubezni, ki jo goje do njega. Vo- j' ^ pf	k boste 'volili.1 hiranja igralcev ti pa povem to, peljem in naročnikom Amen
ditelj pri delu je bil g. Jelovnik. ^ J ng volite za take kandida- česar menda še ne veš, da	111 ,mam"
— Zdi se? da
vasemU mož
hude preglavice.
— Da, gospod doktor, toda samo, če mora požirati vodo.
še ne veš, da se kakega Slovenca in upam, da
_	te, ki le na to gledajo, kako bi igralci izbirajo po njihovih	^^^^f^StS
mož prav vsec in počasi sem si; zapraviii čimVeč ljudskega de- zmožnostih in ne po starosti.	bomo tudl mi ta llst neK0UK0 ogledal še druge umotvore, ki|narj.g -n to največ po nepotreb- Da se pa pokaže ljudem igralče-jih je ustvarila njih kreativna nem in y gv0j0 korist. Cimvečje vo starost, katera mu je po vlo-
bolj
sila. Čudom sem se čudil. . .
Tam pod umetnim hribom je stal mal starokrajski vodnjak, narejen iz breze, ki je še pred par dnevi v nekem gaju šepetala s hladno sapo v tihi poletni večer. Zraven je bilo korito, tudi izdolbeno iz belega brezovega
razširili. Čitatelj Amer. Slovenca.
-O--
NA PIKNIK VABIJO
Joliet, 111.
Naša podružnica štev. 20, S.
V lekarni. — Nedavno se«1 kupil pri vas zdravilo proti rdečici nosa. Uporabljal sem to mast in sedaj je nos moder. — Kakšno barvo bi pa ho
teli imeti ?
i "... ...,.,
po Lincoln Highway. Popoldne bo truk vozil po ravno isti poti
davke nam bodo nakladali, tem gi potrebna, se ga v to maskira, več bo moral ubogi delavec trpe- za to je maskiranje. — Glede ti, ker na vse zadnje pade le vse godbe, — ali kakor jo ti nazivaš na njega.	j — martvaška koračnica, — ker. ^	.
Dolgo časa ne moremo poza- se pač tako razumeš na godbo v, Ž. Z., priredi piknik v nedeljo, j kakor zjutraj, ob 1:30 in 2:30 biti našega pokojnega dušnega igri, ki mora pač sodelovati s^ dne 17. julija, na Von Esch far-. Za one pa, ki bodejo šli v svojil1 pastirja Rev. Fathra Antona tem, kar se na odru vrši, je bila mi, ravno na onem prostoru ka- avtomobilih in ni jim znana pot Leskoveca Nekako lažje nam je v zadnjem prizoru, ko je Dom-'ker lansko leto. — Uljudno vabi- bodo ob voglih karte z napisom
............ "S. L. U. Picnic".
Na programu bo dovolj zaba ve za odraščene kakor tudi za
;	v^va.	------,, ~ -------~ ' ------------- jr	-	|	v.
zopet postalo pri srcu, ko smo nova mati umirala prav posre-* mo vse članice in njih družine, dobili blago dušo, dobrega in čena in primerna. — Med Spil- kakor tudi vsa društva iz Jolie-hvale vrednega slovenskega du- kinim očetom si tudi iskal nepra-' ta in bližne okolice, da nas pose-1 hovnika Rev. Father Pirnata, ki vičnih napak, da ni bil dovolj tite ta dan. — Truk bo preskrb- (mladino; bodo dirke in igre z nase je nam faranom prav prilju-1 glasan. Jaz sem stal zadaj pri Ijen za vse tiste, ki nimajo svo- j gradami. Pripravljeni odbor bo bil in tako sedaj vsak reče: "To vratih in sem ga pravilno raz- jega avtomobila. Vožnja na pik-je dober gospod!"	j ločil. Če ga pa ti nisi slišal v nik in nazaj bo brezplačna. Pr-
O igri "Domen" smo že veliko drugega sedežu od odra, si men-' vi truk odpelje ob 11. uri dopol-brali in zato ne bom jaz temu da sedel na ušesih, ali si pa na-( dne izpred vogla Clay in Chica-kar je bilo poročanega o tej igri glušen. — Tudi oder ti ni po- go ceste (pri cerkvi sv. Jožefa), nič drugega dodal, kakor da za-'vsem po volji in pišeš, da so se potem pa naravnost po Ruby do
. ...	y/-^.	it « t 1 .	. 1 •	i	• 'sv i	i	r~\	TTiif _
preskrbel da bo vse zadovoljno In še nekaj! Pravijo, da bod" imele "bujo". Torej, kateri še niste bujo pokupili pridite gotovo ha naš piknik.
'stavljen, obokan mostiček, ki ga ena
n.ic tu'uj^ega tluuttr, i\ciivui 1.1«. vocm vuzji	ou Dt jjuveni liaiuviivDu fv	. Nc. pozabite \ nedeljo dne
pišem, da je bila igra "Domen" ljudje smejali, kako je bil pri- Center, krene po Center do Hut- julija, na veselo svidenje! ena najlepših in najtočnejših iz- rejen in kako so igralci igrali.1 ehinson St., od tam na piknik,	Odbor.
TARZANOV SIN
(85)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal :EDGAR RICE BURROUGHS
Stari Arabec, brat starega Šejka je hotel s silo prisiliti Meriem, da bi ga poročila. Ta se je upirala na vso moč. Ko je vpitje zaslišal Korak je ta hitro prerezal platno na šotoru in vstopil. Takoj je spoznal Meriem in videl, kaj se godi. Meriem, ki je bila doslej že vsa obupana in ni pričakovala rešitve je sedaj hitro postala pogumna in zaklicala naudušeno: "Korak! Reši me!" — "Meriem!" je odgovoril Korak.
