296. številka. Ljubljana, ? sredo 23. decembra 1903. IXXV1. leto ^rioiike, ter voljo po poeti orejemon m* ovelro-ogrofce ■ im loto K K, oaBvol leto 18 oo Četrt leto 6 K 00 o, sa odoo meneč I & jo o. i* ljuoij.oo 4 po^i^jeii eden meax 2 K. Kdor bodi Mm ponj, tofla MOOlolotoMK.nipolleuilRjBo četrt i«u D K DO h, n ed« meaec l S 90 b, - Za tujo dežele toOkc So oooenlte pfigiOcdo m od potorootopne potit-vrste po IS h, Ce ao oscanilo enkrat tiska, po 10 b, Oe os dvakrat, in po 8 b, m Ortarat OllMfifamt Itako, - Dopis noj m tevoie* (rankovaU. - BokopisTse oe VTOCaJo. — UroOftMtvo to oorovnffttvo je no Koo«rosoem trga it. 18. - OpravniStvo naj se blagovolijo pošiljati oarodoino, reklamacije, oaaaoHo v/.ija i dat ivoosr, ^mii nedelje le *a dom m vse teto 84 K, bo pol teU IS K, n Cotrt le U 6 K, TečT kolikor znaša poštnina, *- No naroCbo brez istodobne vpoiiljotve i ^^Cnine se n? ctfsra. oi 12. t. j. administrativne otvori. — Vbod v orednđivo H « Veseoe attos it. g, vbod v apravnittvo pa s Kongresnega trga it. S nski Narod" telefon §t. 34. Posamaitme itevllke po lO h. . ^Narodna tiskarna'1 telefon ftt. 85. Zadoščenje dr. Šusteršiča. (Dopis iz učiteljskih krogov.) 1 o večletnem obotavljanju so se letos tudi klerikalni tirolski poslanci vendarle odločili za izboljšanje učiteljskih plač. Bil je pa res že zadnji čas, da so se povzpeli trdosrčni tirol ski klerikalci na to človekoljubno stališče. Pa ne brez vzroka. Med tirolskim učiteljstvom je silno vrelo; tudi najzvestejšim klerikalnim učiteljem je padla mrena z oči ter so postali zadnji čas najstrastnejši svobodomiselni učitelji in najhujši nasprot niki klerikalcev; da, bati se je bilo «eio, da bi utegnilo prav to učitelj-ttvo uprizoriti med narodom verske homatije! Vsi znaki so kazali no to. Izključeno ni, da bi lahkomiselni dr. Šusteršič s svojimi strastnimi in nepremišljenimi govori in nastopi utegnil tudi kranjsko učiteljstvo privesti tako daleč. In to delo bi ne bilo posebno težavno; med našim narodom so sa take korake tla že precej uglajena; ugladili so jih klerikalci sami. Ricmanje niso daleč od Kranjskega! Id kranjsko učiteljstvo je sestradano, kakor je bilo tirolsko ? Kaj porečete k takim pojavom, prevzvišeni vladika ljubljanski?! Ali Vam ne vznemirjajo vesti? Ali niste takim pojavom največ somi krivi, ker redite in negujete na svojih prsih najhujšega nasprotnika in sovražnika šolstva in učiteljstva? Ali morete kot katoliški škof z mirno vestjo poslušati govore dr. Šusteršiča, s katerimi šČuje in ianatizuje nera/sodno maso, da naj pobije ljudsko učiteljstvo ?! In tak človek se naposled še predrzne zahtevati od globoko užaljenega učiteljstva, da bi mu dalo zadoščenje. Nikdar ne! Nasprotno se bo moralo zgoditi; dr. Šusteršič bo moral dati zadoščenja užaljenemu učiteijstvu in če nam ga ne da, ga bomo pa zahtevali od Vas, Prevzvišeni. To zadoščenje pa umejemo le v temeljitem izboljšanju učiteljskih plač. In to prav kmalu! Ako se to ne zgodi v bližnji bodočnosti, ne bomo učitelji odgovorni za posledice. Mislimo, da ae razumemo! V polni meri pritrjujemo tovarišu »Liga II «, ki je povdarjal, da bijemo učitelji boj za obstanek, boj za življenje in da v tem boju ne moremo biti izbirčni v orožju. Sila kola lomi, in lačen ter sestradan človek no po zna nikakih ozirov, da si le reši življenje. Slabše ie nam ne more nikdar več g iditi, kakor se nam godi za časa vladikovanja Antona Bonaven-ture. In prav tega škofa smo napredni učitelji s prisrčnimi ovacijami pozdravljali, ko je počastil s svojo prisotnostjo leta 1898. zborovanje »Zaveze« v »Narodnem domu«. In zaslužil jo takrat tako ovacijo v polni meri, saj je prinesel seboj najboljšo voljo in najboljša čutila do učiteljstvo. Ali to dobro voljo, ta dobra Čutila so mu polagoma izkljuvali ii prede brega srca njega zli svetovalci: dr. ŠuateršiČ, dr. Krek in drugi klerikalni prvaki, kateri danes pod pokroviteljstvom istega škofa ščujejo ljudstvo, da naj pobija učitelje! Zato postaja brezdno, katero loči ljudsko učiteljstvo od klerikalno stranke v deželi čim večje, Čim globoČje in čim strašnejše in v tem groznem brezdnu se pa rode in vzpenjajo kvišku grozovite pošasti in strasti, katero vodijo dr. Šusteršiča, da ičuje ljudstvo na uboj učiteljstvo. Če bo šlo toko dalje, se kaže za bodočnost slaba perspektiva našemu narodu. Pomanjkanje učiteljev je vedno večje in ob čutnejŠe in dr. Šusteršič že i kar oči vidno, da bi bilo to pomanjkanje še večje in še občutnejše. Tega nepremišljenega ščuvanja na uboj učitelj stvs, vam, g. dr. Šusteršič, učitelji ne bomo tako lahko odpustili. Dan plačila, dan maščevanja ne izostane, pa naj stane to kar hoče. Le čuvajte se, kadar pridete v naše kraje, da vam kak naš prijatelj ne utegne numerirati vaših kosti z — gnilimi jajc kar se je ža zgodilo enemu vaših tovarišev. Bodite pa brez skrbi, po bili vas ne b mo in tudi ščuvali ne bomo ljudstva na vaš uboj, ker imamo več poštenja in vesti kakor vi in ker se naši napredni somišljeniki ne dado za taka nečloveška početja izrabljati, za to so sposobni le vaši analfabeti. Tovariši, mi pa skrbimo s vsemi dovoljenimi sredstvi, da bo število uči-teljskih ubijalcev med našim narodom vedno manjše; na ta način bo ubit tudi dr. Šusteršič z vsemi njegovimi pritiklinami, ki danes tako strastno zavirajo izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Liga X. Hrvatski sabor. Kakor smo že včeraj poročali, je posl. dr. Bresztvenszfcv v predvčerajšnji seji predlagal, da naj sabor pozove vlado, naj predloži kralju prošnjo za amnestijo vseh, koji so obsojeni radi letošnjih nemirov. Govornik je naglašal, da je vložil ta predlog v prvi vrsti radi