Leto VI., štev. 300 Ljubljana, torek 29. decembra 1925 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din =a Uhaja ob 4. il»tra|. na Stane mesečno Din *s —; sa Inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. UredniSivo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 7S. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. s/L — Telefon št 3«, Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova nlica št. 54. — Telefon št. 36. toseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda e Ljubljana St. 11.84» - Praha člslo 76.180. Wien,Nr. 105.341. Ljubljana, 28. decembra. Iz Rima prihaja vest ki žal potrjuje že prej postavljena verjetna domnevanja. Oba Rima sta si podala prijateljsko roko. Fašistovski in papeški Rim sta postala zaveznika. 2e preko enega leta prodirajo v jav nost vesti o zbližanju italijanskega fašizma s papežem. Znano je. da je od leta 1870.. ko je Italija zasedla papežev Rim in potisnila papeža v Vatikan, bila Sv. stolica v ostrem boju z Italijo, ki Je ni priznala; in kdor je hotel biti prijatelj s katoliškim Rimom, je moral biti sovražnik narodnega Rima. Zlasti je imela težkoče avstro-ogrska monarhija in njen »apostolski vladar*, ko se je pod nemškim vplivom ustanavljala trozve-za. Letos izišla pisma tedanjih avstro-cgrskih poslanikov pri Sv. stolici. zlasti grofa Revertere. odkrivajo histerično sovraštvo papežev proti Italiji in neprestano zahtevo, da se vzpostavi papeževa posvetna država. A vse se spreminja. Spreminia se tudi to, kar papeži trde in sodijo. Spreminja se ono. kar zahtevajo, da vemikj čutijo in zahtevajo. Komaj je minulo par let, odkar je moral vsak katoliški shod skleniti jeremijado o ubogem, zatiranem papežu in zahtevati «od!očno». da se vzpostavi papeževa država. Tej glu-posti smejati se. je bilo vernikom za-branjeno. In kdor ie o tem pisal po svoji vesti in po pameti, so ga obsodili. Danes je vse to pozabljeno. Kar jc prej bilo strašno «potrebno». ta danes iti več na dnevnem redu. Oba Rima sta postala prijatelja. Gosp. Mussolini popravlja stare cerkve (seveda radi tujskega prometa!) in goni framazone (seveda. ker tišče mošnjičke). on pospešuje romanja v Rim (seveda, ker gre denar od romarjev). Klerikalna stranka v Italiji je v razpadu, ker jo zapušča Sv. stolica. Sedaj na dospeva s fašistovske strani službena vest, ki graja prejšnje italijanske vlade, da niso razumele, da so cilji posvetnega kakor papeževega Rima pravzaprav isti. Skoro dvatisoč let ie tega. kar je bil Rim središče sveta. Katolicizem se ie preselil v Rim, da odtod vlada svetn. Zakaj se ta dva či-nitelja sedaj ne bi združila v skupnem in vzporednem stremljenju? Zares velika in mogočna ideja! Italijansko politično in vatikansko cerkveno delo v Rusiji že leto dni korakata robo v roki. Zadnji čas se jasno pokazalo. da je ta skladnost dosežena tudi napram Jugoslaviji. Oba Rima mr-zita Jugoslavijo. Mrzita jo instinktivno. Siabiti jo hočeta na zunaj, zlasti pa na znotraj. Kdor tega nc vidi je slepec. Sv. stolica uprizarja notranje težave v naši državi; zanašala se je na Radiča, sedaj pa še na avtonomiste, in hujska škofe proti državi. Na zunaj lep plašč, znotraj pa strupeno bodalo. Isto politiko ima tudi Mussolinijev Rim. Italija hoče potom Sv. stolice izpodriniti nlogo Francije kot protektorice kristjanov na bližnjem Vzhodu. Nemiri v Siriji so ji ljubi Mussolini in Sv. stolica sta našla na vsem Vzhodu obilo do-dirnih točk. kjer je katoliška politika obenem politika fašistovske Italije. Seveda tem bolj še doma. Gorje našim zasužnjenim bratom, ako se bodo še kdaj zanašali na pomoč Sv. stolice. Odkar je ob delitvi primorskih škofij ustregla diktatu fašistov, se tudi s cerkvene strani širi italijančenje. Rim pošilja laške duhovne in ovira izobrazbo domačih duhovnikov. Laška duhovščina v naših istrskih krajih je eksponent fašizma. Vse to so konstatacije dalekosežne važnosti. Nc dajo se tajiti, niti omalovaževati. Vsa Evropa z njimi računa in vsak naš zunanji minister mora vedeti, da ima nroti sebi navidez dva, v stvari Pa en Rim. isti Rim. ki nas je sovražil od prvega dne. ko so naši pradedi prihajali na obronke Alp in Brd in pogledali v Italijo. Kdor ima narodno zavest, mora istotako iz vseh teh dejstev izvajati gotove posledice. Zlasti pa bi rnoTal premisliti vsak jugoslovenski duhovnik, kakšne opasnosti se nam bližajo in kakšno stališče mora zavzeti ob taki združitvi dveh naših največjih sovražnikov. Ako jc papež poglavar vernikov v čisto verskih zadevah, v politiki je in mora biti pod našo kritiko, kakor kak Mussolini ali Radič. Seja ministrskega sveta Beograd, 28. decembra, p. Današnja seja ministrskega sveta se je vršila pod predsed» stvom g. Pašiča. Večji del so ministri po« dali poročila o resortnih zadevah. Po pred* logu dr. Superine je bilo odobreno, da se odkupi poslopje za poštni urad v Vel. Ki* kindi. Nato je bil odobren kredit 13 mili* jonov dinarjev za nakup brzojavnih drogov; te nabave se bodo izvršile po ponudbah tvornic iz Zagreba in Ljubljane. Dalje se je govorilo tudi o zakonu o neposrednih davkih, podrobneje pa bodo o njem razprav Ijali na posebni seji ministrskega sveta. Umik g. Radiča v vseučiliškem vprašanju Vseučiliška konferenca v Zagrebu. — Od prosvetnega ministra predloženi načrt zakona o univerzah bazira na sedanjem stanju in ne zahteva v Mariboru napovedanih reform in redukcij. Obnovitev zveze z Rusijo še ni aktualna Zagreb, 28. decembra, r. Davi se je v Zagrebu pričela konferenca univerzitetnih profesorjev. Zborujejo v vseuči-liški dvorani akademskega senata ob prisotnosti prosvetnega ministra Stjepa-na Radfča. Na konferenci se obravnava po zamisli St. Radiča načrt novega uni verzitetnega zakona in stališče glede na reformo naših visokih šol. Na konferenci so zastopane vse naše univerze z delegati posameznih fakultet. Skupno je navzočih 19 vseučiliških delegatov, dočim zastopajo prosvetno ministrstvo trije delegati. Zagrebško univerzo zastopajo: dr. Kostrenčič (pravna fakulteta). dr. Zimermann (teološka), dr. Miku ličič (medicinska), dr. Ivšič (filozofska), dr. Ulmanski (gozdarska), dr. Podaubski (veterinarska), dr. Sladovfč (visoka šola za trgovino in industrijo) in Belobrk (visoka tehnična šola). Beograjsko univerzo zastopajo: dr. Arangielovič (pravna fakulteta). dr. Gavrilovič (tehnična); dr. Čorovič (filozofska), dr. Gior-gjc Jovanovi.č (medicinska) in dr. Dimi trijevič (teološka). Subotiško fakulteto zastopa obenem dr. Arangjelovič. a skopljansko dr. Čorovič. Ljubljansko univerzo zastopajo: dr. Kidrič (filozofska), dr. Dolenc (pravna), dr. Šerko (medicinska). Župančič (tehnična) in dr. Grivec (teološka). Današnio sejo ie otvoril prosvetni minister Stjopan Radič, ki je v daljšem govoru iti z znano frazologijo kritikoval nadprodukcijo naših univerz ter omenjal velike stroške. Zatem ie govoril o novem načrtu za visokošolski splošni pouk ter naglašal, da vse to obseg3 novi načrt o ureditvi tega vprašanja. Omenjal je. da je bilo o tej zadevi že govora 1. 1921. in da bo sedanja komisija nadaljevala delo v tej smeri. Izjavil je, da bo komisija dokončala svoje delo do 15. januarja, nakar pride novi načrt univerzitetnega zakona z eventualnimi izpremembami pred Narodno skupščino. Konferenca se jc nadaljevala popoldne ob treh. Razpravljali so o posamez nih členih zakonskega načrta o univer- . zali, in siccr do 15. člena. Prvi člen pra i vi, da so univerze samoupravna telesa za pouk in poučno strokovno izobraževanje. Razen tega imajo univerze nalogo osnovati svoje ljudske univerze in se zanje brigati. Univerze stoje pod neposrednim nadzorstvom ministra prosvete. Člen 2. naglaša, da so univerze kot samoupravna telesa pravne osebe, vzdržujejo se pa na državne stroške po proračunu, ki se določa vsako leto, potem pa z lastnimi prispevki in fondi. Ako so lastni dohodki tako visoki, da se morejo z njimi vzdrževati posamezne fakultete ali univerzitetne ustanove, imajo te univerze pravico, da svoje fakultete imenujejo z imeni svojih dobrot nikov. Člen 3. določa, da spadajo k univerzi njeni učitelji, slušatelji, administrativni ln pomožni uradniki in služi-telji. Člen 4. odreja, da se univerze nahajajo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter se imenujejo: Beograjska. Zagrebška in Ljubljanska univerza. Razen tega obstojata kot posebni fakulteti: prav na fakulteta v Subotici in filozofska v Skopiju. njun položaj pa se bo natančneje uredil s splošno uredbo. V členu 5. se govori o razdelitvi univerz. V Beogradu ostanejo naslednje fakultete: me dicinska, filozofska, tehnična, pravna, pravoslavna teološka in gospodarsko-gozdna fakulteta, dočim se bo veterinarska, ako bo treba, uredila po defini-tivni izgraditvi zagrebške veterinarske fakultete. V Zagrebu bodo te fakultete: Pravna, medicinska, filozofska, gospodarsko gozdna, veterinarska, katoliško teološka in tehnična fakulteta, dočim se komercijalna -visoka šola poviša v fakul teto, čim kralj potrdi novo uredbo o njeni preustrojitvi. V Ljubljani bodo ostale fakultete, kakor so danes: medicinska s petimi semestri, pravna, filozofska, tehnična in katoliško teološka. Členi 6. do 16. govore o vseučiliščnih oblastvih. katere tvorijo: rektor, senat, zbor, dekani, vseučiliški svetnik, vseu-čiliško sodišče itd. Posebno živahno je bilo posvetovanje o rektorskih svetih, o čemur se bo razprava nadaljevala jutri. Burna šefa finančnega odbora Odločen in uspešen nastop samostojnih demokratov v finančnem odboru. — Energičen protest celokupne opozicije__Danes začne razprava o rednem proračunu za 1. 1926/27. Beograd,.28 decembra, p. Popoldne se je vršil sestanek plemrma finančnega odbora. Minister za šume in rudnike dr. Nikič je predložil star pravilnik, ki ga je izdelal že dr. Srskič 1. 1923. Pravilnik zahteva podaljšanje za izredne prejemke državnih rudarskih uradnikov. Poslanec dr. Svetislav Po-povič (sam. dem.) je očital vladi, da ni pred Iožila še vseh pravilnikov za državne urad nikc drugih resortov ter je navajal, da so samostojni demokrati bili proti razveljav-Ijenju odredb v dvanajstinah, s katerimi se is pristojbine ukinejo; poslanec Demetrovič jc v tem smislu vložil amandmane, katere pa ja vlada odbila. To so amandmani v čl. -19 dvanajstin za avgust-november. Zahteval jc, da se enako postopa napram vsem državnim uradnikom. Radikala Vlada Miletič in Andra Protič sta povdarjala, potrebo štedenja in zahtevala, da se ta odlok pravilnika odgodi. Radikal Grgin in sam. dem. Juraj Demetrovič sta predlagala, da finančni odbor pozove vlado, da predloži vse pra vilnike glede ureditve izrednih pristojbin uradnikov onih resortov, ki te pristojbine uživajo, ter sta predlagala, da se ta pravilnik o rudarskih uslužbencih odobri samo za en mesec, a vlada r.aj v tem roku predloži nove pravilnike v zvezi s sprejemom proračuna. Nato jc odbor razpravljal o pravilniku samem, ter ga soglasno sprejel v načelu. V specijalni debati je bil edini govornik dr. Svetislav Popovič, ki je grajal odredbe gle de določitve maksima teh prejemkov. Proračun predvideva letno 12 milijonov za redne izdatke, za izredne pa 8 milijonov. Pravilnik je bil sprejet soglasno s tem, da velja en mesec, dočim je v končnem glasovanju opozicija glasovala proti. Nato se ic razvila obširna razprava, ker je poslanec Demetrovič stavil predlog, da predsedništvo finančnega odbora pozove vlado, naj predloži pravilnike tndi o drugih ministrstvih. Proti temu predlogu je govoril Oton Gavrilovič, zavračal pa ga ie dr Svetislav Popovič, ki je posebno kritiziral delo vlade in njeno r.e-spoštovanje zakonitih predpisov. Pri tej pri liki je opozarjal na izigravanje zakonitih predpisov iz dvanajstin o porabi državnih avtomobilov. Predlog Demetroviča je končno bil sprejet proti glasovoma radikala Oto r.a Gavriloviča in radičevca Lončareviča. Predsednik finančnega odbora je nato spo ročil, da je dobil akt od bivšega prometnega ministra Radojeviča. v katerem predlaga načrt o uporabi državnih avtomobilov, naglašal pa je, da ministrski svet tega predloga še ni pretresal tn sprejel. Na temelju zakona finančni odbor ne more tega pravilnika vzeti v pretres, dasi ie rok za njegovo predložitev bi! v dvanajstinah določen s 1. novembrom. Opozicija jc energično protestirala proti postopanju vlade, češ da očitno gazi zakonite predpise in jih nc izvršuje. Na to je bilo sklenjeno, da se jutri dopoldne ob 10. nadaljuje delo s pretresom predloga dr. Novakoviča o državnih gospodarskih podjetjih: pozvani so na to sejo tudi zainteresirani ministri. Dalje prične finančni odbor ja tri popoldne redno proračunsko razpravo o proračnna za I. 1926-27. Prva prideta na vrsto proračun za ministrstvo za izenačenje zakonov ter proračun zunanjega ministrstva. Proračunska debata bo trajala ves me sec januar, nato sledi s 1. februarjem debata v Narodni skupščini, ki bo trajala dva nrescca. Trgovska fakulteta v Zagreb, 28. dccembra. r. Nocojšnji aVe* čer« poroča iz Beograda, da je danes kralj podpisal ukaz, s katerim se na predlog pro« svetnega ministra in po odobrenju ministr« skega sveta visoka šola za trgovino in pro* met v Zagrebu pretvarja v ckonomskosko« mcrciialno visoko šolo s pravicami vseuči« Iiškc fakultete. Študij na tej šoli sc razširja od treh na štiri leta. Obenem so tudi pro« fesorji te visoke šole pomaknjeni v čin vse« učiliških profesorjev. Amnestija za gozdne prestopke Po predlogu bivšega nrnistra za šume in rudnike dr. Žerjava. Eeograd, 23. decembra, p. Po predlogu ministra pravde in ministra za šume in rudnike je kralj na osnovi č!. 50. ustave podpisal amnestijo za vse sod-nijske obsodbe in sklepe administrativnih oblasti za prestopke in pregreške gozdne tatvine in ostalih gozdnih kaznivih dejanj. Od amnestije so izvzeti oni, ki so bili radi takih kaznivih dejanj kaznovani dvakrat ter gozdni organi. Razen tega je ministrstvo za šume in rudnike izdalo komunike, v katerem pojasnjuje ta ukaz, da se je amnestija izvršila na željo ministra v svrho olajšanja težke poljedelske krize z oprostitvijo velikega števila delavskih moči, ki se nahajajo v zaporih. To tolmačenje ministra za šume in rudnike je netočno, ker je predlog izdelal že bivši minister za šume in rudnike dr. Žerjav. Demanti naše vlade glede vesti o poskusih za obnovitev diplomatskih zvez z JRusijo. — Ninčič trdi, da to vprašanje ni aktualno. Beograd, 28. decembra, p. »Politika« objavlja ob priliki bivanja turškega zunanjega ministra Ruždi-bega v Beogradu naslednjo v popolnem skladu z misijo, ki jo je Ruždi-beg imel v Beogradu«. Beograd, 28. decembra p. Tiskovni oddelek je izda! komunike: »Pooblaščeni smo izjaviti. da so vesti, ki so jih objavile nekc-re novine o razgovorih turškega zunanjega ministra Ruždi-bega v Beogradu z merodai r.lmi osebnostmi, po katerih Je Ruždi beg podal gotove sugestivne predloge za eman cipacijo Balkana in nekatere predloge sovjetskega komisarja Cičerina. neosnovar.c ter se dementirajo.« Po seji ministrskega sveta je minister za zunanje stvari dr. Ninčič izjavil Vašemu do pisniku, da so netočne vesti listov, da bi tuTŠki zunanji minister Ruždi-beg imel od Cičerina misijo, da ustvari razpoloženje pri naši vladi za vzpostavitev diplomatskih od noša jev z Rusi-o in ali se v tem smislu pri naši vladi kaj dela. Dr. Ninčič je kratko odvrni!. da to vprašanje ni aktuahio. izjavo nekega vladnega politika: »Poleg poslov, radi katerih je turški zunanji minister posetil Beograd, je imel Ruždi-beg še posebno misijo. V razgovorih z našimi mero-dajnimi čmitelji jc izrazil tudi sporočilo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Čičerina. s katerim ie sklenil v Parizu obrambno pogodbo. Čičerin je naprosil Ruždi-bega, nai sondira mnenje naše vlade o eventualni obnovitvi odnošajev z Rusijo. Tuiški zunanji minister je to tudi storil. Izjavil je našim predstavnikom, da ie bila sovietska vlada pripravljena tudi brez formalnega priznanja stopiti z našo državo v diplomatske odno-šaje. Iz izjav turškega zunanjega ministra Se jc moglo razvideti, da govori zelo pogosto o emancipaciji Balkana, torej tudi naše države. Od česa naj bi se emancipirali? Brez dvoma od zapadnih sil. Ta sugestija ic D'Annunzio napoveduje zavojevanje Dalmacije Novo izzivanje «snežniškega kneza«, ki poziva svoje legijonarje naj bodo pripravljeni, da «odrešijo dalmatinske brate». ni italijanske Adrije. Govoril ie na dolgo o Dalmaciji, ki ie zaradi popustljivosti vlade pripadla Jugoslaviji, ki pa je bila vedno italijanska že od rimskih časov. Italijanstvo Dalmacije jc dokazoval s pripovedovanjem o starih spomenikih, ki so jih pustili stari Benečani in kl bodo izginili ako Italija ne pride kmalu na pomoč »zasužnjenim dalmatinskim bratom«. Proslavljal je junaštvo legijonarjev, ki so se borili skupno ž njim za »odrešitev kvarnerske kraljice« ter iih pozival, naj bodo pripravljeni, da vsak treno- tek žrtvujejo življenje za brate Adriie. Gardone, 2S. decembra. 1. Ob prisotnosti mnogoštevilnih legijonarjev, oblasti in velike množice se ic vršila včeraj v župni cerkvi maša zadušnica za padlimi legijonarji na Reki. Tekom cele ceremonije je Gabrijel D Annunzio klečal pred katafakom, ki je bil pokrit z lovorjevi venci in z zastavo kvamerskega regentstva. Po zaključku cere rnonlii so odšli udeleženci na griček Vittori-ale, kjer je imel D 'Annunzio daljši govor. V svojem govoru je D' Annunzio proslavlja! italijanstvo Reke in si lastil vse zasluge, da je bila končno «odrešena» in združen z veliko materjo Italijo, ki ne bo pozabila svojih šc neodrešenih bratov na drugi stra Mussolinijevi zunanje-politični ekspozeji Mussolini napoveduje več govorov o mednarodnem položaju. -- Sestanek velikega fašistovskega sveta. — Pred ustoličenjem prvega rimskega guvernerja. — Aretacije komunistov. delovni program za leto 1926. ter določil navodila za izvajanje že odobrenih zakonov, kakor na pr. zakona o odpuščanju državnih uradnikov. Farinacci bo predlagal velikemu svetu, da se strogo in natančno revidiralo vsi seznami fašistovskih pristašev. Na Campidogliu se vršijo velike priprave za ustoličenje prvega rimskega guvernerja. Italijanska vlada hoče dati tej ceremoniji posebno svečan značaj, kajti rimski guverner bo pomeni! začetek nove upravne dobe za italijansko prestolico. Ustoličenje sc bo vršilo dne 31. t. m. popoldne. Tega dne bo najbrže imenovanih tudi 10 rektorjev, ki bodo fungirali kot svetovalci od strani rimskega guvernerja. Po vesteh iz Palerma je bilo tamkaj aretiranih 13 komunistov radi boljševi-škc propagande v Siciliji in Kalabriji. Rim. 28. decembra, e. Ministrski predsednik Mussolini se vrne v torek ali sredo zjutraj v Rim, tako da bo mogel predsedovati za sredo sklicanemu ministrskemu svetu. Na tem svetu bo med drugim podal podrobno poročilo o mednarodnem položaju, določi! stališče italijanske politike napram poslednjim mednarodnim dogodkom ter se dotaknil tudi rusko - turške pogodbe. O tem predmetu bo ministrski predsednik govoril začetkom februarja tudi v zbornici, tako da bo zvedela ne le italijanska. temveč tudi mednarodna javnost za Mussolinijevo stališče napram sedanjim mednarodnim političnim problemom. Zbornica bo v februarju razpravljala tudi o locarnski pogodbi ter jo nato ratificirala. Dne 3. januarja sc bo sestal veliki fašistovski svet in začrtal fašistovski Katastrofalne poplave na Sedmograškem Narastle reke so razdejale cele vasi, železniške mostove in druge naprave. — Tisoči beguncev. — Da se preprečijo zločini, je vlada proglasila preki sod. — Velike povodnji tudi na Bavarskem in v Porenju. Budimpešta, 28. decembra, s. Poplava reke Koros je povzročila v komitatu Bekeš veliko škodo. 