T? ; (THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED BTATES OP AMERICA « - •. *•• v. sc. • AMER1KANSK1 SLOVENEC EBVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Bid*: Za liro ft» narod — n pravic« te mak«_od boja do BEA5ILO SLOV, KATOU DE LAV3TVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOUETU. — i. P. DRU2BE SV MOHORJA V CHICABL __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, NAJSTARSJBI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 212. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 3, 19271 LETNIK XXXVI, SOVJETSKA VLADA V RUSIJI SPREMINJA SVOJO PO-LITIKO Z ZUNANJIM SVETOM. — TUDI RUSI SO ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA, ZATO POŠLJEJO ZASTOPNIKE NA SEJO V ŽENEVO. Pariz, Francija. — Rusija se je odločila, da bo sodelovala v Ženevi na seji, ki se bo otvorila 30. novembra, na kateri bodo zastopniki narodov razpravljali o pomembnem vprašanju, namreč o razorože-vanju. Doslej se je držala Pai-sija proč od sličnih zborovanj pri Ligi narodov. Odkar pa je Vel. Britanija začela ščuvati druge narode proti njej, čuti osamljenost vedno bolj in bolj, zato pa ji ne kaže drugega, kakor sodelovati, kamor jo vabijo narodi, ki so člani Dru-i , . . . __ J sebi pisma princa Karla, bivšega rumunskega prestolonasled- vi sestala skupaj, bo torej za- ?V.e ie ^dpovedal Pre" stopana poleg Zed. držav tudi - ?tolu !.n z!v' y/anzu- Manoi-Kusija. Važno je to. ker težko !fCU ,e .^olzen veleizdaje.| k a i nVranit," Zagovarjal ga bo bivši pre-! nvier, general Averescu. Ob- i zastopani doIže"eci bo P^sil kraljico Ma-| njo, da bo pričala za njega, in sicer kot glavna priča. Manoi-lescu je tudi poslal prošnjo romunskemu poslaništvu v Pariz, naj preskrbi potrebna iz- manoilescujeva obravnava. Kraljica Marija pozvana za pričo. — General Averescu bo zagovarjal Manoilescuja. — Član kabineta protestira proti vladnemu postopanju. Dunaj, Avstrija. — Veliko zanimanje vlada za obravnavo ! Manoilescu-ja, katerega so pri-| jeli v Rumuniji, ko je imel pri USMRTITEV UPORNIŠKEGA GENERALA V MEHIKI. štva narodov. Ko se bo komisija za razoroževanja v Ženo- Iz Jugoslavije« URADNIKI IN VPOKOJENCI TARNAJO RADI NIZKIH PLAČ V JUGOSLAVIJI, TUDI DUHOVNIKI TRPE POMANJKANJE. — DR UGE ZANIMIVE VESTI. Alfredo Rueda Quijano, p oveljnika šestindvajsetega pol ka, ki se je pridružil upornikom in bil ujet, vidimo na sliki, ki je bila vzeta par sekund, predno je bil usmrten. jo kaj ukreniti, ko se rešujejo tako važni problemi, kot razo-roževanje, če niso vsi narodi. To pa tudi pomeni, kakor sodijo nekateri, da je prvi korak moskovske vlade, za pristop k Društvu narodov. Ker že deset let ne obsto-, . . jajo več nobene zveze med! £ricevala in dokaze od princa Zed. drž. in Rusijo, je tudi tr-| ^ '. govina med obema deželama1 Omenjena obravnava, kakor zHo nPZPdovaln po-i^o^ I kaze- bo vellka senzacija, kaj-prenehala, pa ni. Zadnje čase1 pnce bodo Pole* so tudi ameriški trgovci uvide- ceiMari^' tudi dr"gi odlični li, da so na škodi, ker so ver- ltlkl* Nekateri bodo tudi jeli, ko se je od začetka reklo. dtlovah kot prosekutorji. O-da bo sovjetska vlada v Rusiji bravnava ima »ker ta namen, padla. Danes so Američani' da Se bo raz jasnil Položaj gle-drugega mnenja in gledajo leide za™te' vrnitve ^rinca Kar" na to, kako bi si prisvojili ruski la ,Vr Rur"unij°" trg. Je pa tudi še druga zapre-j Ma™lescu je izjavil pri za-ka pri tem, ki močno tare Ru. ruvanju pred preiskovalnim pi jo. To je, ker nima denarja, i Sodmkom' da se nje*a ne mo" zato pa išče kredita. Trocki je re obdolžitl Politične zarote. na seji eksekutivnega komiteja tretje internacionale govoril o tem, za kar je tudi bil iz- zedinjene države in mehika. Zedinjene države si bodo prizadevale dobiti novo trgovinsko pogodbo x Mehiko. Poslanik Morrow bo takoj pričel s pogajanji. KRIŽEM SVETA. | spremembe v italijan skem kabinetu. Mexico City, Mehika. — Le malo se je spremenilo v Mehiki, kar se tiče tamošnjih državljanov Zed. drž., odkar je odšel iz republike poslanik Zed. drž., James R. Sheffield, pa do sedaj, ko je nastopil novi poslanik, Dwight W. Morrow. Ko je Sheffield zapustil Mehiko, so se bali Mehikanci, da ne bodo Zed. drž. poslale novega poslanika, radi postopanja Callesove vlade, ki škoduje pripadnikom Zed. drž., kateri imajo velike vsote denarja investiranega v Mehiki. Sedaj pa, ko je prišel novi po- — Washington, D. C. — Pri preiskuševanju motornih vozil v armadi Zed. drž., se je izkazalo, da ne odgovarjajo sedanjim razmeram. Vojni tajnik Davis priporoča težke trucke, ki bi tudi bili hitrejši kot so sedanji. — Chicago, 111. — Kardinal Mundelein je v r:?deljo posvetil novo St. Georj-*? visoko šolo v South Evanslonlr. Šoia ima prostora za 1,000 dijakov in je stala $1,000,000. — Atene, Grčija. — V nedeljo je neki anarhist streljal na grškega predsednika, admirala Paul Konduriotisa, zadel ga je glavo, rana pa ni nevarna. Napadalca so prijeli. — Providence. R. T. — F. Longo. star 18 let. je pri pretepu med igralci footballa, za-dobil tako težke poškodbe, da .je i.stim podlegel. Njegovega 17 letnega tovariša, Luilipa Rekel je, da je tudi sedanji premier Bratiano sam že nesel pisma politične vsebine preko ključen iz komiteja. Rekel je,j™eje- Resnica Je, tako pravi da Stalin vodi komunistično'Mano,lescu' da sem Prenašal stranko v prepad in da živi da_jslfrirana Pisma. a to je bilo nes Rusija samo od milosti potrebno' ker sedanja vlada Nemčije. Oni dan, ko Nemčija odpira Priv*tna pisma. _______ odpove kredite, bi Rusija mo- j >,ekl ČIan Parlamenta, z i- voril, ko se je predstavil Cal-j mestu je žival nataknila na rala napovedati bankrot. Imenom Madgearu, obsoja po- lesu, tudi Callesov odgovor je svoje rogove znamenitega ma I stopanje vlade in protestira, ] bil kratek. Ta hladnost od strani Mehi- slanik, tudi ne kažejo poseb nega veselja. Listi niso dogo- Lupo-ja so zaprli, obdolžen je, dek, ko je poslanik izročil po-j da ga je on tako silno udaril verilne listine predsedniku Cal-| po glavi. lesu, omenili kot važen. Sicer. — Barcelona, Špansko. _ je pa tudi Morrow le malo go-, Pri bikoborbi v tukajšnjem Res je, da Nemčija pomaga s krediti Rusiji, a to je vse premalo, zato pa išče vse povsod privatna posojila. krizaTtekštilni industriji. | ker vlada zaplenjuje brzojav-( jke, ki prihajajo iz inozemstva, kancev do Zed. drž., pa menda | in zatira inozemske liste, da v, ne bo zapreka, novi trgovin-j Rumuniji prav ničesar ne ve-j ski pogodbi med Mehiko " j do, kaj se godi po svetu, in. m kakšna mnenja imajo ljudje i drugih narodov, o Rumuniji. ( tadorja. Juana Belmonte-ja. Upanje imajo, da bo okreval. Med občinstvom, ki je gledalo bikoborbo. ie bila tudi španska kraljica Viktorija. -o- Po zadnjih aretacijah je bi-Boston, Mass. — Delavcem lo zopet nanovo več kmetov, so odtrgali od plače pri eni karlistov, vrženih v ječo. Glav-tekstilni tovarni v Lowell, pri no mesto je Bratiano popolno-neki drugi pa nameravajo z o- ma obkrožil z vojaškimi četa-bratom prenehati in stroje mi. prepeljati v neki drugi kraj na _ _ jugu. Massachusetts tovarne so prikrajšale delavce za 10 odstotkov pri plači, prizadetih' je 1400 delavcev. ! Delničarji Appletown kom- panije, ki so imeli sejo v Bo- - stonu, so dovolili ravnateljem Chicago, III. — V ponede-svoto $780,000 za prepeljavo ljek zjutraj je nastala eksplo-strojev iz Lowell v Anderson, zija pri Austin Roller kompa-Miss. in za zgradbo novih to- niji na 155 in Commercial ave. varniških poslopij v Anderso-^ Štirje kotli so eksplodirali in nu' i tri poslopja so popolnoma raz- Vzrok, ki ga kompanije na-' dejana. Škoda je cenjena na vajajo za redukcijo delavskih $200,000, en gasilec je zadobil plač, je ta, da so primorani to pri gašenju težke poškodbe, ni storiti, da znižajo stroške, ki upanja, da bi okreval. Štirje velika eksplozija; $200,000 škode. jih imajo pri obratovanju -o- Opozarjajte »voje prijatelje in znance na zanimive po ve* ti gasilci so bili lahko poškodovani. Kaj je bilo vzrok nesreči, poročilo ne pove. o ▼ "Amerikantkem Slovencu!"; SlRITE AMER. SLOVENCAl poslanik z mehiško vlado. Poleg trgovinske pogodbe, si bo prizadeva! Morrow, obe republiki zbližati tudi prijateljsko. albancTšeklanjajo fašizmu. Rim Italija. -— Ko se je vršila slavnost pete obletnice fašizma, se je pokazalo, kako tesna4 vez obstoji med vlado Zoguja in italijanskimi fašisti. Albanski uradniki so se ofici-jelno udeležili slavnosti v italijanski koloniji v mestu Tirana. Rim je na to ponosen, ker je to prvič, da bi kakšna inozemska vlada slavila fašistov-ski režim. -o- PRINCEZINJA VERA PRE-MINULA. Nice, Francija. — Princezi-nja Vera, sestra italijanske kraljice Helene, je vjsvoji vili v mestu Cap D'Antibes, umrla. Zed. drž., za katero se namerava pogajati novi ameriški PRVI JAFONEC IMENOVAN ŠKOFOM. Rim, Italija. — Rt. Rev.. Gennaro Hayasaka, je bil v ne-deljo imenovan škofom. On je sedaj prvi Japonec, katoliški škof. Tozadevne ceremonije so se vršile v cerkvi sv. Petra, kjer ie novi škof dobil od papeža Pija XI. prstan. Pri ceremonijah je bilo navzočih okrog 40,000 oseb. PODKURILA V PEČI Z BANKOVCI. ' Kittanning, Pa. — Peter Za-lensky, je dvignil iz banke svoje prihranke, vse kar je imel. namreč $5000, da bi si kupil hišo. Denar, ko ga je prinesel domdv, je položil v star časopis in ga pustil v kuhinji. Šele pozneje, je ženo o-pozoril, kam je spravil denar — bilo pa je že prepozno, kajti žena je časopis, ne vedoč, kaj je notri, pomašila v peč in ga zažgala. Prihranki, za katere se je bilo treba truditi več let, so bili v trenutka uničeni. Grof Volpi, drugi najbogatejši mož v Italiji, si je kot finančni minister pridobil bo-gatsvo. — Mussolini prevzame posle finančnega ministra. —o— Rim, Italija. — V fašistov-ski vladi v Italiji se je te dni veliko spremenilo. Trije ministri in štirje pomožni tajniki v kabinetu ministrskega predsednika Mussolinija, se morajo umakniti s svojih mest. Med temi je tudi grof Volpi, ki si je v času, ko je bil finančni minister, pridobil veliko bogastvo, tako da velja danes za drugo najbogatejšo osebo v Italiji. S tem si je nakopal mnogo sovražnikov, dasi je bil najsposobnejši finančni minister, kar jih je še bilo pod fašistovskim režimom. Finančno ministrstvo bo sedaj s pomočjo komiteja bankirjev vodil premier Mussolini sam. Grof Volpi bo pa poslan v Washington, kot italijanski poslanik. V bližnji bodočnosti pa namerava Mussolini oddati ministrstvo za notranje zadeve svojemu najboljšemu prijatelju. Turattiju, tajniku fa-šistovske stranke. Grof Volpi si je zadnje čase kot finančni minister nakopal med bankirji mnogo nasprotnikov, kajti pomagal je le bankam, s katerimi 'je bil sam v| zvezi, kar mu je pomagalo, da! si je pridobil tako veliko bogastvo. -o- veliki gozdni požari. Nashville, Ind. — V severnem delu Brown okraja, so gozdni požari opustošili 