Korak je nato skočil na hudobnega Alija in z njim naglo obračunal. Korak se je nato obrnil proti Meriem. Pogovorila sta se na kratko, kako se ji je godilo in drugo. Medtem pa je pridrvel v šotor še en moški, l;il je to Morrison Bayries, znan iz te povesti. Korak ga je spoznal, da je to človek, ki ga je bil pustil na ^revesu ob reki. Vendar pa mu. je začelo rojiti po glavi, kako da ta moški pozna Meriem in kako, da ga pozna ona?
V rtaselbirii se je kmalu začulo vpitje zamorskih šltig in drugih. Korak je takoj vedel kaj je. Hitro je dal vrv Morrisonu, rekoč, tu je vrv, po kateri lahko splezata preko visoke ograje in se skrijeta. "Kaj pa ti Korak?" je vzkliknila Meriem. "Jaz, imam še za obračunati z starim Šejkom,'" je odgovoril Korak.. Bayrtes in Meriem sta nato na^lo odšla skozi prerezani šotor in se ravnala, kakor je njima naročil Korak.
Korak se je na to obrnil proti zasledovalcem, ki so že drli proti njemu. Vrgel se je z njimi v WoJ liki razjarjen lev. Odbijal in. zbijal jih je, da eo odbtavali, kdoTkol! se tnu je približal. Toda število borilcev proti njemu je bilo preveliko. Nčkaj časa se je spretno odmikal, ali naposled j'c K6rak podlegel, podrli so (ja iti povezali ter cdnesli v š6tdr starega Šejka. Trm so ga položili in zastražili, da bi jim ne ušel. . .
KNJIGA
DOLENJSKA
■■illllHII!fll!l!inillinil!!ia!!!!B
je zanimiva za vsakega, posebej pa jc zanimiva za Dolcnjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge že iz Valvazorjcvih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki iz teh krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši.
da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na slik' kraje, odkje prihajajo njihovi slovenski sti.rsi teh krajev. — Knjiga je lepa in stane s poštnino ..............................................
Naroča se od
$1.50
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1RM West 22nd Street
Chicago,, IU.

JetrleK, 11 Julija ij)3&
M^MISsiMiti SLoVEHEC

Pilil
MMI.M PREISKAVE
PROTI MARIBORSKIM ČASTNIKOM-PUČISTOM
(Konec)
Kaj izpovedujejo podčastniki —Kaj pa pravi priča Brajnik
Nato so prišli na vrsto obtoženi podčastniki: podnared-liik Živorad Ilič, podnarednik Petrovič in podnarednik Gru-jin. Prvi je izjavil, da ni bil član nobene organizacije in da
NOVA ZRAČNA "KRALJICA" V DELU
mojega polka je igral posebno vlogo Milojkovič. Ko sem prevzel polk v svoje roke, sem šel naprej obiskal poročnika Mi-iojkoviča v bolnišnico, kjer se je zdravil od nevrastenije in pri njem sem videl knjige o raznih socialnih vprašanjih. Iz njegovega govora in obnašanja sem spoznal, da ne hodi sploh ni imel nikakršnih stikov pravih potih. Polkovnik Ni-s častniki, ki so bili v zvezi s to količ je vprašal: Major Djokič akcijo. Poslušal je samo njiho-_ jg izjavil, da vam je izročil kova povelja, katera je dobil od munistični proglas. Polkovnik svojih častnikov glede službe .Lukič pojasnjuje: Ko smo pri-v vojašnici, drugega pa mu o gjj v pisarno majorja DjokiČa, puču ni znanega ničesar. !jn zahteval od njega, naj mi Med tem pa je poklical sod- 'pove, kar ve o komunistični tiik v sodno dvorano topničar- organizaciji nekaterih Častniškega narednika Viktorja kov v mariborski garniziji, ker Brajnika, ki je bil zaslišan kot sem vedel, da je major Djokič priča. Iz njegovih izjav sledi, 0 tem že poučen. Major Djokič da je Miladinovič večkrat go- je odprl svojo miznico in mi iz-voVii o naši državi v zvezi s ko- ročil proglas, inivnističnim prevratom ter da j je velikokrat govoril tudi o j Sovjetski Rusiji. Tudi podna- j rednik Ilič mu je večkrat govo-: Sodniki so še nato zanimali, ril o prevratu češ, zdaj boš pa kako je poročnik Milojkovič |
Ko je'prišel do revolverja, kajti ne-1
Kako je Milojkovič prišel do revolverja?
RAZNOTEROSTI
IZDELOVALNICA PONAREJENEGA DENARJA — V JEČI
V hamburškem zaporu se nahaja že več mesecev falzifikator Piilcke, da bi odsedel dsljšo za-jporno kazen radi ponarejevanja denarja. Ker je op poklicu mehanik, so ga zaposlili v delavnici za izdelavo raznih ključavničarskih del. Nadzorniki in pazniki j so ga zelo hvalili vsled njegove vreči tretje sidro, i izredne marljivosti. Izdeloval jej — In vraga! Povejte mi, od-!z nekim drugim jetnikom model kod boste pa jemali sidra?
bliža z morja hud ciklon. Kaj boste storili?
—	Dal bom vreči sidro.
—	Vzemimo, da vam javlja naslednja brzojavka iz Kalkute, da se bliža drug še hujši ciklon.
•— Dal bom vreči drugo sidro.
—	Vzemimo, da bi bil ciklon desetkrat jačjji kot ste izvedeli brezžično.