tega, ker je sedaj na krmilu prejšnja vlada, ki je svobodnejša kakor druga in bo ob-jektivneje postopala. Po ječah še vedno trpe ljudje, katerim mora vsakdo, kdor ima pošteno srce, priznati, da jih je vodila poštena misel in da so postali mučeniki svojega prepričanja. Vzroki nemirov so znani. Demon stracije so imele vseskozi političen značaj. In vsi oni, ki so zaprti radi teh izgredov, so politični kazoenci« ki so ponosni na svoje prepričanje in voljno trpe ovojo kasen. Vendar je sabor dolžan, da jim izposluje amnestijo. Tako je v navadi na Avstrijskem in Ogrskem, naj isto stori tudi sabor hrvatski. Predvčerajšnja seja se je nadaljevala popoldne. Govoril je posl. dr. Mile Starčev ić o in-demniteti ter naglašal, da je njegova stranka vedno bila na stališču, da je nagodba protizakonita, in je tudi priznal, da se je sveječasno priznalno izrazil o delavnosti bana Kbuena, kakor je namigaval posl. Georgijević. Starčević je nato v dolgem govoru se bavi! z nagodbo ter ljuto napadal »Obzoraše«, ki so sklenili to za Hr, vatsko toli pogubonosno pogodbo. »Obzoraži« tirajo kačjo politiko in od njih zastopana in priporočena s 1 o v a n s k a v z aj em n o s t j e ne-z mi se I in nemo goča. »Obzoraši« so uveli govedarski jezik in tako od bili »planinske Hrvate«, iz »Matice Hrvatske« iztisnili v svoje svrbe 55 tisoč kron in sploh delovali samo na škodo hrvatskega naroda. Govornik končno izjavlja, da nima zaupanja v vlado. Na izvajanja opozicijonalnih govornikov, zlasti pa dr. Mile Star-čevića je obširno odgovarjal dr. P 1 i-verić ter branil madjarsko stranko, njeno politiko in nagodbo. Ko sta še govorila o indemniteti sekcijski načelnik dr. Šuma novic in poročevalec dr. Egersdorfer, se je seja zaključila. — Včerajšnji seji je predsedoval Vaso Gjurgjević Med razmimi predlogi in peticijami, ki so se predložile saboru, je omeniti radi intereaantnosti zlasti prošnje d u-hovščinebelovarskegaok.aja da se izvrši § 14 konkordata s papeževo kurijo. Pred preho dom na dnevni red se je gl sovalo o nujnem predlogu dr. Breszijen-szkega glede amnestije. Predlog oe je soglasno odkazal v poslovanje pravosodnemu odboru. Nato se je oglasil k besedi predsednik Čiste stranke prava, posl. Evgen Kumičić in strastno napadal ostalo opozicijo, ker ni čiste stranke sprejela v svoje krilo in ker je proglasila »Obzor« za glavno glasilo stranke prava. Na dnevnem redu te seje je bilo tretje čitanje zakona, o indemniteti. Večina je zakon v tretjem čitanju sprejela brez debate. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je obravnavalo o nujnem predlogu posl. Eraz. Barčića, da se Delta, ki je napačno vpisana kot lastnina mesta Reke, prenese v last občine na Sušaku. Predlog je bil soglasno pre jet. Prihodnja seja bo 11. jan. 1904. Ogrske razmere. Včeraj se je v ogrskem državnem zboru zaključila generalna debata o rekrutnem kontigentu. S tem pa še predloga ni sprejeta; prijavljenih je še 15 obstrubc jakih govornikov z zaključnimi govori, vendar je upati, da se v prvi seji po božičnih praznikih dožene ta preporna zadeva. V generalni debati je govoril tudi brambovski minister Nyiri ter odgovarjal na želje, pritožbe in nasvete med debato. Rekel je med drugim: »Pripadniki n a š e armade so prepojeni b čustvom, da bo s prebivalstvom združeni po vezeh ljubezni in zaupanja«, Govoreč o pridržanju tretjeletnikov je naslikal minister grozečo pošast z Balkana. Tudi sklicanje nadomestnih rezervistov je v utemeljeval z isto pošastjo K^r določa član 18 zakona iz leta 1888., da se smejo sklicati nadomestni rezervisti le, ako zahtevajo to posebne razmere, razlagal je minister, da take posebne razmere obstoje na Ogrskem, ker se še vedno ni dovolil rekrutni konti-gent za leto 1903. Nadalje, da bi bila zločinska lahkomiselnost, ako bi se eden letnik odpustil, a rekru-tov bi se ne imelo izvežbanih za čas, ko je mogoča zunanja akcija, namreč za spomlad. Razun tega je politični položaj na Balkanu tako nevaren ter krije v sebi kali tolikšnih eventualitet in presenečenj, da moramo že % ozirom na razmere v tej soseščini imeti armado izpopolnjeno za vojsko Tudi je minister obljubil, da bodo pridržanim tretjeletnikom in poklicanim nadomestnim rezervistom opuščene vse tri orožne vaje. Splošno se prorokuje, da nastopijo z novim letom na Ogrskem popolnoma mirne politične razmere. Obstrukcija bo sama ob sebi nehala. V načinu, kako si to razlaga vlado, se kaže, kako je vsa madjarska po-litika korumpirana. Obstrukoionisti imajo svoj list »Magvar Orszag«,ki se je ravno vsled sv- je turove pisave, psovanja in kričanja razvil od neznatnega lističa v glasilo, ki šteje dandanes 40000 naročnikov. Pri tem listu so člani in sotrudniki skoraj vsi poslanci skrajne leviee ter se takorekcč žive od lista. Za novo leto pa je treba dobiti listu čimveč naročnikov, zato pa list ravno sedaj najbolj psuje in kriči, a tudi sotrudniki v parlamentu morajo vravnati svoje delovanje tako, da ima list kaj pisati. Ko pa poberejo naročnino na list za prihodnje leto, odnehala LISTEK. Oton Zupančič: Čez plan. V Ljubljani 1904. Založil L. Schweutner. Cena 3 krone. L Č^Ško - konservativni list »Politik«, je glasilo, ki je bilo ustanovljeno v dobi, ko so avstrijski Slovani čutili potrebo publicističnim potom »eznaniti vladajoče kroge in nemški narod s svojimi političnimi in narodnimi zahtevami. Dandanes pa je jasno, da so velike, zveneče fraze z* časa proč veta nemškega libera-liima bile pač fraze in za to ne "toji sedaj naša notranja politika več znamenju akademičnega dokazovanja, nego je prešla na polje boja, kjer odločuje le politična moč in državniška previdnost, ki izrablja ugodne