2000 akrov gozda in plameni o-grožajo Morgantown ter več poletnih hiš je v nevarnosti.. Škoda, ki so jo požari povzročili doslej, je ogromna, ne ve se pa kaj še bo, ker se ogenj silno širi. Ljudje kopljejo jarke in si prizadevajo preprečiti nadaljnjega divjanja ognja. Ogenj so zažgali nedeljski turisti, ki so neprevidno ravnali z njim, ko so kuhali na prostem. Ker v tem kraju že več tednov ni deževalo, je vse suho, kar je vzrok, da se ogenj tako naglo širi. Veliko škodo trpijo tudi farmarji, ki se ba-vijo s sadjerejo. Pismo iz Like. Veliko je pritoževanje jugoslovanskih uradnikov in vpoko-jencev ki dobivajo tako slabe plače, da ne morejo prehranjevati svojih rodbin. Pa tudi v duhovniških krogih niso na boljšem, kar nam priča nasled-inje pismo iz Like: Duhovniki v Liki dobivamo 637 Din draginjskih doklad in 29 Din redne plače. Kako naj ves mesec živim s tem, ko pa moram samo za postrežbo dati i 250 Din, a življenjske potrebščine moram dražje plačati kakor v mestu. Maš nimam skoro I nič. Imam travnik, da bi redil kravo, pa je ne morem kupiti. Ali je to življenje za akademsko naobraženega duhovnika? Gozdar brez šol ima mnogo večjo plačo kakor župnik. Ali ni vnebovpijoča krivica, da si duhovnik ne more kupiti niti obleke, da si ne more nabaviti brevirja in drugih knjig, da ne more ničesar poslati svojemu potrebnemu očetu in materi. /diča in Valdeca ter mnogo drugih manjših umetnin. -o- Umrl je v Kočevju posestnik J. Jonke. Pri pogrebih je navadno nosil vselej križ. Dalje je 5. okt. preminul gostilničar Franc Ver-derber. -o- Jubilej. Dne 10. okt. je belgrajska univerza na svečani seji proslavila osemdesetletnico rojstva in 601etnico književnega dela velikega srbskega javnega delavca in pospeševatelja narodnega zdravja dr. Milana Jovanovi-ča-Batuta. Minister za narodno zdravje dr. Aca Savič je slav-Ijencu čestital in mu naznanil, da ga je kralj odlikoval z lento sv. Save. Dekan zagrebške medicinske fakultete dr. Rado-savljevič je slavljencu čestital v imenu te fakultete in mu naznanil, da ga je profesorski zbor izvolil za častnega doktorja. -o- Pravoslavnim duhovnikom se I „ godi mnogo boljše. Moj tovariš. Pren°' ~tankov vo- pravoslavni parok (župnik), XT v J v* ima mesečne plače z doklada- P™S;nJ° "emske*a mi 670 Din. parohijala 700 di- "lka V u ministrstvo 'za vere dovolilo, da se izkopljejo ostanki nemških vojakov narjev, državne podpore za gornjekaiiovsko škofijo mesečno 250 Din. Kakor mi je pravil, jim bo sedaj povišan parohijal na 1400 Din. Poleg tega prejema draginjske doklade za soprogo, ki je učiteljica in sama prejema 1300 Din mesečne plače. Ne tarnamo samo mi na Liki. ampak tudi duhovniki zagrebške nadškof i je v bivši Vojni Krajini, ki imajo še manjše draginjske doklade. Pa tudi mnogi duhovniki v Sloveniji vprav stradajo. Ali ni že skrajni čas, da se odpravi ta krivica in sramota? Ne rečem, da se naš episko-pat ni zavzemal za to, saj je storil kar največ mogoče. Krive so bile prejšnje framasan-sko razpoložene vlade. Če sta kljub temu pravoslavni episko-pat in njihovo duhovniško društvo dosegla vsaj svojemu kle-l ru primerno plačo, zakaj bi se ista ne dosegla tudi za katoliški kler? -o- Odlikovanje vina. G. dek. upravitelj in duhovn? svetnik Ivan Šketa, župnik pri Sveti Marjeti niže Ptuja, in g. Jakob Poljanec, posestnik in župan v Zagajičih sta dobila za vino, razstavljeno na vinski razstavi v Ptuju, diplomo s pohvalo. Saj je haloško vino zares izborno. To priznanje naj bo vzpodbuda drugim, da še oni z umnim kletarstvom povzdignejo že itak dober sloves halo-žana. Livarna za umetnine v 5>el-gradu. Po prizadevanju kiparja Sr. Stojanoviča se je v Belgrad-u ustanovila livarna za umetnine. Strokovnjaki so prišli iz Zagreba. Livarna je doslej vlila Sto-janovičev spomenik fca Nevesi-nje, delo profesorjev Roksan- v raznih krajih Južne Srbije in preneso na nemško vojaško pokopališče v Velesu. Ostanke v Štipu so že izkopali in prenesli v Ve les. -o- Smrtna kosa. V St. Uju pod Turjakom j • umrl 8. oktobra g. Valentin Ur-bancelj, p. d. Crnjak, posestnik v Dovžah. Rajni je bil oče 1 1 otrokom. -o- Umrl je dne 11. okt. nenadoma od kapi zadet znani posestnik Bernard Bevc, po domače Drnovšek, i/. Lok pri Blagovici. — Isti dan je pa povozil cestni nadzornik g. Sel jak domačina tudi iz Lok, Franca M orel a, s svojim motorjem in ga takoj odpeljal v bolnico, ker je hudo poškodovan in ima nogo zlomljeno. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd Vala denarna poiiljatev bo v staran kraju bitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, a ko se poslužite naše banka. Dinarje, ©zir. lire samo včeraj poV-ljali po teh-le cenah: 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 6.20 ____$12.10 ------$29.25 --------$57.50 Pri večjih avotah poseben popnit Poitnina je v teh c?nch ie vračo- Zaradi nestahiorti cen je nemogoč« ▼naprej cejc« določevati. Mer oda jas ■o cene dnem, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvriojejo po poM at pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POSILJATVK IZ 8TAREQA KRA JA V AMERIKO. in poilljke naslovita na: ZAKRAJSEK & ČESARK, i 4M W. 4ted IT, NEW YOKE. WL T. Strah 2 AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKX SLOVENEC Četrtek, 3. novembra 1927. Efcd §n iIotmuIu Ud % AmorikL VAaorllea leta tftL Izhaj* TMk 4&a rasam I*4elj. doo-Uibr ta 4t«fov h irucikik Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Natlor urtdmitn in nprarc: UM W. 22nd St., Chicago, HI Telefon: CANAL 009C Vuoialsi] 45.90 la leto leto. b pol leta----- 2.50 Za Chicaioi JEaaato ta Ca celo £.00 fta pol i 3.00 The Firal and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 0098. nja. Ni sicer treba, da bi bila papeževa država obnovljena v prejšnem obsegu, toda obnovljena mora biti in Italija, ki je neodvisnost papeža uničila, je moralično dolžna Isto zopet obnoviti. Tu ni nobenega kompromisa. Italija to stori tem lažje, ker je majhna papeževa državica ne more niti najmanj ogrožati. Vatikan ne zahteva nobene garancije od drugih velesil za nedotakljivost te države, ker se obnovitev papeževe suverenosti tiče samo sv. stolice in rimske vlade. Vatikan upa, da bo pravičnost italijanskega naroda poskrbela za pravilno rešitev. Subscriptions: For one Y+ar For half a year_-_ 45.00 . 2.50 Chicago, Canada and Enropti For one year .......... ,.'............6.00 For half a year___3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naalova na listu znati, do kedaj imate Jiat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate liitu. DOPISI važnega pomena za hitro obiavo morajo biti doposiani na urediti trn vsaj dan In pol pred dnevom, ko izide list.—Za. zadnjo številko v tednu I« £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov kradmSfvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, tHiftoIs. under the Act of March 3, 1879.__. .mo slov. duhovnika uredniku A. S. menu. Ljudje prestrašeni hite vimo, potem pa se ne zmenimo »M**, Velecenjeni gospod urednik:— Vaše članke pod naslovom: "Uredniku Prosvete pod nos" in pod naslovom: "Ali naj slovenski delavci poslušamo socialistične Orfeje", sem čital zelo pazljivo. Reči moram, da Vi socialiste dobro pozna Le. Vaše vrstice so me marsikaj poučile o naših ta rdečih, katerih kot duhovnik, ki z njimi ne pridem v dotiko, toliko ne poznam. Zdaj vidim jasneje, kaka zlobnost vodi te naše odpadle slovenske sinove. Sami imajo nemirna srca. pa še svoje bližnje ne morejo pustiti v miru. Žalostna jim majka! Vaše članke ljudje berejo radi, Ker so pisani priprosto, za priproste ljudi. Mnogi zdaj šele socialiste temeljito poznajo. Sem prepričan, da bodo dobri rojaki zdaj bolj pazili, komu bodo zaupali vodstva bodisi pri društvih ali kje drugje. Meni so se ti dve Vaši razpravi tako dopadli, da resno priporočam, da bi jih izdali v brošuri. Tekst bi se lahko malo opilil in bila bi to zelo podučna knjižica za naše, med katere socialisti stalno prihajajo kot volkovi v ovčjih oblekah. Od svoje strani bi bil pripravljen prispevati za to $10.00. Premislite, če bi se dalo to izvesti. "Amerikanski Slovenec" je zdaj res list. ki je zanimiv. Držite ga na tem višku. Ljudem ugaja in ga radi bero. Vsi drugi listi so nekam preveč vsakdanji. Dopisi v Amer. Slovencu so zanimivi, samo nekateri predolgi. Naj bi bili dopisniki bolj kratki, pa tembolj jedrnati. Je škoda prostora za kako prazno pripovedovanje. Seveda razumem, da je v takih slučajih zamera, če se črta ali striže, vendar se bodo polagoma že navadili tudi na to pravilnost. Poskusite polagoma. Zelo modro ravnate tudi, da se držite proč od bojev v lastnih vrstah. Načelni boj proti nasprotnikom le nadaljujte z vso silo, dokler nasprotnikom naših načel in prepričanja ne porušite zadnjega zakopa. Zato je naš list tukaj. Prepira v lastnih vrstah se pa varujte, kajti to ljudem preseda. Naj bo Am. Slovenec nad vsemi drugimi v tem oziru in videli bote, da narod bo Vas vsikdar spoštoval in bo Vam hvaležen. Sprejmite te moje skromne nasvete in videli bote, da bodo Vam vsikdar v korist. Obenem pa tudi moje čestitke k Va-šemu junaškemu boju z rdečkarji, katerim ne ostanete nobene na dolgu in jih tudi temeljito razkrinkujete. Nadaljujte v tem duhy! Sprejmite moj iskren pozdrav, Vaš v Xtusu, (Sledi podpis.) OPOMBA UREDNIKA:—Veleč, gospodu, ki mi je poslal to pismo, iskrena hvala za njegove krasne nasvete in čestitke. Njegov podpis sem odtegnil, ker mi je veleč, gospod to pismo pisal osebno in ne za objavo. Vendar vsebina pisma se mi zdi pa tako bogata, da ga vsled tega objavljam, seveda brez podpisa, da vidijo čitatelji, kakšno mnenje je naše častite duhovščine do našega lista. -o- Vatikan o rimskem vprašanju. -»—■■i« ii M .»j "Osservatore Romano" podaja v uvodniku stališče Vatikana do rimskega vprašanja. Pravi, da se ne sme misliti, da so nastopile vsled uljudnega tona, ki je zavladal med Vatikanom in rimsko vlado, tudi že res prijateljski odnošaji med obema. Vatikan vstraja slej ko prej na rešitvi rimskega vpraša- O SV. MISIJONU, KI SE BO VRŠIL V SHEBOYGANU. Sheboygan, Wis. Ravno danes me je obvestil č. g. misijonar, da pride v Sheboygan 19. novembra. Sv. mi-sijon se začne v nedeljo, 20. novembra pri prvi sveti maši, torej ob osmi uri. Nadaljni red se oznani tedaj. Misijon bo vodil nam že vsem znani štajerski rojak č. P. Odilo Hajnšek. Gotovo vam je še dobro v spominu. Bil je tukaj, ko smo zadnjič imeli prvo sv. obhajilo in 40urno pobožnost. Kaj je sv. misijon? Sveti misijon je tako velika sreča in milost za vsako župnijo, da ko bi se ljudje tega zavedali, bila bi vsaka slovenska cerkev veliko premajhna ob tem času. Ob času sv. misij ona dobri, usmiljeni Bog kliče, vabi. prosi svoje verne otroke, kakor tudi ne-* zveste naj se vrnejo nazaj domu, nazaj k Bogu, nazaj k O-četu. Klical bo pa tudi nekdo drug in sicer prav z močnim glasom • "Proč, proč od Cerkve! Cerkev vam ne da nič itd. In kdo je ta? Hudobni duh in njegovi pomočniki. Ali ravno oni, ki bodo v tem času najbolj pomagali satanu, ravno ti, ako se bo primerilo, da bo eden ali drugi izmed njihovega tabora umrl nesprav-Ijen z Bogom, bodo najbolj gnali in energično postopali, da mora njihov somišljenik biti pokopan cerkveno z vsemi mogočimi paradami. — Ali dragi! Pomisli, kaj bi pomagalo mrtvecu vse? Ravno toliko, če mu obesiš največje dragulje, oble-češ najlepšo obleko, vse to mu ne da nobene koristi ne lepote. Sv. misijon je tudi za dobre katoličane velika milost. Dobri se v sv. misijonu še bolj utrdijo v verskem prepričanju. Store odločne sklepe tudi v bodoče biti dobri, praktični katoličani. Spomnite se nazaj, kako je bilo pred leti doma, ko vas je dobra mati kot male dečke ali deklice za roko peljala v cerkev k misijonskim pobožno-stim. Ako bi bila tvoja dobra, blaga mamica sedaj tukaj v Sheboyganu in bi prišla k tebi, prijela te za roko in rekla: "Sin, hčerka moja, pojdi z menoj, greva k misijonu." Ah bi imel toliko poguma in rekel tvoji verni dobri mamici: "Ne, ne grem. Mteijon ni zame." — Marsikatere slovenske matere ljubeče srce trohni že v hlad- na pomoč. Zastonj. Vnela so se gospodarska poslopja in hlev. Tu pribeži ves zbegan iz hiše bogati gostilničar in vpije: Rešite živino! Sam hiti v hlev, da bi jo rešil— prepozno. Komaj prestopi hlevni prag, se vdere strop s senom, zasuje hudobnega krčmarja in nedolžno živino. Pripovedoval je to sam misijonar, ki je vodil misijon in bil priča tega. Bog ne plačuje vsako soboto. Rev. J. Cherne. -o- DA, PREMALO ZANIMANJA La Salle, 111. Z zanimanjem sem čital Mr. Antona Okoliša dopis iz Bar-bertona, O., v našem priljubljenem Amer. Slovencu. Taki dopisi so zelo podučni in rojaki nem grobu. A ljubezen do sina, do hčere, povspela se je više nad zvezde — v nebesa. Od tam te njeno ljubeče srce zasleduje na tvojih potih, prosi, za časni in še bolj večni blagor bi J*ih morali z največjo pozornostjo čitati. Da, Slovenci se vse premalo mnogo. Treba bi bilo delati stalno. Na vsak način moramo gledati Slovenci, da pri prihodnjih mestnih volitvah doi imo v mestni odbor enega svojega rojaka. Ako smo sami premalo-številni, naredimo kompromis s kako drugo narodnostjo, re-i Lawndalskiraa abderitoma. tvoj. Prosi Boga, da bi ji sledil po poti, katero je ona hodila — pot sv. vere. Marsikatera !zanimamo za politično plat živ-slovenska mati pa onkraj mor-ilien;ia po naših naselbinah. Ka-ja z utrujenimi koraki hodi ■,kor v Barbertonu, prav tako je dan za dnevom proti vaški farni cerkvi k sv. maši, da tam moli za svojega sina, nepozab-ljivo hčer v tujini. V teh dneh, dragi Slovenci, pokažite, da ste vredni sinovi in hčere takšnih vrlih, vernih, v dobrem neugnanih mater, naj jih že krije hladna gruda, ali če še tudi pri nas. Ko dobimo račun za davke, tedaj se jezimo, češ. poglej, kako nas šraufajo. Ali tedaj, ko je čas, da bi se kaj naredilo, da bi nas ne mogli ta-šraufati, takrat se pa ne zanimamo. Ko smo postali državljani Združenih držav, se je nam da- žavljana. Ob volitvah imamo državljani volilci v rokah svojo moč. Tedaj smo mi gospo- cimo s Poljaki. Na ta način, da'.Menda mhče pod svetlim soln-se mi zavežemo pomagati pri cem' prav «otovo Pa med SI°" kaki drugi stvari njim, naj se'venci ne' mma tako hude bo' oni zavežejo nam, kar mi lezm domišljavosti, na kakor- hočemo, na ta način bi prav ,šm tako hudo trPita Zafrknik lahko imeli stalno v mestnem1" VoIek- Gl'ozno sta študira-odboru svojega lastnega com- na. Kar glavi jima bota eksplo-missionerja. Politiko je pač dirah- Look out' SGd™Sh da ne treba stalno proučevati, le če bo kdo ran->en- sta "do- bomo poznali dobro politični kazala" Petdeset laži?! In položaj, bomo tudi vedeli, kaj,vendar nobene. Berem in besi lahko priborimo in kaj ne. j rem' kaj da sta ovr£la — P™v Danes nismo Slovenci več to, i nobene : Kakšne fakte sta pri-kar smo bili včasih. Naši mla- blla? Kakšne, pravim? Nobe-di možje so venci, znajo so tukaj rojeni Slo-|mh> razven faktov, ki pokazu-—mučijo jezik, imajo izo-jjej0' da sama lažeta kakor dva brazbo. ni nobene težave, da CISana- Ali res mislita uboga ne bi kakega izmed teh potisnili pri volitvah skozi. Toliko Slovencev kot nas je tukaj, bi lawndalska abderita, da se s figami pribija fakte?! E, je treba pa že precej dobre in tr- morali imeti tudi več naših lju-(de žeblJe rabiti, da se z njimi di v službi v mestnih uradih, j fakte PribiJa- To pa tudi vsej Seveda, ker nismo zastopani v,slovenski javnosti pove, kje je mestnem odboru, tudi nihče za originalna domovina figovcev! nas ne dela. Ako dobimo svoje-'Uboga Lawndija je v tem ozi-ga rojaka v odbor, se bo tudi tu izboljšalo. Zakaj se ne bi njih ljubeče srce bije za vas. vso Pravico ameriškega dr- Gotovo ima vsak kakega znanca ali prijatelja, ki pa ni tam, kjer bi moral biti. Bodite mu sedaj res pravi, zvesti pri- jdarji in kakor ta dan gospoda-jatelj — njegov angeli varuh.!rimo' tako J*e Potem do pri-Povabite ga prijazno, prosite, jhodnj'lh volitev. Ako pa mi ne naj se udeleži sv. misijona z .znarno ali se morda celo ne za-vami. Bog vam bo že na tem jvedamo svoje politične moči, svetu bogat plačnik za to. Ni-ipotem ni nihče dru& kriv* ka" kdo pa naj se nikdar ne da od- jkor mi sami' da se nam tako vrniti od tega vsled hujskanja godl' sai mi sami tako volimo in oporekanja drugih. Mogoče in tako hočemo. Kaj bi se jezili bo ta sv. misijon zadnji za mar- "a oblasti, ker smo mi sami si sikoga. Zame? Zate? Bog to , postavili tako Postavo in zna. In potem sledi ali kazen j ob^as^- ali plačilo, kaf zaslužimo. I V našem mestu J*e velika Pro" paganda te dni, da se naredi v Pred malo leti imel je neki celjski misijonar P. P. misijon v neki župniji blizu Maribora. Udeležba je bila ves čas misi- mestu takozvani Soldier Memorial Park, ki bo posvečen spominu padlih vojakov. Vse , to je prav in bo dalo mestu res jona nepričakovano dobra. — iepše lice in lepi park bo ponos cerkve bil je premožen mesta. Park bi se nahajal bli- poslužili pravic, ki nam gredo? To se mi je zdelo vredno napisati, ko sem prečital Mr. O-kolišev dopis v št. 210 Amer. Slovenca tudi o naši naselbini. Pozdrav vsem čitateljem! Opazovalec. -o- KAJ JE NOVEGA PRI SV. JOŽEFU V FOREST CITY? Forest City, Pa. ru overpopulated country". Ubogi Lawndiji moje simpatije! Poglavje o "figovcih".—Za-frknik in Volek imata od nekdaj že to srečo, da kamenje, ki ga mečeta v druge, odletuje nazaj in to naravnost v njihove butice. Tako bo tudi s "tigov-ci". Zafrknik in Volek naj povesta slovenski javnosti, če niso v rdečih flikah obljubov?li. Zadnji teden smo imeli silno ko se Je nabiralo za milijonski deževje, kar lilo je od 16. pa do 21. oktobra, tako da smo bili že veseli, da smo na hribu. Od 21. naprej imamo pa lepo toplo vreme, kar že več let ne pomnimo. Daj Bog, da bi bilo fond, da bo šel denar za ustanovitev ju gos lov. republike in za odrešenje zasužnjenih bratov in sester v Primorju in na Goriškem. Ste to obljubovali ali niste? Pa ste se držali svo- Blizu kmet, obenem gostilničar. Ta se ni udeleževal misijona in skušal še druge odvračati. Ni se mu posrečilo. Pa se je bahal in govoričil: "Imam polne sode zu Joliet ceste na 11. cesto blizu bolnišnice. Toda pomisliti moramo, da tak park bo stal precej denarja. Treba ga bo tudi vzdržavati, treba bo imeti še več let takih. Zares prav le- lih °bljub, oziroma ste jih sku-po indijansko poletje imamo. šali izvesti? Ste jih?! Vidite, Tukaj v cerkvi sv. Jožefa takim možem pravimo figovci! sta si obljubila dosmrtno zve- Taki niso samo ffeovci, stobo Mr. Andrej Nick in Miss niarsikdo bi jih imenoval na-Julia Drašler. Priči sta bila Mrrrav™^UslcPar>e' kcr ne in Mrs. Drašler. Poročne obre- ^ore, kar narodu obljubijo. — de so izvršili naš domači g.'Bratci* komu gre zdaj "figov-župnik F. M. Jevnik. Nevesta' pka" medalja?! vina, poln hlev živine, polje najete ljudi vrtnarje, da dobro kaže in travniki; meni ni treba, da plazim okrog po cerkvi in brišem cerkveni prah. Z vsem kar želim, sem dobro preskrbljen. — Imel je dobro, verno ženo, a nič otrok. A sirota je kljub bogastvu imela bridke ure vsled brezbožnosti njenega moža. Tudi sedaj ga je prosila, naj vendar ne bo tak in gre v cerkev vsaj k sklepni pobožnosti misijona. Vse zastonj. V odgovor je dobila le bogokletne besede. — Molčala je in šla v cerkev. Še isto noč prihruje hud vihar. Blisk za bliskom šviga po temnem nebu. Grom odgovarja tresku in bobnenju. Ploha se vlije. Zabliska se, zasveti se obzorje, Strela udari v gostilni-čarjevo hišo. Hitro je vse v pla- ga bodo gojili. Treba bo posebnega odbora, ki bo stvar nadzoroval in vodil. Vsi ti bodo pla-čeni. Kdo bo plačal če ne občina. In kdo plača občini? Meščani, lastniki zemljišč in hiš pri posebnih davkih. Zato e treba temeljito premisliti, kako bo za voliti. Za one, ki žive o-krog parka, bo to res nekaj krasnega. Njih posestva bodo pridobila na vrednosti. Kaj pa posestva na drugem koncu mesta? Ta seveda ne bodo toga deležna. Davke bomo morda plačevali pa vsi enako po pro-porciji lastnine? Zato je treba riobro premisliti volilcem pred-no bomo volili. Slovenci se premalo zanimamo za politično življenje. Le ravno pred volitvam malo oži- Mrs. Tomažič je pred leti bivala tukaj na Browndale. zadnje čase pa več let v Clevelandu. Ženin pa je služil v vladni službi v Panama Canal Zone. N;a ženitovanjsko potovanje sta se podala v Cleveland, O., in ko se vrneta, se ugnezdita pri ženinovih stari-ših na Hocen Street. Mlademu paru želimo v novem stanu o-bilo sreče in blagoslova! Mr. in Mrs. Joe Centa iz Wa-shingtona, D. C., sta bila na obisku pri starših v Vandlingu. Na obisk so se podali te dni v Johnstown k svojim sorodnikom Mr. O. Kotar, Mr. in Mrs. Tedesko in Mrs. A. Lavtar in sin, vsi iz Vandlinga. Da bo 23. novembra v naši naselbini velika veselica, je bilo že enkrat omenjeno v tem listu. Za ta dan se vsi zelo pripravljamo in vse občinstvo se vabi k obilni udeležbi. V naši naselbini večkrat oglasi tudi štorklja in zdaj se je oglasila pri družini Mr in ................................................................................................................................... v Brotvndale, Tehten razlog. "Prepričan sem. da radio časopisov nikdar ne bo popolnoma izpodrinil." — "Zakaj ne?" — "Ali si moreš predstavljati, kako bi se z radiem pod kurila peč ali pa vanj zavijale klobase?" * * Ne verjamem mu. Mož (na smrtni postelji) : "Boš videla, Mina, čez noč bom umrl." — Ona: "Nikar ne prerokuj! Lani si mi tudi obljubil nov klobuk, pa le ni bilo nič. . ." « * * Ker sta se poznala. — Sodnik : "Dozdeva se mi, da sem vas že nekoč videl." — Obtoženec: "Seveda ste me, vašo hčer sem poučeval v petju." — Sodnik: "Pet let težke ječe." * PODLISTEK * it t. Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Samo Špancev je bilo blizu deset tisoč. Poleg omenjenih je bilo veliko Angležev, Ircev, Nemcev, Poljakov, prav veliko tudi Amerikancev. Videli smo tam tudi veliko nigrov iz Afrike. Tako sva prav slabo naletela in bi nikomur ne svetoval več iti v Lurd na take praznike. Moliti skoraj ni bilo mogoče. Kamor sva se hotela stisniti, da bi nekoliko pomolila, so ljudje neprestano hodili sem ter tja in sva bila na poti. Pri toliki množici in pri tolikem dirinda-ju se pa ne da pobožno moliti. Celi dan sva tudi iskala prilike, da bi prišla prav k vot- lini in mimo skale, katero je posvetila pre-sv. Devica s svojimi nogami. Pa je bilo nemogoče. Do deset tisoč ali še več ljudi se je drenjalo tam. Enkrat, popoldne je to bilo, sva čakala v vrsti celo uro, pa nisva prišla na vrsto. Ko sva tam vsaj nekoliko pomolila, šel sem v cerkev, če se bo našla kaka prilika za maševati. V zakristiji se za duhovnike sploh niso zmenili. Tam je bila škatlja s h osti j ami, tam so bili prtički za kelih, — Vsak duhovnik ki je prišel, je vzel hostijo in prtiček, potem si pa šel iskat oltar, da bi maševal. Obse! sem celo cerkev Roženven-sko, kjer je cb strani petnajst oltarjev,, ki predstavljajo petnajst skrivnosti sv. Rožnega venca. Toda pri vsakem je en duhovnik maševal, eden mu je stregel, .pri obha-jilni mizi je pa čakalo pri vsakem, pet, šest ali še več duhovnikov, da bodo prišli na vrsto. "Zdaj sva pa dobra do opoldne," sem rekel materi. katerim je pustila za spomin krepkega sinčka. V tej družini je vseh skupaj pet otrok. Družini moje čestitke. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Poročevalec. Vendar imel sem srečo. Vstavil sem se pri zadnjem oltarju. Bilo je blizu devetih. Ob devetih so pa imeli francoski "scoutje" svojo slovesno sv. mašo v tej cerkvi. Ko so prišli "scoutje" v paradi v cerkev, je pa vseh šest duhovnikov, ki so čakali pred menoj na sv. mašo, odšlo k "scoutom". Naj-brže so bili njih voditelji in so morali biti ž njimi. Ostal je tam samo duhovnik, ki je maševal, duhovnik, ki mu je stregel in jaz. Ko je duhovnik končal sv. mašo, oblekel se je drugi, ki mu je stregel, jaz sem šel pa hitro streči, da sem imel tako pravico takoj za njim maševati. Tako sem v dobri pol uri prišel že na vrsto. Imel sem torej srečo, ki je bila pa edina ta dan. Drugače je šlo pa celi dan narobe in je bita najina božja pot le bolj površna in v drenju. in tako točno, da še nikdar nisem čul tako lepega proizvajanja korala kakor tukaj. Tudi obnašanje fantov je bilo jako vzgled-no. Na. tu imaš zopet "brezversko" Francijo! Pa jo razumi, če jo moreš!? Jaz je ne! Ko sem odmaševal in sva prišla le s težavo iz prenapolnjene cerkve, bilo je na tisoče "scoutov" tudi zunaj, ki niso mogli vsi v cerkev. Prav v istem času je bila pontifikalna sv. maša Špancev zunaj cerkve pri enem izmed novih oltarjev, ki so pod rampami, katerih zadnjič še ni bilo. Tu je imel sveto mašo španski kardinal. Pelo je vse ljudstvo zopet latinsko. Vendar je bilo pa tukaj težko voditi ljudsko petje, ker je bilo to zunaj in so se množice neprestano pomikale sem in tja. Šla sva k zajutreku. Le s težavo sva Vehka sv. maša "scoutov" je bila nekaj pred nekim hotelom na cesti našla dva pro-krasnega. \ cerkvi je pelo koralno Sv. ma- štora prazna, da sva mogla popiti vsak so nekako tisoč fantov, krasno in natančno eno kavo. Nato sva šla takoj zopet nazaj v nadi, da bo sedaj kaj več prostora. Pa je bilo še slabše. Prišli so med tem novi vlaki in nove množice so se vsipale proti cerkvi. Le s težavo sva se prerila do "Pis-cin", kjer so kopali bolnike. Ko sva prišla tja, bili so na vrsti bolniki iz Portugalske. Cela dolga vrsta jih je bilo. Bilo je že enajst ura, pa jih je dolga vrsta še čakala, da pridejo na vrsto. Ali se je kak čudež zgodil ta dan, nisem mogel izvedeti. Zopet sva poskušala priti do jame, pa je bilo zopet zaman. Ob dvanajstih sva šla v hotel k obedu. In tukaj — zopet vse prenapolnjeno. Dolgo sva morala čakati, da so naju postregli. "Morda bo sedaj več prostora pri jami! Pojdiva sedaj tja," sva rekla. Pa je bilo isto. Bolnike so še vedno kopali. Še vedno vsi niso prišli na vrsto. Pred jamo je bila gnječa, kakor dopoldne. Vendar sva se postavila v vrsto in se skušala preriti nekoliko naprej, pa ni šlo. (Dalj s:) Četrtek, 3. novembra 1927. Slovenska Ženska Zveza. Rev. K. Z. Noben pokret v naši ameriški slovenski javnosti ni tako važen in razveseljiv, kakor je ustanovitev Slovenske Ženske Zveze. O, zakaj se ta korak ni storil že vsaj pred petnajstimi leti! 2e takrat, ko sem skušal spraviti na noge Zvezo katoliških Slovencev, ko sem razširjal po misijonih in v listu "Ave Maria" materinska in dekliška društva, sem mislil in videl, kako velikanskega pomena za naš napredek na vse poljih bi bila organizacija našega ženstva. Kar berite članek v "Ave Maria" pod zaglavjem "Slovenska žena". Govoril sem z več rojaki in rojakinjami o tem, pa ni bilo nikjer zanimanja za to delo. Nismo imeli pred vsem med ženami dovolj inteligentnih žena, ki bi bile zmožne to akcijo začeti in izpeljati. Sn i je bilo še z ženskimi društvi f».-i p dv.oti križ. .Ya-/.ene -<► si rtakop&valt? na vidi ceie hiše "boidarjcv" in garale za par centkov kakor sužnji. Niso imele časa ne za molitev, ne za čitanje, ne za kaj drugega, kakor za samo trdo suženjsko delo. Ko sem hodil leto za letom prvih deset let ameriškega življenja po slovenskih naselbinah in po hišah vabil ljudi k spovedi za velikonočni čas, kako me je dostikrat srce bolelo, ko sem videl to suženjstvo našega slov. ženstva. Videl sem lahko tudi naprej, na posledice, ki se bodo gotovo preje ali sleje pokazale. Zato sem leto za leto klical našemu ženstvu, da naj se organizira. V materinskih društvih sem videl edino sredstvo, prebuditi naše matere in žene, da bi se zavedle svojega poniževalnega stališča, v katerega padajo v takih razmerah. lim na one stotine slovenskih naselbin, kjer ni slovenskega duhovnika, ali kjer so ga dobili šele zadnja leta. Kadar namreč pišem takole o naših razmerah — pa mi kdo brcne pod nos katero velikih naselbin. Gospodje, to so izjeme, to so dve, tri, štiri. Ko se gre za dvesto, tristo drugih, kaj pomenja pet ali šest? So velike, največje? Kaj to? Vzemite število oseb. Te naselbine pomenjajo par tisoč; kje je večina ? Zato pravim še enkrat: vedno bolj in bolj bo ameriški Slovenec spoznaval velikansko napako, da nismo že preje mislili na organizacijo našega ženstva v Ameriki in kako prav so imeli oni, ki so ga hoteli izpeljati. Leta 1925 se je začelo delovati za drugi poskus organizi-ri. t i am^rKkt- kat. Slovene v iiri podpor uu o. ga ui/aciju. — ! L rudnik mer. Slovenca zajce! delovati za ustanovitev "Prosvetne Zveze", to bi bil nekako drugi poskus za "Zvezo kat. Slovencev". Pa zopet se ni posrečilo. Velikanska škoda! Upal sem takrat, da bodo voditelji morda srečnejši in izpeljali, kar smo poskušali pred leti, pa se ni posrečilo, in da bodo tako zopet organizirali tudi ženstvo. Pa tudi to ni šlo. Šele 1926. leto je bilo tako srečno, da je ta ideja vendar prodrla in našla dovolj inteligentnih, dalekovidnih in zavednih žena, da so začele misliti na to živo potrebo našega javnega življenja. Ob enajsti uri je sicer začeto to delo, ob času, ko smo začeli Slovenci v Ameriki že umirati svojo narodno smrt. Vendar še ni vse zamujeno. Še ob enajsti uri je dovolj dela in še to zadnjo uro se bo dalo izpeljati in narediti AMERIKANSKI SI .PLENEČ Moja sodba o Slovei ski Ženski Zvezi. V listu Amer. Slovenec, kjer se bodo čitale tudi moje vrstice, že dalj časa zasledujem na-vduševalne, spodbudne ter a-gilne članke, dopise in klice ženskega spola pod zastavo nove organizacije Slovenske Ženske Zveze. Vrla predsednica iste; Mrs. Marie Prisland, me je večkrat piknila, češ: "Kaj pa Vi molčite? Ali ni naša organizacija vredna tudi vaše besede? Ali ni to, kar je koristno in potrebno za izobrazbo in oživljenje ženstva vredno vseh dobro mislečih mož, da jo javno priznajo?!!" Da, sestra Prisland je imela prav, ko mi je očitala mojo molčečnost in dolgo premišljevanje, ali bolje rečeno odlašanje, povedati kaj jaz mislim o Ženski Zvezi. take trditve, naj navedem, da v duhu gledam nj dve strani, iz katerih zajemaj i te skromne vrstice, ki jih stWim čitateljem v prevdarek. Na eni strani vitim slovensko ženstvo tako zvane naprednosti", ki pa v resnici ni naprednost. Čitaro po časopisih, ki niso časopisi za v kato-f liške hiše. članke ju dopise pisane od žensk, da je človeka sram (da se tako Izrazim), ki jih čita. Čitam o organizacijah in klubih slovenskih žena, ki ne odgovarjajo cilju In namenu katoliške družbe a)li družine. Zakaj ne bi tudi slovenska katoliška žena bila vredna stopiti na dan in plan po širni Ameriki za slovenski katoliški napredni živel j! Na drugi strani pa imam ipred seboj žive dokaze drugih V boj za zmago J.W.MalIy-a! Da se opravičim tega greha, [nam sorodnih narodov, ki naj mi bo dovoljeno Dar besedi v zagovor. Ob rojstvu ta ženske zveze je bilo najbolje molčati, ker se je ista rodila baš takrat, ko je bilo vse navskriž razburjeno ko smo dolžili in obsojali eden drugega po konvenciji ali na konvenciji storjenih napak. Pa še druge predsodke smo imeli. Strah nas je bilo in bali smo se, da je to zarota napram naši Jednoti. Je že tako v naravi, da prav radi sodimo ter obsojamo druge, vedno vidimo pred očmi kaj sličnega, da se nekdo dviga napram nam, vsi smo taki ali take narave in radi tega je med nami toliko nesloge in nezaupanja, kar škoduje skupnemu napredku naroda. Toda mati, ženstvo je drevo, veliko in tudi še veliko zamu ki rodi našo prihodnost: kakršno je pa drevo tak bo sad. — "Ali morete fige brati s trnja?" vprašuje sam Gospod. Pa se ni dalo in se ni dalo ničesar začeti. Nekaj časa, dve ali tri leta je kazalo, da se bo morda dalo kaj začeti. V "Ave Maria" leta 1017 št. 8 najdem v imeniku materinskih društev že 12 podružnic. Na podlagi te bratovščine smo mislili izpeljati žensko organizacijo. In v prav tej številki sem v članku "Materina društva! Čemu?" pojasnil uzroke, zakaj moramo organizirati ženstvo, če hočemo zbolj-šati naše razmere in program dela teh organizacij. Pa odmev? . . . Cas še ni bil zrel. Ženstvo naše je še spalo. Veliko teh maternih društev, ustanovljenih med misijoni v letih 1915, 1916, 1917 je kmalu zaspalo in danes jih ni več. Ko bom imel čas, bom nekoliko natančneje posegel v to dobo in opisal stališče našega ženstva takrat, ker bo gotovo poučno za našo organizacijo glede njene prihodnosti. Tako je bilo do lanskega leta. Ženstvo je spalo in garalo dalje in prepuščalo vse naše javno življenje možem. Kako bi bilo vse drugače, ko bi bili imeli krepko žensko organiza- jenega popraviti. Jaz za mojo osebo nisem nikoli obsodil ustanovitve te zveze iz stališča ženske katoliške zavednosti. Takoj ob ustanovitvi sem rekel: "Kar več takega se med nami pojavi, toliko močnejši bomo katoličanje postali." To sem utemeljil na temelju drugih narodov, kateri , — se izraziti [odlikujejo v tem daleč in daleč ; pred npTpi. Z& vzvled bom rabi! So mo en muli srodič: slovaški ki odlikuje od drugih v Ameriki. Menda ga ni enakega v A-meriki; majhen po številu pa velik po delih edinstva in kato-ličanstva, osobito pa po katoliških organizacijah. Hinavec bi bil, ako bi to zamolčal povedati in ako bi tega ne hotel vzeti za vzgled. Slovaki v Ameriki, lahko trdim, da so najboljši katoličani, to ne more nikdo zanikati, kdor le ve, kako so organizirani. O njih se malo ve o naprednih ali radikalnih organizacijah, da bi obstojale med njimi. Ve se pa veliko, kako močno so organizirani v katoliških podpornih organizacijah, pa tudi drugače zavednih in narodu koristnih. Sam Bog je hotel, da so bili |so šli kot priseljenci precej let dogodki v Pittsburghu nepo- pr«d nami isto pot in so stopali sredni povod ustanovitve Slov. ; naprej in navzgor po istih Ženske Zveze in jo tudi omo- j stopnicah, kakor stopa naš čvr-gočili. Začela je ena izmed na- ,sti zavedni narodič slovenski v ših najbolj inteligentnih in de- 'Ameriki. lavnih slovenskih žena v Ame- 1 Cez nekaj let se bo reklo: riki, Mrs. Prisland iz Shebov- ("Zakaj se ni enaka Zveza u-gana, ki ima smisla ne samo za fstanovila že poprej?" Koliko več bi že bili dosegli, ko bi jo domači lokal, ne samo za podporno stran našega javnega življenja, temveč tudi za prosvetno delo, ki se je med nami popolnoma zanemarilo. Pa tudi še ona bi ne dosegla ničesar, ko bi ne bila našla v Chicagi več enako inteligentnih in navdušenih tovarišic, žena v društvu Kršč. Žena in Mater, pred vsem pa v društvu Marije Pomagaj KSKJ. Žene, kakor Mrs. Gottlieb, Mrs. Kobal, Mrs. Čer-nič in druge so razumele klic Mrs. Prisland in čutile enako potrebo ženske organizacije. In tako imaš, ameriško slovensko ženstvo, tu svojo organizacijo, na katero si lahko ponosno. Komaj eno leto obstoji, pa je že tako napredovalo! Vse slovenske žene cele Amerike, pod njeno okrilje! Tu ni treba šele premišljati, ker za to ni časa, tu treba kar pristopiti. Tebi pa, dična Ženska Zveza, pošiljam iskrene pozdrave in zahvaljujem se vsem ustanoviteljicam za ta krepek ko imeli že prej! Tako smo vedno rekli potem, ko smo nekaj ustanovili ali vpeljali dobrega, dasiravno smo ob ustanovitvi istemu nasprotovali in isto pobijali iz svoje slabe navade in nezaupnosti, katera izvira iz naše slabe prirojene navade. Tako se lahko izrazim dokler govorim to, kar mi veleva srce. Seveda, ako hočem biti ozkosrčen in bojazljiv ter sebičen, lahko tudi jaz kritiziram, mogoče sem tudi jaz spočetka dvomil in majal z glavo, češ: Kaj pa je še tega treba, saj imamo že toliko organizacij, da je že vsega preveč. To je že res, pa je vendar še vedno za eno dovolj priložnosti In vendar se bodo še nove ustanavljale, če se še tako istim ustavljamo ali jih obsojamo. Na stališču, kakor se je ustanovila Slov. Ženska Zveza, je po mojem mnenju O. K., in sicer je dobro došla med Slovence v Ameriki, bila je potrebna ne bil tako razpasel po naših | in resni in slovenska žena, ti naselbinah, bi bile naše cerkve si pokazala, da jih razumeš! na drugem stališču kakor so. Ženska podpira tri vogale v hiši, pa tudi v javnosti. Kjer je žena, tam je mož, kjer je mati, tam so otroci. Mislite, da bi se bilo posrečilo našim rdečim sleparjem tako slepiti naš narod, ko bi bilo naše ženstvo prebujeno? Kar zasledujmo naše javno življenje zadnjih 25 let, pa bomo videli. Kdor količkaj pozna naše razmere, mi bo dal prav. In teh razmer ni treba presojevati morda po kaki veliki naselbini. Ko govorim o razmerah med nami v 'Ameriki, mislim splošno, mis- Krepko naprej in neustrašeno. Na pravi poti ste! Pravi je način, katerega ste uvedle. — Uspeh bo gotov. Naprej! -o- "BUBI" GLAVICE SO DRAGE Ni več nam moškim, ko moramo v brivnicah čakati dolgo Časa, da pridemo na vrsto, ker je preveč žensk, ki kradejo brivcem dragoceni čas. Sicer ga pa dobro plačajo, kajti lansko leto so ženske izdale za svoje "bubi" glavice brivcem $150,000,000. -o- Širite i'ameil Slovenca* cijo že preje, bi se socijalizem1 rak. Cast Vam! Časi so veliki lin bo mnogo koristila! To bomo spoznali pozneje, ko bo rodila na katoliško-narodnem polju dober sad. Strah in dvomi, da je bila ista ustanovljena iz maščevanja napram K. S. K. Jednoti, naj se umakne iz glave vsakega dobrega katoličana! Nikar biti tako otročjega mišljenja in tako kratkega pogleda v daljšo bodočnost našega naroda! Bodimo rajši hvaležni ter ponosni, da smo v tem na katoliško-narodnem polju zopet malo bogatejši, močnejši ter da se lahko z drugimi kosamo ali jim prednjačimo. Da me bo cenjeno občinstvo lažje razumelo, zakaj da trdim Naj bo tu navedeno samo par slučajev, ki so se tekom tega leta vršili v Clevelandu. Dasi so stotisoč močne organizacije moškega in ženskega spola katoliške organizacije, je tekom leta imela 301etnico slovaška ženska organizacija v Clevelandu v mestnem Audito-riju, ki je največji v Ameriki in ki stane samo za eno prireditev 800 dolarjev, kjer je prisostvovalo 10 tisoč ljudi službi božji, katero so imeli cleve-landski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs. Vsi časopisi v Clevelandu so povzdigovali čast tega malega naroda ter pisali o udeležbi tega zavednega in naprednega naroda. Ali ni to živ dokaz, kako pametno je bilo, da so te ženske organizirale svojo organizacijo o pravem času? Ali ne mislite, da je ravno to mnogo in veliko pomagalo, da je ostal ta narod katoliški ? ! Jaz sem kar živo prepričan: DA! Jaz živim v ozki zvezi s Slovaki in poznam razmere in duh tega naroda in lahko trdim, da so ženske, ki ga držijo ohranjenega v katoliški zavednosti. Zopet ta teden pred par dni so Slovaki zopet imeli velik dan, o katerem so zopet pisali naši elevelandski ameriški časopisi in katerega so zopet po-setili prevzv. škof Schrembs za slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Andreja, ki je baš tik naše fare najbližja. To je bil dan tako zvan: "SLOVAK FEDERATION". Namen tega dneva je bil, da otvorijo kampanjo za višjo šolo — kolegij, da si tako preskrbijo svojih duhovnikov za bodoči obstoj svojega naroda. Ali mislite, da bi bilo kaj sličnega mogoče, ako ne bi imeli več katoliških, osobito pa ženskih organizacij? Da, da, to je tisto kar dela narod v korenini močan: ženska organizacija, ako je ista prava. Mati je tista, ki daje življenje in od-goje otroku in matere so tiste, ki dajejo življenje narodu in ga narede ali obdrže kakršen je, to jaz vidim pri Slovakih, drugače ne bi mogel kaj sličnega pisati. gaj pa zamoremo sami z mo- škimi organizacijami, ali četudi imamo eno organizacijo, v kateri so ženske enakopravne z nami? Kako je bilo še takrat, ko še žensk nismo imeli v Jednoti? Koliko življenja so nam pridobile za jednoto! S tem pa kot narod še ne smemo biti zadovoljni. Potrebujemo rasti na vseh straneh in se ja-čiti, organizirati v različne grupe, da se pripravimo kot prava armada, ki obstoji iz več grup, ena grupa je lahko tu in tam napadena, udarjena in prizadeta, druga, ki je v istem duhu organizirana, bo prvi stala ob strani v vsakem slučaju moralno in gmotno. Nikakor ni tukaj strahu, da je taka organizacija nevarna; nikakor ni treba govoričenja, da je celo nepotrebna, ker ima blag namen. Kdor bi tako trdil, ta ne vidi v bodočnost in ne vidi potrebe več zavednosti v javnosti od strani katoličanov v organizacijah, laz celo trdim, o:; h« s tem. i,k«> se p; oiivimo novi ženski zvezi, naravnost škodili samim sebi in v resnici pravemu narodne-; mu in katoliškemu napredku. Ako tudi pride do tega, da s časom postane podporna organizacija, je to le v korist naroda. Vprašam, ali se ni rodilo že toliko podpornih organizacij iz našega naroda? In koliko je pa katoliških? Drugim nismo oporekali, imajo življenje in obstoj. Pa še se bodo rodile nove poleg teh, ki jih že imamo. Vsaka organizacija je narodu eno stopinjo navzgor. Za nas katoličane je pa ta nova ženska zveza naravnost lestvica do višje stopinje, do daljšega življenja našega katoliškega slovenskega živi j a v A-meriki, tako sodim jaz. Sicer pa v nadi in željah, da bo S.Ž. Zveza obstajala in sodelovala v najožjem stiku s K.S.K. Jednoto in v duhu kat. Cerkve, roka v roko, Ker drugače bi bila njena ustanovitev le varanje naroda. Za odkrite besede naj mi nikdo ne šteje v zlo, kajti štel sem si to v dolžnost povedati. Mnogo uspeha in napredka Vam želi A. Grdina v Clevelandu, O. KAKO DOLAR RASTE. William Stellema, Holland, Mich., sadjerejec, je naložil v banko en dolar, katerega ne bo nikoli več videl. Na banki mora, po njegovem naročilu, ostati 500 let, nakar se bo glavnica z obrestmi vred razdelila med njegove moške potomce. Ker je marsikdo radoveden, koliko bodo v tem času znašale obresti, je skrbni ra-čunar tudi to objavil, in sicer, en dolar v 500 letih z obresti-mi bo prinesel $2,900,000. Pa to ni veliko, če se pomisli, da bodo tudi njegovi moški potomci se pomnožili v takem številu, da bo vsak izmed njih dobil le majhen del zapuščine. -o- PRIČAKOVANJE NOVIH FORDOV. Iz Detroita poročajo, da i-j majo v delu nove Forde, kil bodo prekašali vse dosedanje! mašine na trgu. Zanimanje zanje je tako veliko, da je 125,-000 kupcev jih že naročilo in dalo nekaj denarja naprej, dasi jih še niso videli. Četrt milijona oseb je pa te nove kare naročilo, niso pa dali deposita. Cleveland-Collinwood, O. Še nekaj trenutkov nas loči od odločilnega dneva, ko se pokaže, ali smo mi v resnici tudi takšni, kot se hvalimo. V torek, dne 8. novembra bo tista odločitev, kjer s.e pokaže zavednost elevelandskih Slovencev in naša narodna plemenitost. Slovenski delavci smo si postavili priljubljenega James W. Mal-lyja za svojega delavskega kandidata. Že sama njegova dobrodušna osebnost nam garantira, da je on pravi in edini zastopnik 4. okraja, kateri se bo energično zavzel za naše koristi in nam v resnici tudi pomagal. Znano je, kako deluje Dr. Mally na narodnem polju že dolgo vrsto let; znano je tudi njegovo nepristransko delovanje v kulturnem življenju elevelandskih Slovencev. Ne-glede na versko ali politično prepričanje, kier se je šlo ze. povzdigniti nyled slovanskih d Ha vre v, tu m j-- I »r. Mr. lly k« »t zav^dcji Slov-.n-cri- priskočil m. pomoč. Nekateri hočejo sic^i njegove usluge in zasluge hinavsko prikriti, toda tisoče in tisoče slov. delavcev jasno priča, da je Dr. Mally eden izmed tistih plemenitih mož, ki se svetijo na galeriji delavskih bori-telj ev. \ trenutku odločitve se j nam vsiljuje iz zgolj stran-[karskih namenov drugi kancli-jdat, čigar ime je bilo doseclaj | javnosti nepoznano. V teh resnih trenutkih odločitve očitajo v svoji strankarski zagrizenosti grehe enemu, medtem ko jih oni sami nosijo cel koš narod-'nih grehov na hrbtu. Rojaki, ne pozabimo, da je Dr. Mally edini slovenski kandidat četrtega okraja, ki ima vse prednosti j biti izvoljen; ne pozabimo, da je Dr. Mally pravi in edini kandidat četrtega okraja, ki bo zastopal delavca v mestnem 'svetu. Dr. Mally bo tudi goto-jvo izvoljen, ako mu vsak slov. .delavec, vsaka slovenska žena zaupa prvovrstni glas in nare-Jdi vsak številko eden (1) pred njegovim imenom. Clevelandski Slovenci, ako hočete imeti dostojno razsvetljavo po vaših ulicah in cestah, j ako hočete imeti cestno železnico od Waterloo Rd. do skrajne mestne meje in ako hočete imeti pravega in plemenitega moža, ki se bo energično poganjal za vaše pravične zahteve, naredite številko 1 pred ime- £ nom James W. Mally. Da boste vi osebno sesali in se prepričali, da je vse resnično in istinito, kar je Dr. Mally voljan storiti, se vrši v ta namen veliki volilni shod v petek, 4. novembra zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave. Slovenski delavci, pridite v velikem številu v Slov. Dom! In ve. slovenske žene, prihitite v petek zvečer in napolnite dvorano. Dr. Mally bo gotovo izvoljen, treba je le, da mu damo vse prvovrstne glasove. Na volitve gremo, v boj za Dr. M ally j a! Slovenski delavci, v tem trenutku odločitve ne smemo cepiti glasov, drugače nas bo prehitel Italijan De Maiori-bus in se nam bo v pest smejal in si mislil: "Aha. ste videli, takšni so Slovenci: v najresnej-ših-trenutkih odločitve cepijo svoje glasove in v svoji strankarski zagrizenosti pripuščajo rOH>CK><><>0<>00000^0 - E. R. MAYER SHEBOYGAN, WIS. PRVOVRSTNA BRiVNICA NAŠE GESLO : PRVOVRSTNA POSTREŽBA. - 0<>C<)000<>W 4% Obresti na hranilne vloge pri SHEBOYGAN COUNTY MUTUAL SAVINGS BANK Cor. North 8th Str. & Penn Ave. Sheboygan, Wis. Naložite vaše prihranke v naši banki, kjer bodo varno naloženi. ...............„•■.■■ ..................•,,.,, .„.„. r, P . , Jeweler On vite Cor. 8th Str. and New York. ave., Sheboygan, Wis. ,»l.«.H,M.H.I..II.H..I.»>.H..I.I».M.»l.......................................................I..................................»I.M.'I.H, >>.!,.» JACOB GEBEND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. Stih Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377-J. 4080-W. i \ VABILO KI JO PRIREDE Združena kato društva v Chicaeo S K5t V KORIST CERKVE SV. ŠTEFANA v nede v šolski dvorani 22nd & LINCOLN STS. ZAČETEK TOČNO OB 3. URI POP. Cerkveno pev. društvo "ADRIJA" bo izvajalo ob tej priliki sledeči program: 1. ZENITOVANJE. Dramatična pevska slika s spremljevanjem orkestra. 2. Amerikanec na obisku v stari domovini. 3. V starokrajski gostilni. 4. Na vasi ped lipo. o. a ) Še ena. b) Mlatiči. "Adrija." 6. a) Slovenska romanca. b) Rože je na vrtu plela. Solo in zbor. 7. a) Ribniška. b) Žalostna storija. Solo in zbor. 8. Nastop posameznih pevk "Adrije" z amerikan-skimi solospevi in spremljevanjem glasovirja. Vsi Slovenci iz Chicage, So. Chicage, Pullmana, Cicere, Bervvyna, Summit, Argo in vseh bližnjih sosednih naselbin so najprisrčneje povabljeni. Za vse bo vse najbolje preskrbljeno. Pripeljite seboj svoje družine, svoje prijatelje in vse, ki hočejo dobre in poštene zabave. Svirala bo slovenska Račič-Foysova godba. Za obilen poset se vsem priporoča VES E UČNI ODBOR. p l<1 C I: is h * r !l V STARIH ČASIH. . Vsak šolar ti lahko pove, kdaj je n. pr. stekla prva železnica, ali pa, kdaj je bil iz-najden brzojav, ne bo pa vedel povedati, kdaj se je prvikrat rabil čajni kotliček ali pa postelja na vzmeti. Vse naše današnje domače priprave smatramo kot nekako samo po sebi umljive in še malo ne vemo, kdaj jim je bil začetek. Mnoge izmed teh so iz novejšega časa. Vzemimo n. pr. domačo hišno kad. Angleži imajo kot najstarejši spis, v katerem se opisuje kad iz leta 1813 in še ta le v nekem hotelu in šele 50 let po tem datumu so jo najbogatejši pričeli vpeljavati v svoja stanovanja. Danes je posebno pri Angležih nekaj nezaslišanega, ako ni v hiši kopalne sobe z vsemi modernimi napravami. Naslonjač je nekaj starega, toda moderen naslonjač, v katerem se lahko tudi pretegneš ter za-spiš, pa ni še tako star. Tudi dimnik je šele v 1 1. stoletju stopil na strehe. Štedilnik je 1 komaj dobrih sto let star. a po mestih se je že pričel umikati modernejšim napravam, plinu in elektriki. V sto letih ga bo najti le še v muzeju. Okna, katera se potisnejo v stran, je iznašel Anglež Wren, a šele mnogo pozneje se je ta praktična iznajdba udomačila, posebno po mestih. Hišne številke so pričeli v 18. stoletju zaznamovati po hišah. Posetnice so starejšega datuma kot pa se splošno domneva. Prvi so jih uporabljali nemški visokošol-ci. ki so študirali na italijanskih univerzah in najstarejša vizitka je znana z imenom: Joanes Westerhof Westhpha- Četrfek', 3. novembra 1927. lus seribebat, Pataviae 4. Mar-tii 1560. Potemtakem je vizitka stara že 367 let. Prve vžigalice, katere so Angleži na-zvali in jih ponegod še danes imenujejo "lucifer match", so bile na prodaj leta 1827 po 1 šiling in pol za škatlico, kar je bilo silno drago. Nekateri trdijo, da je bila dopisnica uvedena leta 1868 v Belgiji. Toda Angleži, ki bi bili pri vsaki stvari radi prvi, trdijo, da je prve rabil na Novi Zelandiji Anglež Muir in sicer leta 1865. Tudi prvi poštni nabiralnik so imeli seveda Angleži in sicer so postavili prvega pred 80 leti pri Greenford Grecn. Ta nabiralnik ima sedaj shranjena poštna uprava. Denarna poštna nakaznica je bila prvič vpeljana leta 1792, tudi na Angleškem. A le za za-jsebne posle med bogatimi trgovci, kajti vsaka denarna po-•šiljatev, katera ni smela biti manjša od pet guinej, je stala 4 in pol šilinga. Šele leta 1881 so bile nakaznice za splošen promet vpeljane. Ena iznajdba pa je že stara, o kateri bi marsikdo mislil, da ie nova, namreč stenografija ali tesnopis. Pri sodni obravnavi angleškega kralja Karla I. je neki John Ilinde pisal potek razprave stenografično. Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. -ryry CK>QOOCK>0-(>0<>(>C C<)Q<>O<><><>C>a(>0 ■ Merchants CALUMET, & Miners Bank MICHIGAN Glavnica $200,000 Ne d. el jem dobiček........$190,000. GORDON XL. CAMPBELL predscclnik TIIOMAS 1IVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. K. II. M ANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, po nožni blagajnik PETEK TALENT1NO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. •ooooooo-c r0 OXKX>GOOO CK}Q00<><>0(>CKKK>C-Q<} PRVA NARODNA BANKA CALUMET, MICH. Ko pošiljate denar v staro domovino, i3ridite k nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih cenah. OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, POŠTENO, ZANESLJIVO. Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA. n CALUMET, MICH. \ ilwaukee Cfieese Co. 1 ^ 308 BROADWAY STREET, MILWAUKEE, WIS. S r-^n := ||j V zalogi imamo štiri in šestdeset raz- CREAM CHEES£l|i ličnih vrst sira. & C > $ Se priporočamo vsem Slovencem v naklonjenost. i t PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE F. NOVIČKI 1738 West 18th Street CHICAGO, ILL. Phone Canal 1505 Velika zaloga karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri i)as izbere česar želi. # Četrtek, 3. novembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Zapadna Slovanska DENVER. COLO. NASLOV IN iubnik glavnih uradnikov ZA BODOČA Štiri leta: upravni odbor: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave^ Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shiltte, 4751 Baldwin Cu Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Building. Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik (začasni): Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4?17 Grant Street, Denver, Colo. 2* nadzornica: Mary G rum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Ccto. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, ILL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glasnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro§-< nje za spreiem, sprefaembe zavarovalnine, kakor tudi sumljivi bolniška naet .Fn^., naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dra gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo * pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 1 24. —.— 30.00 —.— ___ 30.00 25. —74.00 —.— __ 2.00 76.00 26. —.— 76.00 —.— __ __ 76.00 27. —.— 40.00 —.— __ 2.00 42.00 28. —24.00 —.— __ __ 24.00 29. —.— —.— —.— —.— 4.00 4.00 30. —.— 226.00 —.— __ 2.00 228.00 32. —.— 25.00 —.— __ __ 25.00 33. —.— 44.00 — — — __ 44.00 36. —.— 2.00 2.00 500.00 1819.00 40.00 425.00 22.00 2806.00 $2,806.00 RAZNI DRUGI IZDATKI: John Javornik (Odpravnino povrnjeno po bivšemu tajniku ............................................................ 100.43 Premija na Roswell N. M. obveznicah................ Dozoreli obresti RoSwell N. M. obveznicah______ Dozoreli obresti na $10,000 Benedictine obvez. Poštnina 2.68, telefon 30c, shelf holders 35c............ Zav. Komisarju, za 2 pečata ................................... Anthony Jeršin ............................................................. Frank Tanko, najemnino pisarne ..................... The Mission Print Shop, za tiskanje kartic naz. bol....................................................................... 16.50 $365.04 Skupni izdatki v septembru 1927 .............................................................. 34.89 23.00 47.39 3.33 2.00 120.00 18.00 $ 3,171.5-1 Preostanek 30. septembra 1927 .............................................................$84,986.91 FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z. ZA MESEC SEPT. 1927. Preostanek 1. septembra 1927 .................................................................... $2,359.23 NAZNANILO IZ GL. URADA Z.S.Z. Kar\3anja za pridobivanje novih članov je bila zaključena z dn • m 30. septembra t. 1. Toda gl. izvrševalni in nadzorni odbor j potom korespondence prišel do zaključka, da se zniža pr ;topnino novih članov za $1.00 vsem novim članom, ki pros jpijo do 31. decembra t. I. Z omenjeno znižano pristopnino se je dal,o društvom priliko, da jim bo^bolj lahko agitirati za novo članstvo. Upati je, da z znižano pristopnino se bo pri vseh društvih pokazal lep napredek v članstvu ob zaključku leta 1927. Člane, ki žive izven društvenega delokroga, se pa prosi, da se potrudijo in ustanove nova društva. Po novi odredbi je pristopnina za nove člane sledeča: Člani, ki pristopijo do 31. decembra .t. 1. in se ne zavarujejo za več kot $1.00 dnevne bolniške podpore, plačajo samo po $1.00 pristopnine v rezervni sklad. Člani, ki se zavarujejo za .$2.00 dnevne bolniške podpore, pa plačajo poleg $1.00 v rezervni sklad tudi po $1.00 v bolniški sklad. Torej je pristopnina za nove člane do novega leta samo $1.00, izvzemši one, ki se zavarujejo po $2.00 bolniške podpore; oni plačajo po $2.00. — Pričakujoč, da bomo storili svojo dolžnost kot zavedni člani naše dične matere Z.S.Z. ter pridobili vsak vsaj po enega novega člana, ostajam z bratskim pozdravom, Vam udani za večjo in močnejšo Z.S.Z. Anthony Jeršin, gl. tajnik. -o- FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA MESEC SEPTEMBER 1927. Preostanek Iga septembra 1927 ............................................................... $83,014.90 PREJELI OD DRUŠTEV: St. dr. Vplačali vsoto Št. dr. Vplačali vsoto L 24.15 21. 4.20 3. 18.60 22. 2.65 5. 10.95 23. 1.80 6. 1.35 24. .75 7. 2.95 25. 2.80 9. 7.95 26. 4.50 11. 1.65 27. 4.75 14. 3.60 29. .30 15. 2.40' 30. 4.95 16. 8.85 31. .15 17. 3.45 32. 2.85 20. 2.70 34. .75 Skupni dohodki v septembru 1927 $119.05 Preostanek 30. septembra 1927 .................................................................. $2,478.28 Denver, Colo., 27. okt. 1927. Anthony Jeršin, gl. tajnik. SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z.S.Z. ZA MESEC SEPT. 1927. IZ URADA DRUŠTVA SVETE KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z. Cleveland-Collinwood, O. Prosene so vse sestr^, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila dne 14. novembra 1927 v navadnih prostorih. Na tej seji se bodo vršile razne stvari, pa tudi bomo morale preskrbeti veselični odbor za prihodnjo veselico, ki se bo vršila dne 26. novembra 1927 v Mervarjevi dvorani. Primorana sem prositi, da se udeležite te seje, ako delavk ne bo, tudi uspeha ne bo. Torej sestre, pokažimo, da skupaj delamo in da srno vrle članice Zap. Slovanske Zveze. Sestre, ni samo to, da bomo pokazale, da delamo za naše društvo, pokažimo tudi, da delamo za Zvezo. Vsaka sestra naj se potrudi, da bo dobila vsaj eno kandidatinjo in jo pripeljala seboj na prihodnjo sejo. Še enkrat vas prosim, sestre, da se gotovo udeležite te seje polno-številno. Sesterski pozdrav, Mary Sedmock, tajnica. -o- IZ URADA "DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV". Denver, Colo. Naznanjam tem potom vsem članom in članicam onih društev, ki Iastujejo "Dom", da je odbor Doma sklenil na svoji redni seji, ki se je vršila 30. oktobra, da bomo imeli letno zborovanje dne 4. decembra po-( po svojih zastopnikih, da oni to poročajo na glavnem zborovanju, da se o tem razmotriva. Potem se prosi vse novo izvoljene zastopnike in one, ki so v odboru dosedaj, da se zagotovo udeležijo zborovanja ob 3. uri popoldne, 4. decembra 1927 v lastnem Domu na 4464 Washington St. Pozdrav vsem članom in članicam onih društev, ki so delničarji Doma slov. društev. Geo. Pavlakovich, tajnik. -o- IZ URADA DRUŠTVA KRALJICA SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z. Denver, Celo. Naznanja se vsem se«tram društva Kraljica sv. Rožnega venca št. 7 ZSZ., da naj 5? v nedeljo popoldan ob 2. ; i. G. novembra 1927 v polnem številu udeležijo redne menc-čne društvene seje. Ker se bodo na tej seji razpravljale važne stvari, je potreba, da so je udeležite vse. Na tej seji se bode tudi volile dve delegatinji, ki •bodo zastopale dr. Kr. sv. Rož. venca št. 7 na konvenciji, ki se bo vršila dne 4. decembra cfc 3. uri popoldne. Konvencija bo v korist "Doma slovenskih društev" in se vrši vsako N • i o Mi- St. Smrt. Boln. Poškodb.& Onemog. Strošk. dr. sklad sklad operacije Sklad sklad Skupaj 1. lf.2.34 137.40 19.20 3.84 52.25 375.03 3. 250.7o 229.40 30.90 6.18 77.50 594.74 4. 25.10 19.70 2.70 .54 6.75 54.88 5. 157.21 128.20 10.90 3.38 42.25 347.94 6. 29.S7 29.60 3.20 .(»4 8.00 71.31 7. 140.97 98.10 14.50 2.90 36.25 292.72 t* 28.98 30.60 3.80 .76 9.50 73.64 M 88.06 90.00 11.20 2.26 37.20 229.32 11. 30.32 33.80 4.00 .80 10.00 "78^92 12. 9.95 12.40 1.20 .24 3.00 26.79 13. 13.97 14.20 1.80 .36 4.50 34.83 14. (>0.35 (>3.40 5.80 1.16 14.50 145.21 15. 35.60 28.60 2.60 .52 6.50 73.82 lo. 158.70 145.30 19.70 3.94 49.50 377.14 17. 31.30 39.30 4.10 .82 10.25 85.83 20. 25.78 20.30 2.90 ,5S 7.25 56.81 21. 03.81 (»5.70 6^30 1.26 15.75 152.82 > > 94.23 88.00 S.40 1.70 21.25 213.58 23. 50.61 45.40 5.40 1.11) 13.75 116.26 24. 18.01 13.60 1.90 .38 5.00 38.89 25. 24.33 30.00 2.R0 .56 7.90 65.59 26. 30.80 37.20 3.00 .60 7.50 79.10 27. 20.51 26.90 1.90 .38 4.75 54.44 28. 17.07 17.00 2,20 .44 5.50 42.81 29. 43.03 33.80 4.KO .96 12.00 94.59 30. 06.19 02.30 4.70 .94 11.75 145.88 31. 10.77 12.50 1.30 .26 3.25 28.08 32. 30.75 42.10 4.00 .82 10.50 88.17 33. 8.58 9.30 1.30 .26 3.25 22.69 34. 20.90 26.00 2.20 .44 9.05 58.59 35. 11.75 14.50 1.50 .30 3.75 31.80 36. 22.89 19.90 2.00 .40 5.00 50.19 1784.84 1604.50 198.20 39.72 515.15 4202.41 OBRESTI: za glavno letno zborovanje, to je najpozneje do 25. novem- bra. Imena izvoljenih naj se hodnje leto meni naznani do 1. decembra. Nadalje se prosi vse člane teh K št. 1. pristopili: John J. Popish, c. 3589, R. 23. zav. $1000 in $1; Frank E. Glivar. c. 3590, R. 22, zav. $500 in $1; Charles J. Blanchard, c. 3591, R. 30. zav. $250 in $1. K št. 3. pristopil iz ml. odd.: John Teršin Jr.. c. 3592. R. 16. zav. $1000 in SI. Na novo pristopila: Frances Pele, c. 3611, zav. $500 in $1. K št. 6. pristop.: Annie F. Henry, c. 3593, R. 19, zav. $500 in $1; Jessie Bolite, c. 3595, R. 18. zav. $1000 in $1. X št. 7. pristop.: Christine Marolt, c. 3594, R. 20. zav. $1000 in $1. X št. 9. pristop, iz ml. odd.: Louise Koneilia, c. 3596. R. 16, zav. $500 in $1. Pri št. 11. zvišal boln. podp. iz $1 na $2: John A. Mersick. c. 3577. Umrl 22. septembra: Frank Bek. c. 612, star 55 let. Vzrok smrti: Jctika. Pristopil k Zvezi 17. maja 1911. R. 39. Zavarovan je bil za $500. Smrtnma izplačana dne 30. septembra. Pri št. 13. susp.: Frank Uršič, c. 794, R. 29. zav. $500 in $1. X št. 14. pristop.: John Matelko. c. 3597, R. 43, zav. $1000 in $2; Lucy Matriko, c. 3598, R. 40. zav. $1000 in $2. X št. 16. pristop.: Lillian Zupančič, c. 3599. R. 20. zav. $1000 in $1; John Babic h. c. 3612, R. 18. zav. $500 in $2; Angela Vidmar, c. 3613, R. 21, zav. $1000 :n SI. X št. 17. pristopil John Zlogar. c. 3600,-R. 48. zav. $250 in SI. Pri št. 21. zopet sprejet: Frank Košir, c. 1876, R. 44. zav. $1000 in $1. Suspend.: John Mohorcich. c. 2200. R. 28, zav. $250 in $2. X št. 22. pristop.: Katarina Hodak. c. 3601, R. 34. zav. $1000 in $2; Mary Yelenich, c. 3602. R. 17. zav. $500 in $2. K št. 23. prestopil od št. 16.: Andy Zakrajšek, c. 3075, R. 20, zav. $1000 in $1. Pri št. 29. susp.: Mary Klans, c. 2977. zav. S1000 in $1. K št. 30. pristop.: Milan Miljus. c. 3603. R. 34, zav. $1000 in S2; David Daetsch, c. 3604. R. 34, zav. $1000 in $2: Mane Skendžich. c. 3605, R. 3S, zav. $1000 in $2: Mane Bajich. c. 3606, R. 44, zav. $1000 in $1. X št. 32. pristop.: John Pezdirtz. c. 3607, R. 26, zav. $500 in $2; Frank koUvnikC' 36°8' R' 23' zav' $1000 in $2' Zopei sprejet: John in Pau!inc Bu"'Hti ali vol>en biti! To"je, člani X št. 33. pristopil: Frank E. Palacz, c. 3609, R. 39, zav. $250 in $1 |(ce), ki pripadajo tem dru K št. 34. pristopi!: Henry Dczure. c. 3610, R. 30. zav. $500. Susp.: Mary Štvom, ki SO delničarji Doma Otanic. c. 3359; \Ym. Otanic. c. 3280; Elive Otanic, c. 3360. Zopet sprejet za holn. podp.: Joe Delost. c. 3275. Pri št. 36. zopet sprejeti: Mike Cackovich. c. 3482; Joseph Benkovich, c. 3559: Joseph Žagar, c. 3558. Susp.: Nick S. Pupovac, c. 3488. X novu ustanovljenemu drr^tvu "Cvetoči Nageljni" št. 37. v Cle Elum, Wash, pristopili: Mary Butala, c. 3614. R. 41. zav. $250 in $1; Caspar Miller, c. 3615, Rr. 49. zav. $250 in $1; Frank Moskor. c. 3616. R. 48, zav. $250 in S!; Rudolph Moskon. c. 3617. R. 18. zav. $1000 in $2: Frederick Sticber. c. 3618. R. 22. zav. $250 in $1: Otto Stieber. c. 3619. R. 16. zav. $250 in $1; An-\ ton Vesenitching, c. 3620. R. 45, zav. $500 in $2: Amalia Žagar, c. 3621, R. < 28, zav. $250 in $1. Z gora i omenjeno društvo je ustanovil član društva št. 14. brat Frank Žagar. dne 25. septembra t. 1. OPOMBA: Xer se je vrhovni zdravnik mudil dlje časa izven mesta, so bile nekatere prošnje, kakor tudi bolniške nakaznice zadržane v njegovem uradu, zato je vse poslovanje v računih malo zakasnelo. Vrhovni zdravnik, je zopet nazaj na svojem delu in poslovanje bo zopet točno kakor je bilo poprej. krat meseca decembra. Obenem je tudi v korist vseli društev, ki imajo delnice "Doma slovenskih društev'7. Obenem se vam naznanja, poldne od 3. ure naprej. Zato- ida so bo d niže ver- sc-ja 4. d c rej prosim vsa društva, katera i začela ob 12:30, to pa zate, kei so delničarji "Doma Slov. Dru- !se bo konvencija otvorila ol štev", da si izvoli vsako društvo j tretji uri. Ker bo to zadnja se dva zastopnika ali zastopnice ija v letu, se mora začeti ;0 prej, ker bodo tudi volitve zr odbornike pri društvu za pri- Prosim še enkrat, da sc sestre udeležijo te seje v velikem društev, da ako katerega vese- številu, da si bodo izvolile od-li, da bi bil za oskrbnika Doma bor, da bo vsem po volji. Jo reza prihodnje leto, lahko to na- kaj sester, ki se le malokaterc znani tajniku svojega društva seje udeležijo; nobena .-:tvai najpozneje do 1. decembra, da jim ni po volji pri društvu, za se na glavnem zborovanju govoriti imajo pa največ, kei predlaga, kakor običajno. Ka- imajo svoje posebne seje pr teri dobi večino glasov, ta po- sosedih. Ako bi se vsaka prestane oskrbnik Doma za leto mislila, kaj je njena <' •Iznosi 1928. ,bi se udeležila društvenih \j Glavnega zborovanja se lah- 'pri katerih bi govorila in bi ?( ko udeleži vsak član ali članica :stvar rešila. Torej prosim, Božič. Prav lepa hvala predsedniku od društva S. A. F. Sosadj Martin Šuk-lie, ki je imel lep govor ob odorti krsti. Hvala iepa tudi preds. Kluba Slovenija, bratu Peter E. Kurnik-u. Hvala vsem erijate-liem in znancem, ki so podarili pokojnemu lepe cvetlice. Preveč b". vze'o prostora, če bi hotela imenovati vse od kraja, katsri so podariii vence in cvetlice, zato nai bo na tem mestu izrečena še enkrat, najprisrčneiša hvala. Cvetlic je bilo poslanih na pokopališče poln truck. Njegov grob je bil ves v cvetju in vencih. Še enkrat nailepša hvala vsem skupai. ki ste mi bili v tolažbo v mojih britkih urah in vsem darovalcem lenih vencev. Pokojnega priporočam v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: BARBARA KRAMER, soproga; MARY, hčerka; RUDOLF, sin. San Francisco, Calif. 29. oktobra 1927. vami. Tudi vam naznanjam, da one, katere niso plačale 25c naklade, ako ne plačajo sedaj na tej seji, se asesment vzame. Torej v polnem številu se vidimo na seji, ki se vrši G. nov. ob 2. uri popoldne in 4. decembra ob 12:30 pop. Sosesterski pozdrav, Mary Gruden, preds. POZOR!!! Možje in žene, fantje in dekleta!! 1 Lasje vam izpadajo, in redki postajajo. Go-lobučni vendar nočete biti? Rabite mojo Alpcn-tinkturo in lepe ter čvrste lase bote imeli. Žene in dekleta! Ako imate lase dolge ali kratke in nočete, da. bi vam izpadali, ampak, da hi bili krasni in gosti, naročite takoj mojo Alpcn-tinkturo. Imam tudi mnogo drugih zdravi!: Eruslin tinturo za sive lase po katerem postanejo lase naturni kakor v mladosti: fluid za reumatizem, mazilo za vsakovrstne rane; prašek za potne noge, in mnogovrstnih drugih zdravil. Pošljite po moj cenik, ki ga pošljem zastonj. Prosim natančen vač naslov. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St., Cleveland, O. Near Superior and Wade Park Ave. Z^božične praznike Skupno potovanje v ste. -i kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku IL,E DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Ko-lander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na celi poti. Nudi se toraj vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo sli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1) da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike in da lahko odpo-tujete "skozi nas" katerikoli teden hočete, 2) da naša banka sprejema der, arne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje Po 4%, 3) da dobavljamo denar iz starega kraja, 4) da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdeljujemo tozadevne listine, 5) da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Česark 455 West 42nd Street, NOTARSKA DEL A kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti va£e domače iz starega kraja 111 vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PREVOZ - DRVA - KOLN m Rojakom m priporočamo rm na« toSla za premog — drra in preri< ianje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR tni W. Slit Mae«. Chicago, Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. novembra 1927. POTOP HENRIK S1ENKIEWICZ Iz prevel Dr. Rudolf Mol«. "Tega ti ne zanikam," je rekel knez, "in še dodam, da postajaš predrzen. Vedi torej, da te zato odpošiljam, da bi pazil, kako se sreča obrača. Jaz hočem dobro domovini in ničesar več. To, kar sem govoril, so samo domneve, ki se lahko ne uresničijo in se gotovo tudi ne uresničijo. Toda treba je biti previden. Kdor hoče, da ga voda ne odnese, mora znati plavati, in kdor hodi po gozdu, kjer ni potov, ta se mora često ustavljati in paziti, v katero stran mu je treba iti. . . Razumeš?" "Tako jasno, kakor da bi solnce sijalo." "Vrniti se smemo in je treba, če bo za domovino tako bolje, a se ne bomo mogli, če bo knez Boguslav še dlje sedel na Podlesju. Zdi se, da je izgubil pamet, ali kaj? Tam se mora odločiti za eno ali drugo stran; ali za Švede ali za Jana Kazimirja, in zadnje bi bilo najslabše." "Bedak sem, vaša knežja milost, ker vnovič ne razumem I" "Pod les je je blizu Mazovja in zasedejo ga. lahko Šved je ali pa pride iz pruskih mest kralju pomoč: torej bo treba izbirati." "A čemu naj bi knez Boguslav ne izbiral?" "Zakaj, dokler se ne odloči, se morajo S ved je toliko bolj zanašati na nas in nas držati. ravno tako tudi obmejni grof. Če se bo pa treba umakniti in se obrniti proti Švedom, tedaj ima on biti vez med menoj in Janom Kazimirjem. . . On mi ima olajšati vrnitev, česar ne bi mogel storiti, če bi se prej izrekel za Švede. Da se mora na Podlesju v kratkem vendar enkrat odločiti, naj odide v Prusko v Tilco in počaka, kaj se zgodi. Ker sedi elek-tor v obmejni grofiji, tedaj bo imel Boguslav v Prusih največji vpliv in lahko popolnoma vzame v svoje roke Prusake, pomnoži vojsko in se postavi na celo znatni sili. . . Tn takrat nam dado eni in drugi, kar bomo hoteli, samo da bodo imeli naju dva na svoji strani in naš dom ne-le da ne propade, temveč se še dvigne, in to je poglavitna stvar." "Vaša knežja milost je rekla, da je poglavitna stvar dobro domovine?" "Ne prijemlji me za vsako besedo, če sem ti že poprej povedal, da je to vseeno, in poslušaj dalje. Dobro vem, da knez Boguslav, d a si je podpisal tukaj v K ej dani h pogodbo s Švedi, ne postane njih privrženec. Naj razširja vest, pa tudi ti jo širi med potoma, da sem ga primoral jaz proti njegovemu prepričanju. Ljudje bodo radi to verjeli, ker so često dogaja, da pripadajo celo rojeni bratje različnim strankam. Na ta način bo lahko prišel v dotiko z zavezniki, povabil načelnike k sebi, kakor bi se hotel z njimi pogajati, potem pa jih lahko polovi in odvede v Pruse. To bo ugoden in za domovino rešilen način, zakaj drugače jo ti ljudje popolnoma pogube !" "To je vse, kar imam storiti?" je vprašal razočarano Kmitic, "To je jedva en del in ne najvažnejši. Od kneza Boguslava pojdeš z mojimi listi k samemu Karolu Gustavu. Jaz tu ne morem z grofom Magnusom priti več na čisto od ovc klavanske bitke. Vedno me gleda postrani in ne neha sumiti, da se tudi jaz obrnem proti Švedom, čim bi le Švedom noga izpodrsnila, čim bi se Tatarji dvignili na tega drugega sovražnika." "Sodeč po tem, kar mi je- vaša knežja milost poprej govorila, ima popolnoma prav." "Če ima prav ali ne, nočem, da bi bilo tako in da bi glpdal ,kakšne karte imam' v ro- kah. Sicer mi je tudi osebno naklonjen. Gotovo on tam kralju marsikaj stavi na moj ro-vaš prav globoko, ali da sem slab, ali pa, da sem nezanesljiv. To je treba preprečiti. CTi oddaš kralju moja pisma: če bi te vprašal o klavanski bitki, povej resnico, ne dodaj, a tudi ne zamolči ničesar. Lahko mu tudi priznaš, da sem jaz te ljudi obsodil na smrt, a si se ti potegnil zanje. Zato se ti ne zgodi nič, nasprotno, odkritosrčnost utegne še ugajnti. Radi grofa Magnusa se naravnost pred kraljem ne smeš pritoževati, ker je kraljev svak. . . Ali če bi te kralj tako mimogrede vprašal, kaj ljudje tu mislijo, povej mu, da obžaluje, da grof Magnus ni dovolj hvaležen hetmanu za njegovo odkritosrčno prijaznost do Švedov; da tudi kneza (to sem jaz) to zelo boli. Če bi te dalje vprašal, če je res, da so me vsi domači vojaki zapustili, povej, da to ni res in za dokaz predstaviš samega sebe. Povej, da si polkovnik, kar si tudi v resnici. . Povej, da so pristaši gospoda Gosievskega spuntali vojake, a*pristavi, da obstoja med nama smrtno sovraštvo. Povej, da bi bil že davno potlačil te zaveznike, če bi mi bil grof Magnus poslal par topov in nekoliko konjenice,. . . da je to splošno mnenje. Sicer pa pazi na vse. nastavljaj uho, kaj govore v kraljevi okolici, in javi to. ne meni, temveč če se ti ponudi prilika, knezu Boguslavu v Prusih. Morda tudi po elektorjevih ljudeh, če naletiš nanje. Ti menda znaš nemško?" "Imel sem tovariša, ku.riandskega tovariša, nekega Zenda, ki so mi ga Lavdanci pobili. Od njega sem se precej naučil po nemško. Na Inflantskem sem tudi čestokrat bival. "Torej dobro." "Kje pa najdem, vaša knežja milost, kralja švedskega ?" "Najdeš 00<>00<>00000<>00 PISANO POLJE Neg lede na to, kakšen je, in ko!Iko j e že star. Vzamemo v račun, če kupite novi pralni stroj NE ODLAŠAJTE! POKLIČITE Randolph 1200 Local 6G ali 5:55 ostalo n a lahke c d-plačila pri m es e č nih računih. COMMONWEALTH EDISON 72 West Adams Street and Branches i LA SALLE, ILL. Mesc na debelo in drobno. Razpošiljamo v vse kraje po Zed. državah.' Pri nas: so naj- ! nižje cene. La Salle Theather — ZMERNE CENE. — Prvovrstne kino slike in najboljši vaudevil vsako SOBOTO IN NEDELJO. 0 9600 AVE. "L", SOUTH CHICAGO, ILL. S J Prav vsakdo si lahko nekaj denarja prihrani, kdor ? £ kupi pri meni zimske spodnje obleke, srajce, hlače, J ^ kape, rokavice, nogavice itd. Pierre Magard: MED AFRIŠKIMI LEVI. (Konec.) * Z bliskovito naglico se je izvršil napad na svinjo. Veter se je med tem malce umiril in se mi j ^ -S £ Lokalni zastopnik Amerikanskega Slovenca v* v- ^ £ Se priporočam Slovencem in Hrvatom za naklcnje- ^ £ nost. .„ ^ rOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM 0H>O<>OOO<>O<><><><><><>CH>ckx>^^ Amer. Slovenca"! EAST SIDE PAINT STORE Fair ting & Decorating. V zalogi vsakovrstne barve, olje, stenski papir in steklo. — Cene nizke. 10104 Ave. 'M', So. Chicago. Phone: So. Chicago 0479. zicijo, da bi utegnila moja puška — če bi mi bila dana izredna lovska sreča — zadeti oba rivala, ali pa vsaj leva. Čeprav imam oster pogled in sem zmerom gledal v ono stran, kjer sta tičala sovražnika, me je čakalo veliko presenečenje. Ko sem izza termitskega gradu previdno pogledal na bojišče, ni bilo več niti leva niti divje svinje. Kako in kam sta neki izginila? Sta li nemara opazila mene, skupnega sovražnika s puško in jo popihala vsak na svojo stran? Pozorno sem preiskal zveri-nje bojišče in opazil v bližini svinjinega zavetišča nekoliko krvavih sledov. Luknja je bila komaj meter široka. Svinje ni bilo nikjer. A njeni koraki so se v pesku dokaj dobro poznali. Vodili so k majhni rečici, pritoku Senegala. Zdaj sem zasledoval leva. Njegovo sled je bilo že težje najti, zakaj levje šape se ne udirajo v pesek. Šel sem po neki stezi par sto metrov daleč, kar pridem na nekoliko mehkejši teren. Tukaj se je steza izgubila med skupino dreves, rastočih na izsušenem. vendar pa še blatnem dnu i nekdanjega velikega jezera. I Tu so se levje šape že dobro : poznale in sem jih lahko sledil j vse do mesta, kjer je poganjala visoka trava. Ondi sem sto-jpal počasi in previdno, prever-j jen, da lev ni daleč od tega me-jsta. Nisem se motil. Kakih 50 korakov naprej sem opazil v i travi neko temno maso. Ali je j bil lev? 1 Plazil sem se kakor kača, skrbno pazeč, da ne vzbudim levje pozornosti. Prišel sem na 15 korakov blizu. Lev je ležal v globoki goščavi, kamor niso mogli prodreti solnčni žarki. Zdajci je dvignil glavo. Videl sem, kako so se mu krčile mišice. Oči so mu sevale v besnem sovraštvu. V njih je ležala groza. Mežikal je s trepalnicami in steza 1 vrat, kakor da bi hotel vsak trenutek skočiti po-koncu. A vendar ni skočil. — Lahko sem mirno nameril vanj puško, zakaj "kralj zverin" je bil v položaju, kakor se redkokdaj primeri lovcu na leve. — Medtem ko sem mu že koval usodo, so mi hodile po glavi misli: Uboga žival, kako močna si! Ko bi umela svojo moč dobro izrabiti! Čeprav sem imel pomisleke, ali naj ubijem zver, ki se ne more braniti, me je vendar redka prilika zapeljala. Komaj je puška počila, že je klonila mogočna, plemenita levja glava, Čul se je zategnjen glas. Nato hropenje. Kmalu je "kralj zverin" poginil. Stopil sem k ; njemu in zaril prste v bujne grive. Čutil sem še lahne, pojemajoče krče. Vrgel sem preko trupla nekoliko vej. Rudolf iCosich 3CG2 Ave. "L", So. Chicago. Slovencem in Hrvatom priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega mesa, kakor Uidi prekajeno meso in najboljše kranjske klobase. — Nadalje imam tudi v zalogi fino grocerijo. — Blago je prvovrstno, katerega prodajamo po zmernih cenah. STANOVANJE S" petimi sobami in zaprtim porčem se odda v najem. Blizu slovenske cerkve in šole. V bližini ulične železnice in elevetra. Poizve se: 1027 West 23rd St. 1. nadstropje, Chicago, III. SLOVENSKEMU OBČINSTVU v Ely, Minn, naznanjam, da sem pred kratkem odprl 5 in 10c trgovino poleg trgovskega lokala Grahek Bros. Sprejemam naročila za nagrobne vence in nakitje za poroke po zelo zmernih cenah. Priporočam se ..rojakom za obilen poset moje trgovine. Otto Mayerle