—	Tedaj — tedaj — bi dal
kaker
Slika predstavlja cgodje velikega zrakoplova ',U. S. S. Mp.cosv like zračne ladije, ki jo bodo imenopali obenem "kraljico zraka". Velika bo 785 čevljev dolga in bo izgotovljena okrog 1. januarja 1933.
sme te ve-zračna ladija
I ladje. Delala sta zelo marljivo in ostajala celo preko delovne-iga časa. Ko so nedavno pregle-j dal model ladje, so na svoje presenečenje ugotovili, da sta oba I kovala novce od pet mark, ki So bili sijajno izdelani. Za njuno ! marljivost so jih sedaj odlikova-jli vsakega še z dvema letoma
! -b-
IZ VATIKANSKEGA KOLEDARJA
Nedavno izišli "Annuario Pontificio" za leto 1932 vsebuje več zanimivih podatkov.
mu je velevala oficirska čast in jza dejanje iz točke 2 § 1 zakona S tem je bilo zaslišanje pol- 'dolžnost. Bil je vedno dober čast- o zaščiti države, ikovnika, ki je napravilo na nik in patriot. Že v Avstriji je
videl, kaj se bo zgodilo. „ .
Brajnik svojega tovariša vpra- kateri prejšnji obtoženci, med , šal, kaj te besede pomenijo, mu njimi Atanackovič in posebno
ie Hič točno odgovoril : Jaz go- poročni!k j^so Mgrg	£ J	q ^ bil preganjan zaradi svojega ju
vorim o organizaciji, ki se na- no vztrajali na tem, da je Mi-,	.	, _______________t,**™
haja v vojašnici in ki bo izvrši- lojkovič tudi še la prevrat. Sodnik vprašuje revolver pri sebi in da je ravno
— In vi, gospod admiral? Odkod pa vi te številne in vedno močnejše ciklone.
-o-
BREZŽIČNI TELEFON
Izumitelj Marconi preizkušu-; je novo iznajdbo, zvezo centrale za ultrakratke valove z navadnim telefonom. Ta iznajdba naj bi po Marconi j evem naziranju dala vsakemu telefonu možnost stopiti s pomočjo ultrakratkih valov v stik z ladjami na širokem morju, otoki in prekomorskimi kontinenti. Poskusi so toliko že j uspeli, da je mogoče s pomočjo
Sveti kolegij šteje 55 kardina- 52 cm ultrakratkih valov govo-
zaporu imel razprava se je nadaljevala po goslovanskega mišljenja. Izjavil dejanje v zvezi z dejanjem po 1.
' pravoslavnih binkoštnih praz- je, da je popolnoma nedolžen ter j točki 2. oddelka § 87 vojaškega nikih.	prosil sodišče, naj ne napravi iz kazenskega zakona.
njega jugoslovanskega Dreyfus-
Dve smrtni obsodbi
sa.
Belgrad, 20. jun. — Danes se . poročnik Paunkovič je v svo-: je nadaljevala in končala raz- ji pismeni izjavi, ki so jo pre-!prava proti mariborskim častni- brali, poudarjal, da se ne čuti zapor
zave obsojen na 15 let ječe, od ' katere se mu odbije preiskovalni
^rajnika, kakšni so bili nje- z revolverjem ustrahoval Alta-govi odnoŠaji z Iličem, nakar Wja, da mu je odprl vrata mu odgovarja, da so bili odlič- jetnišnice ter da mu je celo ni, kar je bilo sklepati tudi pri sledil do Podbrežja in nazaj v sami razpravi in konfrontaciji .Maribor v hotel Merah, kjer
med obema. Ilič se je pri tej ft izvršil Amoumor in kjer je ^ ^^ zagovornik krj da je nedolžen in upa, | Poročnik Paunkovič Božidar,
Mtti*clo razburil^ ^nikal	.1 poročnika Altarerja, sodni ka- da ga bo sodišče oprostilo.	Milutinovič Momčilo, Todorovič
komunistične 'častniki, ki so Milojkoviča pri-: Petan Ilič> ki J« dokazoval, da Poročnik Milutinovič je izja- Dragoljub in Markovič Marko ' . .j. go mu vzeli vsej tudi nje- nje®ov klient ni nicesar zakrivil, vi]> da ni pripadal nobeni orga- se obsodijo za dejanje po 2. točki o-ov revolver. Ko je bil pre-' zlasti ničesar proti zakonu o za- nizaciji. Nikdar ni bil komunist, § 2 zakona o zaščiti države na 10
lov, med katerimi jih je 26 Ita- riti na razdaljo 150 km z ladjo
Potočnik Altarer Miroslav je lij"anov' 29 dru&ih narodnosti in 'na poti v Sanghaj. Marconi je
obsojen na smrtno kazen za Mol3-0 tJ°rej1 Italijani V manišini" 15 fvoril na .ta na?in iz St
kardmalskih mest je nezasede- herite v Ligunji.
nih. Od pod papežem Leonom !	-o-
XIII. imenovanih kardinalv ži-1 — New York, N.Y. — Do-
da bi
zapor, se je zopet iz- j ®i	"--čvednonavduSen Jueorfc ,let jeSe. Všteje so jffi preisko-, ^V Londonu | DR. ALLAN HRUBY
•v - poročniku Milojkovicu pomagal van> "Nisem kriv in zato priča -*"1-* -—1
lil prepričan
i	moo-el imeti ori sebi Pobegniti iz zapora, je to storil kujem od sodišča pravične sod- Podnarednik Ilič Živorad je|	. ,	'
i, aa ni mogei imeti pn a«"',	:„ „„ , „	1	n .	riskem častniku pri izpitu.