80 tisoč oralov zemlje jc pod vodo. Ker je prišlo v okrajih Bekeš in Bihar radi povodnji do raznih zločinov in je bil ogrožen javni red in varnost, je bil razglašen preki sod. Iz Clu.ia poročajo, da so radi južnega vremena narastle reke in povzročile velike povodnji, ki so po vsej Sedmo-graški napravile katastrofalno škodo. Mnogo hiš ie razdejanih, na tisoče prebivalcev jc brez strehe. Železniški promet je ogrožen, ker je več železniških mostov razrušenih. Tudi v telefonskem in brzojavnem prometu so nastale zapreke. Reka Samos jc v Cluju podrla več hiš ter deloma poplavila nekatere vasi v komitatu Kolos. Ledene mase so razdejale železniški most pri Ara-njos-Kierešu, tako da je železniška zveza med Clujem in Bukarešto prekiniena. Rumunski prosvetni minister, ki je bil na poti v Clui, je le s težavo prispel do postaje Torte. Iz Bukarešte prihajajoči potniki prino veduje.io o poplavah v Rumuniji. Pijo-nirji so skušali napraviti pri Aranjosu zasilen most. vendar pa se jim to vsled stalnega naraščanja vode ni posrečilo. Že lezniški postaji Tovis in Alba Julija sta popolnoma pod vodo. V mesto Maros-Vasarhe!y včeraj in danes ni prispel noben vlak. Telefonske zveze so zelo poškodovane. V mesto Torto je mogoče priti samo z avtomobili. Na tisoče beguncev se zbira na železniških nasipih. V nekaterih vaseh so prebivalci zbežali na strehe hiš. od koder prosijo pomoči. Iz občine Korostos je večina prebivalcev zbežala. Podrobnih poročil ra- di pomanjkljivih telefonskih zvez 111 mogoče dobiti. Monakovo, 2S. decembra, s. Zaradi južnega vremena in deževja so vse reke na Bavarskem narastle. Tudi na severnem Bavarskem in v bavarski ravnini se je bati povodnji. Koln, 28. decembra, s. Reke v zapad-ni Nemčiji so v zadnjili 24 urah zopet občutno narastle. Ker je v Črnem Lesu in Vogezih južno vreme, je pričakovati še nadaljnjega naraščanja rek. Ren na rašča od II, dopoldne vsako uro za približno 8 cm. Kleti v Kolnu. ki leže ob Renu, so izpraznili. Novo fašistovsko nasilje v Istri Koper, 28. dccembra. e. V Dekanih je bi! razpuščen občinski svet in jc bil na njegovo mesto imenovan izredni komisar. Vlada ute« meljuje razpust s trditvijo, da jc dekanski občinski svet vršil protidržavno agitacijo. To pomeni, da jc osobje občinskega sveta v slovenski vasi Dekanih slovensko in da so noče ukloniti fašistovskemu terorju, ki hoče ubiti sleherno kulturno stremljenje na« šega naroda v Julijski Krajini. Državljanska vojna na Kitajskem London, 2S. dccembra s. »Times« poročajo iz Pekinga, da je bilo pri zavzetju Tientsina 4 tisoč mož ujetih. Na obeh straneh so znašale izgube 20 tisoč mož. Vsled mraza >11 pomanjkljivih zdravstvenih ukrepov je veliko število ranjencev pomrlo. Za zatirane brate pod grško knuto Impozanten protestni zbor v Bitol;u. BitolJ, 28. decembra, p. Včeraj dopoldne se je vršil tu. na Trgu kralja Aleksandra velik protestni shod proti grškim nasilstvom nad jugoslo venskim prebivalstvom v OrškL Shoda se je udeležilo nad 15.000 ljudi. že na predvečer je vladalo v Rifoliu živahno vrvenje, kakršnega mesto Še ni videlo. Povsod so bile izobešene narodne zastave. Včeraj dopoldne so Prihajali ljudie ra shod od vseh strani v dolgih sprevodih. Velik utis je napravila zlasti zastava srbskih beguncev iz Grške, ki je bila ovita s črnim trakom. Shodu je predsedoval Dra-gi§a Ratkovič. ki je pozdravil prisotne in podelil besedo narodnemu poslancu Jovanu Čirkoviču. Posl. Cirkovič je v svojem govoru predvsem naglašal, da nismo nasprotniki Grške ln da se ne želimo vmešavati v njene notranje zadeve, toda ne moremo mirnodušno gledati trpllenia naših bratov, ki se nahaiaio v Grški in ki se jim gazijo vse osnovne pravice narodnih manišin. Zato je bil sklican protestni shod. da po-zovemo vlado, naj poskrbi za varstvo našega življa v Grčiji. Grška vlada naj spoštuje srbsko manjšino v Grški, kakor spoštujemo mi grško manjšino v naš! državi Po mirovni pogodbi ie ostalo nad po! milijona Srbov v Grški. Kot Prijatelji in bivši zavezniki Grške smo pričakovali, da bo naš živelj v Grški imel vse one pravice, kakor vsak držav Ijan v kulturni državi. V tem pa smo bili prevarani. Zadnia leta se vodno bol; množe dokazi, da nima naš žive!) v Grški niti onih pravic, katere je ime! pod Turško in da nima niti pravice do svojega življenja, svojega jezika in nošte-nega dela. Našim bratom v Grški se nasilno odvzema imetje, onečaščaio njihove družine, zapirajo in ubijaio iih ter nasilno izganjajo preko meje brez vsakega pravega vzroka. Zatem so govorili še Vojislav Protič, Halim beg in socijalist Nedeljko Divac, nakar jc bila soglasno, med burnim odobravanjem vseh prisotnih sprejeta nastopna resolucija: eMeščan; Bitolia ter prebivalci cele obmejne oblasti napram Grški, zbrani na svojem velikem zboru v Bitolju dnt 27. decembra, prosijo kraljevsko vlado, naj ukrene vse potrebno, da se našim bratom v Grški omogoči obstoj in svobodno živlienle na zemlfi in v niihovih domovih, k! so ga stoletia uživali, da se iim omogoči otvoritev šol in cerkva, v katerih bodo mogli čuvati in varovati svoj materinski jezik in vse lastnosti svoiega plemena. Z nujno in zadostno gmotno pomočjo nai se ustvari pogoj za življenje in koristno delo ort;m našim bratom, ki so morali zaradi grškega nasilja zapustiti svoja ognjišča ter iskati zavetišča pri nas. Obsoiamo javno nasilje. ki sramoti staro he!ensko kulturo. Sporočamo vsemu kulturnemu svetu, predvsem oa vsem Slovanom, v kakšnih neznosnih razmerah žive naši brat-tje pod Grško, da bi tudi oni s svojim protestom opomnili Grško, da njeno po stopanje z našimi brati ogroža m!r in harmonijo na Balkanu. Končno sporočamo našim preganjanim bratom v Grški tople in bratske pozdrave in jih pozivamo, na' obvarujejo svoj jezik in svoja ogniišča, ker stoji za njimi ves naš narod » Resoluciia je bila odposlana predsedniku vlade in predsedniku Narodne skupščine, obenem Pa ie z zbora bila tudi odnoslana pozdravna brzojavka kralju. Po shodu je množica v ogromnem sprevodu z zastavami in konien;ki na čelu manifestirala Po mestu ter vzklikala kralju, vojski in narodnemu edin-stvu. Madžarska in dinastija Karadjordjevič Senzacionalen članek madžarskega lista. Subotlca. 27. decembra. Tukajšnji »Bacsmegvei Nap!o» je priobčil v svoji božični številki senzacionalen članek =Kra!j Aleksander bo izvoljen za madžarskega kralja.* List piše med dragim: »Uradni k--og! na Madžarskem neprestano naglašajo. da vprašanje izvolitve kralja za sedaj še ni aktualno, da na bo sčaso-m a problem mogoče rešen na zelo presenetljiv način. Legitimisti, ki so za habsburško dinastijo, se bojijo, da bi se mogel kraljevski prestol v Budimpešti zasesti, še preden bi doraste! Oton. sin pokojnega razkralja Karla. Zato vlada v madžarski javnosti velika nervoznosf. in sicer tem večja, ker naj bi se na Horthvjevo mesto izvolil kralj, število legitimistov, ki obožujejo Habsburžane. pa ni veliko. Večina madžarskega naroda si ne želi več Habsburžanov za vladarje. Zato je v teku resna akcija v smeri, da se nalde načir.. kako bi se mogel ponudit; madžarski prestol kralju Aleksandru. Ta akcija, ki dosedai še ni povsem organizirana, ki pa ima veliko število pristašev, dela resno na svoii organizaciji ter ima nalogo, da privede čim prei dinastiio Karadjordjevič na madžarski presto!. Ravno tako se more ugotoviti, da je večina madžarskega iavnega mnenja na strani dinastije Karadjordievič. za katero ie tudi velik de! madžarske višje duhovščine, ki bi imela na prestolu raie pravoslavnega Srba kakor pa nrotestan ta Hortbvia. Poleg tegn je mnogo madžarskih olemenitašev. ki so slovanskega pokolenia in ki so naklonjeni srbskemu narodu. Na ta način je razttmliivo, da ima ta rešitev madžarskega kraliev-skega vprašanja nmogo pristašev v vsak; politični stranki na Madžarskem, ki želijo ustvariti podonavska zvezo z dinastijo Karadiordievičev. Tudi madžarsko časonisje je večinoma na strani te dinastije.* Merodajnim političnim krogom v Jugoslaviji ie žc dali časa znano, da ie ta akciia na Madžarskem vedno močnejša, vendar pa smatralo iugoslovenski politiki to vprašanje za čisto notranjo zadevo madžarske države. Po posetu turške delegacije Od razprav, ki so se vršile pred Svetom Zveze narodov o mosulskem vpra- i šanju, se je Ruždi-bej, turški vnanji mi- | nister in vodja turške delegacije podal iz Ženeve najprej v Pariz in ne kakor bi bilo pričakovati po hudem turškem porazu v zadevi Mosula, v Angoro. V Parizu je ime! Ruždi-bej konferenco s Čičerinom in tu se je izredno naglo sklenila rusko-turška pogodba, ki sicer ne prinaša ničesar novega po svoji vsebini. vsaj po izrečenih zatrdilih odločujočih diplomatov in kolikor se da presoditi po objavljenih tekstih. Iz Pariza se je vračala turška delegacija v Angoro preko Beograda, z namenom, da se ustavi v naši prestolici in prične al! boljše nadaljuje razgovore z diplomatskimi predstavnih' naše države. Turški diplomatje so se res ustavili v Beograda, nadlje Ruždi-bej sam; bode v oči. da so Turki porabi!! sleherno priliko, da opozorijo našo javnost nase in napravijo na nas čim najboljši vtis. Osobito niso štedlti s pokloni na i naš naslov, naglašali svojo miroljubnost j in svoje prijateljstvo do nas, ki da se j "o more več skaliti. Turški diplomati, osobito Ruždi-bej, so imeli več ra^o-vorov z novinarji in mora se reči, da so zelo informativno poročali o današnjem političnem stanju v Turčiii in o političnih ciljih in metodah sedanjega ra-dikalno-reformatornega režima. Ruždi-bej je naglašal, kako mnogo je Kemalovi vladi na tem. da je v čim naj boljših odnošajih z našo kraljevino, ki da ima igrati prvo vlogo na Balkanskem polotoku. Kakor znano mi edini izmed držav, ki so bile v vojnem stanju s Turčijo, nismo podpisali z njo mirovne pogodbe v Lausannei. to pa zato. ker jc ta proti naši volji določala kvoto naše participacije na starih turških državnih dolgovih. dasi je veljala za Srbijo še vedno tozadevna določba pogodbe iznred i. 1914. Ostalo je tedaj še vedno v formalnem oziru vojno stanje. To je bilo vsekakor nevzdržno, zato se je dosegel začasen sporazum med obema vladama, tako da so se mogli vendarle obnoviti diplomatični stiki. Vse nadaljnjo bodo uredili sedaj specijalni razgovori. Koliko se je doseglo in razčistilo na sestankih te dni, tega seveda ni razvideti iz uradnih komunikejev, ki so kot običajno splošni in skrivnostni. V svojem inter-vjuvu z zastopnikom beograjske »Politike* je izjavi! Ruždi-bej, da se bodo predstavnici obeh vlad imeli pogajat! v prvi vrsti o zaključku trgovske pogodbe, ki naj postane stvarna vez za bodoče odnošaje med obema državama. Potem se bodo vodili razgovori o bodoči konzularni službi in o drugih nerešenih vprašanjih. Naposled bova. je dejal Ruždi-bej, z gospodom Ninčičem izmenjala misli tudi o fakultativni emigraciji, o izseljevanju Turkov iz naše kraljevine v Anatolijo, kar se je v princ'-"" sprejelo že o priliki mirovnega dogovora. Koliko se je tega rasnično razčistilo, o tem seveda oficijalni komunikeji molče: naglašalo pa se je že prej. da se bodo razgovori kmalu nadaljevali. O problemu izseljevanja iz naše države je dal Šukri bej. poslanec iz Smir-ne in sedanji predsednik turške delegacije v komisiji za zamenjavo prebivalstva z Grčije, v Beogradu novinarjem nekaj svojih misli, ki so za nas zelo važne. Šukri bej je dejal, da nima Turčija ničesar proti temu. da se Turki iz naše kraljevine izseljujejo v Anatolijo, ker je tamkaj še obilo neobdelane zemlje na razpo'ago, osobito v vzhodnem de!u. še od Angore dalie. Toda gre pri tem samo za prave Turke, v Angori oa nikakor ne želijo od nas muslimanov, ki niso turške narodnosti. Še posebno pa je Šukri bej naglasi!, da Turčija ne mara Amavtov, ki da jih predobro pozna. To je za nas zelo važno, ker smo mo"!! lani z veseljem konstatirati. da so — že!i Arnavti v veliki množini izseljevati iz Južne Srbije. Mi in Turčija za naprej, ko se uredijo še vprašanja, res nimamo nikakih spornih zadev več med seboj in med obema državama lahko zavlada normalno, povsem dobro razmerje. Edina stvar, ki bi nas mogla razburjati, bi bi! verski moment, če bi se smatrala Turčija še vedno za kalifat. za verskega zastopnika islamskega sveta. S popolno in radikalno laiizaciio celokupne notranje uredbe v Turčiji je ta moment popolnoma odpade'. Dalje pa je Turčija kot sosed Bolgarije in Grčije vendarle tudi važen faktor za nas, ker prihaja v poštev v vseh kombinacijah, ki jih imamo ali Jih bomo imeli v bodoče s tema dvema sosedoma. To ie posebno potrebno naHašati danes, ko naši odnošaji bodisi z Grčijo kot z Bolgarsko še vedno niso definitivno urejeni in so šc vedno možne več aii manj resne komplikacije. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik ^DOMOVINO"? Princesa in klovn s ii jiiai u si! za srn „Naš Zvon" Sramoten list živčno pokvarjenega fanatika. Znani »duhovnik* Janez Kalan izdaja v NemČiii !ist pod tem imenom. Nihče bi ne ime! nič nroti temu. ako bi širil ljubezen do naše zemlje in jezika in prav tako mah bi se kdo izmed nas socdtfkal. če bi niša! o veri in verskem življenju. Gosp. Kalan pa r.i za to. Ta živčno neurejeni fana,:k nc more živeti, ako ne seje zdražbe. Mirno ti živi delavska kolonija, pa pride Kalan in naenkrat je nezaupanje v niev. Drug drugega gledajo postrani. Vsi so bili in enaki in posebno, kar se nazorov o veri tiče, so si enaki kakor krajcar krajcarju. Hudobcu pa se kmalu posreči, izigrati »vernike* proti «nevernikom*. Zares, ta človek je kakor z!i duh Slovencev v Porurju. Prinese! je strup sovraštva. ki mu zraven verskega zelo-tlzma in prismojenega pretiravanja meša še zlobo proti vsem našim državnim institucijam. Če že doma moramo prenašati take tfr"> bo treba storiti korake. da vsaj inozemske naše ljudi obvarujemo te ljulike. Na cerkvene kroge apelirati, naj v Porurje dirigirajo normalnega človeka blagih mar.ir, jc itak zaman — Tak kakor Kalan je tudi listič »Naš Zvon». Nepoštena, grda pisava. vredna jezuita V deccmberski številki daie ta »katoiiška* predstraža Slovencem v Nemčiji ta - le nauk: cCe govorite z Nemci in vam bo!j kaže, da veljate za Estrajharje. nai bo! Kot rojeni Avsfriici imate še to pravico. Sai vemo. da Srbov Nemci posebno ne !iubijo.» Alf ne zasluži ta gospoda, da sc >o položi na klop? V isti številki ie seveda nujna naloga odposlanca ljubljanskega škofa, da stresa svojo jezo na voditelja gnsn. Bolho in seveda ne b! bil srečen, čc bi se ne loti! — mene. Gosp. Bolha se Iskreno trudi zanimati našo vlado in ves narod za usodo Slovencev v Porurju. Za to pa mora Kalan na r.i vpiti, da »izkor'š*a» delavce. Gosp. Bolha ima za svoje delo samo skrbi in neprilike. zato bo — nadejam sc— presta! tudi sovraštvo histeričnega klerikalca. Nas pa vse to ponovno opozarja, da sc moramo pobrigati zn r"iake v inozemstvu. Želimo i!m srečneže novo leto kakor ie bilo preteklo. Mj jih nc bomo zapustili. Dr. Žerjav. Politične beležke 4- Vsak no svoie. »Slovenec* priob čuje v božični številki božična voščila raznih klerikalnih veljakov. Na prvem mestu člančič. podpisan od dr. Korošca. na drugem pismo škofa dr. Jegliča, na tretjem pa ono škofa Karlina. Gosp. dr. Korošec toži, da ministrstva nič ne delaio in da tudi parlament nič ne dela. »Želimo dela. dela in dela!* kliče ljubljanski poslanec dr. Korošec, kateremu očitajo njegovi lastni pristaši, da dosedaj v parlamentu za Ljubljano niti ust ni odprl. Škof Jeglič želi. da bi naši državi in vsem. ki im3io z UDravo posla. podeli! Bog »modrost*, vsakemu noedinen pa želi Še rosebei »st^ah bo?-ii». Lavantfnski škof kliče svojim vernikom: »Kvišku srca!* «Naša domovinska pravica ie v nebesih*, obenem pa toži. da je letošnje leto — ki je »sveto leto* — rod;!o toliko nezadovoljstva ter moralne gnilobe. -r SkHcanje Izrednega uradniškega kongrese. Po mnogoštevil.rh shod:h. na katerih so državni nameščenci protestirali proti za postavi'a niu rešitve njihovih gnr>tnih vprašani, je Osrednja zveza državnih nameščencev sklenila, da se skliče za 14. februar kongres vseh organizacij državnih nameščencev, na katerem se bo sklepalo o ukrenih. ki nai bi dovedli do rešitve uradniških vprašani. + Nesoglasja v radikalni stranki. Beograjski vladni listi trdijo, da je bi! vzrok odoustitvi prometnega ministra g. Ante Radojeviča niegovo netaktno obnašanje napram ostalim članom vlade, g. Radojevič in njegovi prijatelji pa s svoje strani odločno zanikujejo to trditev. Kakor poroča «Politika», trdijo Radoievičevi prijatelji, ga je bila proti njemu organizirana kampanja samo zaradi tega, ker je brezobzirno branil državne interese in ker je bi! pošten in korekten pri svojem delu. Radojevič se ne smatra za premaganega in se hoče odločno borrii za zaščito svojega ugleda. Zato se v političnih krogih pričakuje z velikim zanimanjem sestanek radikalnega kluba, ker se smatra kot gotovo. da bo došlo do ponovnega obračunavanja. »Politika^ trdi. da bo odstrani tev g. Radojeviča iz vlade imeia posledice. kakršne se v prvem hipu niso pričakovale. Važno je tudi. kaj bodo rekli radičevci, zlasti pa St. Radič, ki je v ministrskem svetu odločno podpiral ministra Radojeviča. Zanimivo je. da tudi radikalno »Vreme« prinaša vest, da namerava Radojevič v radikalnem klubu in morebiti tudi v skupščini in javnosti začeti odločno kampanjo proti onim krogom, ki so ga iztisnili iz vlade. ,Jutra", ki izide v petek zjutraj sprejema oglasni oddelek v Prešernovi ulici 4 samo do četrtka & Za pozneje dostavljene oglase uprava radi prezaposlenosti v tiskarni ne more prevzeti jamstva, da bodo objavljeni. ■nnsK) len ili UmM Čisto po golem naključju ie bila naša država, kakor smo poročali že v nedeljo med brzojavnimi vestmi, obvarovana ogromne škode. V Novi Gradiški v Slavoniji sta bila te dni aretirana dva elegantno oblečena tujca, in sicer radi incidenta s hčerko mestnega župana. Na potu na policijo se je obema rosrcči'o ubežati, ostavila pa sta v restavraciji na kolodvoru kovčeg, v katerem so našli 760.000 komadov potvorjenih tisoč-dinarskih bankovcev, torej v skupni vrednosti 7.600.000 Din. O senzacijonal. nem odkritju natn poročajo šc sledeče podrobnosti: V četrtek sta prišla v Novo Gradiško dva mlada, elegantno oblečena gospoda. Ustavila sta se pred hišo mestnega župana, kjer je stala njegova hčerka, ki sta jo vljudno pozdravila in vnrašala nato za trgovca Markoviča. enega najuglednejših in najbolj bogatih meščanov v Novi Gradiški. Dck!e ju je povabilo, naj gresta ž njo. da ju popelje direktno pred trgovino. Potoma pa sta neznana gentlemena pričela mladenko nadlegovati z raznimi nedostojnimi ponudbami, nakar sc jc dekle od obeh ogorčeno poslovilo in odšlo domov, kjer je povedalo svoje doživljaje svojemu očetu županu. Ta je odredi!, da ju morajo takoj izslediti. V resnici so zalotili oba na kolodvoru ravno v trenutku, ko sta se hotela odpeljati v smeri proti Zagrebu. Bila sta aretirana in odvedena na policijo. Kovčeg, ki sta ga imela seboj, sta pustila v restavraciji, ker na kolodvoru ni garderobe, ter odšla potem v spremstvu orožnika in župana w policijo. Potoma pa sta na vogalu neke ulice nenadoma pobegnila in izginila