konstelacije. Slovanski listi, 1 so pisani v nemščini, nimajo torej *daj Teč pretežno političnega po-°na, ampak imajo v istini v prvi Yr,ti nologo, dooi so politični, se- znanjati narodne nasprotnike b kulturnim napredkom avstrijskih Slovanov, ker tako delujejo brez dvoma tudi najboljše za politični prospeh, dasi le posredno. »Politik« je torej prinesla letošnjo jesen, — v mesecu oktobru je bilo, v Četrtek tudi in sicer menda 15ega — pod črto, za velikimi polit, članki feljton, ki je razpravljal o slovenski literaturi. Vse po vrsti so bili omenjeni razni naši književniki in bili so nekateri malo bolj, drugi malo manj počeščeni, gotovo pa so smeli biti prozaiki zadovoljnejŠi nego ponižni in krotki poeti z lirami in kitarami: le od strani jih je feljton malo pobožal, kakor je pogladil tudi slovenski jezik, o katerem je bilo rečeno, da je sicer dobro dete, vendar pa še nekam neokretno in ne gibljivo. Priznal je avtor dotičnega lista velik napredek, zlasti tudi naše moderne proze, o liriki pa je omenjal, da nima idej, ampak da ponavlja vedno le isti tema o »deklici« v rainih varijacijoh. Dobrohotno je omenil, do ima noi prvi lirik O. Zu- pančič, pri vsem tem vsaj nekoliko harmonije in sladkobe, ostali ne-brojni njegovi epigoni, so pa celo brez te zapeljivosti . . . A jaz pravim, da je naša literatura, literatura lirike. Niti globoČje ni treba pogledati, ogledati si je treba le hrbte slovenskih knjig po omarah v biblioteki, da človek — izprevidi, kakšen praveo ima slovenska poezija, da, slovenska umetniška duša sploh. Će primerjamo svojo slovstveno zgodovino zlasti prejšnjih časov, bi mislili celo, da tudi kvantitativno prevladuje pesništvo, ako pa se ozremo nekoliko globoČje ter raziskujemo notranjo, umetniško vrednost proze in poezije le količkaj, našli bomo dejstvo, da je jedro slovenske knj'ge lirika, ton in duh slovenske lite rature je liričen skoainskoz. Zanimivo je to dejstvo gotovo, ker baš nasprotni značaj najdemo ▼ hrvaški književnosti in pa tudi v srbski, kjer prevladuje epika v narodni in umetni poeziji: Hrvatje imajo, rekel bi, okoro moderen roman, Srbi pa bres dvoma moderno novolo. A Slovenci? Ni- mamo niti svojega romana niti novele v dobi idealizma in romantike, niti ne v sedanjem času; še novele nimamo in komaj smo dobili svojo slovensko črtico b Cankarjem Inamo pa slovensko lirsko pesem, da, imeli smo jo že pred več nego petdesetimi leti, v Časih, ko se je proza za Ravnikarja in Slomška v primeri b Prešernom gibala v naravnost smešnih mejah. Lirski pečat ostal je v slovenski umetnosti sploh povsod ter se pokazal vedno tudi v najvišji končen traoiji slovenskega umetniškega stvar-janja v prozi in javlja se celo v upodabljajoči umetnosti; kaj je kaj drugega duševni embrio našega mladega slikarstva nego lirski motiv? V moderni se je pri nas seveda, kakor je naravno, porodila tudi lirska misel v novi obliki. Ni pa prišla v liriko, nego iz lirike je vstala moderna. Naši mladi, kakor n. pr. Kette oo imeli nekoj časa stare cilje, zlasti je Kette gojil spočetka klasične vzore, kar se pozna na njegovih prvih proizvodih, a Murn-Aleksandrov je črpal duha iz Lermontora in Kolcova. Polagoma se je oglasila še le v njih individualnost in so krenili tako na pot moderne, ki priznava absolutnost osebnosti v umetnosti. Iz Zupančiča pa se je samega pojavilo stremljenje za novimi cilji; iz narodne poezije je krenil takoj na svobodno pot svoje lastne individualitete, če primerjamo »Cašo opojnosti« in Kettejeve »Poezije« vidimo bistveno razliko umetniškega načina. Zupančič se je takoj oprijel moderne proste oblike, dočim se je Kette držal deloma klasične forme, v »čaši« se peni in bliska vsebina, v Kettejevih pesmih pa se svetijo ustaljeni kristali, polni mirne najivnosti, ki prehaja počasi v nadzemske, mistične sfere. Zupančič je torej pred vsemi dvigal prapor moderne in ves r a z -vitek njen je takorekoč poosebljen v njem. Brez dvoma se dajo enačati nekateri umotvori Kettejevi in Mur-novi glede svobodne tehnike s Zupančičevimi poezijami, toda tako konsekventno ni nihče evolucije zaotopal kakor Zupančič. — Mla- je bil cesar Maks v Kveretaru ustreljen, sajedno s njim pa generala Mi-ramon in Meja, posvetna voditelja klerikalizma, iu Juarez je prevzel zopet vlado. Maksimilijan je padel kot žrtev političnih aspiraoij rimskega papeža in njegovih duhovnikov. Dnevne vesti V Ljubljani. 23 decembra. — Izjava učiteljev/ novomeškega okraja. Dne 17. t. m. je zborovalo učiteljsko društvo za novomeški okraj. Na dnevnem reda je bila hospitacija v I. razredu. Nastopila je gospica Marija Detel a. Razvila je učno sliko v računstvu po črnivčevi računici. Kot druga točka je bil razgovor o izboljšanju učiteljskih plač. Sprejete so bile tri resolucije, za katere so glasovali vsi navzoči, razven gospice Marije Detela, prednice -Marijine družbe- v Novem mestu in nekega SlomŠkarja tam od Mirne. Sprejete resolucije se glase: I. Podpisano učiteljsko društvo protest oje proti postopanju nasprotne nam stranke v deželnem zboru kranjskem, katero je naperjeno proti izboljšanju učiteljskih plač. Pro-testuje se tudi, da se izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva zlorablja v svrho izvršitve splošne občne volilne pravice. II. Podpisano učiteljsko društvo prote-stuje kar najodloČnejše proti učiteljstvo skrajno žaljivemu njega ugled in veljavo kratečemu javnemu nastopanju dr. Šusteršiča. III. Podpisano učiteljsko društvo apeluje na vse merodajne činitelje in korporacije, da si v blaginjo šolstva in učiteljstva, ter s tem tudi v interesa blaginje domovine kranjske, z vsemi silami prizadevajo, da se nemudoma uredijo