i ni imel nobenega denarja, i P°a P1 msK0 11 °J _ _ " be.	za dejanje po toči« z cl. 1 zako- j
ArJmival cnraciiio Irrmm
valni zapor.
bil kdajkoli ^rajniku namen organizacije v vojašnici, sam ni vedel njesar o njej
Nato je bil zaslišan topni-; pel j an v carski narednik Ibrahim Bego- pršila preiskava kot priča. Njegova k on- sem
frontariia z obtoženim Iličem tudi ni imel nobenega	„	.	v v
jetraHla Dar minut in Begovič Prepričan sem, da se mu revol-jto ne spada ta krivda pod zakon , Podporočnik Todorovič tudi na o zaščiti države obsojen na
jei 2clJ obremenil Iliča, od ka-'ver na noben način ni mogel,« Zaščiti države, marveč kvecje- izjavlja, da ni pripadal nobeni 10 let ječe. Wreta je večkrat slišal da je 'prinesti v zapor, ker so našemu pod vojaški kazenski zakon, organizaciji in da ni bil nikdar v j Vsi navedeni izgube za trajno ffWir o prevratu, ki bo 16. ječe zgrajene po predpisih, j Tudi obtožnica'priznava, da po- ozkih stikih z Milojkovičem. Ce- vse državljanske pravice in vo-nriln	'	fp^.n ip hil Miloikovič v!ročnik Altarer prej ni bil član ij zadevi ni pripisoval nobene jaške čine.
Podporočnika Miloslav Ristič in Čedomir Surdilovič kakor tudi podnarednika Čedmir Petrovič in Lazar Grujin so popolnoma oproščeni in se morajo takoj izpustiti na svobodo.
Kazen so obsojenci sprejeli
■a/r^- „ n- , -v . , .	vi se,samo eden; od Pija X. se malega vse zelezniske družbe
Major Djokič je za dejanje po,	i * v	, „ , , , .
i v, i Q .i q .	_v.;. . 'devet.	iv Združenih državah delajo
točki 2 cl. 2. zakona o zaščiti dr-1 „ - ... , v . ,. . • , . . ,	,
! Sveta stolica vzdrzuje diplo- izadnja leta veliko zgubo. New
matske zveze s 37 državami, v ,York Central železnica se po-
22 državah ima apostolske de- roča, da je v letošnji prvi po-
legate. Pri Vatikanu ima svoja lovici leta zaslužila pri obratu
zastopstva 36 držav.	['celih 71% manj, kakor v prvi
-o--{polovici leta 1928. Pač velika
DOBR. KAR JE ISKAL razlika.
Angleški humor je težji od |__■
južnega, vendar pa ima včasi
.kroži zdaj tale zgodba o mo.rna' '^ecijalist *a pljučne in srčne
■'Razen tega je bil Milojkovič v '	.
celici pod dvorano za pevske j organizacije in se je vedno vaje, katera soba je bila vedno ; ogibal Milojkoviča. Gotovo zaprta, če ni bilo vaj. Ukrenil Ida je Milojkovič z revolverjem
aprila
Zaslišanje Petroviča in Grujina
Nato sta prišla na vrsto pod- |sem vse potrebno, da" ni mogel j Posilil Altarerja, da ga je izpu-narednika Petrovič in Grujin.'nihSe. Važen dežurnih častni-,stil iz zapora. Petrovič je pričel svojo izjavo obiskati aretirancev. Mi-i Sodni kapetan Jovanovič je v z besedami: Ničesar nisem ve- lojkoviča gta v cejici čuvala' daljšem govoru zagovarjal pone eden, kakor ročnika Paunkoviča, ki da sploh
1Z" važnosti, je,
Podporočnk Markovič je izjavil, da mu je žal, da je zapleten v to afero, v katero je prišel proti svoji volji. Nikdar ni bil komunist. Ko je videl, da je
Admiral sprašuje, kandidat.' odgovarja spretno in v oboje- I stransko zadovoljstvo.
— Vzemimo, da ste poveljnik , ladje, ki plove po reki Gangu. Brezžično ste prejeli vest, da se.
Snlcrni
Tri.	3364
Sr.-incvanje: 1130 No. Lorel Ave. Tr! An«!in 2376, Chicago Urad; 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 rveč. razen sred| nb sredah y do II dep.; ob eobotab
■ ff fit r-'v-i
stvar vendarle dobila konkretnejše oblike, je vso zadevo pri- mirno. Vložili so vsi pritožbo na javil majorju Djokiču. Mislil je, višje vojaško sodišče. Obsojence
Obnovite svojo naročnino za ist pravočasno!