brez sledu. Ko je orožnik na policiji povedal, kai se mu ie zgodilo, je župan zahteva!, naj se zaplen! kovčeg. ki sta ga neznana tujca pustila v kolodvorski restavraciji. Ko so kovčeg odprli, so našli v nJem tri pakete, k! so bili vsi enako težki. Ko so odprli prvega, so bi!i vsi izredno nre-senečeni. Našli so namreč v njem same tlsočdinarske bankovce. Enako tudi v ostalih dveh paketih. Po natančnem pre štetju je bilo ugotovljeno, da je v vseh treh paketih 760.000 komadov tisočakov. oziroma 7.600.000 dinarjev. Bili so to sam! potvorjeni bankovci. Fa!zi-fikate so poslali potem v Narodno banko v Beograd, istočasno pa je bila oo-slana beograjski, zagrebški in ljubljan- ski policiji tiralica za falzifikatorji. Uvedena je bila seveda takoj obsežna preiskava, ki je ugotovila, da se neznanima tujcema ni posrečilo spraviti niti enega D v zvezi s falzifikatoriema. ki sta bil-aretirana v Novi Gradiški. Med prazniki so oblasti odkrile nove zanimive podatke o neznanih tujcih. Ugotovljeno je bilo namreč, da sta se neznanca vpisala v hotelu kot trgovska potnika iz Splita, in sicer eden kot Zvonko Dvojnik, star 26 let, drugi pa kot Tomislav Listeš. V Splitu sta tc dve imeni sicer popolnoma nepoznani, vendar pa se je na podlagi tega odkritja ugotovilo, da sta falzifikatoria v resnici Dalmatincn in da nista nobegnila "-oti Zagrebu, temveč proti Brodu. Kar se tiče potvorjenih bankovcev, sc domneva, da niso bili izdelani v naši državi. Sumi se, da sta bila falzifikator-ja v zvezi z falzifikatorsko družbo, ki so jo izsledili na Madžarskem in ie obstojala iz samih članov Društva za oro-bujanje Madžarov. Ta družba jc hotela namreč priti s pomočjo potvorienofa denarja do mnterijalnih sredstev, s katerim! bi čim lažje vršila oropagando za ideie probujerih Madžarov. Le na ta način si je namreč mogoče razlagati pe rijodično pojavljanje velikih količin oo-tvorjenih dolarjev, francoskih frankov in sedaj še dinarjev. Policija varuje o razvoju preiskave najstrožjo tainost. vendar se pričakuje, da bo tainost potvorjenih tisočakov in njihovih fa!?ifi-kator.iev že v najkrajšem času popolno ma pojasnjena. Po svetu — Pokret proti mosulski odločitvi v Turi člji. Po poročilih iz Angore se vršijo po vsej Turčiji protestna zborovanja zoper odloči« tev Zveze narodov v mosulskem vprašanju. V Carigradu so priredili visokošolci velik protestni shod, na katerem so sprejeli reso« Iucijo, v kateri zagotavljajo vlado, da so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za do* movino. — /z itali lanske klerikalne stranke. Po« sehna komisija italijanske klerikalne stran« kc je poslala v inozemstvu živečemu Don Sturzu in jxjs!aneu de Gasperiji zaupnico. Kakor znano, očitaio fašisti Tridentmcu de Gasperiju protlitalljansko mišljenje pred vojno in med vojno. — Novi čilski predsednik. Čilski kongres je izvolil za državnega predsednika Emili« jana Figtieroa. za ministrskega predsednika pa Maksimilijana Ibaneza. Zunanje ministr« stvo je prevzel Mathieu, finančno ministr« stvo pa Silva Somariva. JEZICA. Vsem, ki žele v res prijetni zabavi počakati novo leto, priporočnmc, da obiščejo Silvestrov večer v Sokoiskem domu. Za amerikansko Zenite v Je vse pripravljeno. Prvikrat nastopi ta večer Sokolov tarrfbttrašk! zbor. Naj nihče ne prde prepolno! Začetek ob R. uri zvečer. Vstopnina nizka. — Člane Sokola obveščamo, da ba 3. Januarja po 10. maši pri br. Ramovžu sestanek, kier se sestavi kandidatna lista za ves odbor in odseke 6 januarja ob 3. P-> poMne pa bo v šoli redni občni zbor, katerega se mora udeležiti vsak član. Zdravo! DOMŽALE. O. Fr. Ks. Stare, hišni posestnik v Ljubljani, jc daroval tukajšnjemu prostovoljnemu oasllnemu društvu 100!) denarjev. Plemenitemu darovalcu, k! je s svojim velikodušnim darom najlepše pokazal, kako visoko ceni humanitarno delovanje gasilcev, iskrena hvala. Da bi našel še več pasnemalcev! R AJHENRURG. Sokolsko društvo priredi dne 5. januarja ob 8. zvečer v svoji dvorani sokolski ples z bogatim sporedom. Sodeloval bo k'5k! sa!o:i'kl orkester. — Na S:l-vestrovo prirrd: društvo zanhtfvo Ln r> bavro igro »Nebesa na zemlji*. Začetek ob K zvečer. Društvr) vab! k obilni udeležbi obeh prireditev. DPAŽOO*E. Kmalu po'?če leto dni, odkar je bil tr -r^vljen niš So"rn!. Zal, da smo že pno leto izgrbii: našega pneza borca, br. vaditelja A. Pengova. 2c pred 15 let! Je ustanovil pododisek, ki pa Se posta! žrtev svetovne vojne. Toda br. Pengov ni miroval, dokler ni ustanovni društva, kar se Je zgodilo letos. Pod njegm-?m vodstvo:;; se Je Soko' prav lepo razvijal, le žal, da nas je br. Pengov zapustil že po prvih s-.'-dovih in odšel med brate Hrvate, da razširja šc tamkaj sokolske ideje. Zahvaljujemo se mu za nlerovo delo ter mu želimo na njegovem novem bivališču obilo uspeha. Zdravo! MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi na Silvestrovo ob po! 7. uri zvečer v društvenem domu Silvestrov večer. Na sporedu so razne zabavne točke ter godba ln ples. Na razpolago so tudi irvplp okrepčila. Odbor vabi vse prijatelje društva k mnogobrojnl udeležb!. KONJICE. Vse članstvo se vabi na redni občni zbor podružnice CMD v Konjicah, k: se bo vršil dne 5. janua^a ob 20. url v dvo rani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. ■MURSKA SOBOTA. Sokolsko društvo priredi v prostorih hotela Dobray !n kavarne SočJč Silvestrov večer. Na sporedu so koncertne mčke, šaljiva pošta, alegorija, ples Itd. Odbor vabi k obilni udeležbi. Iz Primer ia * Smrtna kosa. V Črnem kalu pri Dok^-nih jc umrl trgovec in posestnik Kare! Si* Skovič. Pokojnik jc bil zaveden rodoljub in se je posebno v preteklih časih živahno ude« ležcval političnega življenja v slovenskem delu Istre. Dekanska občina je imela v njem vzornega moža. Bil je tudi odbornik in za upnik tržaškega političnega društva >,Edi« nost«, kateremu je ostal zvest do zadnjega. Umrl je v starosti 67 !et ter zapušča tri hči:= rc in dva sina. .Med hčerami je tudi gospa Mila Senckovičcva, »oproga policijskega komisarja v Mariboru. Bodi pokojniku ohr» njen najblažji spomin, preostaslim naše so-žalje. * 50letnica prve š!e\-:lkc -Edinosti*. Dr. S. januarja 1926. poteče 59 let, odkar jc i/, šla prva številka tržaške <■ Edinosti*. List bo proslavi! ta jubilej, k! je velikega pomena za celokupno javno življenje Slovencev on. kraj meje, s posebno številko. * Novo vino. Iz Prvačinc na Goriškem poročajo, da jc povpraševanje po vinu v ta» n:(!"n':-in kra'u boli «.!aho in da sc prodaja pijača po 2-50 do 2.70 Lit za liter. Cenjenim naročnikom! Današnji številki «Jutra» smo priložil! prazne položnice in prosimo cenjene naročnike, da nam ž njimi pošljejo naročnino za prihodnje leto. Naročnina v letu 1926. ostane ista kot letos. Za en mesec znaša 25 Din, za četrt leta 75 Din. za pol leta 150 Din, za celo leto 300 Din. Računamo trdno na to. da nam ostanejo vsi dosedanji naročnik; zvesti tudi v novem letu. a da nam pridobe še novih prijateljev. Da jim prihranimo dopisovanje In poenostavimo posel v upravi, bomo smatrali, da ostane vsak dosedanji naročnik še naprej naročnik. aktPnam izrecno ne sporoči, da preneha to biti. Cenjene naročnike prosimo. da nam čim oreje — najkasneje pa prvi teden prihodnjega leta — pošljejo naročnino za leto 1926.. in to po možnosti vsaj za četrt leta naprej, če že ne za pol ali za celo leto, ker s tem sebi in listu olajšajo poslovanje. Uprava Jutra». Slovesna otvoritev železniške proge Niš-Prokuplje Med grmenjem topov, vihranjem zastav in zvoki godb je bila v nedeljo slovesno otvorjena nova železniška proga v naši državi, Niš-Prokuplje. Svečanosti so se udeležili: minister za gradje vine Nikola Uzunovič, min. za poljepri-vied.0 Vasa Jovanovič, kraljev zastopnik general Josip Kostič, generala Pan-ta Jurišič in Bogoljub Ilič, veliki župan niške oblasti, več poslancev, številni zastopniki raznih korporacij ter novinarji. Na vseh postajah ie narod z zastavami in cvetjem okrašeni vlak na njegovi prvi vožnji navdušeno pozdravljal in prirejal spontane ovacije kraljevski rodbini in ujedinjeni domovini. Navdušenje prebivalstva v topliški dolini je bilo nepopisno. Po vseh večjih krajih slavoloki, godbe, šolska mladina, dekleta v narodnih nošah. Na vseh postajah so bili visoki gosti pogoščeni. Minister Uzunovič je ponovno izjavil, da bo vlada poskrbela, da se proga podaljša preko Kosova do Jadrana. Čim je prispel vlak v Prokuplje, so zagrmeli topovi, po hribih so pokali mož narji. godba je zasvirala koračnico. Zupan Gjuraškovič je pozdravil odlične goste prestolice starega Juga Bogdana. Imenom vlade se je zahvalil za pozdrave minister Uzumovič, nakar se je takoj razvila veličastna povorka skozi mesto, katero so tvorili Sokoli na konjih. V hotelu «Raponju» se je vršil potem slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 400 oseb. Minister Uzunovič je naglašal kulturni, ekonomski in strate-gični pomen proge, ki pomeni začetek dela za zgradnio transbalkanske proge, ki bo segala slej ali prej do sinjega Jadrana. Imenom mestne občine je nazdravil navzočim župan Milorad Giu-raškovič, general Kostič pa je prinesel pozdrave kralje Aleksandra. Fala rešena ledu Z avtomobilsko vožnjo po Dravski dolini. Maribor, 26. decembra. V božični številki «Jutra» smo še poročali. da je falska elektrarna obdana z masami ledu. ki so se nakopičile ob jezu Drave in zamašile grablje do turbin. Električni tok je bil v sredo zvečer od Fale dio Trbovelj za eno uro prekinjen. potem so tvorniški delavci v noči od srede na četrtek odstranili zdrobljene mase ledu in snega ter omogočili zopet nepretrgan električni tok. Drava je bila še vedno čez in čez zamrznjena v dolgosti kakih 20 km proti Marenbergu. Tekom četrtka je južno vreme vse ogromne množine nakopičenega snega i.1 ledenih plošč raztopilo in odneslo čez falski jez proti jugu. Vodni pritisk na turbine je postal še tekom dneva zopet normalen, tako da so mogle Trbovlje zopet obratovati s celo električno silo. Vsled prijaznosti vodstva talske elektrarne si je mogel mariborski o.Iutrov* poročevalec danes potom vožnje z avtomobilom ogledati strugo Drave od falskega iezu naprej in skozi celo Dravsko dolino, kjer so se še videli sledovi nenavadne ledene poplave, ki jo Dravska dolina še ni doživela. Falski inženjer Kinach. ki je v kritični noči tudi vodil očiščevalno delo na iezu. ic dal vašemu poročevalcu pojasnila o poteku poplave, ki je zbudila, posebno v Mariboru. toliko razburjenja in alarmantne govorice. Danes je dravska struga že brez ledu in višie proti Dravogradu že skoraj zelena. Pač pa so na obeli straneh obrežja še ostale velikanske zmrznjene. do Pol metra visoke ledene plošče, pred njimi pa celo več metrov visoko zgnetene plasti blatnega, kaši podobnega snega in zdrobljenega ledu. Te so se več dni valile s Koroškega in se končno nižje Marenberga, kjer začenja vsled falske elektrarne počasnejši tok reke, usedle in zmrznile pod ledom do dna struge, kjer se je prosti tok vedno bolj zoževal in s tem dvignil še nezamrznje-no strugo. Preostanki teh zmrznjenih gmot leže sedaj ponekod do 6 metrov visoko nad tekočo gladino reke. Tam .ie tudi polno snega, ki ga je Drava prinesla hkrati z ledom. Na treh mestih ie voda tudi zalila dravsko cesto iz Maribora proti Koroški in nato seve zamrznila. tako pri St. Lovrencu, Brez-nem in Sv. Ožbaldu, to ie deset kilome- I Prekrasna filmska igralka, mlada in temperamentna Lee splošno priznana kot najlepša žena sveta, kreira glavno vlogo v razkošnem salonskem filmu iz krogov milijonarjev Luksuzne ženice Kot njen partner nastopa edtai siovensk« filmski igralec, slavni Olaf Fjjord V ostalih vlogah samo izbrani igralci kot: Lia Eibenschiltz, Julius Falkenstein, Hans Junkermann in drugi. Lepa Lee Parry pozna v tem filmu samo frizerja, krojača in draguljara. Nič manj, kakor 27 najnovejših toalet spremeni lepa Lee Parry v tem filmu. — Luksuzne ženice — duhteče zapeljivo cvetje na močvirnatih tleh — Manikirani prstki na prebelih rokah premetavajo milijone — poigravajo se z ljubeznijo, a njih nežne nožice gazijo za zabavo srca človeška — Končno se le vjamejo v zanko, ki so jo postavile drugemu. Predstave se vrše točno ob: 4., poi 6., pol 8. 9. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani (Telefon 124.) trov višje Fale. Cesta je sedaj že tudi povsod prosta in je ostala nepoškodovana. Le na enem kraju je led. menda tenak. ko ga je voda zopet odtrgala. podrl železno ograio. ki leži deloma pod cesto pri vodi. Pri Ožbaldu je ta čudna gmota ledu in snega še na cesti. Samo na sredi so jo toliko odko-pali. da je ravno prostora za en voz. Pogled na dvignieno zamrznieno Dravo je moral biti posebno divje romantl-čeh. Sedaj teče voda že globoko v svoji strugi. Sicer je vsa dravska cesta, ki ie nenavadno dobro ohranjena in skultivira-na vsled majhnega prometa pravi poti. Obe skupini sta se srečno vrnili v dolino, a eden izmed izletnikov je tudi dobil hude ozebline, vendar pa ne takih, da bi moral v bolnico. Razdelitev članov Državnega sveta Na zadnji plenarni seji Državnega sveta, ki se je vrSila v pondeijek, se ie izvršila razdelitev svetnikov po oddelkih in je bil določen tudi delokrog posameznih oddelkov. Nova razdelitev stopi v veljavo s 1. januarjem 1926. Državni svet je razdeljen na 6 oddelkov, katerih delokrog je sledeči: Prvi oddelek: predsednik Mihajlo Poli-čevič, člani: dr. Rudolf SardeHč, dr. Rado-je Jovanovič, dr. Maksim Rošič in Lazar Jankukrvič. Delokrog: administrativni spori in ostali predmeti finančnega ministrstva Neposredni davki in razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku. Drugi oddelek: predsednik dr. Tugomir Alaupovid, člani: Ilrja (rjukanovič, dr. Nikola Ojurgjevlč, dr. Štefan Sagadim in Mi-lialo Radlvojevič. Delokrog: Zadeve ministrstva za agrarno reformo, za izenačenje zakonov, za vere, za trgovino in industrijo, za narodno zdravstvo, za kmetijstvo, za socijalno politrko in prosveto. Tretji oddelek- predsednik Pera Petrovič, Sani: Mihajlo Cerovlč, dr. Dominik Mazi, Ivan Škarija in Sv. Paunovič. Delo- XIV. Ce skrb in žalost nas navdaja, Napor prehud živce razkraja | Izpijmo čašo ,Buddha" čaja Radost na novo nas preraja! Skrivnostna tvornica duhana L. 1923. se je pojavila v Osijeku skriv nostna tvornica duhana. ki ni imela nikakih zvez z Upravo državnih monopolov, vendar Pa je delala pod njeno firmo in spravljala v promet zavitke rezanega tobaka z enakimi etiketami kakor Uprava državnih monopolov. Ti paketi so dolgo krožili popolnoma neovirana v prometu. Končno pa je le postala policija nanje pozorna, nakar je odredila preiskavo in dognala, da je izdeloval utihotapljeni tobak in potvorjene etikete Marjan Živkovič, ki ga nikakor niso mogli izslediti. Celi dve leti Živkovič ni menjal svoiega poklica. Sicer ni imel več poguma, da bi spravljal utihotapljeni tobak v pro met v paketih, temveč ga je prodajal na kilograme, potujoč iz mesta v mesto, da ga policija ne bi izsledila. Šele te dni je bil aretiran čisto slučajno. Agent policije v Vmkovcih Banieglav ga je ustavil na ulici in našel pri njem dva kilograma »tihotapljenega tobaka. Odvede! ga je takoj s seboi na policijo in dogn;ii njegovo identiteto. Videč, da so mu prišli na sled. je Živkovič vse priznal in izjavil, da je kupoval utihotapljeni tobak v listih in da ima doma stroj, s katerim ga reže in prodaja potem od vasi d-) vasi. Hladnokrvno je pripomnil, da mu je šla kupčija nenavadno v klasje in to predvsem radi tega. ker je monopolski tobak zelo drag in obenem slab. Kino Ideal »naioeselefši mm Dunaja* Marija Corda Mihael Uarkonjfi Še danes in intrl Predstave pop. ob 3., '/,5., 6., '/28. in 9. urt. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 29.: «Veronika Deseniška«. D. Sreda, 30.: »Za narodov blagor». F. Četrtek, 31.: Zaprta (Začetek predstav, ako ni drugače označeno ob 8. zvečer.) Ljubljanska opera Torek, 29.: »Srce iz lectas, »Poziv na ples«, «Capriccio espagnole». Pantomimičmi ba* leti. B. Sreda, 30.: «Eva». C. (Začetek predstav, ako ni drugače ornače* no, ob pol 8. zvečer.) » Večer pantomlmlčnih baletov bo v ljubljanski operi v torek. 29. t m. ob pol 8. zvečer. Na prvem mestu je reprtza Rarano-vičevega baleta v treh slikah »Srce lz lec-tacjci spada tako v glasbenem kakor tudi v igralskem ozlrn med naluspelcjša jugoslovenska oderska dela. Kot druga ln tretla točka se irvalata na novo baletni pantomi-mi »Poziv na ples« na glasbo C. M. Webra in Nikolaja Rimskega Korsakova »Capricclo . espagnole«. Plešejo zs. TuIJakova, Mohar i jeva. Jančarjeva, Golovin, baletni zbor in pri »Srcu iz lecta« sodelujejo tudi članice in člani opernega zbora ter g. Povhe. Predstava je za red B. »Srce iz lecta« dirigira direktor opere g. Polič ostala dva baleta g. dr. Švara. Ljubljanska drama pripravlja Pirande-lla »Henrika IV.« fa Shawa »Obrt gospe Warenove«. Prvo delo režira g. šest, drugo g. Skrblnšek. Ljubljansko marijonetno gledališče med prazniki Ljubljansko marijonetno gledališče «Ate» na» je bilo med božičnimi prazniki zelo agil« no. Dalo je štiri predstave s sporedom, ki se letos 5e ni izvajal Na Štefanovo sta se igrali dve Izvirni domači igri: Mirana Jar» ca enodejanka »Razbojnik Moroz» in dr. Iv. Laha »Snegulčica*. Nivo obeh iger je pokazal, da je produk« clja domačih lutkarskih iger na zelo primi« tivni stopnji. Spričo dobrih tujih zgledov, ki smo jih že videli na našem marijonetnem odru. bi lahko bile izvirne igrice za lutke boljše. Kljub številnim hibam pa nista stvar ci brez vrlin. Jarčev »Razbojnik Moroz» se odlikuje po dobri karakteristiki, a je nedo« staten v dejanju. Župan in vaški policaj Čok sta dobro pogojena tipa. Gašpar pa ni na mestu. On ne more rešiti položaja, ki ga pisatelj v začetku nakaže. Gledalec pričaš kuje od ekspozicije nekaj več in se vpraša na koncu: Kje pa je prav za prav razbojnik Moroz? Ali nas je Gašper le nedolžno po« tegnii? Konflikt, ki ga značaji napoveduješ jo, je nujno potreben in če bi ga Jarc razs vil, bi igrica samo pridobila. Dejanje v dr. Lahovi »Snegulčici® je tus di bolj nakazano kot izpeljano. S stališča marijonetnega odra se da napraviti iz moti« va Snegulčice biser, ker je koncepcija po. polnoma svobodna. Dr. Lah je sujet le po« vršno obdelal. Njegovi «Snegulčici» manjka nežnosti in nijanse. Igra, taka kot je sedaj, more poslužiti le za silo. Kazalo pa bi stvar predelati. Dr. Lah bi nam gotovo lahko na« pisal dobro lutkarsko igro. Podani sta bili obe igri dobro. Izvrsten je bil župan v Morozu, izdelana kraljica v Snegulčici. Ples palčkov pa naj bi se ne pre« tiravaL V nedeljo sta bila na vrsti Bennsdorfov »Zakleti kalifa in šaljiva dvodeianka »Tri želje*. «Zakletl kalif* jc lepa fantastična igra. ki se da vedno uživati. Uprizoritev ni bila zadovoljiva. Živahno in temperament« ro so bile podane "Tri želje«. Drvar je bil z malimi izjemami dober in celo Gašper se je tukaj držal meje, katero tako rad pre« stopi, ko zaide v mestoma nemogočo gro« tesknost. Marijonetno gledališče je bilo dobro obi« skano in si jc gotovo pridobilo novili prija« teljev, o katerih jc želeti, da mu ostanejo trajno zvesti. Naj še opomnim, da bi se moral prostor nad igralci bolj naširoko za« kriti. Na ta način bo izginilo migljanje senc, ki motijo gledalca, če mu oko slučaj« no uide s scene proti stropu. Zavoljo pozor« nosti avditorija je treba to čimprej napra« viti. St. K. Najnovejša knjiga Ljnbomira Mlciča zaplenjena. Beograjska policija Je zaplenila naj novejšo knjigo Ljubomlra Mlciča »Aeroplan brez motorja«. Zaplembo motivira policija z nemoralno vsebino dela. Nasprotno pa trdi Ljubomir Micič, ki priobčuje v beograjskih dnevnikih izjavo, da njegova knjiga ni nemoralna in da policija ni pristojna za presojanje niene vsebine. Micič je znani začetnik ln utemel;itelj zenitističnega pokreta. Njegovo glasilo je »Zenit«. Proslava Janka Veselinoviča v Splitu in Sarajevu. Letošnjo 25 letnico smrti srbskega pisatelja Janka Veselinoviča sta obhajali v zadnjih dneh tudi splitsko in sarajevsko gledaiiščc. Oba zavoda sta uprizorila Vcse-linovičevo narodno igro z glasbeno sprem- ljavo »Giido«. Kakor znano, je napisal mu-ziko za »Gjida« slovenski skladatelj Davorin Jenko. Mostarski gledališki diletantl v Dubrov nlku. Mostarsko gledališko društvo »Svetozar Čorovič« je gostovalo za božične praznike v Dubrovniku. Dne 25. t. m. je uprizorilo Čorovičevega »Zulumčarja«, dan pozneje pa Ogrizovičevo »Hasanaginico«. Ga. Vika Podgorska recitira pravljice za deco. V sredo, dne 6. januarja bo čita-la ga Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame, pravljice za deco v prostorih Hr\. glasbenega zavoda. Recitacijo prireja neka zagrebška ferijalna kolonija in prebite', vstopnine je namenjen domu za otroke Crikvenici. Premijera češke komedije v Zagrebu. Pred dnevi smo imeli v Zagrebu premljen> F. X. Svobodove komedije »Poslednji moi . Igro je režira! Tito Strozzi, lokaliziral pa Arnošt Grund. Kritika povdaria, da je stvar sicer lahkega značaja, aa se pa v dobri zasedbi lahko stalno obdrži na repertoarja. Razstava slikarja Avgnsta Černlgoja v Gorici. Poročali smo že, da ie razstavil Avgust černigoj. ki spada po svojem slikar skem značaju med aktiviste, okoki 40 slik v Gorici. Razstava je imela dober uspeh. Slikar je prodal več stvari. Sedaj živi g. Černigoj v Trstu. Domače vesti i * Veliki župan ljubljanski dr. Baltič danes. v torek. 