plače učiteljstva kranj skega v smislu resolucije B velikonočnega učiteljskega shoda v Ljubljani. Iv. K u t n a r, Maks S r i b a r, G. Spetz-1 e r, Kar. K1 e m e n č i č, Jadv. S c h o 11, Mar. Olarici, Marija Arhova, Jos. Franke, Tone Vidmar, Fr. P otoka r, Mirosl. P eha ni, Lori De v, M. F a j d i g a, Vil. G e b a u e r, Jos. Zajec, Ant. Cirman, Mar. K as te lic, Fran Kalan, Dav. M a tko, Gizela Eckel, D. Dolžan, Fr. Dular, A. Arselin, M. As ch m an. — Graški finančni škandal. Štajerski deželni odbor je včeraj odredil natančno preiskavo vsega mestnega gospodarstva Gradca. Zgo dilo se je to vsled senzacionalnega razkritja, da je magistrat več let sem in zlasti od časa, kar je na krmilu stranka »Grazer Tagblatta«, mestne bilance sistematično faisifi* ciral v svrho, da prikrije pri manKiiai 730.000 K. Sele zdaj je jasno, zakaj mesto Gradec zadnji čas nUakega kredita ni imelo in da I posojila v znesku 14 milijonov kron ni moglo drugače dobiti, kakor da je štajerska dežela prevzela jamstvo za to posojilo. Graški slučaj )e eden največjih finančnih škandalov, kar se jih je zgodilo v zadnjih letih v Avstriji. In »Grazer Tagblatta, ki ima sicpr vedno cele žaklje svetov in graje na razpolaganje, se zda) s pravimi liguorijanskimi zvijačami trudi, da bi ta dogodek predstavil v milejši luči. Ce se spomnimo, kako hudobno in tendeneijozno je ta iati »Grazer Tagblatt« časih napadal ljubljanski občinski svet in grdil posamične občinske svetnike, če se spominjamo, kako je ta list pisaril, ker je neki uslužbenec celjskega okrajnega zastopa poneveril večjo svoto, in če to postopanje primerjamo a načinom, kako ta »Grazer Tagblatt« sedaj pisari, ko se je razkrilo početje cveta njegove stranke, potem se mora pač reči, da je ta stranka gnila in korumpirana do kosti. — Repertoir slovenskega gledališča. Na sv. dan, 15. t. m se poje tretjič velika in krasna ruska opera »O nje gin«. — V soboto, na praznik sv. Štefana, dne 26 t. m. po-poludne ob pol 3. je predstava ta otroke »8n eguljčica in škratje«, — zvečer pa gostuje tretjič v ulogi Katarine gdč. Vela Nigrinova is Belega grada v veseloigri »M ada me s a n b G e n e«. Odboru se je posrečilo pridobiti odličnega gosta še za en večer. Ker je moralo pri drugem nastopu gdč. Nigrinove oditi par sto oseb brez vstopnic, opozarja se al. občinstvo, da si tudi za to predstavo priskrbi vstopnice pravočasno. To III. gostovanje se vrši izven abonne menta, torej abonirani sedeli ne veljajo. Zunanjim gostom se nudi za praznike prilika, da vidijo veliko opero in v moderni drami gdč. Nigrinovo — Družba sv. Cirila in Metoda ie imela svojo 148 vodstveno sejo dne 17. decembra 1901 v svojih prostorih v »Nar. domu«. Navzoči: Tomo Zupan (prvomest-nik), Martin Petelin (blaga|nikj, dr. Fran Stor, Luka S vete o (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Sobic in Anton Žlogar (tajnik). Svojo odsotnest je opravičil ljubljanski podžupan dr Dragotin vitez Bleivreis • Trsteniški. Prvomestmk otvori ob 3 uri popoldne sejo in omenja korakov, ki jih je storil pri rodoljubnih slovenskih damah v prid naši druibi. Blagajnik, je izkazal za dobo od 1. januarja do 17. decembra t I. 40.282.66 K dohodkov in 38737 19 K troškov; torej prebitka 1545*47 K, ki pa ne zadostuje v pokritje tekočih troškov. Odb. dr. Fran Stor je izročil blagajniku 200 K pokroviteljnine gosp. Frana K o 11 m a n n a in 496 92 K dedščine po pokojnem Ivanu MavriČu. Ko se rešijo došle vloge, vsjrejmo razni nasveti v dobavo gmotnih sredstev, in se dr. Fran Stor pooblasti osebno uravnati pra vice o ribištvu in druge zadeve na družbini mutski graščini, zaključi prvomestnik sejo nb 6. uri zvečer. — „Božićnica" pevskega društva „Ljubljana" se vrši na Štefanovo soboto 26. t. m. v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trtra Št. 1. Na to se opozarja slavno občut-stvo, posebno pa cenj. stariše, da pripeljejo s seboj svoje otrociee, kateri 6« bodo veselili ob krasnem božičnem drevescu. Začetek je ob k/a8i uri zvečer. Po 10. uri do zgodnjega jutra ples ob bo skrajna levica od obstrukeije. Sieer pa se taki korupciji ne bo nihče čudil, ker je znano, da je pet naveljavnejsih agrarskih poslancev v preiskavi zaradi sleparije, ponever-jenja, ponarejenja listin itd. Politične vesti. — Češki deželni proračun izkazuje vkljub zvišanju davka na pivo še vedno primankljaja 11 milijonov kron. Posvetovanja o pokritju tega primankljaja se še nadaljujejo. Na predlog dež. odbornika Z d irskega je sklenil deželni odbor, pozvati vlado z ozirom na žatostni finančni položaj dežele, da skliče čim preje deželni zbor. Proti sta glaao vala le oba nemška odbornika. — Češka mesta nameravajo poslati k cesarju deputacjo, ki izroči cesarju spomenico o položaju Čehov. — Deželnozborki mandat je moral odložiti mladočeški poslanec Jan d a, ker je dobil red Že lezne krone, a po pravilih stranke ne sme tako odlikovani biti njen član. — O ekspozeju grofa Go-luchovvskega piše srbska »Štampa«: »»Minister naj ohrani svoje nasvete zase, kajti videlo se je, kako sta kralja Milan in Aleksander končala, ki sta slušala take nasvete. Srbija je mirna, edina in ni izročena anarhiji, kakor trdi minister; anar hija je vladala pred dogodki 10 ju nija, katere dogodke odobruje ves srbski narod«. — Bojkotirana Srbija. Av strijBka, ruska, nemška, angleška in turška vlada 80 naznanile zaupno srbski vladi, da se njihovi poslaniki ne vrnejo v Belgrad, dokler se kraljevi morilci ne odstranijo z dvora in iz armade. — Turš&a se zopet boji Turška vlada je opozorila poslaništva velesil, da je iz izjav v bolgarskem sobranju in iz prestoinega govora posneti, da Bolgarija ne bo mirovala, temuč motila sklenjene reforme. Sultan je tudi poklical iz Sne turškega komisarja Mi Ferruh-bega, naj mu pride poročat o položaju na Bolgar skem. — Papež o krščanski demokraciji. Papež je izdal ravnokar »Motu proprio«, v katerem potrjuje navodilo O enoikliki papeža Leva XIII., popebno o krščanski demokra ciji. Krščanska demokracija se ne sme vtikati v politiko ter tudi ne sme zasledovati političnih ciljev. Krščanska demokra-oija in katoliško Časopisje morata slušati škofe ter se ravnali po njihovih nasvetih. Katoliški časopisi morajo to papeževo naredbo ponatisniti ter se po njej ravnati, sicer jih zadene interdikt. — Vojna m9d Rusijo in Japonsko? Kot novi znaki za vojno se navajajo: japonski rezervisti eo dobili povelje, naj bodo pripravljeni na odpotovanje; iz Portsmoutha je rr,?r--tteijt t > 1 — ==- dostna presernost in dionizijska vzvišenost je karakteristikon prve dobe mlade slovenske lirike in v njem so se našli trije: Kette, Murn in Zupančič, — a prva dva sta Šla le do sem, ker dalje nista mogla. Umrla sta. Napočila pa je druga doba naši novi liriki. Odcvetela je pomlad »ljuba in zelena«, lirika pa je stopila vznamenje idej. Bo hemski lahkomiselnosti, vseobsežni harmoniji veselja je zatonilo solnce ter prisijalo v novi luči na obzorje, da obsije zemljo, črno grudo na polju in kamenje na cesti. Naraven je tak razvitek in mora priti, kadar zapusti lirska duša samosvoje subjektivno stališče ter začne opazovati življenje mas«. Naravna posledica projekcije duševnosti na zunaj pa je, da se v lirski naturi porode ideje, ki nosijo znak življenja na sebi, ker je lirik vedno refleksiven v svojem bistvu ter ne more samo reproducirati vtise kakor epik, nego začne iskati deviz. Poseči hoče sam aktivno v razvoj. In to etapo moramo konstatovati sedaj pri nas. Slovenska moderna lirika je stopila z drugim zvezkom Zupančičevih pesmi (»Pisanice« so »peemi za mla- odplula angleška vojna križarka z veliko naghoo proti vzhodu; za vzhodno Aaijo se naročajo velike množine premoga; japonski vojaški atašeji so sklicani brzojavno; Rusija utrjuje v Port Arturju novo mesto z močnimi nasipi, staro mesto pa po-ruši. Petrova skala. V. K. Iz Rima, 13. dec. XXI. Hvaležnost je sicer prav redka stvar, a take nehvaUžnostt, kakor pri klerikalcih, je le težko kje drugje dobiti. Zato je klasična priča cesar Napoleon III. V tem, ko povzdigu jejo klerikalci Napoleona I v deveta neb* sa, so proti Napoleonu III skrajno krivični, dandanes ga preži rajo in mu ne priznajo nikakih zaslug. Komaj je bil Napoleon III. po stal prez dent francoske republike, je najprej priskočil na pom >č papežu. Ž« meseca aprila 1849 je postal posebno ekspedicijo v papeževo državo v namen, da obnovi pape ževo posvetno rblast. S tem se je papežu in sploh klerikalcem pr kupil in zdaj je šla vsa francoska duhovščina v boj proti republiki in za ob novitev cesarstva. Z jezuvitsko pomočjo je Ntpoleon izvršil 2. deoem-bra 1851. veliki državni prevrat, du hovščina je agitirala pri splošnih volitvah v parlament, da je dobil udano mu večino in duhovniki so prevzroćili adrese, naj se obnovi ce sarstvo. Duhovščina je delala tako, ker je bil Napoleon postal popolnoma njeno orožje. Pri državnem prevratu je bilo na tisoče ljudi umorjenih, zaprtih in deportiranih, duhovščina pa je prirejala cerkvene slovesnosti v proslavo te revolucije od zgoraj. Vedela je dobro, zakaj. Napoleon je znatno pomnožil državne prispevke za cerkvene namene, iz ročil je Pantheon zopet cerkvi, avto-riziral v času od 1. 1852 do 1860. kar 982 ženskih samostanov ter sploh storil, kar so duhovniki zahtevah, tako da je klerikalni vodja Louis Veuillot mogel vzklikniti: Sam B< g nam je dal Napoleona kot rešitelja. Toda cerkev je nenasitna. Vedno zahteva, naj bodo njeni podložniki njeni sužnji. Napoleon III. je prosil papeža Pi|a IX, naj pride v Pariz, da ga krona Napoleon je bil že toliko storil za cerkev, da je pač smel računati na izpolnitev te prošnje. Ali papež je zahteval, naj se prej odpravi civilna poroka in razveljavijo neki deli ustave — zadnji ostanki izza svobodneišega regima. Napoleon tega pri najboljši volji ni mogel storiti in zato so ga začeli klerikalci preganjati, dasi je še vedno šč til paoeževo posvetno državo in izkazoval francoski duhovščini nebroj uaiug Franc iski škofje so cesarja v pastirskih listih zasra-movali in ga imenovali novega Pon cija Pilata. Napoleon je, hoteč se prikupiti papežu, prepovedal Rena-nova predavanja na tollege de France — Pil IX je na to uslugo odgovoril s sylabom. Kako ponižen služabnik rimskega papeža je bil Napoleon III, to kaže meksikanska epizoda. O tej je tudi med Siovenci razširjenih vse polno klerikalnih laži, tako da ne bo odveč, če se stvar nekoliko pojasni. dino«) v drugo stopnjo razvoja. Zupančič je prinesel idejo v našo lepo knjigo, Česar ne najdemo v tem pomenu ne pri Ketteju, ne pri Murnu. Zupančičeva lirska ideja je glas, ki zveni mogočno, z velikim glasom ven iz knjige v svet, v življenje, v narod. Razločuje se od epične ideje Aškerčeve v tem, da Aškerc kot epik konstatira in logično sklepa do ideje, Zupančič pa poživlja, apelira. Zupančičeva ideja je, dasi vzeta iz obzorja razuma, skozinskoz in v bistvu potrtična ter je ne zapusti nikoli umetniški zanos, tisti zanos, ki je lasten vBaki pravi umetnosti, ki je izšla iz človeka ter gre v človeštvo, ideja, ki se rodi v dobi umetniške zrelosti v umetniku in ker sije prav radi tega, ker je izšla iz njegove gorke krvi, v večni lepoti narodu ter vpliva z magično silo nanj. Z idejo doseže gotovo lirika svoj vrhunec. Ali ni Prešernova »Nezakonska mati«, izmed najlepših Prešernovih