del in tudi zdaj ničesar ne vem. 'stražarja in
Sodnik sprašuje Petroviča, da j10£e sedaj dokazati poročnik nj ^il pri nobeni organizaciji
natančno pove o zaprisegi na Altarer. Sodnik vprašuje dalje,' Sledili so zagovori še ostalih za- da je s tem storil svojo dolžnost!'so odvedli v zapor. Štiri oprošče-revolver, ki so jo položili pod- če je imei poročnik Altarer pri1 govornikov, nakar so dobili be- j Kratko so se nato zagovarjali ne so pa takoj izpustili
Poročniku Atanackoviču. Pet- |sebi revolver, na kar mu pol- J sedo še obtoženci sami.	še podporočnik Ristič, podporoč-i	_o_
rovič odgovarja, da po voja- (k0vnik Lukič odgovarja: Pri j Poročnik Atanackovič je ob- njk Surdilovič in podnaredniki j skih predpisih sploh nima svojemu vstopu v polk je spo- širno popisal svoje življenje in Ilič, Petrovič in Grujin.	i
Pravice svoje predstavnike roeil Altarer, da mu je bil re- svoje razmere. Priznal je, da se (	Sodba
spraševati za razloge njihovih voiver ukraden, ko se je na-' je pregrešil, vendar ne v toliko, | Ob 4 popoldne so sodniki šli k Povelj. Prisego je izvršil, ker hajal v 31. polku. Znano mi je Kakor ga obtožuje obtožnica.'posvetovanju, ki je trajalo do 7 mu je bila predpisana. Dne 16. da je poročnik Altarer od ka- Svojega dejanja se kesa in zau- zvečer. Ob pol 8 so sodniki s ^PHla je ostal tudi v vojašnici, -petana Engelmanna zahteval pa sodišču, da ga bo pravično so- predsednikom, polkovnikom Ni-' čeprav je imel pravico do iz- nov revolver za dežurno služ- dilo.	količem zopet' stopili v sodno i
ostal pa je radi tega, bo, katerega mu je Engelmann( Poročnik Altarer je poudar- dvorano. Obtoženci so se v dveh: mu je podporočnik Atanac- tudi obljubil, pozabil pa mu ial, da je bil vedno dober častnik vrstah postavili pred sodnikeJ k°vič zapovedal in preko nje-'ga je izročiti. Altarer torej jn domoljub. Priznal je, da je Polkovnik Nikolič je med grobno, |°vega povelja ni hotel iti. jpri izvrševanju svoje dežurne kriv in prosil, naj sodišče vpo- tišino bral sodbo, ki se glasi: l^ake izjave je dal podnared-j^užbe pred celico aretiranega'števa okoliščine, v katerih se je Poročnik Atanackovič Drago-
poročnika Milojkoviča ni imel nahajal, in ga milo sodi.	ljub se obsoja na smrtno kazen
nobenega revolverja in torej j »Major Djokič je odklanjal jasno, da niti on niti poročnik. vsako krivdo in poudarjal, da je Milojkovič nista bila oborože- postopal po svoji vesti in kakor
Grujin.
pove poveljnik polka
Ko so podčastniki odstopili, 10 Prišel v sodno dvorano polkovnik 46. peh. polka Viljem Lukič. Sodnik mu je najprej Pfečital njegove prvotne iz-jave, nakar je priča izjavila sledeče : V častniškem zboru
DENAR
v Jugoslavijo in druge države "°8>ljam zanesljivo in točno po Cevnem kurzu. Včeraj smo računali:
2a 100	din ..................$ 2.25
Za 250	din ........-.........$ S 05
2a 500	din -..................$ 9.50
za 1000	din ............„...,518,50
Za 2500	din ..................$46.15
Za 5000	din ..................$91-50
Za 100 lir ........................$ 5.90
Za 500 lir ........................$27.00
Za 1000 lir ........................$53.25
^ri večjih svot&h primeren °Pust. Money Order in pisma Ovijajte na:
JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Hlavatyjeva Lekarna
1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—016A SLOVENSKA LEKARNA
Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete.
Pozur!
(KEDS) katerim na samo ..............
sem znižal cene
it? am! Pozor!
od 52.48 g,gc
in od $1.00 na ................................ -..........
in mnogo drugega oblivala je zdaj na prodaj pod
POLOVIČNO CENO. Pridite in prepričajte se, dokler je zbirka velika. Popravljam tudi čevlje, dobro in poceni. Vse to na: 1950 WEST 22nd STREET.
ANTON ZUPANČIČU
Edini slovenski Čevljar in trgovec v Chicago, III.
IZŠLA JE
1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ImaiiiQ tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-] — 4080-W.
in ponoči
" KADAR POTREBI] JET mM BANČNO POSTREŽBO,
Vam }e naša na razpolago. Kadar želite viožiti denar, kupiti denimo nakazAico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shhiitibo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
Merchants & Miners Bank
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI ^ Hecia Street, Laurium	S'xth Street, Calumet
iiiainiKiniiiaiinmiiiniiiBiniaiuiii
mail?
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
mimic* umnim onim* i;c]iiiiii<
IlUlIUJtf i

"AMER. SLOVENCA" ne ČUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.

&SIIIOII .lltltllill [niuiifin
> lOMltll ;'l!liltJlli
katero izdaja Baragova Zveza.
Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ."
TA KNJIGA
Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.
je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. '
Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo
75 cesifov
Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 14. julija 1932.
Mlinarjev Janez
SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar
jwmwwwwmwww
"Menda se je vam čez noč zmešalo, moj resnobni grof, ha, ha, ha!"
"Kako to mislite?"
"No, kako le, ali morda mislite iti za "kozla v samostan, da ste si dali za poskušnjo napraviti že obleko, ali pa ste kam v Šeme namenjeni, žal da je predpust še tako daleč, ha, ha, ha.
Sedaj šele spozna grof, da je bil pozabil, se preobleči. V očeh se mu zabliska. "Kaj tebi mar, kar nameravam! Jaz delam po svoji glavi in ta glava zapoveduje tudi tebi. Zaradi tega ti ukažem,' da se mi takoj izgubiš izpred oci. Sploh nimam rad, da me nadleguješ, kadar te
nihče ne kliče, zapomni si to!"