29. t. m. rte bo sprejemal strank ker je uradno odsoten. * Kraljevska dvojica za bltoljsko gledališče. V Bitolju je bilo s prostovoljnimi prispevki ter z denarno podporo mestne občine zgrajeno iično narodno gledališče. 2e v zimski sezoni naj bi se pričelo s predstavami, a manjkalo je še velikega zastora, za katerega ni bilo na razpolago denarnih sred stev. Upoštevajoč kulturni značaj gledališča je kraljevska dvojica priskočila na pomoč z znatnim prispevkom 20.000 Din v svrho, da se nabavi potrebni zastor. * Nov upravnik kraljevskega dvora. Dosedanji upravnik kraljevskega dvora, Milan Nenadič, je trajno upokojen. Na njegovo službeno mesto je imenovan polkovnik Ve-Ua Ditnrtrijevič, sedanji pomočnik upravnika. * Kraljev dar slepim invalidom. Kralj je pokloril slepim invalidom za božične praznike 10.000 dinarjev. Znesek se je razdelil gojencem Doma slepih Invalidov. * Novi Inozemski konzuli. Naša vlada je podelila exequatur direktorju bosansko-her-cegovtaske banke In predsedniku zbornice (j v Saraievu, Nikoli Berkoviču, švedskemu honorarnemu konzulu v Sarajevu in Juanu Alcaldu, generalnemu konzulu republike Chile v Beogradu. Ker je Alcahlo obenem poslaniški opravnik poslaništva republike Chile v Bukarešti, fco vodil svoje konzularne posle Iz Bukarešte. Exequatur je dalje podeljen Antonu Sabliču, generalnemu konzulu avstrijske republike na Sušaku. Ta konzulat obsega Sušak z okrajem Primorie-Krajina. * Konzularna poročila. Ministrstvo za zu-nan:e zadeve bo izdajalo odslej vsako leto zbirko važnejših konzularnih poročil gospodarskega značaja. Prva taka zbirka je že v tisku rn izide tekom prihodnjega meseca. * Nov pomočnik prometnega ministra. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je Bora Popovič, bivši direktor oblastne železniške direkcije v Beogradu, imenovan za pomočnika prometnega ministra. Bivši prometni minister Radojevič je, kakor znano Popo-viča upokojil. * Odlikovanje mesta Beograda. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval mesto Beograd z vojnim križcem. Slavnostna izvršitev odlikovanja se bo izvršila še ta teden. Odlikovanje bo izročil češkoslovaški poslanik tia našem dvoru g. Jan Šeba na siavnosten način beograjskemu županu g. Bobiču. * Naš vojni minister v Hamburgu. General Dušan Trifunovič, naš vojni ta mornariški minister, je prispel za božične praznike v Hamburg, kjer ostane več dni. * Iz srednješolske službe. Upokojeni srednješolski profesor Anton Jošt je reaktlviran ter na službovanje prideljen gimnaziji v Tuzli. * Imenovanja v prosvetni službi. Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedar/i šef umetniškega oddelka v ministrstvu nrosvete v Beogradu, dr. Branko Šenoa, za administrativnega direktorja akademije za umetnost v Zagrebu. Za rednega profesorja na visoki pedagoški šoli v Zagrebu je Imenovan dr. Milovan Grba. Za ravnatelja na ženski realni gimnaziji v Za-srebu je bila imenovana sa. dr. Zdenka Smrekar, ki je obenem prva ženska ravnateljica na srednji šoli v naši državi. * Izpremembe v državni službi. Načelnik oddelka za socijalno politiko pri velikem županu ljubljanske oblasti dr. Pran G o r -šič ie bil iz 4. skupine pomakn en v 5. skupino I. kategorije. Tajnik pri okrajnem sodišču v Velikem Bečkereku Bogdan Len-dovšek je imenovan za namestnika državnega pravdnika pri Istem sodišču. Franc Finžgar, nadzornik varnostne straže v Mariboru pa za višjega nadzornika varnostne straže istotam. Ivan Hasl, uradnik tretje kategorije pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je trajno upokojen. — Pri tej priliki popravljamo tiskovno napako, ki se je vrinila v notico »Izpremembe v državni služ bi«: G. Mi!in Koze!) ni »rudarski« pripravnik, marveč uradniški pripravnik pri iinančni prokuraturi v LJubljani. * Inženjerskl Izpit iz strojno-elektroteh-nične stroke ie napravil te dni na tehnični visoki šoli v Brnu g. Fedor G r e g o r i č, sin primarija dr. Vlaka Gregoriča v Ljubljani. * Smrtna kosa. V Ljubliani je dne 24. dec. umri splošno znani zdravnik dr. Robert Prossinagg v visoki starosti 84 let. Po mišljenju Nemec, se pokojnik politično ni udejstvoval. Vsled svoiega blagega znača a je bi! dr. Prossinagg v seh krogih prebivalstva priliubljen. Reveži so našli pri pokojni ku v premnogih slučajih brezplačno zdravniško pomoč in ga bodo težko pogrešali. Pogreb blagega moža se je vršil v soboto popoldne ob obilni udeležb! ljubljanskega prebivalstva. — V Bolcanu na Tirolskem ;e umrl v soboto 79. letu svoie starosti, ve-!e:ndustrijalec g. Andrej G a s s n e r, solastnik velike tekstilne tvornice Glanzmann & Gassner v Tržiču. Njegove zemske ostanke polože k večnemu počitku v Bolcanu. — V nedelio je preminula v Ltabllanl posestnica gospa Amalija U k o v Ič. Pokojnica Je bila vzorna žena in vzgledna mati, ki le vživala splošno spoštovanje. Pogreb bo danes, ob 3. popoldne iz hiše žalosti. Novi Vodmat, Clglerjeva u!. 198 na glavni kolodvor in od tam po železnici v Kranjsko goro. — V Mokronogu je umrl dne 27. t m. g. Ivan P o v š e. posestnik ta usnjar. Pokojnik je bil ugleden človek in splošno priljubljen. B'ag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožale! Znižane cene ? medeni Mluiii jos. Rojina - Ljubljana Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik »DOMOVINO"? Še is novega li se lahko poslužite izredne prodaje po globoko : znižanih cenah pri tvrdki Fran Lukič. Pred fiketifo V zalogi najlepše zimske suknje, krasni damski j plašči in volneni telovniki za dame in gospode, i * Pojasnilo. Veliki župan mariborske oblasti nas prosi za objavo sledečega pojasnila: »Z ozirom na vest. ki jo ie objavilo tudi »Jutro«, da se je povodom bivanja mini- j stra Stjepana Radiča v Mariboru v dneh 12. 13. decembra v njegovo osebno varnost kon centriralo večje število orožništva, pojas-niuje velik; župan mariborske oblasti, da po datki ne odgovarjajo Istini. Niti veliki župan niti pristojni srezki poglavar v teh dneh nista odredila koncentracije OTOŽništva, ker za varnostne mere tolikega obsega ni bik) nikake potrebe. V dneh 12. in 13. decembra ni bi! noben orožnik s svoje orožniške postaje dirigiran v Maribor. Varnostno službo je. kakor običajno, vršila izključno lokalna policija.« * Tečaj za oficirje trgovske mornarice Ministrstvo vojske in mornarice otvori v kratkem na pomorski akademiji v Bakra te čaj ze oficirje trgovske mornarice. Tečaj se bo odslej vršil vsako leto. * Pevski zbor slov. učlteljstva. Prihodnji pevski tečaj bo dne 2. in 3. januarla v Glasbeni Matici v Ljubljani. Začetek ? ianuarja ob 9. dopoldne. Kdor želi brezplačnega stanovanja. nai nemudoma javi na nasiov: Mir ko Dermelj, strokovni učitelj, gluhonenmlca Llubljana. Udeležba za vse priglašene obvezna. Kogar ne bo, tega bomo črtali. — Odbor. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov, pod lastno ceno dokler traja zaloga. Blago le garantirano najboljše kvalitete prodaja se Pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bre&u štev. 20. * Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo 10. Januarla ob 2. popoldne v Mestnem domu v Liublanl. Pravico do udeležbe občnega zbora imaio le člani, ki so poravnali članarino do 31. decembra 1925. 2435 * Božični darovi ameriških otrok naši de-cL V Dubrovnik je prispe! ameriški paro-brod z darovi ameriških otrok, članov ameriškega podmladka »Rdečega križa«, za |u-goslovensko deco povodom božičnih praznikov. Krajevni odbor podmladka »Rdečega križa« v Dubrovniku razpošilja te darove v zabojih v one kraie naše države, kjer obstoje krajevni odbori te organizacije, da razdele darove po šolah. * Naši v Ameriki. Odbor za gradnjo »Slovenskega doma« v Brooklvnu pri N'ewyor-ku ie marljivo na delu, da pridelo naši tam kaišnji rojaki čimprej do lastnega poslop a za seje in zabave slovenskih društev. V kratkem se nakupi primerno sfavbišče. na-katerem se zgradi novo poslopje. Slovenska društva prirejajo veselice v prid gradbenemu fondu. V Newyorku ie dne 8. dec. umrl med tamkajšnilmi roiaki splošno znan! g. Janez Derčar. upravnik slovenskega new yorškega dnevnika »Glas Naroda«. Nadalie so pomrli naslednji naši rojak' v Clevelandu Martin Vodopivec, rodom iz Slavine na No-transkem, v starosti 53 let; Marija Intihar, rojena Hočevar, rodom iz Loža; Frančiška Papež, rojena Demšar, in Jennie Weher, roj. Strnad. V Iridianopolisu je utrd Anton Petrič iz Šmihela pri Novem mestu. * Preiskava radi železniške katastrofe v Novem Marofu. Preiskava, ki Je bl!a odrejena radi težke železniške katastrofe v Novem Marofu, o kateri smo poročali v nedeljski številki, ie dognala, da le zakrivil nesrečo službujoči prometni uradnik, ki je proti predpisom dovolil, da sta zapeljala oba vlaka Istočasno na postajo. Stanje pone srečenih žrtev, ki se nahaia:o v varaždinski bolnici, je v splošnem dobro in so vsi že izven nevarnosti. * Senzacionalni uboj v Bogatlču v Srbi L V Bogatiču v podriniski oblasti v Srbiji se ie dogodil 24. t. m. krvav zločin. Ubit je bil upravnik pošte Vladimir Nikoiič. ki ie šele tri dni poprej nastopi! svojo službo. Kritične noči je bil v drtržbi več prijateljev. Na pov-ratku proti domu so padli nenadoma nan.i stieli. Ko so prišli ziutrai uslužbenci v urad r.e prostore, so r.ašli upravnika s prestrelie-nlm sencem. Vse stvari na pošti so bile sicer v redu, samo blagajna je bila odprta In ukradeno iz n!e 70.000 Din. Dogodek je izzval v Bogatiču razumljivo senzacijo, ker tam že desetletja r.i bilo nobenega slučaja uboja. Policiia je aretirala vse osebe, ki so bile usodnega večera v Nikoličevi družbi, med drugimi bivšega upravnika pošte ^ragutina Nediča. ki ie bi! takoj osumljen da je on morilec ali vsai soudeleženec. Pri hišni preiskavi niso našli pri nJem ničesar obtežltoega, pač v hlevu, kjer Je imel konja. 126.000 Din. Domneva se. da je bil to denar od čekovnih računov, ki ga je Nedič pone-veril. Pozida ie mnenja, da ie Nedič Izvršil umor radi tega. da opleni državno blagajno in tako pokrije, primanikliaj, ki ga je napravi! kot bivši upravnik pošte v Bogatiču. * Samomor slovenskega rudarja v SrbPI. Iz Seniskega Rudnika v Srbiji nam plše'o: Dne: 23. decembra, pol ure pred polnočjo, se je ustrelH z dlnatnitno patrono Slovenec Karel Deželak, doma od Sv. Lenarta p.i Laškem, rudar v Senjskem Rudniku v Srbiji j Vzel ie dinamitno patrono. Jo DrioravlL ka- ■ Box-match Stane kontra Patachon na Silvestrovo Ljubljanski Sokol Narodni dom MBT mM & a MMMMMSMJEK, psfei KSEUSMU rar/č Slovenija. LASTNE PAOOAJALNS' UUCUANA —j— BEOQQAD tac^O MttMuaoHtcc a khcl kihauoya **. ZAijfZEa »Mitioom uit. kor je potrebno za odstreljevanje premoga, ie položil potem na levo stran pirsi in vžgal Pri eksploziji rrru je patrona raztrgala srce, pljuča In levo roko. Vzrok strašnega samomora Deželaka ni znan Nesrečnež ie ostavll samo pismo na nekega svojega tovariša, v katerem ga prosi, da nai sporoči njeeovi materi, da mu je bilo življenje neznosno. * Truplo novorojenčka so naSii na obrež-|u Save v bližini železniške postaje v Kranju. Kakor znano se ie pri obdukciji ugotovilo. da ie bil otrok živ rojen. Najbrže ga je brezsrčna mati položila na obrežje kjer !e dete. ki je bilo zavito le v časopisni papir, zmrznilo. Odrejeno je izsledovanje otrokove rr.atere. * Samomor mladega dijaka. V Beogradu se je v soboto zvečer ustrelil dijak MIlan Popovič. učenec šestega razreda H. beograjske gimnazije. Vzrok obupnega čina ie iskati v nepovolini šolski klasifikaciji. Ker so ga domači karali zaradi slabega naipredo van a v šoli. je Milan pohitel v sobo svojega brata-oficirja. vzel niegov revolver ter si pognal kroglo v glavo. Ostal je na mestu mrtev. * Krvav božič v ptujski okolici. V Cir-kovcih pri Praeerskem so se na Štefanovo famje tako stepll v gostilni, da ie obležal na mestu mrtev neki posestniški sin. ki se le ravnokar vrnil od volakov. — V Stonjcih Pa se Je zapletel v družinski prepir neki faO letni posestnik, ki Je branil sinu Iti v gostilno. Tudi on ie med prepirom obležal mrtev. — V ptu sko bolnico so prlpellali celo vrsto ranjenih In podobnih božtčnHi pretepov Iz Ljubljane u— Silvestrov večer Sokola I. se bo vršil v četrtek, dne 31. decembra v veliki In mali dvorani »Kazine«. Na spored« so: koncertne točke, solopetje gdč. Spelce Ramš>ko ve, telovadne skupine, društveni kvartet, komični nastopi g. Povheta, kvartet pevcev (ljubljanskega Zvona.. O polnoči slikovita alegorija, nato ples. Prijatelje Tabora, člane društva Kazino in dru?o Sokohtvu naklonjeno občinstvo najuljudnoje vabi — odbor. 2432 u— Novo leto bomo židatie volje pričakali na Silvestrovi noči pevskega društva •Ljubljanski Zvon., k! se vrši iz četrtka na petek v zgornjih prostorih Narodnega doma s koncertnim ln zabavnim sporedom. Sodelujejo orkester nar. žel. glasb, društva •Sloga.. društveni zbor, znani kvaTtet (br. Grilca, Hartman In Šti'c). Pa tudi naš slav-ček s. Spelca nam zapoje s spremljevanjem klavirja par lepih pesmic. Mladca se bo lahko vrtela po starih in novih plesnih vi-žah. V paviljonih vsega dovolj ra žejne ln lačne. Prijatelji petja In neprisiljene zabave, pridite! u— »Na rivljerio jc geslo letošnjega velikega plesa In maštkerade »Jadralske Straže«, ki se bo vršila dne 5. Ianuarja v hotelu »Unrrn* in bo ena najbolj zabavnih ta obiskanih prireditev. Vršila se bo pod geslom »Na rivtjerio iti bo dvorana temu primemo okrašena. Zadnja stran dvorane bo predstavljala pročelje velike bojne iadie. na katere krovu bo mornarska gostHna. Obiskovalce čakajn še druga povsem izvirna presenečenja. Obleka po poljubnostl: vstopnina 15 Din. u— Društvo državnih pollcilskih name-5črncev r>riredi pod pokroviteljstvom gosp. velikega župana dr. Baltlča v soboto, dne 2 januarja v veliki dvorani hotela »Union, plesni večer z bogatim sreSoiovrvm. Začetek ob 20, konec ob 3. ziutraj. Ker je flisti dobKeik namenjen za podporni sklad onemoglih članov, vdov in sirot, se za vsestranski prset priporoča — veseKJni odsek. Silves/rov večer Olepševalne?:i drus ftva v Rožni dolini, katerega priredi na Strelišču pod Rožnikom, obeta izredno za» mmiv spored. ti— Irnrta tiskarna. ljubljanska tiskarna Makso Hrovatin >e Izstopila iz Društva tl-skamariev. radi česar so vsi v tiskarni zaposleni delavci v smislu določil tarifne pogodbe včeraj izostali od dela. Upati Je. da bo konflikt v nalkralšem času poravnan In se bo delo vnovič začelo. u— Tečaj o brezžični telegrafill in tele-fonlil. Začetkom Januarja priredi radloklub Ljubljana tečaj o brezžični telesrrafij! In telefoniji Tečaj se bo vršfl dvakrat na teden od pol 19. An 20. Tečaj bo trajal (50 nr ln ga bodo vodil? naši najboljši strokovnjaki na polju brezžične telegrafije in telefonije. Za pokritje stroškov tečaja bodo plačevali Damske plašče na'tnodemejše od D n 400 do 1000 zimske plaščne obleke od Din 1?0 do 40C domače f'an?l ob'ekc od Din 100 do 160 športne in 'pjrorr Mu-e od D n fiO do 160 nudi F. J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. člasl radiokiuba 1 Dm, neSam pa po 2 Din na aro. Predavanja se bodo vršila v taki obittd, da bodo vsakomur razumljiva. Interesenti naj se osebno ali pismeno prijavilo tekom 8 dni v tajništvu radiokiuba, Dunaj slu cesta 9. u— Drnštvo za vzdrževanje ln zgradbo Sokolskega doma na Viča priredi kakor vsako leto tudi lotos svoj običajni Silvestrov večer v dvorani Sokolskega doma na Viču z zelo pestrim sporedom. Nastopi tudi znani komik ljubljanskega gledališča gosp. Povhe. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogoštevilni udeležbi vabi vse napredno občinstvo odbor. u— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke, priporoča Krištof tč-Bučar, Stari trg št. 9. u— Društvo «Soča» vabi člane ta prijatelje društva na Silvestrov večer, ki ga priredi v salonu pri «Levu» s prav lepim raznovrstnim sporedom. Prehod tz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor. Govori tovariš Ante MervK iz Ribnice. Začetek ob pol 21. Vstop prost. u— Ples Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev se bo vršil dne 9. januarja v vseh zgornjih prostorih NarrKinega doma, pod pokroviteljstvom g. pošt. direktorja A. Gregoriča. Začetek ob 20. liri. Gfoleka pro-menadaa. — Odbor. u— Občili zbor društva trg. ln podjetniških nslnžbencev v Ljubljani se bo vršil dne 6. januarla ob 14. uri popoktne v Flo-rijanslri ulici 36. Društvo vab! vse člane, da se občnega zbona zanesljivo udeleže. 2433 n— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: dr. Robert Prossfnagg, zdTavmk, 83 let — Ivan Vaj da, sin železniškega uradnika, 6 ur. — Emestina Kraner, hišna, posestnica, 67 let — Uršula Cesar, občinska uboga, 80 let. — Frsn Mlakar, krojaški mojster, 33 let — Lucija Berlec, mestna uboga, hlral-ka, 89 let Iz Maribora a— Na bož'čnem oblskn. Kodar Emil Adler Iz Sv. Miklavža pri Mariboru je prišel na obisk k svoji sestri v Mariboru. Tam so blfl v družbi še drugi gostje. Vsi skupaj so se kmalu stepli In Je b:lo ranjenih pet oseb. Največjo rano le doJMI Emil Adler z nožem na roke in glavo. Prepevati so ga morali v mariborsko bolnico. a— Politična šola demokratske stranke za mariborsko oblast le pričela včeraj dopoldne v dvorani gostilne Pečnik na Rotov-žu. Prišlo je nad 50 sotrcKl)er!kov, večinoma kmetiških f2titov. dalje devet obrtnikov, nekaj učiteljev tn drugih. Tečaj se zaključi jutri v sredo s poslovilnim večerom ob 20. v dvorani gostilne Rotovž. 1. nadstr., h kateremu so vabljeni tudi somišljeniki Iz Maribora. Pri večeru bo sviral orkester. Udeležencem tečaja predavajo o vseh strokah. ki Jih mora poznati javen delavcc, gg. narodni poslanec dT. Pivko, dr. Lipold, urednik Spindler, dr. Koderman. dr Mari-nlč. dr. Reisman. ravnatell Lesničar, dr. Rape. očitelja Skala ki Robnik, ravnatelj Detela. Julči Novak tn uredrrfk Ozim. Predavanja prično zjutraj ob osrrib in trajajo ves dan. Vmes si uddežeinc1 ogledujejo marrborsioo fr>dir*tr8o. Tako so posettli včeraj tovarno mila «Zla»rog.,, dalje sokolsko telovadbo. obrekaH pa bodo še gledališče, • Mariborsko tiskarno, rn drugo. a— Rarprodano... TaJco bi lahko označili razpoloženje našega mesta č*z mfnule tri božične praznike. O gledališču smo poročali že v nedeljskem «Jutru», da |e bilo polno kot letos še nikc.lt Tudi nedeljski predstavi sta privabili skoro polno hišo meščanov in okoličanov. Se hujše pa Je bilo v kinematograf Hi. Vsak dan po tri predstave In vedno vse ra.zpmda.no. ln še kak boj Je bi! pred blacalno. nič manjši pri Patscho-nn kot pri ps?aar1ia. da so se jI vnela krila. Z gore"o obleko Je tekla klicat mater na pomoč. Pešiti pa so ?o utegnili šele tedaj, ko je bila že do pasu ožgana. Vso opečeno so prenrljali v mariborsko hohticn, kjer je po sedc-rr>dnevnem strašnem ♦r?He-r.ju včeraj rnnrla. Jutri! Jutrii Jutri! Jutri! Jutri! Jutri! i Iz Celja e— Bratstvo v Celjn priredi tudi letos »Silvestrov večer, v salonu hoteb --Ba'-kan» z raznimi šaljivTnr: nastopi, kupleti, netiem. vedeževanjem ln vlivanjem svinca. O polnoči nagovor in alegorija. e— ReHri sestanek članov onranl7-iciie SDS za Celje se vrši vsako sredo v klubo-vi sobi v Cellskem domu. Začetek razgovorov ob osmih zvečer. e— Sestanek SDS za Celja - okolico odpade v četrtek dne 31. t m. radi Siivestro-vega večera. e— Redni občni zbor Celjskega pevskega društva se bo vrši! dne 8. januarja ob osmih zvečer v mali dvorani Narodnega da ma. Na dnevnem redu Je tudi i-eprememba pravil. e— Iz trgovskega sveta. V poslopju Ljubljanske kreditne banke uredi v prostorih, kier ie bila do pred dnevi prodajalna Na-bav!j ački zadruge, svojo podružnico znana tvrdka »Humanic*. Loka! ze preureja in objavimo rešitti uganke S upanite, kdo da sem! 0,icz3rjamo na r&siraišnjo rešitev'i Elitni Kino Matici- Kron&sa vrneta letvic odst anjuje RADENSKA VODA potom boljše izločitve sečr.e vode ln zmanjšanja beljakovine. lepi portal, ki bo kmalu go;ov, bo za okra^ ulice. Poslovati začne trgovina že v drug: polovici januarja. e— Usoda beračeva. Ni Štefanovo s>o se igrala dečki po hribu nad Teppeyevo žaso, pa se jim ie zahotelo nekoliko podražiti v shrambi nad žago statiujočega beTača Mihaela Kolarja. Sli so proti oni mali stavbi, da bi vsem Celjanom znanega berača vzbudili, ker ga že dolgo tli bilo na spregled. Koiar je bil v svoji dslgl halji tn nizkem okroglem cilindri:, obče znana prikazen, ki smo jo često videli na Jož.'fovem hribu, kamor je rad hodil v samostan po miloščino. ZgroziJi pa so se dečki, ko so naši: starca v oni kleti podoorti shrambi brez vrat na tleh mrtvega ta nagega. Kmalu Je prišla aa lice mesta policija m z njo zdravnik, ki je ugotovil, da je moral biti Kolar mrtev že kakih deset dni. Po prazni steklenici sodeč, se Je berač za časa zadnjega hudega mraza Izredno napil in ker mu je morda postalo vroče, se je v svojem domovanju v ptianosti stekel. Tako ga Je zalotila smrt In z nJim Je zopet Izginil original. e— Pevsko društvo »Oljka, je na zadnji seji sklenilo, da priredi po enkrat na tede;'. teoretičen tečaj, kJ bo trajal tri mesece. Tečaj je namenjen tako starim pevcedi. ki so teoretično manj i-zvežbani, kakor tudi novmcem, da se Jim nudi prilika, da se izobrazijo za vstop v pevski zbor, ki naj se kmalu ta;:o pomnoži, da bo za Celje repre-zemtiral nekaj izrednega. Vabimr vse stare pevce in prijatelje petja, da pridobe za tečaj čim več naraščaja, samo moškega. Prvi sestanek se bo vršil dne 7. januarja ob 8. zvečer v gostilni gospe Božič na »Skarpi na Bregu. Tečaj bo vod"! učitelj g. Ger-lanc. Iz TrboveH t— Božični prazniki so potekli v Trbov. ljah brez večjih krvoprelitij, kakor jc bilo že nedavno v navadi. Policijska statistika zaznamuje samo en slučaj težke nravi. Na božični dan je nastal v samski hiši v Žabji vasi pretep, pri katerem je dobil Franc Ste. fančič, rudar na zapadnetn okrožju, 4 ne* varne vbodljaje z nožem. Prepeljali so ga takoj v bolnico, proti krivcu pa uvedli po= stopanje. t— O/vor/Zev Društvenega doma na šte» fanov dan se je izvršila ob skromni udelež« bi klerikalnega občinstva. Nasprotno pc so bili korporativno navzoči Sokoli, Orjunaši in drugo napredno občinstvo, vsi s svojimi znaki. Radovedni smo zato kako ba po^c« ličeval «Slovenec» otvoritev »Društvenega doma». Ob priliki otvoritve je prišlo do več malenkostnih incidentov, ki bi lahko \z* ostali. t— Silvesfrovih večerov se nam obeta prav lepo število. Največji po pripravah so. deč bo oni v Sokolskem domu, kjer se bo vršil s sodelovanjem godbe Dravske divizij je. Vršil pc se bodo še: pri Pravdiču, kjer ga priredi podružnica Zveze slov. vojakov z atrakcijo »Silvestrova noč na boinih por '•ar.ah», pri Forteju, kjer ga prirede r^diii« ški nameščenci, v Delavskem domu, socijp.l-' sti tkz. »Kristanovci*. v Radarskem domu. levičarji okoli aKmetskeca.-delavskcaa lista* pri Počivavšku, socijalisti Bernotovci. v Društvenem domu klerikalci itd. itd. t— Ljudska visoka šola je zaključila v nedeljo 27. t. m predavanja iz prirodorirrv; nega področja. Prihodnjo nedelio prične 7 novim ciklom predavani. 1 številnega poslušalstva, kakršno je mogoče le v delavskih cc frih, jc razvidno, da sc jc ta prosvetr: institucija namah priljubila vsemu trbovel' skemu prebivalstvu. t— Novo ustanovljena organizacija napredne demokratske omladine v Hrastnik : priredi v nedelio. dne 3. ianuarja v Narod; nem domu igro »Lepa Vida«. Prijatelji rn! < dirrskega pokreta vabljeni. t— V Hrastniku sc bo vršil v nedeljo, dne 3. ianuarja ob 2. popoldne ustanovni občni zbor »Edinosti« Bratske organizacije posebno bližnje, kakor liublianska in litij« ska, vab! lene. t— Odborova seja kraiuvr.e crCanizecije SDS v Trbrrvijah sc bo vršila danes, dne 29. t m. cb 7. zvečer v gostilni sveže: v Av-\:-iio 12.9. v Nemčiio 10.3. v Češkoslovaško 4.2. M mesni izdelki: v Italijo 0.8; sirovi baker: v Nemčiio 32.0; hmelj: v Nemčijo 16.3. v Češkoslovaško 10.9, v Avstrijo 1.4; živa goveda: v Italijo 11.9, v Avstrijo 8.9. Grčijo 3.6: pšenična moka: v Avstrijo 15.0. v Češkoslovaško 10.3. Narodna banka SHS Stanja 22. decembra 1925. fV milijonih Din; v oklepajih spremembe napram 15. t. m.) Aktiva: kovinska podloga 440.1 <— 11.1 h posojila 1299.7 (— 60); račun za odkuo kronskih novčanic 1186.3; račun začasne izmene 347.1; državni dolgovi 2966 3; vrednost državnih domen.-založenih za izdaianie novčanic 2138.3: saldo raznih računov 844.0 (— 35.71. Skunno 9231.1. Pasiva: vplačani del glavnice 28 0; rezervni fond 6.4: n o v č a n i c e v obtoku 5924.9 (— 52.1); državni račun začasne izmene 347.1: državne terjatve po raznih računih 163 8 (-j- 28 0); razne obveznosti 547.5 (— 28 7); državna terjatev za založene domene 2138.3: na-davek za nakupovanje blasri za glavnico in fonde 74.7. Skupno 9231.1. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Pšenica: baška, 5 vagonov 275; ladja T?sa. 3 vagoni 290; sresnska, 2 vagona 280. Turščica: sTemska, nova, 4.5 vagona 120. Konopljeno setne: 1 vagon 245. Moka: «6>, 1 vagoci 300. Tendenca ustaljena. = Bleerovo posojilo. Kakor poročajo iz Beograda deia Bleerova skupina z vsemi silami na to, da dvigne na.še zunanje posojilo vsaj na tečaj 95, nakar bi Izvršila novo emisijo. Sedanj! tečaj je okrog 92. Prvo ra-to je Bleerova skupina emitirala po 95 (emisijski tečaj za državo je bil 86.75, a razlika do 95 se je uporabila za pokritje emisijskih stroškov), po kolikor hoče prodajati obveznice publiki tudi to Pot Po re- gulaciji naših vojnih dolgov Ameriki bo zanimanje za naše posojilo gotovo znatno večje. = Francosko - jugoslovenska trgovska zbornica. Iz Beograda poročajo: V zadnjem času se vedno bolj občuti potreba ustanovitve Francosko - jugoslovenske trgovske zbornice, katere sedež bi bil Pariz, dočim bi se v Beogradu ustanovila podružnica. Naše ministrstvo ra trgovho in industrijo bo stopilo giede tega vprašanja v pogajanja z merodsjnimi francoskimi čMIteljl. = Položaj na tržišču sladkorja. Po zadnjih statističnih podatkih je letošnja sladkorna kampanja na Kubi dala okrog 5.13 milijona ton sladkorja. Napram lanskemu letu pomena to povečanje produkcije za 25 odstotkov. Cene na svetovnem tržišču sladkorja so sedaj že dalje časa stabilne. Tendenca je mirna. Enako ni bilo sprememb na domačem tržišču. Vse domače sladkorne tvornice razen veHkobečkereške so zaključile kampanjo. Po zadnjih cenitvah bo letošnja produkcija sladkorja v naši kraljevini za 25 odst. manjša cd lanske. — Položaj na tržišču Jajc. Produkcija v naši državi je spričo zimskega časa neznatna. Dovozi so povsod majhni. Cene na debelo se gibljejo okrog 1.65 do 2 Din za komad, na drobno pa okrog 2 do 3 dinarje za kom?d. Izvažajo se le malenkostne količine. čttjejo se celo glasovi, da nam bo zmanjkalo blaga za domačo potrebo, ako bo tudi v januarju huda zima. = Uvoz inozemske obutve v našo državo. Kljub visokim carinskim postavkam za obutev je uvoz tuje obutve še vedno velik. Visoka carina drži cene še vedno na visokem nivoju zlasti za prvovrstno blago, dočim se je drugo- in tretjevrsmo blago, ki je pretežno domačega Izvora, znatno pocenilo. = Vprašanje stabilizacije ltalManske lire. Italijajiska lira je v zadnjem času precej stabilna. Politiko stabilizacije more Halja voditi s pomočjo posojila 100 milijonov dolarjev, ki ga je dobil italijanski finančni minister Volpi v Newyorku. Za enkrat je lira stabilizirana na bari 25 lir za dolar ali 120 lir za angleški funt šterldng. Bodočnost bo prvka.rala. na katerem nivoitt bo možna trajna stabilizacija lire — Udruženje producentov vinskega kisa. Producenti vinskega kisa so nedavno ustanovili svojo strokovno zve m za vso državo v svrho zaščite svojih interesov. Začasna uprava je predložila svoja pravila na odobrenje pristojnim oblastvom. Za pred-sodnika jc izvoljen g. Farkaš, iridustrijec v Beogradu. = Zveza tekstilnih tvornlc. h Beograda poročajo, da se pripravlja ustanovitev stro. kovne zveze tekstilnih tvornic za vso državo. Zveza bo pristopila kot članica k Cen traH industrijskih korporacij v Beogradu. — Izvoz svile. Ministrstvo trgovine in industrije je pripravilo novo partijo svSe za izvoz. Do konca decembra se bo izvozilo 10.000 kg čiste svile, 10.000 kg stranskih produktov ta 12.000 kg Skartiranih kofconov. Vse se izvozi v MIlan. — Žrebanje agrarnih obvezniz. Po odloku finančnega ministra se bo 2. Jaguarja 1926. izvršilo 4. žrebanje 4-cdst. postila za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. — Žrebanje Vojne škode. Po naredbi finančnega ministra je določen 15. januar 1926. za žrebanje za amortizacijo 2.5 odstotnih obveznic vojne škode, a 16. februar 1926. za žrebanje dobitkov. Po amortizacijskem načrtu so bo z žrebanjem amortiziralo za 24 milijonov dinarjev obveznic, a dobitkov bo sedaj skupno za 7 milijonov Din. Za izplačilo kuponov so predvideni 104 milijoni Dta. Potrebni krediti so stavljeni Ge-ueraLni direkciji državnih dolgov na razpolago. = Dobave. Ekonomsko odeienje direkcije državnih železnic sprejema do 2. januarja ponuJbe glede dobave črne jadrovine ta raznih lakov; do 5. januarja glede dobave raznega lesa, clnkcvc pločevine in odlitkov iz sive litine; do 8. januarja glede dobave osi za tenderje in nosilnih oprti. Pogoji m na vpogled pri istem odelenju vsak delavni dan od 10. do 12. ure. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2. januarja pri tatendanturi Dravske divizij ske oblasti v Ljubljani giede dobave 300.000 kg ovsa; 4. januarja istotam glede dobave 37.500 kg bele make št 0 ta 37.500 kg bde moke št 2; 5. januarja istotam glede debave 500.000 kg pšenice; 13. januarja pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave ročnih gasilnih aparatov; 19. januarja pri direkciji dTžavnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega stekla; 20. Januarja Istotam glede dobave bakrenega materijala (pločevine, žice, nastavkov ta palic); 21. januarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Podlugovih ter glede oddaje nasekavanja pil; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave zakovic; 22. januarja pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 20 vagonov krušne moke (tipa SO odst); pri direkciji državnih želesme v Zagrebu glede dobave žiebnate-ga jekla; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Bos. Brodu. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani na vpogled = Prodaja starih karbidu i h svetiljk. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 16. januarja pismeno licitacijo za prodajo okoli 600 komadov starih pločevinastih karbidnih svetiljk. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, ofort in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja 12 000 kg starega razbitega stekla. Ekonomsko odelonje direkcije držav nih železnic v Ljubljani sprejema do U. ure dne 8. januarja pismene ponudbe za nakup 12.000 kg starega razbitega stekla. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju vsak i delavni daa od 10. do 12. ure. = Vprašanje našega stabilizacijskega posojila. Beograjski »Privredni pregledi piše, da nam bo Amerika kljub vsem demar.-tijem vsilila posojilo za stabilizacijo dinarja poleg Bleerovega posojila. Italijanski finančni minister Volpi je moral istotako sprejeti 100 milijonov dolarjev v svrho stabilizacije lire. Amerika kot največja imet-nica zlata hoče izzvati povpraševanje po njem. To pa bo dosegla, ako prisili nekatere države, da se vrnejo na zlati standard. = Rumunski o"olg»vi Ameriki, ki so sedaj regulirani, znašajo 44.5S0.000 dolarjev. Poravnati se morajo tekom 62 let V leni 1926. bo morala Rumunija na račun obresti ta odplačila dati 200.000 dolarjev, a potem vsako leto 100.000 več, tako da doseže v letu 1932. lotni obrok 800.000 dolarjev. Od leta 1933. se poveča letni obrok vsako leto za 200.000, a od 1. 1940. dalje znaša okoli 2.3 milijona dolarjev. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik „D0M0VIN0"? 23. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v okiepajih kupčijski zaklučki.) Vrednote: investicijsko 0—79 Vojna škoda 315—325, zastavni Kranjske 20— 22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202, (2^2), Ljubljanska kre dima 210—0, Merkantilna 100—104, Praštediona 0— 950. Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—1S5, Strojne 125—127, Vevče 120—125, Stavbna družba 100—110. Sešir 115—120. — Blago: les: hrastovi neob-robljeni plohi od 90 do 130 mm, od 3. tn naprej, fco vag nakladalna postaja 950—0; bu kovi obrobljeni plohi, od 27 do 100 mm, od 2 m naprej, I., II., večina I., ico vag. meja 0—S75; rcmelini 70/70, jelka, smreka, 4, 5, 6, 7 m, fco vag. meja 0—580; trami monte, ogledani. fco meja 5 vagonov 310—323 (310) poljski pridelki: turščica, umetno sušena, ico vag. slav. postaja 1 vagon 155— 155 (155), nova, času primerno suha, fco vag. sremska postaja, I vagon 122.50-122.50 (122.50); proso, fco vag. Ljubljana 0—230; ajda, fco vag. slovenska postaja 0—265; laneno seme, fco vag. Ljubljana 0—550; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana 0—375; eksekutivna prodaja: pšenica slavonska 76 kg, 2^, par. Dravograd-Meža, 2 vagona 2S5—286 (2S6). ZAGREB. Bančne vrednote so se ta teden začele trgovati po nespremenjenih tečajih. Le Praštediona ie malo poskočila. Industrij ski papirji so bili zanemarjeni. Vojna škoda promptna, se je trgovala po 319. Za ultimo februarja brez kupona se je ponujala po 300 Promet minimalen. Precejšen promet je bil v investicijskem po 77 do 77.5. — Dinar ;e mednarodno neznatno oslabel. Zato je v Zagrebu v devizah bila tendenca čvrstejša in so zaključni točaji posameznih deviz zabeležili majhen skok. Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Skupni promet v devizah je znašal 14.1 mili iona dinarjev. Notiraie so devize: Dunaj 792.5—802.5, Berlin 1337.5—1347.5, Italija izplačilo 226.89—229.29. ček 226.92 ln pol — 229.32 in pol, London izplačilo 272.81— 274.81, Newyork ček 56.09—56.69, Pariz 203.45—2(19.45, Praga 166.4— 16S.4, Švica ček 1085.6—1093.6; valute: dolar 55.45— 56.05, nemške marke 1326—1336; efekti: bančni: Eskomptna 118—120. Poljo 18—20. Kreditna Zagreb 134—135. Hipo 64—65.5, Jugo 10S—109. Ljubljanska kreditna, zaključek 215, Obrtna 78—81, Praštediona 947.5 —950. Slavenska 50—0, Srpska 144—146. in dustrijski: Ssčernna 430—450, Isis 60—70, Gutmatm 300—335, Slaveks 145—150, Slavonija 43—14.5, Trbovlje 310—0; državni: investicisko 77.25—77.5, agrarne 45.75— 46.25. Vojna škod?., promptna 318.5—319.5, za januar 314—318. BEOGRAD. Devize: Atene 70—75, Dunaj 798— 798.5.. Berlin 1341—1343, Bukarešta 25.75—26.15. Italija 227.5—22?. London 273.75—273.8, Newyork 56.38—56.41, Pariz 205—206.5. Praga 167.37 in pol — 167.45, Švica 1^89.5—1090. CURIH. Beograd 9.175. Berita 123.15. NewyoTk 517.25, Londcn 25.035, Pariz 18.82, Milan 20.S5. Praga 15.325, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.40, Sofija 3.775, Varšava 57.50, Dunaj 73.10. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 67.40, Žhmostenska 276, Assicurazioni Generali 7580, SpMt cement 445, Krka 382. Devize: Beograd 43.80 — 44.10, Dunaj 346 — 354, Praga 73-50 — 74, London 120.10 — 120.30, Pariz 90.25 — 90.75, New-york 24.65 — 24.S5. Curih 476 — 479, Budimpešta 0.0343 — 0.0351. Bukarešta 11 do 11.50. Valute: dinarji 43.25 — 44, 20 zlatih frankov 94 — 97, zlata lira 478.43. DUNA.I. Beograd 12.5225 — 12.5625, Berlin 168.65 — 169.15, Budimpešta 99.10— 99.40 Bukarešta 3.2650 — 3.2850, London 34.32 do 34.42, Milan 28.50 — 28.62, Netvyork 707.55 do 710.05, Pariz 25.76 — 25.92, Praga 20.9550 — 21.0350, Varšava 81.25 — 81.75, Curih 136.S7 — 137.37, Sofija 5.06 — 5.10; dinarji 12.44 — 12.50. PRAGA. Beograd 59.775. Curih 652.50, Milan 135.05, Newyork 33.70. Pariz 122.80, Budimpešta 4.70125, Dunaj 476.75. BERLIN. Beograd 7.43, Nc\vyork 4.195, Praga 12.413, Curih 81.16, Milan 16.995. London (opoldne). Beograd 274. Ne\vyork 485. Italiia 120.25. Praga 163.68, Dunaj 34.37 Švica 25.08. NEWYORK. (Zaključno 26. t m.) Beograd 1.77 in pol. Newvork 4.«*5, Italija 4.03 in tri ■"•etrtjnVe. Diinai 14.25, Praga 2.96 ta četrt, Švica 19.32 tn pol. Sokol 20letnica Sokola v Domžalah Na Štefanovo ]e praznoval Sokol v Domžalah 20-letnico svojega obstoja. Prireditev je obsegala igro, telovadno akademijo. govore ustaaovnikov ta zabavo. Obisk je bil t:ad vse Dovoljen in je lepo število ustar.ovnikov zasedlo častne prostore sredi dvorane. Prvi društveni starosta tir. Andrej Slokar jc iinel krasen nagovor, v katerem je naglašal, da je vladalo v IVomža-lali pred ustanovitvijo Sokola na narodnem polju popotavi mrtvilo. Domačin je bi! politično ta gospodarsko odvisen od tujca, ki se je priselil v Domžale ta se tamkaj trdno usidral. Dijaštvo, prežeto t; narodnim duhom, je prvo začelo dramiti ljudstvo s predstavami ta knjižnicami. To mladino je podžgal vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1904., da se je v nji porodila ideja po ustanovitvi Sokola v Domžalah. Povod pa so biii žalostni dogodki 1. junija 1906., ko je hotelo nemško društvo Andre2s Hcfer v Domžalah razviti svojo zastavo, kar so narodni borci Iz Domžal ta Kamnika z uspehom preprečili. Zapori, preganjanja in tedaj prelita slovenska kri so bili moralni temelj Sokolu v Domžalah. Že takoj spočetka je Imelo društvo čez sto članov, leta 1911. pa s! je postavilo že lasten dom. Pogoji za uspe šen razvoj društva so bili s tem podani, vendar pa bi težki dolgovi dom v svetovni vojni gotovo uničili, da ga n: rešil prodale zvesti ta vneti narodnjak Franc Cerar iz Stoba. Po prevratu se jc članstvo z vso marljivostjo oprijelo dela. tako da je bil dom že leta 1920. plačan do zadnjega vinarja. Gc»vor prvega staroste ta najvztrajnejšega sokolskega borca je bi! sprejet s fren etični m ploskanjem ta priznanjem. Za br. Stoka rj eni so govorili prvi društveni načelnik Franc Breoeljnik, župni delegat ta prvi vaditelj Bojan Drenik ta br. Kostnapfel. Bivši starosta Tomo Petrovec je v živi besedi osveti! najžalostnejšo dobo društva. Med svetovno vojno je bi! dom ena sama bolnica, izropana vsega, kar se je dalo odnesti. Sedanji starosta R. Seljak se je zahvalil vsem govornikom ta gostom z Iskrenim nagovorom ta nato zaključil pomembno slavje. Telovadni nastopi društva so bili prav dobri, le žal, da je odeT premajhen. Pri igri je sodeloval dramatični odsek •Unije*. Sokolsko društvo v Murski Soboti naznanja, da se bo vršila redna glavna skupščina z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 16. januarja, ob 20. v društvenih prostorih. Članstvo se opozarja, da se občnega zbora udeleži v člmvečjem številu. Šport Prve tekme Hajduka v Egiptu Svoji prvi dve tekmi je splitsk' Hajduk igral v Kairu. Kako zanimanje vlada v Egip tu za nogometni šport, kaže število prisot« nih gledalcev. Prvi dan je prišlo na igrišče 5000 oseb, drugi dan pa celo 15.000. Pri pr. vi tekmi sreča Hajduku ni bila mila. Moč« vo reprezentativno moštvo egiptovske ar» n.aas je porazilo Spličane z 2 : 1. Za Haj« dukovec je seortal Benčič. Lepo zmago pa je Hajduk dosegel pri drugi tekmi proti re« prezentanci Kaira, katero je po lepi igri po« razil s 4 : 2. Po en gol za Hajduka in za Eg'pčane je padel iz enajstmetrovke. Tret« ia tekma v Aleksandri)! proti tamošnji re» prezentanci je z 0 : 0 ostala neodločena. Trije Hajdukovci so bili blesirani. Božične nogometne tekme ZAGREB: Za Božič se je vršil nogomet« ni turuir mladinskih moštev, katerega se je udeležilo 11 timov. Izidi so bili nastopni: Makabi : Amaterji 4 : 2 (2 : 0), Croatia : Grafika 1 : 1, Hašk : Ferraria 8 : 0, Grad« janski : Grič 7 : 0, Ilirija : Derby 4 : 1. 2c v prvem kolu se je videla premoč moštev Gradjanskega in Haška. Drugo kolo se je vršilo 26. t. m.. Tekma Makabi : Ilirija je z 2 : 2 ostala neodločena, Hašk je pora« zil Croatio s 3 : 0. Gradjanski pa Concor« dio s 3 : 2. V finale sta torej prišla Grad« janski in Hašk. Zmagal je v finalu Gradjan ski s 3 : 1. Hašk jc dobil tolažilni pokal. — Poleg teh mladinskih tekem sta sc vršili v Zagrebu še dve zanimivi tekmi, in sicer Gradjanski : Slavija (Osijck) in Gradjanski : BSK. Gradjanski je oba dni zmagal. Osi« ješka Slavija, čije moštvo je sicer fizično močno in požrtvovalno, jc moralo kloniti z 0 : 11 (0 : 4) in tudi BSK se je vrnilo do. mov s porazom 2 : 4 (1 : 3). Beograjčani, ki so nastopili brez srednjega krilca Marin« kovica in branilca Rodina so pokazali teh« nično lepšo igro kot Zagrebčani ter sc od* likovali z lepim dodavanjem žoge in izvrst« no kombinacijo. Vendar pa te njihove do= brc strani radi slabega igrišča niso prišle do izraza. BEOGRAD: Prvenstvena tekma Jugosla« vija : Jadran je bila odpovedana. Prijatelj« ska tekma med imenovanima kluboma je pa končala z zmago Jugoslavije s 7 : 0. ' KIČA: Brigittenauer A C. : S C-. Go» rizia 4 : 3 (3 : 2). VIDEM. Bripittenauc A. C. : S. C. Udi. nese 4 : 3 (3 : 1). DUNAJ: Tukaj sc je vršila le ena prven. rtv n t tekma, in sicer Hakoah : Floridsdor« fer 2 : 1 (2 : 0). Po tekmi je prišlo do i t--gredov. Posredov cll jc morala 'Iclja. Iz« idi nr"at?t««' te' m >: Raj.o : Slcn&n 7 : 2 (3 : 0). Red Star : Neubau' i : 3 (2:1). D. au : Sturm 14 12 : 2 (5 : 0\ Vackcr : International 10 : 4 (3 : 2), Hertna : Str*?, senbahuer 3 : 2 (2 : 0), Nicholson : Rudolfs* hijgel 6 : 3 (2 : 1). Wae';cr : Sportklub 3 : 2 (1 : 01. Admirs - V.wegurigsspieler 4 : 3 (3 : 0). Sportkluh : Slovan 4 : 1 (3 : 01. Wa. ker : Donr.u 6 : o (2 : 0). PRAGA: Reprez. češkosiov. amaterjev, ki igri prihodnji teden v Lizboni proti por« tugsVsankaški odsek S. K. Ilirije ima dno 30. t. m. sestanek ▼ damskem salonu kavarne Emona. Pričetek točno ob 18. N» programu so: Konstituiranje odbora sekci* je, sestava programa za proslavo klubske petnajstletnice v sekciji, medklubska tekma in klubska tekma S. K. Ilirije ter alučajno« sti. Radi važnosti se naproSajo vsi Člani kx kor tudi naraščaj, da se sestanka sigurno udeleže. — Načelnik. Odbor ASK. Primorje. Jutri, v sredo 30. t m. plenarna seja pred glavno skupKi-no točno ob 8. zvečer v posebni sobi stavracijo Ljubljanski dvor. — Predsednik. ASK. Primorje (hazenska sekcija) Red« ni treningi se vršijo od sedaj naprej vs«ko sredo in petek od 18. do 20. ter vsako ne« deljo od 10. do 12. Ako bodo imenovani dnevi prazniki, se treningi na iste vršijo od 10. do 12. Treningi se razdelijo v dve skupi« ni: I. grupa med tednom od 18. do 19. ure, v nedeljah in praznikih od 930 do 10.30, druga grupa od 19. do 20., v nedeljah in praz nikih od 10.30 do 12. Opozarjajo se vse čla« niče, da bodo treningi začeli natančno ob dolčenih časih, zamudniki se radi oviranja treninga ne bodo pripuščali. V I. grupo spa« dajo: Vidic, Kačič L., Jančigaj Vika in Vi« da, Zanner, Kump, Erbežnik, Sever, Krisch, Jenko, Prekuh; v drugo grupo: Treo, Pod» boj V. in S, Kačič B., Čergonja, Kaiser, Burger, Tratnik, Zore Z., Pire, Modic, Kra« mar, Keršmanc. Opozarjajo se vse članice, da se ravnajo natančno po teh navodilih. Dne 6. januarja se vrši ob 15. v veliki dvo« rani univerze redni občni zbor; pozivajo se vse članice, da se istega udeleže. — Trener. Turistovskl klub »Skala* priredi skupni izlet s Silvestrovim večerom v Predvoru pri Kranju v pensionu «Grintovcc». Odhod » četrtek popoldne in rvečer. Prijave za ude« ležbo in voz sprejema tovariš šporn pri tvrd ki Krisper do srede opoldne. Dobrodošli tudi prijatelji «Skale». — Odbor. Motoklub Slovenija sporoča, da sc «T* ši občni zbor dne 29. t. m. ob 20. uri v sa» Ionu pri Mikliču, hotel Južni kolodvor z običajnim dnevnim redom. G. SI. Vrančii nam jc poslal v objavo sledeči dopis: Z ozirom na izjavo S K- Iliri* ja, objavljeno v »Jutru* dne 22. t. m- vztra« jam na utemeljitvi svoje demisije, ki sem jo podal v pismu na JNS, ki pa od moje strani ni bil namenjen za javnost Dokaze za pravičnost moje utemeljitve bom. ako bo potreba, predložil merodajnemu mestu. 1» istega vzroka, vsled katerega sem podal svojo demisijo, odklanjam odslej vsako 軫 sopisno polemiko v tej zadevi. Vremensko Liubljana, 28 decembra 1925. Ljubljana. 306 m nad morjem Kra« opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine ' mm j Ljubi >ana . . 7. 756-5 6-8 brezv. obl. | Ljubljana . . . 14. 757-2 93 sev. vzh. več. las. Ljubljana . . 21. 761*8 2*7 brezv. megla 7*0 Zagieb . . . • 7. 755*5 90 sev. zap. več. obL | Beograd . . 7. 755*8 10*0 sev. vzh. pol ob!. 6*0 Dunaj . . . . 7. 1 Praga ... 7. Inomost . . 1 • 7. Solnce vzhaja ob 7 38 zahaja ob 16*25, luna vzhaja ob 168. zahaja ob 5*45. Barometer višji, temperatura nižja. Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno oblačno, senrintja padavine. Topli in živahni zapadni vetrovi Resnica o Linderjevi smrti C' mrsterijozni smrti Maksa Lin-derja in njegove žene je časopisje mnogo pisalo, in čudno, skoraj vsak list drugače. Naslednje vrstice bodo pojasnile marsikatero točko iz tragičnega življenja velikega francoskega komika. Izšle so v berlinski filmski reviji «Kmematographi-sche Monatshefte» izpod peresa enega izmed najboljših prijateljev in zaupnikov pokojnega Linderja. Jedva ia zemlja zagrnila truplo našega prvega filmskega komika, in že se porajajo legende, ki skušajo popačiti njegovo sliko in zatemniti njegov svetal spomin. Maks Linder je bil vse prej kakor brezvestni don Juan. Othello ali celo Modrobradec, kakor bi ga gotovi krogi po njegovi smrti radi naslikali pred široko, nekritično javnostjo. In ni se zgodilo prvič, da je bil »b-iazzo« v življenju neskončno nesrečen, tako nesrečen, da mti je bila smrt — odrešenje. Maks Linder nesrečen? Saj je bil milijonar. ljubimec in ljubljenec vsega sveta, imel je očarljivo ženo in ljubko polletno dekletce, ki jo je obtoževal nad vse na svetu. In vendar . . . Ni še dolgo tega. kar je prvič predrla v svet senzacijska vest: bilo je takrat, ko se je zvedelo, da sta se Linder in njegova žena skušala na Dunaju zastrupiti. Svet je bil uverjen, da s; je Linder skušal vzeti življenje, ker je že izpil kupo življenjskih slasti do dna. Ker je bil sit življenja. Pa je pojasnil vso zadevo tedanji ravnatelj dunajskega »Vita-fflma«. pri katerem ie Linder baš nastopal v »Kralju cirkusa1: da ie bilo vse skupaj le mala. slučajna nezgoda, izrabljena v reklamne svrhe. Malce ™-eveč vercna-ia. Pobožna laž! Le en človek je vedel takrat, kaj je z Linderom: bil je to omenjeni generalni ravnatelj E. Sziics, edini zaupnik nesrečnega umetnika, ki se mu je Linder odkritosrčno izpovedal o vsem svojem življenju. Sziics je slutil, da mora prej ali slej priti do katastrofe. Zakaj Linde-rov zakon, navidez srečen, je bil neskončno nesrečen. Linderu je grenila življenje njegova lastna žena. ki je bila nanj ljubosumna do skrajnosti. Bila Je ženska, za katero je celo pojem »histeričen« mnogo premi!. Madame Linder ni svojega moža nikdar izpustila izpred oči; spremljala ga je v atelje, prisostvovala vsem njegovim pogajanjem za an-gažman in bila celo ljubosumna na staro perico, ki jo je Linder nekoč v šali prijel čez pas in vzdignil od tal. da je ženi napravil pot v ozkem hodniku . . . Toda najhujša je bila nien^ ljubosumnost na njegovo delo! Hotela je, da bi bil vedno pri nji, da bi se je držal neprestano za krilo. Tako ni čuda. da je Linderu njegov poklic zagrenila docela. Sistematično ga je ovirala pri delu, kjer je le mogla in mu paralizirala voljo do življenja. Med zakoncema je prišlo maione vsak dan do prepirov, in Linder, ki je bil že od narave resen značaj, je postal čemeren in nust in je zasovražil ves svet. In potem, ko si je še izbral za svojo partnerico mlado Vilmo Banky, v kateri je žena videla opas-no konkurenti.ijo, je loncu počilo dno. Prišlo je do prve katastrofe, katastrofe na Dunaju. Linderu so njegovi prijatelji svetovali. naj se loči. Toda Linder je bil pre-ponosen in preznačaien. da bi se bil mogel odločiti za ta odločilni korak, zlasti še, ker ga ie žena na kolenih prosila oproščenja in mu prisegla, da se bo poboljšala Tako je šla usoda svojo cot naprej. Začela se je usoda že takrat, kto je Linder spoznal v St. Maritzu svojo bodočo ženo. tedaj šele devetletno dekletce. Bil je velik prijatelj otrok in se Je tudi ž njo rad poigraval. Pozneje je dolgo ni več srečal. Sešel se je ž njo zopet, ko je bila ona stara osemnajst iet. Devojka ga je z ljubeznijo naravnost preganjala. In ko je mati osorno in kategorično zavrnila sleherno misel na poroko s »filmskim klovnom«, je histerično dekle pobegnilo za Linderom v Nizzo ter tako insceniralo umetni lju- bavni škandal. In Linder — tipično za njegov značaj — se še tedaj ni hotel po-služiti »pravic«, ki mu jih je pobegla devojka sama prezentirala, temveč je potrpežljivo čakal, da je prišla njena mati in mn, hočeš nočeš, ponudila roko »kompromitirane« hčerke. To je bil začetek konca. Vsi Lindero-vi veliki načrti, njegov novi film »Che-valier Barkas«, njegovo sodelovanje z nemško filmsko industrijo, s katere pomočjo je upal zajeziti ameriško filmsko poplavo v Evropi, vse. vse je splavalo po vodi. Vse je uničila bolna strast žene. ki je s svoio »ljubeznijo« neprestano glodala na koreninah njegovega dela in mu trovala upapolno življenje. In posrečilo se ji je: strla jc velikemu umetniku življenje, in Linderu ni kazalo drugo, kakor da se s smrtjo reši iz pekla jedva dveletnega zakona. Ostalo ie šestmesečno dete, ki ga je nesrečni oče ljubil kakor zenico v svojem očesu. Pomanjkanja se mu ne bo treba nikoli bati; zakaj Linder jc bil bogataš in previden v poslovnih zadevah; bil je tako bogat, da se je odrekel 2 milijonski doti svoje žene. Le eno bo dete pogrešalo: očetovo ljubezen. Mi pa njegovo veliko umetnost. Vi nam je vzbujala neprisiljen, zdrav smeh že v tist; dobi. ko ie bil kino še borna, predmestna senca današnje projekcijske tehnike: ko še nihče ni vedel, kako je ime simpatičnemu, elegantnemu in še-gavemu Francozu, ki ga je ljubil ves ženski svet in ki ga je ženska ljubezen — uničila. Dolžni smo Ti bili tc vrstice, Maks Linder, dolžni Tvojemu čistemu spominu! In ne bomo Te kmalu pozabili. Tebe, ki si bil prvi veliki komik v filmu — »bajazzo« s tužnim koncem! Madžarski ponarejevalci francoskih frankov Poročali smo že pred dnevi o senzacionalnem odkritju policije v Haagu in Amsterdamu, kjer so prišle na dan velike goljufije s ponarejenimi francoskimi bankovci po 1000 frankov. Ze dolgo si je nizozemska policija razbijala glavo, odkod izvira ponarejen francoski denar, ki se vedno v večjih množinah pojavlja v obtoku. Storilci so ostali dolgo časa prikriti. Šele zadnje dni se ie posrečilo Prijeti enega izmed falsifikatorjev, zato pa je bil uspeh kriminalnih uradnikov v tem primeru toliko večji. V neko haaško menjalnico je prišel Prešlo soboto madžarski državljan Mar-czowski. Predložil je blagajni bankovec za 1000 frankov in prosil, da mu denar izmenjajo v holandske goldinarje. Blagainik je pogledal bankovec in ni opazil na njem nič sumljivega. Hotel ga je že vnovčiti. bi! pa je tako previden, da ie stopil k luči in pogledal skozi. Vse je bilo v redu, le vodni tisk ie manjkat. Blagajnik ie radi tega velel poklicati policijo, ki je Marczowskega na licu mesta aretirala. Telesna preiskava, katero so izvršili detektivi pri Marczowskem, je pokazala, da ima mož v čevljih votle podplate, v katerih nosi 10 ponareienih tran coskih bankovcev po 1000 frankov. Ko je policija izsledila prvega krivca, je hitela v hotel, kjer sta stanovala dva tovariša Marczowskega, polkovnik Jan-kovics in njegov prijatelj Mankovics. Pri obeh so našli detektivi za 10 milijonov francoskih bankovcev po 1000 fran kov. Seveda se je vest o falsifikatorjih takoi raznesla po svetu in o ponarejevalcih denarja je bila obveščena tudi policija v Budimpešti. Takoj ie cdšel na dom Marczowskega oddelek detektivov, več uradnikov kriminalne policije pa se je podalo v stanovanje Mankovicsa in polkovnika .Tankovicsa. Pri vseh treh se je našlo mnogo obtežiinega gra- Tudi ssb novoletna darila je tvrdka Drago Schwab, Ljubljana s svojo izborno zalogo najbolj priporočljiva. diva. ki kaže. kakšne namene so imeli falsifikatorji in razpečevalci francoskih bankovcev v tujini. Organizacija za ponarejanje denarja ie bila izvrstno organizirana in zelo dobro razpredena. Ponarejevalci so baje falsificirali bankovce radi politične maščevalnosti. ker so lioteli pomagati pri rušenju francoskega denarja. Ustanovili so v Budimpešti velikansko delavnico, pri čemer ii je pomagal celo neki docent budinipeštanskega vseučilišča. Ta je delal klišeje in nabavlial kemikalije, ki so potrebne pri tisku denarja. Trije ponarejevalci so biii v zvezi z društvom «Probujajočih se Madžarov* in so ponarejali poleg francoskih frankov še češkoslovaške krone. Hoteli so s tem denarjem zrevolucijonirati slovaški del češke države, meneč, da se bodo na ta način iahko polastili ozemlja, na katerem bivajo Slovaki. Ponarejenim češkim kronam pa so prišli policijski organi kmalu na sled in falsifikatorji so morali svoje delovanje ustaviti. Vrgli pa so se baš radi tega tem bolj in- | tenzivno na ponarejanje frankov, ki so i iili hoteli prvotno razpečavati na Če- j škoslovaškem in v Nemčiji ter so pozneje, ko so izprevideli. da bi se ta poskus najbrže ne obnesel, odšli na Nizozemsko v dobri veri. da bodo tam lahko delovali brez ovire. Nekaj časa jim ;e šel posel res gladko od rok. končno pa so sc vjell v past. Kakšna bo njihova nadaljna usoda, bomo kmalu videli. Stvar ima očividno tudi politično ozadje. Iz Prage poročajo, da so razkritja 0 madžarskih falsifikaciiah vzbudila ogromno pozornost ker ni dvoma, da gre za široko zasnovano politično akcijo, v katero so zapleteni najvišji državni funkcijonar.ii. Baje je tiskarno za ponarejanje bankovcev opremila s svojimi lastnimi stroji sama državna tiskarna v Budimpešti in to z vednostjo — notranjega ministra. Zato je pričakovati, da sc bo razvil iz afere velik mednaroden škandal. Filozof in tat v eni osebi Včasih sc že zgodi tako, da združuje čiovek več lastnosti v svoji osebi. O takem zanimivem slučaju poročajo sedaj iz Pariza. Sebastijan Prieu:c je 26 let star ter ima doktorat iz filozofije. Delal pa bi lahko tudi doktorat iz tatinske stroke, kajti imel je v nji veliko srečo, ker je bi! zelo spreten uzmovič. Pred časom je Prieux ukradel iz nekega avtomobila 150 tisoč stekel za očala. Dve uri po tatvini je bil plen že prodan. Konccm letošnjega novembra pa se je filozof zagledal v izredno lepega ovčarja, katerega jc ostavil njegov gospodar pred neko trgovino. Pes je bil tako popustljiv, da se je dal odvezati in odpeljati Prieux ga je prodal nekemu Američanu in je iztržil zanj 400 frankov. Prve dni decembra se je Prieuxu sreča še enkrat nasmehnila. Posrečilo se mu je ukrasti iz nekega avtomobila dragocen damski klobuk z briljantno iglo. Naslednja tatvina pa sc mu ni več posrečila. Bilo je tik pred prazniki. Prieux je našel pred neko trgovino avtomobil s knjigami. Brž je odnesel cel konverza-cijski leksikon, a ko ga je hotel par ur pozneje prodati, je imel smolo. Ponudil ga je namreč istemu starinarju, ki je bil delo isti dan proda!. Starinar je poklical policijo, izročil tatinskega filozofa roki postave, knjige pa vrnil pra vemu lastniku. X Odpravljeni vizumi med Švico in Av> širijo. Dogovori za odpravo vizuma med republikama Švico in Avstrijo so ugodno zaključeni. Čim bodo podpisane formalne listine, bodo potovali Avstrijci v Švico in obratno samo s potnim listom brez vsake« ga posebnega dovoljenja. Kdaj bo začela 1 Jugoslavija posnemati to edino pravilno prakso, smo res radovedni. X Umestne represalije. Italijani pravijo, da ne priznavajo narodnih manjšin, pa naj« sibodo tc manjšine slovanske ali german« ske. S tem se potomci Rimljanov celo jav« no bahajo. Nemci, ki niso tako mehki kot mi, so sedaj uvedli no''o metodo, ki bo fa« šiste gotovo izpametovala, ker jc stvar g o-- spodarskegi značaja. Radi zatiranja nem« škega življa na južnem Tirolskem zahteva« jo nemški listi, da berlinska vlada zabrani Nemccm jjosečati Italijo. Naj neso Nemci svoj denar rajši drugam, pravijo listi, in imajo čisto prav, .ajti tujski bojkot Itali« je bo največ zalegel, ker se da izvesti, ne da bi mogel kakšen Mussolini proti temu protestirati... X Eksistenčni minimum na Dunaju. > Dunaju so tc dni oblasti v sporazumu z d lodajalci določile, da sme biti najmanjša plača, katero prejema samski uslužbence kateregakoli podjetja okroglo 200 šilingov. Minimalni izdatki za potrebščine znašajo po računu Zveze industrijcev 224 šilingov mesečno. Važna odborova sjpli Jugosloo Sokolske« Preteklo nedeljo, dne 27. decembra t. !. jc bila v Ljubljani odborova seja JSS. ki so se jc udeležili zastopniki 10 sokoiskih žup in večina članov starešinstva JSS. Sejo je vodil savezni starosta br. Gangl. ki jc ime* noval za overovatelja zapisnika br. Ludvika in Marolta. Po pozdravnih besedah br. sta« roste je podal poročilo savezni tajnik br. Fux. V svojem poročilu jc podal situacijo, v kateri se nahaja jugoslovcnsko Sokoistvo. in pregled dela v Savczu in v župah. Njego« vo poročilo je bilo sprejeto brez debate. Pregledno je za tem poročal o tehničnem delu savezni načelnik br. Ambrožič. Nave« del je pripravljalna dela tehničnega odbo« ra za zlet v Prago in za savezni prednjaški tečaj ter uvedbo smučarstva med sokolske vežbe. Podrobno je očrtal, kako se naj vr« ši ekspedicija naraščaja v Prago in s kak« Jnimi vajami bo nastopil naš naraščaj na čc škem zletu in pri tekmah. Enako poročilo jc podal glede udeležbe članstva na pra« škem zletu, ki sc ga bodo udeležili člani in članice kot telovadci in tekmovalci ter sta« rejši člani kot telovadci. Vso vadbeno gra« divo, v kolikor šc ni doslej priobčeno v so« kolskih listih, bo objavljeno v prihodnji številki «Prednjaka». Članstvo nastopi skup no s posebnimi vajami v šestnajstoricah. t. j. po 8 članov in S članic, in siccr tako da bo dala vsaka župa najmanj eno šestnaj storico. Stroge izbirne tekme sc bodo vrši« lo po župah in pred odhodom na zlet na dveh koncentracijskih točkah, najbrže v Mariboru in Subotici. Ker bo najbrž mogo« če poslati nekaj smučarjev k smučarski tek« mi dne 21. januarja, zato predlaga, da se poveri savezno starešinstvo in tehnični od« bor, da to izvedeta. Praškega zleta se ude« leže tudi oddelki vojaštva iz antantnih in prijateljskih držav, ki jih vabi na zlet češko ministrstvo narodne obrambe. Ker bo tudi naša armada povabljena na zlet, bo T. O. predložil ministrstvu vojne posebne vaje, s katerimi r.aj nastopi vojska. Po načelnikovem poročilu se je vnela ŽU valuta debata. Br. Vojnovič izjavlja, da se strinja z načelnikovim poročilom, da župe začno z resno pripravo. Br. Lhotskv želi, da čimprej izidejo vse vaje, ki so potrebne za zlet. Br. Budisavljcvič predlaga, da stopi starešinstvo čim prej v stik z vojsko, da se pripravi za zlet. Br. Stajic predlaga, da se izdajo navodila za zlet v Prago. Sproži se vprašanje glede udeležbe v Prago. Br. na« čclnik pojasni, da nihče nc bo šel v Prago s skupno ekspcdicijo, kdor ni član. Članstvo bo deljeno na dva dela, in sicer na sodelu« joče, to so člani in članice, ki nastopijo. In zastopniki žup in društev, vsi morajo imeti brezhibne kroje, drugi del so gledalci, ki ne bodo na zletu udeleženi in bodo od ostale« ga članstva ločeni. Razpravlja se dalje o kroju članic, o udeležbi naraščaja in vojske ter sc sklene: Glede števila naraščajnikov iz posameznih žup odloči prihodnja glavna skupščina. Ista odločuje tudi glede udelež« be članic v kroju ali v narodnih nošah. Takoj nato je podal br. tajnik poročilo o crpanizaciji praškepa zleta ter pri tem na« vedel: nadzorstvo žup med vožnjo, znižane cene na železnicah, vizum potnih listov, na« stanitev v Pragi, udeležba na prireditvah in koncertih itd. Pri debati o tem poročilu je bilo sklenjeno sledeče: Glede udeležbe Bol« garov sc sporoči ČOS, da jugoslovensko So« kolstvo nima ničesar proti temu, ako pova« bi ČOS telovadno organizacijo »Bolgarske Junake« n3 zlet. Starešinstvu JSS se naloži, da razmišlja o tem, da ponese jugoslovenski sokolski naraščaj češkemu naraščaju prapor v dar. Prapor naj nabavi naraščaj sam s tem da prispeva vsak naraščajnik no 1 Din. Gle« de proslave Vidovega dne v Pragi — takrat bo v Pragi naš naraščaj — in Hnsove pro« slave — ob času glavnih zletnih dni — naj stavijo župe primerne predloge starešinstvu JSS. O udeležbi na mednarodni tekmi v Lyonu v maju prihodnjega leta je poroča! br. na« čelnik. Poudarial je. da je odborova seja v Zagrebu sklenila, da moraio župe do 1. de« cembra vplačati nanie odpadajoče zneske za kritje stroškov. Ker župe tega niso sto« rile, bi morala udeležba na mednarodni tek* mi izostati. Vendar jc toliko tehtnih vzro« kov, ki govore za udeležbo, da tehnični od« bor predlaga, da sc rok za vplačilo poda!;« ša do 1. marca 1926. Proti predlogu br. na« čelnika jc govorilo nekaj zastopnikov žup, večina pa se je izrekla za načelnikov pred« log. ki jc bil končno sprejet. Ob 13. je br. starosta prekinil sejo, ki sc je nadaljevala ob 15. Prvi je podal poro« čilo savezni statistikar br. Švajgar. Po svo« jem poročilu jc obrazložil, kako se bo do« ločilo plačevanje poreza za 1. 1926., in siccr na podlagi članskega katastra, oziroma pri župah, ki šc nimajo izvedenega katastra, na podlagi letnega poročila z dne 31. decembra 1925., župam pa, ki nimajo niti prvega niti drugega, bo predpisan porez pavšalno. O poškodbenem fondu jc poroča! br. Ma« lolt. Navedel jc dohodke v tekočem letu. dalje zaostanek na vplačilih in imena po« škodovancev ter zneske, ki so bili posameznikom izplačani. V 14 slučajih jc bilo 1. 1925 izplačanih 5275.50 Din. Fond jc narastel v tekočem letu za 46.581 Din in znaša sedaj 86.745 Din. Podal je tudi proračun poškod« benega fonda za 1. 1925. Poročilo jc bilo brez debate sprejeto. Glavni skupščini bo predložen predlog, da se v poškodbeni fond tudi prihodnje leto vplačuje po 1 Din od članstva in naraščaja. Br. Čobal je poročal o finsr.čnem stanju JSS. Navedel je vsa vplačila, in siccr dvaj« setdinarski prispevek, porez, naročnino za Glasnik, vplačila za poškodbeni fond in do! gove žup za razne dobave. Pri vseh postav« kah se je izkazalo, da društva in župe niso vršile svojih dolžnosti, pač pa so nekatere župe uporabljale od društev za Savez vpo« slani denar za lastne potrebe, namesto da bi ga bile izročile Savezu. Terjatve, ki jih ima Savez, znašajo visoko vsoto 718.000 Dir Takoj nato je poročal br. Turk o proračunu za leto 1926. Savezno starešinstvo jc predložilo točno in pregledno sestavljen proračun in sicer detajliran po posameznih odsekih. Celotni dohodki so proračunjeni na 1.087.714 Din. O proračunu se je razvila dolga debata, zlasti zaradi tega, ker je pro« račun sestavljen na podlagi 10 Din poreza. Starešinstvo je izjavilo, da z dosedanjimi prispevki po 5 Din za člana ni mogoče spra« viti ravnotežja v proračun. Ker pa prihod« nje leto odpade 20 Din prispevek, zato po« višek za 5 Din ne bo občutljiv. Nekateri zastopniki žup — med njimi zlasti ljubljanski — so zagovarjali znižanje posameznih postavk v proračunu, čemur pa starešinstvo ni moglo pritrditi, ker se je šlo za najvažne-še postavke. Med debato je stavil gospo« darski odsek predlog, da odstopi od zviša« nja poreza. ako župe in društva do glavne skupščine poravnajo vse zaostanke, ki jih dolgujejo, to je 718.000 Din, ker bo s tem takoj proračun uravnovešen. Ta predlog jc bil z vsemi proti dvema glasovoma sprejet. Predloženi proračun je bil nato sprejet, proti jc glasoval en sam zastopnik. V pro« računu je bila črtana postavka, ki bi jo nai savez prispeva! za udeležbo na mednared' ni tekmi v Lvonu. Župe dobijo sprejeti proračun v pregled ter na j svoje predloge stavijo starešinstvu, ki bo predložilo glavni skupščini proračun v končno odobritev. Pri razgovoru, kje naj sc vrši glavna skup ščina, je bi! prejšnji sklep, da bo glavna skupščina v Nišu, toliko spremenjen, da nai starešinstvo po informacijah uri dotienih društvih izbira med kraji: Brod, Nova Gra« diška in Vinkovci, ker so ti kraii no svoi: legi naibolj primerni. Skupščina bo dne 14. marca 1926. Župa Mostar predlaga, da -se vnovič za« prosi za zpižanje takse vojaškim godbam, kadar sodelujejo pri sokoiskih prireditvah. Župa Sarajevo je predložila novo bluzo za ženski naraščaj. Predlog sc odstopi odseki: za kroje. Pri slučajnostih so se obravnavale n:ka« tere interne zadeve in so posamezni člani starešinstva odgovarjali na nekatera vpra, šanja. Ob pol 7. zvečer je br. starosta zaključil odborovo sejo, želeč vsem srečno novo leto Ivan Albreht: Prijateljeva povest Kadar se snidejo znanci, ki so bili dalje časa ločeni, ie beseda tako nekam topla in iskrena, da človeka kar zazib-lje. Davni dnevi vstajajo iz minulosti, davni dogodki ožive in se vnovič odigravajo. ožarjeiri s tisto prijetno glo-rijolo spominov, ki vtisne važnost tudi najmanjšemu in najbolj neznatnemu do-godljaju. \li je sledeči doživljaj mojega prijatelja neznaten? Morda, morda tudi ne. Nisem razmišljal o tem. Samo poslušal sem ga in kakor sem ga slišal, ga Povem: — Tedaj sem bil mlad, idealen duhovnik — je pripovedoval prijatelj, — pa sem bil poslan kot kaplan v vas T—. Podam se na pot. mlad študent je bi! moj edini spremljevalec. Vas leži v hribih in pot je neprijetna: navzgor, navzdol. navzgor, navzdol ddkler sled-niič pošteno utrujen ne pridem do žup-iišča. Poslovim se od študenta in se mu zahvalim za prijazno drnoovanie. Po- tem potrkam. Čakam, čakam in pričakam kuharico, ki mi pride odpirat. — Dober dan. pravim, jaz sem novi kaplan. Ali bi lahko govoril z gospodom župnikom? — Kuharica odkima in mi pove, da gospoda ni doma Ker pa je nedelja, že čakajo liitdje v cerkvi. — Tako nimam niti časa, da bi se otresel popotnega prahu. Treba je v cer kev. kjer čakajo ljudje z dvema črvič-koma. da jih sprejmem v naročje matere cerkve. Po krstu je treba takoj raa-ševati. Ko je opravljeno tudi to cerkveno opravilo, se vrnem v žnpnišče. Gospoda župnika še vedno ni. a jaz sedim in čakam, čakam. Naposled, okrog poldneva, pride. Ma-ševal je nekje v sosedni vasi. Ko se seznaniva. me povabi h kosilu. Oba molčiva. Po kosilu vzraste župnik in mi pove v vsem svojem dostojanstvu: — Tako, dragi gospod kaplan, če dovolite. vam zdaj pokažem vašo sobo. Seveda sem dovolil, toda klavrno sem pogledal, ko mi je moj duhovni predstojnik odprl vrata in pokazal majhno sobico, iz katere so me pozdravile samo štiri gole. gole stene. — To-le, prijatelj — je dejal — je vaše stanovanie. Oprave seveda v sobi ni in s; io boste morali preskrbeti sami. Morda je videl moj preplašeni obraz, ko je pripomnil: — Dokler se ne uredite, vam dovolim spati v sobi. ki ie pripravljena za gospoda škofa. Medtem ko sem ogledoval svoje novo stanovanie. štiri gole, gole stene, pod in strop, mi je pojasnjeval gospod župnik: — Hrano boste imeli pri meni. Plače pa. ja. plače, veste, ni nobene. Župnik je dolžan tukai daiati kaplanu hrano in stanovanje, glede plače pa ni nobenih obvez. Hrano in stanovanje vam dam. plače pa vam seve ne morem dati... Moj Bog. kai sem občutil takrat! Vse delo. vsa dolga leta. vsi napori, vse premagovanje in vse žrtve — čemu° Oj. za bore kruh in štiri gole. gole stene .. . Tako mi ie bilo bridko, da bi se bil najraje razblinil v nič. Župnik pa je mirno pojasnjeval: — Tudi drugače ni tukaj nič posebnega. Za maše liudie ne daiejo. ker nimajo. Še jaz nimam dosti, zato jih tudi vi ne smete pričakovati. Če boste kje kai sprosili. mogoče . . . Stal sem pred niim. manjši in vedno maniši. dokler nisem bil samo neznatna igračka. Moje navdušenje je kopnelo in ideali so umirali, kakor cvetje pod slano. Tako sem začel kaplanovati. Ljudje so me imeli radi. toda vsa ljubezen ni pomagala nič. Če ie biio treba koga pokopati. ie opravil ta posel župnik, ako ie kazalo nrav. Otroške pogrebe pa. ki ie dobil zanje duhovnik po deset krajcarjev, je prepuščal meni. In še te sem moral deliti ž njim. če se ie pripetilo, da sta bila hitro zapored dva otroška pogreba. In potem? Oi. bili so čudni, prečudn: dnevi. Kamor ie bilo treba hiteti k človeku, ki se je boril s smrtjo, sem hite! iaz. Obleka mi ie razpadala, dohodkov nobenih, utehe nobene, tako sem hiral na duši i:i na telesu. A župniku je bilo dobro. Tudi vest njegova je bila mirna. Saj mi je dal hrano in stanovanje: štiri gole. gole stene. Zato je z mirnim srcem govoril z Gospodom, svojim Bogom. Oprav ljal ie rad ta posel v kuhinji. Tam je molil rožni venec. »Ceščena Marija® — je odmevalo, ko sem se nekoč vračal od umirajočegš bolnika. Potrkam na okno, da b: mi od pr!i. Znotraj pa: <;Češčena Marija —» Potrkam še. Znotrai spet: «Češčena Marija —» In nato: — Kdo moti? Pojdi. od'i> šel! — Nato spet: «Češčena Marija —» Kaj sem hotel drugega? Šel sem. prijatelj. šel . . . Prijatelj se je zamislil. ♦Davno, davno je že. a živelo bo ?. menoj, dokler me ne zakrije ruša . . .» Potem nismo govorili več. Kakor da nosimo vsi težko, neprijetno breme, smo sc poslovili . . . Troje knjig Tiskovne zadruge Fr. Ki. Svoboda: Popek. — Bogatin in smrt. Iz češčine prevedel dr. Fr. Bradač. Oder, zbirka gledaliških iger, 13. zvezek. Fr. K. Svoboda in njegova pokojna žena Ružena sta tvorila prav posebno simpati« čen par v moderni češki literaturi. On no» velist in dramatik, ona romanopiska, oba fina psihologa, pišoča krasen siog, duhovit dialog, a vse zagrinjajoča v opojno poezijo. Ružene Svobodovs knjiga ačrni lovci« so med najlepšimi, nsjglobočjimi knjigami, ki sem jih čital. Empir, rokoko in renesansa so našli v teh novelah čudovitega izraza. Fr. K.s. Svobode izvrstno veseloigro «Po» slednji mož» imamo že par let prevedeno. Max Pallenberg jo je našel, igrai par me» secev večer za večerom na Dunaju, potoval ž njo po Nemčiji in Ameriki ter dosezal z naslovno vlogo povsod kolosalne umetni« Ske uspehe. Zdaj vprizore »Poslednjega moža» tudi na odru Narodnega gledališča v Beogradu. Ljubljanska drama, kakor je videti, ne rro-zna niti igre, niti ni menda ču» la o Pallenbergu in Beogradu. Gg. Cesar, Rigoz. Medvedova. Saričeva in še marši« ;cdo bi imeli v nji lahko zelo hvaležne vle» ge, a publika bi se zabavala ob duhoviti komediji. Škoda. A pravijo, da «ni reper« toarja«. Tudi tile dve aktovki, veseloigra in rcn koko»drama, sta sladka bonbončka. Z caj« večjim užitkom sem ju prečital. «Popek> (Poupe) uživa že dolgo zasluženi sloves po« sebno ljubeznive češke igrice in njena «Ani ca» je za naivne ljubimke predražestna uloga. Želel bi videti v nji Šaričko, a Jana kot Ivans, Levaraj kot Kljuna in Lipaha kot j Grivca: izvrsten kvartet. Vsa igrica je raz« košen šopek rožnih popkov. Drama ^.Bogatin ir. smrt* je pravzaprav solo«nastop, ki bi bil Levarju pikantna na« loga. Značaji so v obeh igricah naslikani s psihološko realistiko, vse indivializirane, nudeče igralcem dovolj zanimivega študija. No, seveda nič velikega, težkega, a tem več ljubeznive gracije. Tudi najboljšim pode« želskim odrom vse tri Svobodove igre top« le priporočam. Primerne so pa le visoko inteligentnim diietantom; drugače se lahko izobličijo v surove burke. Janez Žagar: Vrtinec. Drama v treh de« janjih. Oder, zbirka gledaliških iger, 12. zvezek. Kratka psihološka kmetiška drama samo štirih, a dobrih vlog. Napisal jo je rrlad avtor dobro razvitega odrskega čuta, Žagar, ki sem ga pri zadnji produkciji go« jencev ljubljanske dramatične Solfi lahko pohvalil kot mnogo obetajoč talent. Vse dejanje sc odigrava zvečer in zjutraj med mladima zakoncema, moževim bratom in materjo. V zakonu izbruhne vrtinec, nc dolgotrajen vihar; iz ničnih vzrokov se za« konca najedata, si ustvarjata pekel, dasi bi lahko imela raj. Kakor otroci se kamene« kata z življenjem, dokler ne izprevidita, g a jc pozabiti, odpustiti in trpeti dalje drug z drugim edina modrost. Žena Ange« la jc nekam demoniSno zla, Peter nekam apostolsko blag filozof. Ton in mati Lena pa izvrstno naslikana naša značaja. Prvo dejanje je odrski Šibko, bolje je dni go dejanjf a zdravo dramatsko tretje de« janje. Za podeželske odre menda dobrodo« šla igrica. Vobče je dejanje preprosto, brez stranskih motivov in zapleti jajev. zato vsa drama vendarle enolična. Vzlic temu ostav« Ija igra, zlasti ker v napetosti raste in ima dovolj učinkovitih prizorov ter tekoč dia« log, prav ugoden vtisk. Igra pa zahteva zi Angelo in oba moška dobre interprete. Vse kakor Žagar kaže, da pozna kmetiško ljud« stvo :'n njegovo govorico ter nam morda napiše šc dobro igro večje pestrosti. Lafcadio Hearn: Knjiga c Japonski. Iz« brane črtice in eseji iz knjig «Kokoro» in «Kvajdan». Poslovenil Jan Baukart. 11. zve« zek zbornika «Prosvcti in zabavi*. Izredno zanimiva knjiga, česar nerodni naslov ne obeta. Tisočletja je stara kultu« ra japonska, njena religija in etika, a Su« dovita, globoka, presenetljivo krasna jc šc dandanes. Z neverjetno naglico sc jc Japon ska zunanje poevropila ter sc okorišča z vsemi pridobitvami evropske in amerikan« sko civilizacije, organizacijo in vede. Toda vzlic kolosalnemu tehničnemu, gospodar« skemu, političnemu ter militarističncmti razvoju jo ost"'i japonska duša stara bai« ka, nad katero strmimo. Anglež po očetu. Grk po materi jc Laf« cadio Hearn (roj. I. 1P50. na jonskem oto« ku Levkadiji umrl 1. 1904. na Japonskem) postasl Japonec, prestopil v budhizem, se oženi! z Japonko in se poslej zval Jakuma. Pokopali so ga Japonci kot svojega poeta čisto japonske nežnosti, globine in filcrzo« fije. Baukart je opravil svojo nalogo prav do« bro, in le obžalujem, da ni niegova knjiga debelejša. V prvem delu podaia troje fi« nih črtic in četvero prav izredno ranimi« vih esejev: "Duh japonske civilizacije». "Pod oblastjo krrmcy. "Ideja o pre/infem živlienjuv in "Nekai mitli o češčenfu vred' pikov*. V drugem de!'i je 12 krasnih. Ic« gendarnih črtic č"dovito originalne vsebi« ne. Čitatelju sc dozdeva, kakor bi užival same literarne d-likatese. Težko jih je raz« ložiti. Res je. da ie Japonska najbolj r.ena« vadni zemlja na svetu in največji čudež japonska duša in fantazija. Samo v cr.em oziru je na Japonskem či« sto tako, kakor v Jugoslaviji: tudi v nji ni rczcu prestola prav nič stalnega. Vladni si« stemi. ž njimi ministri, namestniki, civilni in vojaški dostojastveniki, ravnatelji in učitelji i. dr. sc izpreminjajo kakor mesec ca nebu. In kakor Jugoslavija nudi Japon« ska dokaz, da je razvoj vzlic vsaki nestal« nosti vendarle mogoč. V Hcarnovi umetnosti se prepletajo v eno to trije elementi: indijski budhizem, japon« ski estetični čut in zapadnjaška veda. Spo« jina jo plemenita, in dela iz nje — tele 5tu« dije in črtice — zbujajo dosihdob nov este« tfčcn in filozofski užitek. Iz arijske Indije, ki je pradomovini tu« di krščanstva, je preko Kitajske dospe! bud hizem na Japonsko in učil, da jc vesoljstvo s^mo prevara, da jc življenje Ie kratek od« mor na našem neskončnem potovanju, da je kakršnakoli ljubezen nujno združena t bolestjo in da človeštvo doseže srečo in mir le z zavračanjem vseh želja. Naša duša ic sestavina energij. Ko člo» vek umre, sc mu duša lahko iznremeni. da se združi v nove sestavine ali pa o?.ta:".c nc« izprcinenjcna. V isti sestavi se ne obnovi nobena duša, kajti vse sestavljene reči iz« preminjajo značaj. Prvine duše so večne, a naravo duše določajo sestavine, ki so ne« stalne. Ir.dividualccgi «jaza® ni; človek ni eno« ta. nego množina. Vse naše spoznanje je podedovano, vse naše simpatije in antipa* tije dedščina naših prapradedov, pradedov in dedov. Tudi naše zmote so podedovane. Svojim prednikom se moramo zahvaliti za vse, kar smo, kar znamo in čutimo. V ljubezni ene dobre matere je nagroma« dena podedovana ljubezen mirijard mll:.io< nov umrlih dobrih mater. In božanski čar ene žene je sladkost, ljubezen, jvestohs. nc sebičnost, intuicija milijonov žc pokopanih ženskih src. Vsa ta srca žive zopet in utri, paio nanovo v živeči čarobni ženi. Shakespeare je bil po japonski veri veli' kanska množica dušnih življenj, neltevile mrtvih genijev, ki so oživeli v enem. Shakespearovem. Podedovani pa so tudi vsi zločini. Toda nagoni, ki smo Jih podc< dovali po prcminulen človeštvu, vo po veli« k' večini dobri. Zato je vendarle človeštvo vedno boljše, č;m boljše so socijalne ra*, n>ere. Nesmrtni smo; telo Ic razpade, a du** nam živi večno v večno novih zvezah in iz« premembah. Za*o smrt ni strašna, nego je le pot v novo, lepše življenje. Prekrasna, utešljiva knjiga! Najtopleje priporočam vsakomur. Bral jo bo znova in znova. Fr. G. m da eden pn nogavic z žigo rti ir. znamko (rdečo, modro ali zlato) »v» vin „klju£" traja kakor štirje pari drugih* Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez Žig« »ključ* so ponarejene. Darujte za Sokolski Tabor Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Nalmonjil znesek Din 5#—* 2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !• —. Najmanjši snesek Din tO-—* Brivnfco kupim v okoliri Ljubljane ali kje drngje za 9—13.000 Din, event tud? več, Ce mogoče * stanovanjem. Ostalo po dogovora. Pismene ponudbe Si. *m1ot: M. Gjurin, Va-'faŽdin, Groberje 7. 33112 Prvovrstnega bHancista za revizijo io »e^tsvo bilance išče industrijsko — podjetje v okolici Ljubljane. Ponadbe pod »Točna vknjižba« ca upravo »Jutra«. 52808 Potnik k; H obiskoval trgovce v mePtib in vaseh * e i i fl e proti proviziji Ponudbe na ^tni predal 44 v Zagrebu 82252 Poslovodjo veSčeca Čevljarskih strojev sprejme tvornica čevljev v ' Zagreba z nastopom I jan. Ponudbe 3 zahtevo plafte, navedbo družinskih razmer in referenc podati: Zagreb, poŠt. preti nae SS6 Reflek-tira se samo ca prvovrstno mod. 22638 Krojaški vajenec se sprejme. Ve? pove Ant. Prestar, Sv. Petra cesta 14. 32S31 Iščem dva učenca za trgovino t meianim blagom. Biti morata močna it 12 dobre hlie Naslov pove uprava »Jutra*. 33091 Mesarskega in pre- kajevalskega pomočnika in vajcnca iSčem. Ponudb« na upravo « Jutra* pod znamko «Mučan in priden*. 33143 Praktikanta-risarja se f prejme Oni, kateri ima •mUla ia reteljft ta orna-mentlčno risanje to Je ab-goJvirai aekaj raz r »rednje tehni&ne Sol«, ima prednost Pismene ponudbe Je nasloviti jvad značko «Prakti-kant-riaar* na apr. . — Naslov novo uprava . ' .»122 Provizijski potnik* kolonialne stroka, le nad 27 let star, so i56e takoj r.z Štajersko in 1'rekmurje. Marljivost zasipira e^si-»tenco. Ponadbe 'e z dobrimi referencami na opravo «Jutra» pod vom pove oprava • Jatra* 83101 Sprejme §• 1» cekaj prro- vTftnSli ročnih vezill M delo na dom Poatr^be staviti oeebno v sadml-ni pisar«! dnevrs« ed S do 10 are dop. «Leds*. domača tvorrdra dam«kera perila h vezenin, r. «. * o. z.. Seleoborgova allea 1, dvorih lorft. S809Š Postrežnlco ilčem. Naslov pove aprava € J utra>. 33089 Sprejme se vajenka z dežele, stara 14 let, v trgovino z me&anlm blagom Vča* doba 4 leta. hrana ia stanovanje v bi$i. Naslov pove aprava «Jntra>. S3085 Mlajše deklice za zavijanje čaja se sprejmejo, Naslov pove uprara «Jut?s>. 33109 Trgovski pomočnik mlajša tr.oč, prost vojaSčl-Qe, izurjen v trgovini g Speeerijo. predvsem s poljskimi pridelki, ki ima tudi veselje do potovanja, se I5?e za takoj. Ponadbe pod •Soliden 100* oa opravo «Jatra*. 33110 Akviziterja agilnega in starejiega, ta proda,o brezkonkureačnega predmeta sprejmemo. Naslov v upravi «Jutra». 33152 ihliejo) Invalid ilnfb* plnjte ali k>J [sačen je tndi talnih del. Pifmene ponnfibe r.a upravo .Jutra, pod Šifro ^Trezen ia zaneslnv 76». 32995 ••■gfiaEaana>ia»ii»>m>aata»ii»Biiii»iiifn»iiiiiiB> uglasi Ennnadstroppa hiša z lepim vrtom, v Kandiji h!ltu tnopta ec proda, ev. tudi cameti.ia ra rinilo ra ilejcli. Potisnila daje posp. Lapanja, Kandija 20, Novo mesto. 33137 Hiša o.tndi pritlična, ki ima večje gospodarsko poelopj. ali vcCjo delavnico v Ljubljani oll zunaj meeta, »e kupi. Ponudbe pod značko •Poslopje, na npr. «.!utra« 33140 Nova hiša se proda v Novem Vodma-tu. Ljub'jan«ka nlica 223. Parelki. 33119 bo sprejema! oglasni oddeiek v Preše> novi ulici ii, 4 Lokala in delavnice v centru Ljubljane odda .Posredovalec., Sv. Pelra cesta S3/L 33191 Majhen trg. lokal s krojaško delavnico in stanovanjem isficm oa prometnem kraju na deželi v blitini ieleiniee — najraje kje na Štajerskem. — Po-nudhe na apravo ,Jutra, pod «Pla5am za cc!o leto naprej«. 330" Pozneje oddane oglase se bo priobčilo le, ako bo dopuščai čas. ■■aB9»as!!iB»MaaaBB£Ei«ccM.Haacs«saaMrzaaa. ■aanaa.sEa.saassaa Vezilja sprejme tlelo ca dom. — Ilirska olica št. 19, desno. 32878 Gospodična, šivilja leli stopiti v modni salon radi nadaljnje izobrazbe. — Hrana in stanovajo po mogočnosti v hiši. Naslov r upravi .Jutra*. S3120 Gospodična siroti, ki povori slovensko, brv., nein£ko in Italijansko ter se razume tndi v gospodinjstvu, l 6 fi « mesto vzgojiteljice. Cenjeno ponudbe na npravo «Jutra. nod mafiko .Sirota 18276». S3060 Strojnik popolnoma samostojna mo3 s vefile^o prakso. Isce mesto. — Ponadbe na upravo •Jutra* pod Šifro .Strojnik 16242». 33147 15letna deklica V.aka, nadarjena (začetnica) U!e flulbe — najraje k otrokom — Ponadbe na naslov: Boisii a pravite!] Polon, Kotevje. 38150 Inteligentna gdč. iz u Ilifin. rodbino, velCa >!ov., angleifilne aemSM-ce tn klavirja, teli sinih« vzfojlt.ijlee ca dopoldan-•ks ali popoldanske are k otrokom v boljtl hib. — Cenjen, ponadbe pod Hfro •Koto let*, u apr. Jatra 8J7PI Kot kuharica ali fospodlaj. k majhni dnllni lit.m sivfbe. Grem ta-U u . 33117 Dijak se sprejme v popolno oskrbo. Naeiov v upravi »Jutra«. 32744 Zakonski par brez otrok, rabi sa dobo od 15. jan. do 1. febr. prazno sobo z uporabo kuhinje aH z majhno pečico. Naslov pove uprava «Jatra» 33040 Opremljena soba se odda takoj solidnemu gospodu. Naslov pove upr. cJutra*. 33103 Lepa soba z 2 posteijama in elektr. ra:»vetljavo se odda. — Naeiov pove nprava «Jutra» 33130 Opremljena soba z uporabo kuhinje, v blitini Tabora, ge takoj odda sakonskemu paru ali dvema gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra». 33153 Namiznih jabolk prima zimskih prodam veS vagonov po Din S'75. — Ponudbe n« apravo «Jutra» pod «Jabolka*. 3S11C Vrče za mleko v dobrem stanju k a nI m. Ponudbe na urravo «Jutra* pod značko «Takoj 60*. 32842 'F. Krasno posestvo kakih 5 oralov, z zilanlm poslopjem, obokano kletjo ii hlevom, v lepi legi pri cesti Mitu ccrtve in kolodvora. se proiia za 32.000 Din. Več pove Ivan Paačlf, Luzečka v;s. Poljčane. 83141 Enonadstropna vila z 2 velikima In modernima stanovanjema. ' velikim sadnim ln zeleniarinim vrtom. na periferiji meMa, Sod vojno tldana. se pro-l. Kaslov v apr. «Jutra». «3096 Kupim hišo r okolici Ljubljane, obate-Ječo it f—« sob t pritlkli-siaml. Poleg h!«e na j bi bilo tn-tl nsV-.; dvorila !n vrtt. Ponudbe s navedbo cone pod «n i 5t. -!T> na soravo •-hitra*. *C103 Opremljeno sebo separirano. mirno, ilče samostojen gospod. Ponndbe pol »Stalen 16231» na upr. •Jutra.. 33123 Soba velika, separirana, v sredini mesta se odda s 1. jan. srmo boljšemu gospodu. — Naslov pove uprava . Tainost zajamčena. 33074 J&K&fi Kitara dobro ohranjena, se kupi. — Ponudbe t navedbo cene pod Iifro .Kitara, n?. upr. »Jutra., 330S2 Koncertne citre le dobro ohranjene i-rodatn ali zamenjam ta »Klavir-cltr'"-.. Naslov pove trprava »Jutra*. .1.1079 Doberman mlad, č*i8tokrven se proda v Celju. Gaberie 21. .13051 Angleški hrt rjave barve, ki ilili ta ime .Skok. se je zgubil. Matjan, FnSIn« pri Ljubljani. .'»142 Pozabila se je v sredo v Sešarkovi trafiki listnica a vetjo vsoto denarja. Kdor jo je pomotoma vzel ali nalei se napro-Ca. da jo cdda v upravi »Jutra.. Izgubil jo Jo siromašen delavec, ki pogr^a denar. S3035 Otroška galoša 5» jo izrabila po Sv. Petra eesti. Odda ntl »e proU primerni rseradi - opravi «J»tr>». 33063 Zlat manšetnl gumb z monogramom se je itgt:-bil med železniško votnjo ali v Ljubljani. Najdlulj dobi nagrado. Iv. Obena^. Jesenice. S81I1 Brezalkoholna gostilna (točilnica in okrepčevalnica) ee priporoča slavsomn e!* Pi^.lru. Vsak dan odprta, zakurjeni prostori. Postrel-ba točna. Ljnbljaaa, Vele-selm. Lattenranpov drevored. 32990 Dojenčka večjega a!l manjfega aprejme v zanesljvo in skrbno rejo dobrosrčna ženska. — Kdor bi reflektiral, noj pile pod »Vaferinaka oskrba, na upravo ^Jtrtra*. 3?989 po možnosti s sub-stitucijsko pravico sprejme čimpreje odvetnik Br. Im Saiit Kočevje. i si dobre hrane in noveg* sladkega Pekrčan* tft 4 leta starega vin« t« Kalv»rije naj pride v Narodni dom in Štajersko klet v Maribora. A. M. OMi laaaaaaaaaanai Trije električni motorji dobro ohranjeni, po 7 in pol, 5 in 1 HP, ta Utc-laitnl tok. ve po nf«dai eeni prodajo. Naslov*. Ak-maa Karol, strojno s-irat sivo, Kranj. SSR7 r Zsfetiia se fe črna Dobermsnn rsica z pristriženimi ušesi. Odda noj se: Hemik Franzi, Ljubljana Privoz 17. iteiemo Budaiov Križev pot Petra Kupljenika. Povest se godi v protestantski dob) m Slovanskem. Cena broi. IT1—, tez. II"—, poštnina 130 laroia se * KDjigsrnf Thksfne zadrsge ? Ljubljani. Zahvala. Ob težiti Izpibl, ki nas je zadela s smrtjo naše nadvse ljubljene soproge, matere in tete, gospe Julijane Pavlin roj. Vesel nam je doSlo od vseh strani toliko Izrazov iskrenega sočutja, da se nttn ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Blagovolijo naj vsi, ki so z nami sočustvovali in lajšali naši dobri mamici bolečine v njeni bolezni, darovali prekrasno cvetie ter jo spremili v tako častnem in obilnem Številu na njeni zadnji poti, sprejeti tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Bog plačal! Maša zadušniea se bo brala 30. decembra ob 7. uri zjutraj v iarni cerkvi pri sv. Petra. LJubljani, 28. decembra 1925. Globoko žalujoči ottaU. Sax Rohmer: 6 Rčeči četektiu — Da vpraša za svet Kazmo. Sam sem jo videl, ko je stopila v otranjo sobo. Jaz sem takoj nato odšel, da najdem kak taksi, in o sem se vrnil, so bila vrata zaklenjena. — Ali ste trkali — Seveda! Dolgo časa sem razbijal. Ker pa ni bilo odgovora, odšel. 'inte Irvin se je razburjeno obrnil do nadzornika, ki je stal poic\ :.iega in mu dejal: — "ar nadaljevali bomo, nadzornik Whiteleaf- Kar nam je poveda. Ir. Gray, to ni zadeve prav nič razjasnilo. — F \ . se je glasil odgovor. Povelje, da smemo udreti, itak imamo, in '.zen tega smo dali običajni znak, za vsak slučaj, če bi se kdo notrs -kriva!. Burton! Stražnik \ • stopil k vratom, položil usnjati kovčeg na tla. ga odprl in izvid ! iz njega vlomihro orodje. — Ali naj i, ušam prežagati vrata? je vprašal. — Ne! Ne! j& vzkliknil Monte Irvin. Ne izgubljajte časa. Vzemite železni kol in dvignite vrata iz tečajev Pa požurite se! Qray je pristavi! razburjeno: — Saj ne visijo v tečajih. Drsijo od leve na desno s pomočjo priprave, ki je pod pragom. —Daj mi svetilko, je rekel Burton Gunnu. Posvetil je nato na prag tn dejal: — Kovinasta plošča. Dvignili jo bomo. Porinil je konec železnega vzvoda v ozko špranjo med kovino in kamen. — Držite krepko! je deial nadzornik in vzel veliko kladivo v roke. Trdi zvoki jekla, ki je krušilo kaineu, so odmevali po vsem stopnišču. Brisley in Gunn sta stala ob strani in opazovala delovanje policije. Irvin in Gray sta napeto strmela v vrata, samo Seton je z viržinko v ustih hladno opazoval s strani vso skupino. Slednjič so vijaki odnehali. Burton se je s težo svojega telesa naslonil na železno palico in špranja se je zelo povečala. Vrata so se pod pritiskom že malo premaknila. — Tu notri mora biti zapah, jc dejal nadzornik in posvetil z lučjo v odprtino- — Če je zapah, ga bomo razbili, jc rekel Burton, ki sc ga je že polastilo veselje do uničevanja. Z železno palico je zače! suvati v spodnji del vrat, da so iveri letele na vse strani. S silnim truščem je napravil luknjo, skozi katero je bilo mogoče vtakniti roko. Nadzornik je pokleknil, porinil roko skozi odprtino, pritiskal z vso silo in nato zmagoslavno vzkliknil: — Odprl sem zapah. Če ni šc eden na zgornjem delu vrat, iih boste lahko že odprli, Burton. Burton je vtaknil železno zagozdo za vrata in pritiskal, toda zaman. Ostali so mu priskočili na pomoč. Vtaknili so še eno zagozdo poleg prve in z združenimi močmi skušali poriniti vrata na desno. Na enkrat je za vrati nekaj počilo, culo se je lomljenje lesa in vrata so zdrsnila na desno. Trenutek popolne tišine. Nato je nadzornik glasno zakiical v stanovanje: — Je kdo tu notri? Nihče ni odgovoril iz temne notranjosti. — Dajte svetilko! je šepnil Irvin, Stopil jc v sobo, iz katere je prihajal sladek vonj parfuma. Quen-tin Gray je dvignil svetilko s praga in šel za njim. Sledil mu je nadzornik, ki je dejal: — Prižgite elektriko! Ni še izreke! teh besed, ko je Gray že našel stikalo, in Kazpiino stanovanje se je zableščalo v barvani luči. Takoj so spoznali, da ni nikogar tu. Gray je skočil k zastoru, ki je zakriva! vhod v kabinet in ga potegnil v stran. Kabinet je bil tudi prazen. V njem sta bila stol in miza. Na mizi je bil telefon, nekaj papirjev in knjig. — Za menoj! je zakiical in njegov glas jc donel čisto nenaravno. Stopil je nato v notranjo sobo, kamor je bila izginila gospa Irvin. Zrak je bil tu prenasičen s kadilom. — Dajte svetilko! je zakričal. Pustil sem jo na divanu. Toda Monte Irvin jo je že drža! v roki in je posveti! ž njo na vse strani Roka se mu je tako tresla, da je luč divje plesala zdaj po tleh, zdaj po zelenih stenah. Tudi ta soba je bila prazna. Črna zev v zastoru je kazala mesto, kjer je bil s silo raztrgan. Nenadoma je šepnil nadzornik: — Moj Bog. poglejte! Po tleh te čudne, z zavesami obdane sobe sc je vlekla tenks sled krvi izpod zavese. Monte Irvin je omahnil v naročje nadzornika, jci je stal za njim Stražnik Burton pa, ki je prišel z drugo svetilko, je snel zavese. - Globoko žalujoči javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni sošef, gospod Hndrej sner ueleiedffisirijalsE v soboto 26. decembra v 79. letu svoje dobe v Bolzanu mirno zaspal. Polnih 80 let svojega trudapolnega življenja je pokojni posvetil z neumorno marljivostjo našemu podjetju ter ostane njegovo ime vedno tesno zvezano s procvitom podjetja. Požrtvovalnemu sodelovanju pokojnika ohranimo blag spomin. Tržič, 26. decembra 1925. Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič £d. Glanzinann & And. Gassner. 12874 a Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, naš dobri oče, brat, svak, stric ozir. prastric, gospod Hndre! Sfiif oeleisidfflstriiaiec v soboto, dne 26. decembra, previden s tolažili sv. vere v 79. letu mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega se položi v rodbinsko grobnico v Bolzanu na Vorarlberškem. Ohranimo ga v blagem spominu! Bolzano-Tržič, dne 26. decembra 1925. Ana Gassner roj. Heppberger, soproga. Aadrew in Leo Gassner, 12873 t r" v ' • - " ' ^ Uradništvo bombaževe predilnice in flsalnlce Tržič, Ed. Glanz- & And. Oassner v Tržiču javlja tužno vest, da je njihov dolgoletni šef, gospod Hndre! Gassner Deleindiistrijaiec v soboto 26; decembra v Bolzanu mirno v Gospodu zaspal. Blagopokojni nam je bil vedno nadvse dobri predstojnik, kateremu ohranimo trajen iu hvaležen spomin. Tržič, 26. decembra 1925. Uradništvo bombaževe predilnice in tkalnice Tržil Ed. Glanzmann S And. Gassner. 'OIOIOIO«OBOBOIOIQgOIO«OgaBO»Q Siki U polirivfpJ u mm isto: ravnatelja, pomočnika ravnatelja, šefa za poslovno administracijo, šefa odeljenja za računsko kontrolo, šefa odeljenja za kredite, šefa odeljenja za knjigovodstvo in blagajniške posle, blagajnika, 4 revizorjev, tajnika in dveh stenografinj. Ravnatelj in pomočnik ravnatelja morata imeti po zakonu o poljoprivrednem kreditu fakultetno, ekonomsko-finančno ali poljoprivredno izobrazbo ter poleg tega že prakso. Šefi odeljenj, blagajnik in revizorji morajo imeti najmanj srednjo strokovno šolo (poljoprivredno, trgovsko ali slično) oziroma srednjo šolo ter prakso. Tajnik mora imeti fakultetno izobrazbo (poljoprivredno, juridično ali finančno) ter prakso. Stenografinje morajo znati stenografijo ter pisati po diktatu. Izvršilni odbor direkcije za poljoprivredni kredit bo naknadno razpisal posebne uredbe o uradnikih direkcije in o pokojninskem fondu za uradnike. Reflektanti naj pošljejo najkasneje do 20. januarja 1926 svoje prošnje na naslov: Direkcija za poljoprivredni kredit (palača Jadransko-podunavske banke v Beogradu) s svojimi podatki in potrebnimi dokumenti. Prošnji naj sc priložijo: rojstni list, poročni ozir. samski list, potrdilo državljanstva, dosedanjega službovanja in vedenja, zdravniško izpričevalo in potrdilo o ureditvi vojaške dolžnosti. Mm ia polioprimdfli ML 12851-3 A Brez posebnega obvestila. Franc Ukovič naznanja v svoiem in v imenu svojih otrok Miiana, Franca, Dolores in Almc, da je njegova srčnoljubljena nepo izbr.a soproga in mati, gospa Amalija Ukovič posestnica v nedeljo, dne 27. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nenozabne nam pokojnice bo v torek, dne 29. decembra 1925 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat, Ciglcrjeva ul. 198 na glavni kolodvor in od tam po železnici v Kranjsko goro, kjer se truplo položi na domače pokopališče k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v župni cerkvi v Kranjski gori. V LJUBLJANI, dne 28. decembra 1925. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes zapustil naš blagi brat in stric, gos po ^ posestnik, usnjar itd. v Mokronogu v 57. letu svoje starosti ter večkrat previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 1925 ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 30. decembra Prosi se tihega sožalja. Mokronog, dne 27. decembra 1925. Franja, Alojzija, Fran, Hikolaj sestri in brata ter ostali sorodniki. nedosegljiva glede trajnosti in jakosti žarenja! Miroslav Štrajhcr Marja Šešek poročena Ljubljana 26. XII. 1925. Pabjanice (Poljska) r. r: n rj n H LJ □ □ n □ Q STENOGRAFINJA za nemški jezik, spretna strojepiska, po 1243?j mogočnosti z znanjem hrvaščine, sc takoj sprejme v stalno stuSbo. Obširne ponudbe s sliko na: Honigov vsijtni paro-mlin Havas • Forgasi. Bačka, 7ops'a. [S EllHJlESlSJiaJlHi ISHHJlHlISllHilŠI L5J Slam občinstvu mmm, da m otmi! mmmmk® obrt v svoji lastni hiši v Sevnici iD se priporočam vsem ^ieaaken. Točna io solidna postrežb Juro Perje vič, mesar in posestnik 12S5&I v Sevnici, m FEn fDlIa?f51f^f51lDljDlfS]f5ir51|^ iFj \ Ilirija. Kralja Paira trg 8, ia!. 22 0> porazdeiba 7 in širina SO, 70 in 60 z 2 nitovo-doma, se po izredno nizki ceni prodajo. — Stricku-orensrzengung KAX POLiEHZ. Klagcnfurt, llaseng.45 12831 a ploščo tn f::me, dalje Niimosa, Satrap, K:-c^kpapirje, vse fotc-po--.rebščlne ln foiograflčne aparate Erneman, Contcsa, Kedak Gurtz že od 160 Dia naprej ima stalno v aslcgi droseiija: ftntaa Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1 Zahvala Za tnnogobrojne dokaze globokega sočutja ob smrti našega sina, brata in svaka, gospoda Julij Blas-a uradnika okrož. urada za zav. detavccv izrekamo tem potom vsem in vsakemu svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čast. oo. frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov, uradništva okrož. urada za zav. del. z g. ravnateljem dr. I. Bohincem na čelu, darovalcem prekrasnega cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, sploh vsem, ki so nas tolažili v teh tež« kih urah, iskreni Bog plačaj! Globoko žalujoče rodbine: BLAS, ŠTURM. MARČIČ.