pesmi? Ker je umetnost sploh in predvsem še poezija plod razuma in fantazije obenem, za to je resnično, da poezija, ki združuje v sebi obe strani človeškega duha, V Meksiki sta bili dve politični stranki: demokratično • liberalna in klerikalna. L. 1856. so pri volitvah zmagali liberalni demokratje in izvolili prezidentom republike Jua-r e z a. Liberalna veČina je konfiscirala oerkveaa posestva v korist države, razveljavila zakon, po katerem je bila katoliška vera državna vera, odpravila cerkvena sodišča ter vso pravne posle izročila državnim sodiščem, razpustila vse redove, zaprla samostane in naredila konec eerkvenemu nadzorstvu nad šolami. Ti sklepi so bili vsrok, da je katoliška duhovščina provzročila revo 1 učijo. General Miramon je bil vodja klerikalne revoluoijske armade, a velika večina naroda je zvesto stala na strani presidenta Juareza, ker je narod svojo naduto, nasilno in la lomno duhovščino smrtno sovražil. Juares je sijajno zmagoval. Tri leta je trajala revolucja, a klerikalci so doživeli poraz za porazom. Juarez je medtem odvzel duhovnikom še vod stvo krstnih in drugih matic, vpeljal civilni zakon in odpravil meksikan-sko poslaništvo na papeževem dvoru. Papež Pij IX. se je penil jeze in iskal je pomoči pri Napoleonu In ta, da bi si prikupil papežu in obenem tudi Avstriji, kateri je bil malo časa prej vzel Lombardijo, se je res udal papeževim prošnjam in je sklenil, začeti vojno proti Meksiki. Meksika ni imela nikdar nika eega konflikta s Francijo, ni Franciji nikdar nič zalega storila in zato je bilo težko dobiti vzroka za vojno. Ali če kdo kaj hoče za vsako ceno, že najde kak vzrok. In Napoleon je hotel vojsko sa vsako ceno, ne v svojem interesu, nego v interesu rimskega klerikalizma. Nekateri fran-ooski Špekulantje so imeli od Meksike nekaj tirjati, meksikanska vlada je bila vsled duhovniške revolucije prišla v denarne stiske; Napoleon je pod pretvezo, da mora ščititi terjatve francoskih špekulantov, začel vojno. Namen njegov pa je bil, uničiti v interesu rimskega klerikalizma meksikanske liberalce in v interesu rimskega klerikalizma napraviti iz Meksike strogo klerikalno državo, ki naj bi bila protiteža protestantskim Združen m državam, kalere Rim sovraži, ker se boji njih prodiranja na katoliški jug. Rim je Napoleona III. speljal v to vojsko, Rim je provzročil, da so meksikanski duhovniki in njih za vezniki proti volji meksikanskega naroda ponudili avstrijskemu nadvojvodi Maksu cesarsko krono, R m je provzročil, da je nadvojvoda Maks krono sprejel, zapustil Čarobnolepi Miramar in šel čez morje. Napoleonovi načrti so žalostno ponesrečili. V Meksiki se je izkazalo, da duhovščina še ni narod. Navzlic vsi podpori duhovščine ni mogel Napoleon ugnati meksikanskih line ralcev. Sprevidel je, da bi Francija izkrvavela, da bi se materijalno ruinirala in prišla v Evropi lahko ob ves politični vpliv in zato je svoje vojaštvo umaknil iz Meksike. Očitalo ae je Napoleonu dostikrat, da je cesarja Maksa pustil na cedilu, a to očitanje ni opravičeno. Etkaj se pa ni cesar Maks odpovedal, koje videl, da so samo duhovniki na njegovi strani, narod pa ga ne mara. Materijalno in moralično premagan je napravil Napoleon aonec tej vojski. Cim so Francozi zapustili Meksiko, so amerikanski liberalci kar nakrat porazili cesarja in kleri kalno stranko. Dne 19 junija 1867 visoko nadfcnljuje najlepše in naj slajše zvoke godbe. Lirika brez idej pa je sladko šumenje čustev, ki sama kot taka ne morejo vzbuditi tiste sile umetniškega vpliva, kakor umotvor, ki je započet tudi z razumom. Baš radi tega stoji drama nad liriko. Treba pa je najti harmonije med fantazijo in razumom in za to je sposoben le velik, rojen umetnik. Da ni pripeljal Zupančič lirske ideje med nas Slovence, bi je gotovo dolgo ne privedel nihče, kajti on, ki je za-početnik moderne naše lirike, je edini bil poklican v to. Bil je pre-destiniran, ker se naša lirska Muza edino le še nanj naslanja in njemu je poverjeno vodstvo v kraljestvu naše lirike. Kakor zlat sen so se mu rodile pesiui »Cez plan« in objele naj bi narod, kakor so ga Prešernove poezije, narod, čegar glasnik je Zupančič postal z zvezkom svojih novih pesmi, kajti dasi je v »Čaši opojnosti« zazvenel narodni ton izmed verzov, vendar je v novi zbirki ne ton, ampak vsebina, motiv na roden v najvzvišenejšem pomenu, rekel bi filozofskem oziru, ker se ozira na življenje in osodo njegovo. Srci. (Konec) v Se enkrat Ti rečem: odpusti! Saj to je namen mojega pisanja! — — A Ti misli name! Spomni se name, ko bo ležala nad menoj debela plast zemlje, spomni se name, ko /.vos, da sem jokala kot otrok, ko je položila smrt svojo hladno roko na moje čelo.....morda ;— kmalu . . . Samo Ti boš razumel moje solze. Nimam strahu pred smrtjo . . . Smrt, le pridi! — Jela sem Ti gladiti pot, in kmalu bo uglajena . . . A „bajko o dveh prijateljih" povem pri prvi priliki in nakonci zastavim vprašanje: Kdo je kriv? Zvonu pojema življenje . . . Zdrav! s Pismo za pismom . . . Kaj ne? Da bi skoro ponehala! — No to je zadnje! — Vedno in vedno so zamislim v prejšnje Čase. Čudno se mi zdi. Obadva je zadel razpor . . . koga bolj, to naj razsodi Bog ! . . . Morda Tebe, morda mene. — Jaz ne vidim v Tvoje srce, Ti nt v moje: In vendar se mi zdi, da je obema prišel prav ta razpor, da sva ga obi željno pričakovala, da se zdaj te prilike z neko krčevitostjo oklepava. J*j se bojiva, da nama izgine kot kuka prikazen . . . Ti se delaš jeznega. To si pokii zal ob več prilikah. A jaz se držim uačela: kadar bodeš ti kriva napora, ga ti uniči . . . Vselej oni, ki je kriv! — In . . . kdo je kriv? Hm, morda jaz, morda Ti. — Ali pa — nobeden! Kaj ko bi bil Ti začel razpor jaz končala; ko bi bil Ti vzrok saM iu jaz posledicam?. . . Znabiti . . . — — No jaz ponudim spravo! A predno kaj ukreueš, preu -dobro. — Neljubo bi mi bilo, ce &1 proti svoji volji kaj storil, da bi kdaj otožen radi mene. Torej premisli! Če me obiščeš, oklenem se Tvojeg1 vratu, vsa v sreči in veselju; če *fl prideš, potem — * * itokib vojaške godbe. Vstopnina znaša $ dovČ. za osebo. čč. gg. podporni jjgni in otroci pod 10. leti so vstopnine prosti. — Iz Kamnika. V novoizvo ru narodne Čitalnice io sledeči gospodje: Predsednik dr. £r*ut. podpredsednik župan Moč-Alfe blagajnik V e d li n, tajnik S a k s jO knjižničar Še bat tar odborniki .j&tetj Adamič, trgovca Fajdiga in Koželj ter tiskarnar S latnar. Atalmea priredi v prvi polovici me-geca prosinca opereto v zvezi s plesom venčkom in na svečnioo sijajno 2,aftkarado, kar blagovolijo ostala jjrUgtva vzeti na zn.nje V pretek ~rrn letu se je gmotni položaj sbolj-|gl in število redmh društvenikov je c»rasln do številke 93. Med raznovrstnimi društvenimi zabavami so občinstvu zlasti ugajale dramatične oredstave, sa koje se jen arveč trudil s d »j žal odstopivši režiser gosp. Bi n ter. Nadejati pa se je, da Taliji zvesti ainovi in hčere iste tudi v prihodnjem letu ne bodo zanemarjali. Vse za «*obodo in proaveto! — Redek lovski plen. V goidu na Bcrivšetv je ustrelil 16 t m. gozdni čuvaj kneta Sobonberg-\V»tdenburga Jakob B*vo vehkega di?iega prašiča, ki je tehtal 88 kil; jidel ga je v srce, da je bil takoj mrtev. Prašiča so poslali muzeal-nerou asistentu g. Ferd. Sohulzu v i uDljano, da ga preparira. Zadnji divji prašič na Kranjskem je bil as reljen 1. 1888 v Strugi na Dolenj «kem in se seda) nahaja v deželnem muzeju. Sicer se pa le malokdaj jgube divje svinje na Kranjsko. Razen teh dveh že navedenih slučajev je samo se znano, da so 1. 1826 v litijskem okraju ustrelili velikega aivjt-ga oražiča. — S Krškega nam piše naš aaročnik: D.nea *-em nabral na svo-[aaa vrtu lep šopek vrtnic, chry«an tem. reaede in klinčkov. O Božiću in na Kraniskpm p*č redek slučaj! — Iz Hrušice na Gorenjskem je odpotovalo včeraj 100 de Uvcev, ki so delali pri zgradbi železnice. — Nove zapreke v predoru skozi Karavanke. Tozadevno vest, da se bo moral pri kopanju dosedanji načrt spremeniti, ker j« nastala nevarncst, da se rovi za sujejo, vsled čes8aveo, dninar v Ljubljani in Anton Šolar sta iz zaklenjenega žup-mšča 8. sušoa t. 1. v Srednji Dobravi, med tem ko se je vršilo cerkveno opravilo, vzela denarja okoli 12 K; dne 27. svečana je pa Posavec v župnišču v Mošnjah izmaknil 64 K, katere je potem, ko se je izvedelo za krivca, njegova žena župniku vr nila. Nato je pa še dne 7. malega srpana t. 1. v farovžu v Ratečah po skusil svojo srečo, splazil se je v sobo, kjer je imel župnik shranjeno svojo obleko, a ga je pravočasno zasačila Županova hči Marija Pintbah. Ker sta bila obdolženca že večkrat zaradi tatvine kaznovana, obsodilo je sodišče Posavca na 15 mesecev, šolarja pa na 5 mesecev težke ječe. 4 Marija Košir, žagarjeva žena v Rudnem, je bila obsojena na 3 dni strogega zspora, ker je puttila sv^jo dveletno hčerko Ljudmilo brez nad-zoratva, da je dne 28. vinotoka t. 1. na žagi padla v konto in utonila. 5 Janez Erklaveo, posestnik in črev-ljar v Dolnji vasi pri Rudniku, je 30 vinotoka t. 1. premalo pazil na svoja dva mal* obroka, in tako se je zgodilo, da se je 4letna Urška igrala z vžigalicami n se ji je pri tem vnela obleka. Ker je obdolženec zatrjeval, da je edinole to mogoče, da je kaka stranka, ki k njemu, črevljarju, hodi, izgubila viigalieo, katero je otrok našel in potem zaŽgal in da ima on na takem kraju žveplenke spravljene, da jih otrok ne more doseči, ga je sodišče oprostilo obtožbe. — Ogenj. Danes dopoludne je nastal ogenj v prodajalnioi juvelirja Adolfa Wagenpfeila v Crevljarskih ulieah it. 2 Vnel se je bil papir ob goreči peči. Ogenj so domači takoj pogasili še pred no je prišla na liee mesta požarna bramba. — Smeti so se vnele danes ponoči v Kolodvorskih ulioah Št. 5, kar je provzroČilo mnogo dima in smradu. Ogenj je nastal, ker je hišna oskrbnica vrgla živ pepel v smeti. — Z lugom se je opekla. Marija Vari, vdova, stanujoča na Domobranski cesti it. 5, je nesla včeraj zvečer škaf s vročim lugom v sobo ter je padla in se polila. Na obrazu se je tako opekla, da so jo morali s rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnieo. — Tatvina. Trgovki Mariji Auerhamerjevi v Kolodvorskih ulieah itev. 26 je bila včeraj zvečer izpred prodajalnice ukradena črna obleka. — Zaprli so natakarico M. V., ker je na sumu, da je pokradla na takariei Mariji KristoviČ nekaj obleke in denarja — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 4 izseljenci. — Iz Amerike se je pripeljalo danes *iutra| 35 oaeb — Hrvatske vesti. »V i e n a o« preneha izhajati! V soboto je imel odbor »Matice Hrvatske« sejo, v kateri se je sklepalo, ali se ima še nadalje dajati »Vicncu« dosedanja podpora, ali se mu naj ista odtegne, kakor se je zaključilo v zadnji eeji. Pri glasovanju se je izkazala enakost glasov, na kar je predsednik odločil, da se list preneha izdajati. Nasproti tej vesti pa kon štatuje »Obzor«, da vprašanje glede »Vienoa« še ni definitivno re še no, ker se je v tej seji samo razpravljalo o pravomoćnosti, oziroma veljavnosti prejšnjega »Matičnega« sklepa. Vsled predstavke nrvatskega književnega druš va in spletskega književno umetniškega kluba se je položaj docela spremenil in odbor »Matice Hrvatske« bo vzpričo novega položaja o »Vienou« znova sklepal. Kako je sedaj pravzaprav s stvarjo, se težko razsodi, zakaj vsi drugi listi poročajo, da se »Vienac« ustavi, kar naznanjata v zadnji Številki tudi urednika sama — »H r v a t 8 k o pravo« pred sodiščem. Kakor smo že včeraj poročali, je tožil žu paa v Kraljevici Stjepan Polić »Hrvatsko pravo« radi razžaljenja časti, ker se je v nekem dopisu trdilo, da se je za zgradbo pokopa lišČa določeni denar porabil v druge svrhe. Odgovorni urednik Josip Zo-ček je bil spoznan za krivega in obsojen na šestt^denski zapor, odnosno globo 210 kron in na povrnitev stroškov. »Hrvatsko pravo« pa izgubi od kavcije 200 kron. — »Crvena Hrvatska«, ki izhaja v Dubrovniku pod uredništvom pozna te^a hrvatskega književnika g. Milana Marjanov ć4, ee bode z novim letom iadajula dvakrat na t^den. — I Glavni dobitek 200 000 kron i drž. loterije je zadel neki mornar iz reške okolice, ki je srečko kupil prošlega meseca. Veselo vest je iz In še enkrat. Misel za mislijo se mi podi po davi, vzuemirjajo me, in ves ta kaos ?re v razburjenih možganih ... a kot odmev zazvene večkrat besede Tvojega pisma: . . . „da narediš najino razmerje manj napeto." Telesno in duševno sem uničena. . . Živim večjidel od zraka. Telo se mi trese, čuden mraz ga pretresa, a glava je vroča, razbeljena . .. In te noči, tc dolge, mučne noči .. . Telo počiva, a po glavi šumi, vrvi. Spim in bdim. Razumeš li? Spati in bdeti obenem ! To je mučno, grozno . . . Najrajša bi vstala ter se drevila celo noč po mestnih ulicah, da bi se ohladila. — In včeraj je to trajalo od sedmih do osmih . . . Sama nisem vedela, kaj da mi je. Bila sem pri znankah. Iskala sem Wk*j . . . Kaj? Tebe? Saj Ti ne ^araš zame . . . Zastavila sem kratko vprašanje in odšla.-- r Strupa mi dajte!" -Kaks nega 9« „Strupa . . . hudega." „Čemu Vam bo?" „Rabili ga bodo." kimate zdravniško spiičevalo? „Potem Vam ga ne moremo dati." Nespametnica! — Strupa iščem v lekarni in v družbi začnem žvižgati . . . Pa zdaj sem mirnejša . . . Več ne blodim, le nekaj hudega mi teži glavo. . . . Nisem se nadejala, da ne prideš. — Pričakovala sem Te, trepetaje in veselo. A prišel nisi! „Da bi bilo najino razmerje manj napeto!" Ponudila sem spravo, pa Ti si jo odbil. Torej mi nočeš več biti to, kar si mi bil. S Čim sem se Ti bila zamerila? — Pač sem napisala po neprevidnosti v prvem pismu stavek, ki sem ga hotela izbrisati . . . Pa čemu? — Očitala Ti ne bom ničesar . . . Menda spoznaš, da sem Ti bila prijateljica. — Ponudila Ti bi se enkrat ... a kaj, ko noČes sprave. Ivan! Hotel si me oprostiti prirojenega pesimizma ... a pogreznil si me še globlje s svojim vedenjem v zadnjem Času. — Ustvarjam si sliko Tvojega značaja ... a ko prizidam na vrh, se mi podre ... Če misliš, da ozdravim sčasom od svoje boli, se motiš. Postala bom polagoma ... pa kaj . . . ertila bom svet in — vse. Kako sva se nekdaj navduševala za Slovenstvo. — Zdaj je izginil pri meni ta pojem. Drag bi se smejal mojemu pismu, a Ti se ne bos. Vidiš globlje . . . Vidiš dušo, ki se prime zdaj te, zdaj one misli . . . dušo potapljajočo se. — To je slovo. Slovo prijateljev! — Oblaki spet rose . . . Pa Ti hočeš tako . . . Stal si na brtgu, nudila sem Ti roko, a uisi je prijel. In zdaj tonem . . . Končaj se pismo prijateljski! . . . Še vedno Te ljubi Tvoja A n y. Epilog. Evo Ti, cenjena Any, v priloženem pet cvetlic, ki hranijo v sebi zdrav vonj, pomešan s — strupenim. Samo bojim se, da posrkaš iz njih strupa. . . — A ves čas, ki sva ga žila sku paj, sva si zamolčala skrivnost, Ti isto meni, kakor jaz Tebi. Pa čutil sem, da Ti je nekaj težilo srce, kar Te je bilo sram povedati — in menda si isto čutila i Ti v meni.-- Sneg je bel, a pod njegovo odejo se skriva gnusoba. Sneg življenja . , , vedela njegova žena predvčerajšnjim v neki denarni menjalniei na Reki. — Hrvatje slave srbskega pesnika. V nedeljo so priredili Hrvatje v Splitu krasno slavnost na čast srbskemu pesniku Zmaju Jova noviću. Slavnostni govor o pravoslavnem srbskem pesniku je imel katoliški hrvatski pop dr. Per-ković. Lep pojav! — Trgovei s dekleti. Predvčerajšnjim so prijeli na zagrebškem kolodvoru zakonsko dvojico B, ki sta hotela odpeljati neko mlado dekle v zloglasno hiio v Karlovec. Dekle ni niti slu tilo, kaka bi bila zanjo obljubljena prijetna in lahka služba. — Tedenshi izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub lianske od 13. do 19 decembra 1903. Število novorojencev 33 (= 4574*, t0), umrlih 12 (= 16 64° ot), med njimi so umrli za jetiko 1, za vnetjem so pilnih organov 3, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 7. Med njimi sta bila tujca 2 (=16 6%), iz zavodov 5 (=»*4169/«) Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer sa oipi eami 5, za vratioo 1 oseba. — Današnji list ima prilogo Kmetovalec" ki ga izdaja c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. * Najnovejše novice. — Kako Nemoi plačujejo politično delovanje. Posl. Funfee je obhajal te dni svoj 70. rojstni dan. Rojstno mesto Litomerice mu je do ločilo dosmrtno pokojnino, po smrti pa njegovi vdovi. Niegov kip se postavi v občinsko hišo, ob enem pa se nabirajo prispevki za dragoceno častno darilo. — Afera Bilse. Vsled ukaza nemškega vojnega ministra se je začelo skupno sodno postopanje proti vsem Častnikom, ki so zapleteni v Bilsejevem romanu, dočim bo baje B>lsesam pomiloščen. — Devico Orleansko proglasi papež dne 6 januarja za svetnico — Zaradi razžaljenja avstri skih ministrov je bil v Inomostu obsojen soeialni demokrat V i n a r s k y v 8 dnevno ječo. — Po tiralnici iščejo grofa Edmunda Potočke g a, ker je ponarejal menice. — Štrajk in vera. V KrimiČavi dtrajkajo tkalci; ker je vlada prepovedala praznovanje božiča in obdarovanje štrajkujočib, iz*top