Grofica obmolkne, se prikloni in odide. Kakor bi me vrag jahal danes! Vse mi spodleti, česar se poprimem. Suho zlato, če bi je danes vzel v roko, bi se mi spremenilo v črno oglje, ako ne še v kaj druzega in pri moji veri, ako današnji dan še ni od Boga preklet, ga hočem jaz, ako se mi do večera ne presuce. Grot si raztrga haljo raz telo ter se vrže leno na umetno rezljani in bogato z zlatom okovani naslonjač. Spanec ga zmaga in nekoliko zadrem-lje Ni še počival dobro pol ure, kar ga zdrami čuvajev rog na stolpu. Trikrat je zatrobil, kar je znamenje, da so tuji gostje pod streho. Grof plane kvišku, si zman? oči in poravna obleko, sam pri sebi mrmrajoč: "Gotovo so ze zopet kaki "lačenpergarji" tukaj. Človek res nima miru ne podnevi ne ponoči". Komaj se je nekoliko uredil, stopi sluga in napove papeževega poslanca.	.
"Papežev poslanec!" se začudi grof, kaj pa hoče ta? Dosedaj so mi dohajali le cesarjevi in kraljevi poslanci v grad, danes se mi javi celo papežev poslanec. Hm, hm, že vem, kaj da je, naj le pride!"
Sluga hoče oditi.
"Ali ima poslanec orožje pri sebi?"
"Ima je, svitli grof, in konja arabca."
"Poberite mu orožje, in ako bi se obotavljal, mu kratko odgovori, da drugače k meni ni pristopa. Konja spravite v konjak, mostove potegnite kvišku in brez mojega dovoljenja ne sme nihče v grad in ne venkaj. Si mi li razu-mel,"
Sluga prikima, se prikloni in odide. Grof zopet sede in pričakuje napovedanega poslanca. Znano mu je bilo, da se je v tem času cesar Friderik IV. mudil v Rimu in ta ga je morda za-tožil pri papežu. Bržkone bo poslanec zaradi tega tu. V tem trenutku se odpro duri, sluga vstopi in obstoji ondi, za njim pa pride poslanec.
"Hvaljen bodi Jezus Krist na vekov veke!" pozdravi došli dostojanstvenik grofa ter nadaljuje: "Hvaljeno in slavij eno bodi Gospodovo ime od solnčnega izhoda do zahoda. Mir in pokoj, čast in poštenje vsem vernim na zemlji, ki so čistega srca in dobrih misli!"
"Ne čenčaj mi predolgo!" zareži grof nad njim za protipozdrav ter nadaljuje: "Prav nič se mi danes ne ljubi poslušati pridig in litanij, ker imam zato nalašč najetega duhovnika v gradu. Znebi se svojega poročila ter čakaj na odgovor!"
Na tak nepričakovan sirov protipozdrav obmolkne papežev poslanec, seže v žep svoje široke obleke, izvleče veliko pismo, zapečateno s črnim papeževim pečatom in pravi: "Ste li vi Urh, celjski grof, kateremu je pismo pisano?"
"Ako bi te hotel prepričati, da sem jaz res grof Urh, moral bi te dati obesiti na oni-le stolp, da se prepričaš, kako so moji sluge navajeni

m
»»»»ttf»»<»»»»»»»»tW»»«iW«'»»»f»>
smo namenjeno grofu Urhu celjskemu, daj je sem, da vidim, kaj hoče rimski papež od mene!" Pri teh besedah seže Urh po pismu, katero hoče poslancu iztrgati iz rok.
"Stojte grof!" pravi poslanec, umaknivši se proti durim. 'Prej ne dobite pisma v roke, dokler mi ne povrnete orožja in konja, kar mi je bilo odvzeto na vaše povelje in še le doli pri velikih vratih vam smem izročiti pismo, tako se glasi dano poročilo sv. očeta v Rimu. Ko bi bil vedel, da ste danes tako slabe volje, bi bil gotovo še nekaj dni počakal in šele potem stopil pred vas."
"Ha, ha, ha," se zakrohota grof. "Tako o-šabno se že dolgo ni nihče drznil govoriti z menoj." To izpregovorivši, potegne grof trikrat za svileno vrvico, da zapoje spodaj zvonec.
"Za Boga, kaj nameravate*" povpraša ga papežev poslanec vznemirjen.
"Nič drugega, kakor pismo ti bom dal po sili vzeti, ki je namenjeno meni, grofu Urhu, in katero se braniš izročiti mi. Mar-li misliš, da se bom jaz s teboj pretepal zanje? O, kaj še, za ta posel imam druge ljudi v gradu." .
Poslanec, videč, da je najbolje, udati se brez ugovora, ako se hoče ogniti večjim zaprekam, izroči pismo grofu in ga prosi, naj ga sedaj pusti mirno dalje, ker mu zaradi odgovora ni bilo nič naročeno. V tem trenotku vstopi če-tvorica oboroženih biričev.
"Kaj še!" se zakrohota divji grof, "mar-li misliš, da sem zastonj klical svoje ljudi, Primi-te mi tega," obrne se nato k biričem, "in dobro m ga čuvajte do večera! Ko se zmrači, mi ga odvedite v Bežigrad."
Vse prošnje in rotenje poslančevo je bilo zastonj. Ni mu pomagala trditev, da je postopal le kot verni sluga svojega gospoda. Grofovo srce je bilo trdo kot kamen. Biriči planejo nad poslanca, ga zvežejo kakor najhujšega razbojnika ter ga odvedo, grof Urh se pa porogljivo krohota. "O Bog, Tvoja sveta volja naj se zgodi!" zdihne poslanec in odide z biriči.
Grozno je dirnila ta novica iz Rima grofa je si pečat, prebira naslov ter pretehtava pismo, kakor bi se mu zdelo pretežko. Končno pa ga le premaga radovednost in grof odpečati pismo in je jame razvijati iz raznoterih zavitkov. Bilo je trikrat zavito. Končno ima pisanje samo pred seboj in — zatrepeče. — Krčevito je drži v rokah in oči mu izstopijo izpod košatih obrvi. Grof bere in bere ter postane smrtnobled. Pismo, ki je zadelo grofa tako v srce, je bilo izobčilno pismo. Papež je grofa zaradi njegovih hudobij, krivic, nesramnosti, nekrščanskega, pohujšljivega življenja, nepokorščine cerkvi in neposlušnosti proti cesarju Frideriku IV. pro-klel in izobčil iz katoliške cerkve.
Grozno je dirnila ta novica iz Rima grofa Urha in tresel se je, kakor trepetlika na vetru, in kleti je jel, da se je nakrižem delal ogenj. Svilnata vrvica od zvonca mu pride nekako ponevedoma v roke in grof potegne za njo. Takoj nato stopi nekdo jako ponižno v sobo. Bil je ogleduh, ki smo ga videli sinoči pri Pengarju. Mislil je, da ga je grof zarad snočnjega dogodka klical na odgovor. Ta pa ga debelo pogleda, kakor bi ga ne poznal. Toda to traja le en sam trenotek, kajti takoj nato ga jame zmerjati in obkladati z najgršimi priimki. Iz službe ga hoče spoditi in za nameček tudi v ječo vreči zaradi njegove sinočnje nerednosti. Očital mu je, koliko ga plača na leto, da je najbolje plačan ogleduh, kateri povrhu dotične plače vleče za vsako količkaj vredno žrtev še posebna darila.


TISKARNA
Amerikanski Slovenec
►
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Mnogi so se o
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn* postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
Amerikanski Slovenec
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.


■ K	s	;
IGRE ZA NAŠE ODRE
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka šo mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c
AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30e
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c
BEDAK PAVLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid
(m). — Izgubljena stava (m). - Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem ..........................................................................................
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih ....................................................................................
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................ 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za me-
,	......... 30c
sane vloge ....................................................................................
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v S. dejanjih....,....... 75c
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ........................................................
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih ................................................................................
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih ..........................................................................................
KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c
KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Zaloigra v 5. dejanjih........$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in
plesom v 5. slikah ......................................................................
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 0
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.. - 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v 5. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v S. dramatiskih slikah ........................................ 50c
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) .......................... ............................... SOc
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih..-................ ~uc
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sar-
denko .............................................................................................
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ......................................................-....................--.-».-.-.- 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... bc
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino....................................- - 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Bozic-
, na povest v 4. slikah ......................................-......................... S°c
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih........................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PREČI JOŽA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ 15c
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ................................................................................
PUŠČAVNIKOV ZyONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih......... ............... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). —
Zamorka ........................................................................................ 45c
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmuknil klarjjent. — Pesem z vrh ->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50c
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planiarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)........................................................-........ - 30c
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ....................................-•- 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in
Neža (ž) ........................................................................................ 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). — Prisiljen stan je zaničevan (ž)............. 30c
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.

















-ooo-oooooooooooooooooooooooo-ooo-ooooooooooooooooooooo^i
ZAŠČITA ZALEDJA PROTI VOJNIM STRUPOM
nom. Zidovje, po katerem bi se razpršil iperit, je treba pobeliti z mešanico klorovega apna in vode ali pa ga ožgati z močnim ognjem, orošeno kožo zastrup-ljencev pa posušiti s pijači (pivniki) ali z vato, ovito na kos lesa.
Podrobna navodila, kako je treba ravnati s pacijenti in kako je treba iskati prvo zavetje) sem podal že v prejšnjih poglavjih. Mimogrede naj tu še omenim, da bi morali imeti radi hitre prve pomoči in prevoza v bolnišnico reševalni oddelki tudi rešilni avto, ki naj bi imel pri tako zvanem uplinjaču bombe s komprimiranim zrakom, kateri bi se lahko direktno mešal z iz-puhtevajočim bencinom in bi funkcijoniral tudi v gostem plinu.
Prav tako bi bilo želeti, da bi imel v nevarnih časih vsak vlak poseben rešilni oddelek z maskami, Draegerjmi aparati in drugimi obrambnimi sredstvi, popotnike pa naj bi v vsakem vagonu opozarjala posebna navo dila, kako se imajo ravnati V slučaju plinskega napada.
K reševalnemu delu spada tudi telefonično obveščanje o meteorološkem stanju v posameznih krajih, zlasti proučevanje smeri in časa lokalnih vetrov--posebno jutranjih in večernih kar bi bilo za obrambo zaledja silno važno. Znano je, kako so Nemci v svetovni vojni natančn" preštudirali lokalne vetrove i" vse meteorološke razmere, pre; den so — navadno v jutranjih urah — začeli s plinskim napa' dom. V slučaju nočnega napada
(Konec)
Kljub smotreni zgradbi zavetišč je možno, da le zaidejo v prednje prostore strupeni plini. Rekli smo že, da bi moral biti zato na straži vedno čuvaj s pripravljeno masko in Vermorelo-vim razpršilnikom. Vermorelov razpršilnik je podoben škropilki za grozdje. V zrak razprši najfinejše drobce kemičnih snovi, zlasti Solvejeve soli NaCO, in K. I. N. hiposulfata — vse raztopljeno v vodi. Te snovi nevtralizirajo — tudi to smo že slišali— strupene pline in prostor dezin-toksirajo ali degazirajo — razkužijo. Čuvaj bi moral tudi skrbeti, da bi bilo vse dobro zaprto ' in da bi nihče ne odprl več vrat, kadar bi bil zunaj plin.
Reševalni oddelki
Pri plinskih napadih bo, kakor pri vsakem drugem napadu, ! dosti ljudi, zlasti žena in otrok, ,'ki ne bodo imeli mask ali dihal jnih aparatov in se ne bodo mogli j takoj odstraniti iz nevarnih kraljev in tudi ne zateči v skupna ali i hišna zavetišča. V mnogih slu-!čajih ljudje ne bodo imeli tudi I časa, da bi mogii misliti na re-jšitev. Pri teh bo največ nesrečnih slučajev zastrupljen j a s plinom kar na mestu, kjer jih je zalotil. Za take slučaje bi morali organizirati reševalne oddelke.
Kako naj bi se reševalni oddelki organizirali?
K reševalnim oddelkom bi morali pritegniti gasilce, ki so že itak navajeni na hitro pomoč, skavte, šolsko mladino, razna , društva, policijo itd. Vse večje ,bi morale obmejne telefonske tovarne naj bi imele v svojem .postaje takoj naznaniti pojaV področju reševalne odseke izvež- Jaeropjanov in njihovo smer, ker banih delavcev. Tudi žene in j le tedaj bi prišla po mestih in dekleta bi lahko mnogo storile,vaseh do veljave dogovorjena in bi se morale uvesti v ta posel, jznamenja: sirene, plat zvona Organizacijo in pouk v reševa- itd. o plinskem napadu. Ta zna-
" menja bi se morala razglasiti i® biti že v mirnem času znana vsakemu prebivalcu.
* * *
Organizacija skupnih in hišnih zavetišč in reševalnih oddelkov po vsem zaledju bi zahtevala ogromnih vsot. Nemci so izračunali, da bi porabili za organi' zacijo sigurne obrambe zaledja proti plinom milijarde, kar bi mnogo mnogo presegalo ves njihov državni proračun. Tudi druge države se tega zavedajo in zato ne mara nihče res prav začeti s tem obrambnim delom. Ali naj radi tega tudi mi mirno čakamo? Pač ne! Kdorkoli more, naj Pa upošteva vse nasvete in navodila in si preskrbi pravočasno vsa obrambna sredstva! Sleherni Pa naj si zapomni, kar posebno po-
nju naj bi prevzel zdravnik. V slehernem kraju naj bi bilo po potrebi več reševalnih oddelkov, j Vsak oddelek naj bi imel že v ; miru pred bombami in strupenimi plini zavarovane ambulante i in skladišča po vzorcu skupnih [ ali hišnih zavetišč. V skladišču haj bi bilo že dovoljno število . mask in izolacijskih aparatov, ^alje bi morala biti v zalogi zadostna množina klorovega apna, obleke zoper iperit in še prevozna sredstva, telefon, radio, zdravniški instrumentarij in vsa potrebna zdravila. V skladišču ali v njegovi bližini naj bi bile pred bombami in plini varne ambulante s tuši in toplimi kopel-mi, z zadostno množino perila in bolniških svršnikov, dalje aparatov za striženje las, mazila itd. Ves inventar naj bi se redno .udarjam, da sta za uspešn? kontroliral, vežbe v reševanju pa Jobrambo proti strupenim plinom j naj bi se tudi pod zdravnikovim .potrebna dva pogoja, sicer: vodstvom stalno vršile. Ako bi | 1. da vsi ohranimo v slučaj« se izkazalo v vojni, da so pri- iplinskega napada hladnokrvnost pravi jena sredstva radi kakih ,in da skušamo na vsak način novih plinov nezadostna, bi te-.preprečiti nastop panike; daj poskrbeli pač še druga. | 2. da dobro proučimo lastno-Bolnice v mestih, kamor bi sti posameznih plinov in da reševalni oddelki prevažali po pripravimo že sedaj vse, kar j" plinih zastrupljene, ki bi dobili za slučaj plinskega napada P°' že v ambulanti prvo pomoč, bi trebno.
morale biti tudi pripravljene za sprejem, izolacijo in nadaljnjo zdravljenje takih bolnikov, ki se jih bo gotovo kar trlo.
Reševalni oddelki bi morali takoj po napadu iti po mestu ali kraju, da bi pomagali, če bi bila kje potreba. Zavarovani bi morali biti proti plinom z izolacijskimi aparat Draeger ali Tenzi
Ako ta dva pogoja izpolnim0' potem moremo reči, da smo do-j sti storili za zaščito zaledja prO' ti vojnim strupom.
-o-
KRALJEVI GRAD ZGOREL
Znameniti rumunski kralje^ grad v Sinaji je postal žrtev ognja. Požar je grad uničil &
_r____________ J|___ samih tal. Grad v Sinaji je bi'
in z gumirano obleko in rokavi- letna residenca rumunskih kr»'
HI s J ^UIIUXMIIW UPJ1V.UU	' * '
cami ter čevlji proti iperitu in lljev. Skoda je gromna, ker «e
■33
lewisitu. Vse zastrupljence bi morali ležeče prenašati. One, pri katerih bi ugotovili, da jih je zastrupil iperit ali lewisit, bi morali takoj strogo ločiti od dru-fcih, da bi jih ne zastrupili.
Istotako bi morali ugotoviti prostor, okužen z iperitom, in ga takoj posuti s klorovim ap-
je v gradu nahajalo veliko ne' nadomestljivih znamenitosti. Ena sama slika, katero je oge^ uničil je bila vredna nad 10 m1' lijonov lejev. Uničen je tudi ar' hiv pokojnega kralja z dragoc^ nimi rodbinskimi listinami.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA