'lijaka Opo/LGtijanio* iui\ač*uk& na mafoactfio ž\e.&anj& 0 Ud* Ja okTijnl odbor Soetatfstieee neze delovati ljudt • Trbovltab - Or« |oj« ta odgovarja vredni skl odbor - Odgovorni urednik: Stane SuStai — Tiska Mariborska tiskarne v Maribora — Naslov oredmijva ta urrave: ..Zasavski tednik" Trbovlje I.. Trg revolucije A. 28 (telelon 81) — Raeun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 146 — List Izbaja vsako soboto — Letna aaroCatna 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din 40 to - Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo biti v aredaiitve najkasneje vsak torek dopoldne to Dk ne vračamo TEBNIR Štev. 13 Občni zbor SZDL v Zg. Trbovljah Te dni se vrste v trboveljski dolini občni zbori terenskih organizacij SZDL, na katerih delegati uličnih odborov in predstavniki oblasti razpravljajo o marsičem, zlasti še o našem gospodarstvu. Ob koncu preteklega tedna so pregledali svoje delo tudi člani Socialistične zveze v Zg. Trbovljah. Občnega zbora, ki je bil v Domu »Svobode II«, se je udeležilo nekaj nad sto delegatov. Poročilo o delu odbor* in sploh o celotnem delu organizacije na tem terenu je podal predsednik tov. Gornik. SZDL je preteklo leto dokaj zadovoljivo opravljala svoje poslanstvo. Tesno je sodelovala z vsemi društvi, zlasti še s »Svobodo II« in ŠD »Svobodo«. Predsednik je omenil, da je bilo delo obeh društev precej , uspešno. Kakor pa je bilo razvidno iz poročila, je odbor manj zadovoljivo izvrševal svoje naloge v delu s širšimi množicami, to pa do neke mere zaradi tega, ker je teren precej obsežen. Na koncu je predsednik omenil, da so člani SZDL skoro vsi prebivalci tega terena, le nekaj malo jih stoji še ob strani. V razpravi je sodelovalo več govornikov. Tl so govorili zlasa o potrebi dela t našo mladino, o družbenem upravljanju, posledicah gospodarskega kri-rrrinaia itd. Ob zaključku so izvolili nov odbor in žensko komisijo, ki ima nalogo skrbeti za ideološki dvig žena. jak Leto IX. Trbovlje, dne 24. marca 1936 • ? PREDVOLILNI SESTANEK V TRBOVELJSKI CEMENTARNI Tudi mlade delavce so izbrali to- .' v?-, i*4m i.j - * ’ m - ; . . * m Te dni so v Cementarni v Tr- pa je trboveljska cementarna na bovljah predvolilni sestanki de- 3 mestu v FLRJ; pred njo sta lovnega kolektiva, ki jih prireja samo tovarna v Podsusedu s 460 sindikalna podružnica z name- tonami in tovarna v Splitu, nom, da člani kolektiva na njih Po drugi strani pa tovarna v pregledajo dosedanje delo de-. Trbovljah oradi zastarelosti lavskega 'sveta v tovarni ta da svojih naprav porabi največ pretresejo kandidatno listo za električne energije ta sicer 130 novi delavski svet, ki jo pred- kWh na temo cementa, medtem laga sindikalna podružnica. ko je državno povprečje 95 Iz poročila o delu delavskega kVVh/t. Pri tem je treba uposte-sveta povzemamo, da je le-ta v vati okoliščino, da morajo v Tr-glavnem izpolnil naloge, ki si bovljah opravljati dvakratno jih je zadal ob izvolitvi, razen pripravo surovine, medlem ko v rekonstrukcije tovarne. Z uved- modernejših tovarnah to ni po- V FLRJ je bilo namreč v lanskem letu investirano v cementno industrijo 14 milijard dinarjev ta sicer za tovarno v Novum (Nadaljevanje na 2. strani) 15. maja je bil z vetik dan... V električno trboveljske Elektrarne je stekla nova energija iBRiiiiraminiitmiminnimnnrmmiitiiMniNa trebno. Tako potrošijo v Trbovljah za 1 tono kUnkerja 2-200 bo premijskega sistema nagrajevanja so bili ustvarjeni v tovarni znatni prihranki na premogu in električni energUi-Kljub zastarelim tovarniškim napravam je kolektiv cementarne dosegel In dosega svoje planske naloge, kar Je zahvaliti seveda veliki požrtvovalnosti In prizadevanju delovnega kolek-tivft. Doku prizadevnosti kolektiva ške strojne delavnice, je v tem, da je tovarna navzlic Za rekonstrukcijo tovarne v zastarelim napravam še vedno Trbovljah bi bilo potrebno kalorij, z modernimi napravami ostal delovnemu kolektivu trbo- pa se porabi največ 1500 kalorij, pri čemer bi prihranili letno 50—60 milijonov dinarjev. Kljub izrabljenosti so bile cementne peči v letu 1955 za 10 odst. bolj izkoriščene kot leta 1954, kar je predvsem zahvaliti prizadevnosti delavcem tovarni- Novo obdobje v trboveljski Elektrarni 20.000 kW več električne energije Pomembna zmaga kolekti va termoelektrarne v Trbovljah in vseh tistih, ki so pomagali graditi Letošnji petnajsti marec bo potrošnji 20.000 kW nove električne energije. To ni bil samo pomemben praznik za podjetje ta trboveljsko dolino, ampak za vso našo skupnost. Industrija in njeni stroji r> dobili novo kri. Zmaga je popolna, in številni, ki so lani započeli veliko dri«, so se veljake termoelektrarne, ki že 41. leto obratuje v soteski umazane Save, še dolgo v spominu. Tega dne je namreč začel teči nov turboagregat, ki bo odslej dajal naši industriji ta fcoki Kovinarji STT pred volitvami Id |s potreben za Izdelavo 1 to- Jev vendar bi za najnujnejše, konferenca Zveze komuni- svet tovarn M je ________________________ _ ne cementa. Fred trboveljsko za popravilo mlinov in klinker-eementarao so le modernejša jeve dvorane za sedaj potrebn-pedjetja, kot na primer tovarna vali le 1S6 rhilijonov din. v v Podsusedu s 4 urami za 1 tono podjetju sl ne delajo Poo^jrih (Trbovlje IJS ure) ter tovarni iluzij glede odobritve investicij-»Prvoborae« ta »Partizan« ta sfcega kredita; udeležili so se že Splita, izmed 16 tovora v drža- več konkurzov za kredit, ki pa vi. S 319 tonami na moža na leto so Jim bili stalno odbitL zlasa še ▼ nos Ijoh konferenca Zveze komunistov, na kateri so obravnavali gradivo s VL plenuma CK ZKJ. Hkrati so proučevali tudi material XX. kongresa ruske ko- li izbiri delavski jih bo tovarne, v preko 36 odstotkov. O sklepih zadnje okrajne konference ZK je govoril tov. Janez Narad in je navzoče se- DESETA OBLETNICA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAL Zasavska mladina bo praznovala Deset let je preteklo od takrat, ko so prve mladinske brigade zasadile lopate v bosensko zemljo, da bi zgradile prvo mladinsko progo Brčko—Banovlči. To pomembno obletnico bomo tudi v našem kraju kar najbolj slovesno počastili. V ta namen »e Je pred kratkim sešel okrajni štab za proslavo mladinskih delovnih brigad, v katerem so bivši komandanti mladinskih de- občinskih komitejev LMS. Na sestanku so se pogovorili, da bodo v Tednu mladinskih delovnih brigad od 1. do 3. aprila 1966 v vseh osnovnih organizacijah LMS slovesni mladinski sestanki, na katerih bodo bivši brigadirji govorili mladini o spodarskem ln vzgojnem pomena mladinskih delovnih akcij. Ob tej priložnosti bo mladina sprejemala tudi del. obveznosti tov ali za pomoč pri gradnji drugih komunalnih del v občini. Zaželeno je. da bi osnovne organizacije organizirale delovne (Nadaljevanje na 3. stran«) munistične Partije, sklepe znenil z vsebino okrajne kon-okrajne partijske konference v ference komunistov. Trbovljah in razpravljali o pri- V naslednjem je predsednik pravah na bližnje volitve v sindikalne podružnice tov. Bo-nove delavske svete. jan Pajk poročal o pomenu O prvih dveh vprašanjih je družbenega upravljanja ta o govoril tov. Franc Slapnik. Vsi bližnjih volitvah v delavske so z zanimanjem sledili njego- svete. Razvila se je živahna vim izvajanjem in sklenili, da diskusija, kako zainteresirati se* bodo še poglobili v material slehernega člana delovnega ko-VI. plenuma CK - ZKJ in ga v lektiva za delo v predvolilnih bodoče temeljito proučevali na pripravah in samih volitvah v sestankih osnovne organizacije delavski svet, prav tako za po-ZK v podjetju. V Strojni tovar- moč dosedanjemu delavskemu ni v Trbovljah dela preko 400 svetu, ki pripravlja izčrpno pomlad inčev. Prav zaradi tega ročilo o svojem uspešnem dvo-posvečajo mladincem največjo letnem delu. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL VIDEM-KRSK0 U uodstuu KZ najboljše zadružnike lovnih brigad ta predsedniki za zgraditev flzkulturalh objek- Zagorska sindikalna podružnica trgovcev je razvilo sindikalna zastava Ul AN E - SLOVESNOSTI NA IZLAKAH SO SE UDELJ5- *1LI TUDI PREDSTAVNIKI C)BLASTT n^ FOLITlCNlH ORGANIZACIJ TOVARIŠI: FRANC LUDOVIKA, MILKO OOSTISA IN FRANCI GOLOB vedno ustreči željam ta potrebam delovnih ljudL Fokroviteli zastave je rairvij zastavo, medtem pa Je pevrid olctet toplMke »Svobode« zapel delavsko pesem. Predstavnik trgovskega podjetja »Mercator« Jc nato izročil zastavo zastopniku sindikalne podružnice in dejal, ,n - . ,, da le medsebojno spoznavanje gostom uvodoma poudaril, da ^ delajo pri tako važnem njihova podnrfnica pri- (ypravtVu ^ ^ skrb za pravilno wTva čim bolj razriti «*™*- ,^hraj1]0 ln potrebe T**ro*ni-'dno dejavnost. V prvi vrati kw wdo v^n. * podružnica prizadeva od- ______ 8tr«njevali vse nepravilnosti v Po končani slovesnosti ^krtnrvanju potrošnikov, in razvila prisrčna zabava. da V občini Videm-Krško se ži- _ _ _ vahno pripravljajo na volitve važno tudi vprašanje sestava v delavske svete. V ta namen delavskih svetov. Do sedaj sta je imel občinski sindikalni svet bila v delavskem svetu le dva že več sej, prav tako so o tem mladinca, čeprav je zaposlenih vprašanju razpravljali tudi ko- v podjetjih 10 odst. mladincev, munisti in člani Socialistične Se bolj pomanjkljivo je število zveze. žena v delavskih svetih. Tudi Predsedstvo SZDL Je mnenja, žena je v podjetjih okrog M) je poleg političnih .priprav odstotkov, v delavskem svetu pa ni nobene, dasiravno so kandidirale. Ugotovili so, da naglica v pripravah volitev ni potrebna, pač pa je treba izve- oddahnili. Težka, toda pot je za njimi. Z dril so začeli leta 1955. Od takrat ni poteklo še niti eno tata. Mnogo je bilo treba napraviti. Najprej dvigniti težko streho kotlovnice, skrajno tvegano gradbeno delo, ki je uspelo na vsej črti, nato pa montirati kotel, ki je začel delati v letošnjem Jzimtrjn. Končno so začeli z vgraditvijo turbogenera-tor ja. Zares, mnogo dela je Mio opravljenega v tem razmeroma kratkem času. Poleg delovnega kolektiva same elektrarne so k temu uspehu mnogo pripomogla tudi številna druga podjetja, ki so s svojimi delovnimi skupinami opravila montažna ta še razna druga dela. V trboveljski termoelektrarni je bilo še posebno živahno zadnje tedne, ali bolje rečeno zadnje dnL Bilo je kot v čebelnjaku. Vsi so bili na nogah: Inženirji, tehniki, monterji ta še ti ta oni. Mirno ta z veliko natančnostjo so dokončavali svoje delo; zavedali so se, da Je od njih odvisno vse... Zadnji dan! Ure teko, nestrpnost in napetost se stopnjuje ... Končno vendarle! Nekaj po dvajseti uri je mojster Detela v stiskalnici vklopil glavno stikalo. Vse v redu! Nova energija je stekla v omrežje, desetine ljudi pa so se oddahnfie. Od tega je sedaj že nekaj dni. Življenje v elektrarni teče na-p*ej. Pod kotli neprestano gori in divja ogenj, v omrežje pa teče novih 20.000 kW električne energije- -J0k Pterntm 0K LMS Trbovlje Vse več je sindikalnih po-priižnk- v zasavskih podjetjih, ** razvijajo svoje sindikalne ^»tave. Prejšnjo soboto .je mojo »-*^Vo razvila tudi rindlkaJna lX)dnižnlca trgovskih nameščen-ln uslužbencev v Zagarto Predsednik upravnega odbora J^ktaužnice je zbranim -članom ee je Pred volitvami v delavske svete na Senovem Te dnl ^ aenovBdto ranpravljall o bodočih nalogah BttSK&BB! • — — «vote. Kak°r nam poroča senovški •^nik, bodo Imeli povood leu,VoUlnc sestanke s člani ko-in ■todtkaU. Na teh seti n»?i lKKl0 obravnavali dose-- delo delavskih svetov in hpr-ivr.7i. govornemu a •‘Vnlh odborov, prav tako po boljša vzgoja. V zvezi z bližnjimi volitvami je Imel občinski sindikalni svet že več sestankov, tudi člani ZK na nKtaiku no ne sešli. V delavske svete bodo leto® volili tudi več mladincev, kar je vsekakor pravilno. Pritegnitev mladih ljudi k resnemu, odgovornemu delu bo zanj naj- IZID NAGRADNE ANKETE ..Zasavskega tednika" Lanskega decembra Je uredništvo našega glasila razpisalo anketo, s katero je vabilo bralce, naj povedo «voje .mnenje o našem listu, hkrati pa predlagalo, naj naročniki s svojimi predlogi pripomorejo k izboljšanju vsebine v časniku. Do 7. marca smo dobili kopico mnenj, nasvetov in koristnih predlogov. Bralci so natn dali dragocene napotke, kako Izboljšati nekatere strani, pa tucB povedali, česa v časniku pogrešajo in kaj bi bilo dobro na novo uvesti. Nekolikokrat smo odgovarjali na želje bralcev že v časniku, mnogim pa smo tudi pismeno odgovorili. Zelo dragocene pa n za nas izjave nekaterih bralcev iz vseh krajev našega okraja, ki so pred tedni pisali, da so s sedanjo vsebino lista zelo zadovoljni. Mnogi celo pravijo, da bi odslej ne smeli več spreminjati porazdelitve sestavkov ih člankov po straneh, ker je sedanji način zelo dober. Najbolj pa so bralci veseli pete strani, na kateri prinašamo novice in vesti iz vsega Zasavja. . . .. Ker je bila razpisana anketa na ura'1"'1 'mo i ■''.rebuli troje nagrajencev. Nagrado po 1000 dinarjev dobe: Martin Jurhar iz Brežic, Marijan Lipovšek iz Zagorja in Jano Koprivc iz Trbovelj. Vsem ostalim bralcem, ki so nam poslali svoje predloge, se ob tej priložnosti toplo zahvaljujemo in jim obljubljamo, da bomo skušali njihove nasvete, kolikor jih še nismo, v bodoče vsekakor upoštevati. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«. v Je razpravljal o problemih dikalne podružnice v času od VZgO]6 mladine 4. do 10. marca seje. Sledili bo- ~ t _ , K!, _ do množični sestanki po farno- -^fT***' !*'__*• “* nah, seje kolektivov, volitve pa *onw v Trbovljah bodo v dneh od 10. do 20. apri- P,eTram "krajnega komiteja « ki mu jf prisostvoval tudi »e- V teku so nadalje voe pri- ®K ^Ks Trbovlje tov. prave za volitve v upravne od- Kmtor Kovač, bore kmitejskih zadrug. Tudi Na dnevnem redu sta bili predavanji o aktualnih zunanje- ta notranjepolitičnih vprašanjih ln problemih vzgoje mladine. Referenta sta bila sekretar OK ZKS tov. Kovač in predsednik OK LMS tov. Krajnc. Plenum je nadalje razpravljal o pripravah ža proslavo 10. obletnice mladinskih delovnih brigad. Na koncu je sprejel ustrezne zaključke za bodoče delo. O problemih vzgoje mladine bomo še poročali. -nc Občni zbor okrajne gasilske zveze V nedeljo je bil v Sevnici prvi občni zbor združene Okrajne gasilske zveze, ki so se ga udeležili poleg delegatov tudi zastopnik OO SZDL Trbovlje, tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Vik-,, , . tor Burkeljc, zastopnik RGZ povezah z osnovnimi organiza- Liljana tov. Buh in predstav-cijami.. Poiskali bodo vzroke niki množičnih organizacij. Ob- neaktivnosti odborov in jim poročilo o_ delu OGZ je .... . . , . . podal predsednik tov. Stane nudili potrebno pomoč, da bo odstotek članstva SZDL, kakor Na poročilo o delu Okrajne n. pr. na Zdolah, zadovoljiv. gasilske zveze se bomo povrnili. tukaj bo treba poskrbeti, da pridejo v vodstvo KZ najboljši člani, ki bodo pravilno zastopali koristi skupnosti. Razpravljali so Se o zimskem izobraževalnem delu v občin’ Ugotovili so, da so bila predavanja zelo dobro obiskana. Na predavanjih pa je bilo pogrešati kino projektor, saj bi bila predavanja kmetijskih strokovnjakov in zdravnikov s prikazovanjem slik in filmov še bolj nazorna in privlačna. Zato so prišli do zaključka, da bo treba poiskati vire za nakup novega (timskega projektorja, Id bo služil predvsem izobraževanju kmetovalcev. Odstotek članstva SZDL je V osnovnih organizacijah različen. Da se po vaseh dvigne število članstva Socialistične zveze, so se člani predsedstva zadolžili, da se bodo še tesneje Poglefmo resnici v oči! občinski družbeni plan - KAKO SO GOSPODARILI V VINARSKI ZADRUGI BREZINA-BREŽICE H Najvažnejša nalaga občine (Nadaljevanje in kanec) V zadnjih letih je imela za- la revizijskih zapisnikov in po- uvedli nakup in prodajo izključ-slovnih knjig ugotovljeno, da so no s gotovino, kljub temu, da je druga veliko finančno izgubo, predsednik zadruge Alojz Soba, to danes prepovedano, kar je Navedli bomo le nekaj teh go- upravnik Ferdo Rauter, blagaj- poleg pomanjkljive blagovne spodarskib prekrškov nik Franc Kunej, skladiščnik evidence omogočalo tudi špe- Zadnja leta je zadruga proti Franc Veninšek izdajali iz cen- kulacijo pri prekupčevanju. (Nadaljevanje in konec) Varčevanje se bo odrazilo Letos ustanove okraji in ob- predpisom iz neopravičljivih tralne kleti in iz svojih založnih Vodilni in odenvnmi HnH» v Važen M občinskega druž- predvsem v proračunu. Medtem čine svoje cestne sklade. V te se vzrokov opustila vodenje bla- kleti večje količine vina raznim -adrmri *» hiii nn>7s«iniv •»•n®** Plana bo bilanca sred- ko je do sedaj višina proraču- bodo stekale takse na kmečke govne evidence, zaradi česar je posameznikom in podjetjem kot Rauter in drugi ki --- 8tcv- Občine do sedaj v glav- nov naraščala iz leta v leto, vozove in na motoma vozila ter ntVo OnMMAfVAjlAHA Itam _ AF MA A J 2 11 ■ - Osa bila onemogočena trola. vsaka kon- vsak Član kolektiva je DOBIL DNEVNO 7 del VINA Po obračunu revizije je leta jem je bil čest pojav. ne pravice in ,so zato tudi za vse škodljivo dejanje zadruge v ce-Posebnost poslovanja Je bila loti odgovorni, še v tem, da zadruga ni imela Nesmiselno je trditi, da je štev. nem niso Ukini in glav- imele pregleda, kakšni dohodki o- bodo morali letošnji administra- prometni davek na prevozne ae tivnl proračuni ostati na ravni usluge privatnikov. Skupna vi- 1952 znašal kalo 47.0001 vina. Potrebnih kalkulacij o nakup- Vinarska zadruga Brežina za- kar predstavlja vrednost 4 in pol milijona dinarjev. Poleg rednih mesečnih plač so za vse delavce in uslužbence obračunavali dnevni deputat 7 del vina, kar pa precejšnjemu številu usluž-benih ni zadostovalo. Upravičeno se vprašamo, če so bili takih ^„Ld?,KOVC 5*Je leta 1955. tesne meje proračunov. Dohod- znašati .kupo le5 doioV. »d so n. pr. v začetku lanskega leta Dokazano je namreč, da je za-zaradi visoko evidentiranih cen druga imela leta 1954 nad 5 mi-vina 31. XIL 1954 prodajaU vino lijonov dinarjev izgube, kar je le za 0,20 din draže, kakor pa so bilo v bilanci prikrito. Po maju ga kupili. Praviloma bi morala 1955 je bilo delovanje zadruge biti ta cena za 12—15 din višja, dosti boljše, pravilno so bOl Kontrola in način obračunavanja obračunani razni stroški in tudi sina teh skladov bo znašala e okraju okrog 40 milijonov dinarjev. Najmočnejši sklad naših občin bo sklad za graditev stanovanj, - .. . - __ ^ — v katerega se plačuje 10 •/• od ko, ki so pripadali občinskim ministrativnoga proračuna. Kor vseh izplačanih plač v podjetjih, proračunom, so določali druž- so lani proračunske investicije ustanovah, pri privatnikih in od ustvarjajo na njihovem področ- lanskoletnih proračunov. Znat-ju, niso imele popolne in jasne no pa se bo zmanjšal obseg prosilke o finančni zmgoljivosti računskih investicij. Proračun-občine. Vse njihovo finančne ske, to so predvsem nego«popotovanje je bilo vklenjeno v danke investiciji bodo smele beni plani višjih teritorialnih predstavljale izredno velik del enot. S stališča občine je izgle- proračunskih izdatkov, pomeni dalo, da ima občina na razpola- to, da se bedo proračuni v rego toliko sredstev. Kolikor flb loti znižali proti letu 1954. Ta uo se vprašamo, ce so Dlll tatun -----------razni sirosm m iuui u b; i» določal nki*n ES**««* ELSSaSS r vinogradnikov, ki bi si lahko sjvna, z izjemo gostišča v Bre- zahtevajo, da se jim terjatve iz-privoSčili dnevno takšno koli- Žicah. plačajo 100-odstotno in vztrajajo pomanjkljiva, da ob zaključku napravili. Zato naj zadružniki čino vina. Pri štiričlanski družini bi to znašalo letno 10 hi pijače. Vino je bilo celo po trdit- vrstah dohodkov. Pri tem je bi- proračunskih izdatkov vplivalo lo manj važno vprašanje, kakš- neugodno na trg, ni dohodki se v celoti v občini nesorazmerje med pokojnin. Le kmetijska posestva, gradbena in gostinska podjetja bodo plačevala 2 •/• od izplačanih plač. Prispevki v občinske stanovanjske sklade bodo v okraju znašali skupno okrog 400 milijonov dinarjev, vendar povečevalo pa še ni znano, kakšen del teh blagovnimi sredstev bo od*- 'in v repu- vah vodečih oseb v zadrugi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je sami vse presodijo in končno močno orožje, k; je prebijalo dolžan sode zadrugi in komu jih tudi o tem izrečejo svojo be-tndi železna vrata, v čemer so zadruga dolguje. Tako stanje je sedo. Nujno pa je, da se taka videli svojo moč in bili zaradi tega nepopustljivi. Tako je bilo napravilo več sto tisoč dinarjev in podobna dejanja obsodijo kot ni družbeni plan priznava večji ali manjši odstotek, ki jim pripada od okrajnih dohodkov. Ce je bilo premalo sredstev za občinski proračun, se občine na- škode. Barantali so tudi z že!ezom kaznujejo. Tudi neodgovornost, premajhno kontrolo in malomarno izvrševanje službenih Poleg dovoljenega prometa z cenah. Tudi pri reprodukcijskem dolžnosti bi bilo treba strogo alkoholnimi pijačami se je za- materiala, s katerim naj bi obsoditi in zahtevati povračilo draga zadnje čase ukvarjala oskrbovali vinogradnike, so pre- storjene škode. Kljub temu, da tirano dvigali cene; v letu 1933 je bilo vse navedeno storjeno so kupili večje količine žvepla že pred leti, krivci do danes še v prahu po 45 din, neka* časa niso bili kaznovani, čeravno so so ga prodajali po 60 din, leta bili nekateri v preiskovalnih za-nobene 1954 pa so ceno naenkrat dvig- porih in so danes celo na odgo-p do- nili na 85 din. vomih položajih. Da bi prikrili izgubo, so že -.o.- ,-,. meseca januarja 1955 izvedli Iet- t"' “k:i:"s-TiT1"' ; ni občni zbor zadružnikov, kljub Da so dobil, zelezo in drago temn da bjlanca ge ni biU gospodarski kriminal ta ostro 3fdn° ni«> trudfle iskati novih tudi z nakupom železa, lesa in drugega materiala ki gg je preprodajala v glavnem na Hrvat-sko. O tem poslovanju pa v zadrugi niso vodili prav evidence; delali so kar mače, da ne govorimo o raznih obveznostih, ki bi jih morali obračunati in odvesti. SEDAJ JE TAM NOVO, ZADRUŽNO PODJETJE Da bi se zaščitili zadružni interesi, je bilo nujno, da so za-hM^JTvinAr1 da 3® zadruga imela 113.000 din radi prisilno likvidirane Vinar-z vinom. To ni bila vec vinar- dobi£ka medtem kc je pozneje ske zadruge v Brežini ustano- blago v industriji, so tamkajš- ,, ,___ _• j, i • trjens, Ni zboru so piJMlftiL nje odgovorne ljud. podkupili - , ii.nnn rstvom občinskega ljud-ka na ta način, da bodo občine ®kefa °d*>ora upravljali te skla-morale že po določilih zveznega d® in odobravali posojila, bodo h» republiškega plana izločiti “orali težiti za tem, da se sta-virov sredstev, temveč so se s dri svojih sredstev za določene “ovanja grade cim ceneje. Poso-zahtevami obračale na okraj, namenske sklade. Občine bodo 3»» naj odobravajo tistim inve-naj bi jim dodelili več sred- s svojimi družbenimi plani usta- farjem, kl. b»do v Predračunih štev. norite ve£ skladov, v katere se lzka*aIi najmzjo ceno za eno Posledice takega objektivne- bo v določenih odstotkih stekal **ra*«1® stanovanje. Izkušnje ga stanja so se pokazale v tem, dri občinskih dohodkov. Namen J}*®* kazei°, da je mogoče grada s« občine navadno sestav- •" uporaba teh skladov bo ver- diti P°cem ali Č™B°’ ,saj se j4e liale zelo nerealne predloge pro- 3etno v načelo predpisana. lanskiTNet!*0 ^haiT^nri računov, ker so videle samo *»oleg okraja bodo imele letos j“?k® et° ^?.klraj« gibala pr‘ potrebe, niso pa računale s tem, tudi občine svoje Investicijske ^ kakšni dohodki se na njihovem *kl»de. Gostinstvo, obrt in trgo- I V dl"ar3ev- Ker rad-območju sploh ustvarjajo. Tudi ▼&»» na drobno bodo letos opro- ”iki ,e‘os ne b?do formirali svo-na zbirih volivk ro se po- plačevanja 59-odstotnega £?a del večinoma '"presegale' finančne 50«/. celotnega dobička ko*- ki so 3,h rudniki pričeli možnosti Olgine in okraja. vplačevala v občinski investicU- bJetos pa mmaj0 . .________>- akt vlrinri pn .iv. k«, sreastev, aa D, ska zadruga, temveč prekuDČe-valnica konjunkturnih artiklov z neorganizirano nptranjo upravo, brez vsakega reda in liscl-pline. Nepotrebni izdatki so na- potrjena bilanca izkazala, da je zadruga imela 31. decembra 1954 5,020.728 din izgube. K takemu stanju zadruge je raščall, dana je bila možnost poleg navedenih primerov pri-osebnega okoriščanja. Da bi pri- vedlo mea dragim tudi neupra-krili nastalo izgubo, so neupra- vičeno izplačevanje raznih stro- za-ne- vičeno dvignili nakupno ceno škov. Tako so uslužbenci vina v kleteh za 10 din pri litru, druge še danes dolžni za vili novo, zadružno podjetje, ki bo v bodoče opravljalo odkup in piodajo vin Spodnjega Posavja in skrbelo za reprodukcijski material za vinogradnike in za splošni gospodarski dvig vinogradništva. Nujno je bilo prevzeti in obdržati dosedanja gostišča in založne kleti v Celju, Žalcu, Šoštanju, Trbovljah, Sev- izdelovale svoje bilance, si bodo tako ustvarile popolnoma jasno do Investicijski skladi občin trboveljskem okraju dosegli pa jih dokončali, v Priprava prvega občinskega v družbenega plana bo za vsako kl v njihovi občini in kako se ti dohodki razdeljujejo. Ne bodo več videle samo svojib potreb. je njihova kakšne so v skladu s tem njihove finančne možnosti. Brez v založnih kleteh ingostlščih pa upravičeno prejete plače v letu niči'JtSBrežlrahTžagro. dvoLa ^o obč^r«^ n^ležbe »a tista pod- resno poglobiti v to evidentirali vino po prodajnih 1954 preko 200.000 din. t?zagoTovUa Jlte k temu, ^J*S£& SSSiffu Jriaf^ Potne stroške so obračunavali prodaJa vlna 8 tcga "*** ‘er ^ °stsne3° “ reatalh t,eh ta “ma — “ po svoje Mirko Tratnik je obračunal Takih 27.498 din potnih stroškov za avgust 1954 S tem je obračunal med dragim vso stroške potovanje v Celje zaradi inventure za tri osebe: zase za enologa obračunov je bilo še več. Vsa izplačila je odobril upravnik Rauter. Ko je leta 1954 Narodna banka zahtevala pregled In ažurnost poslovanja, je upravnik to Pavliča In kontrolnega Izve- ahtew obsodil, češ da banka denca Cverlina Zaračunal je IL razred brzovlaka Revizija je zaslišala Pavliča, ki je dejal, da sta s Cverllnom kupila v Brežicah vozovnico za in. razred zavira poslovanje zadruge, ker mu je blokirala kredit. Na Na- tega področja ter da bodo v navedenih gostiščih res pristna, domača vina. Ugotovili so, da so vsa obrati rentabilni, kljub prec*ej močni konkurenci in da bi lahko celo znižali cene. To pa je odvisno od vodstva podjetja in poslovodij posameznih obratov. Kljub zagotovilom strokovnega in upravnega kadra v sedanjem podjetju bo treba izbrati način, da se pritegne k sodelo-' ___ vanju čim več vinogradnikov', in darske politike. Tudi občinski fev rodno banko je napravil dopis, to ali v obliki strokovnega sveta družbeni plan mora biti sred- Vuka občina bo imela »voj da je delovanje zadruge interes ali preko kmetijskih zadrug s __. . ..__tisočih zadružnikov, ki za po- področja, na katerem podjetje osebnega vlaka in da se jima sjovlinje porokujejo, moralno in posluje, in na ta način zagotovi — . „°r. .. v K *n, materialno odgovarjajo, s tem zadružno vodstvo, ki bo edino Tratnlk *er J™* Povrnil vorai- pa da ju banka vso poroštvo, sposobno prebresti velike težave no, seveda za III. raz^®- V Ce- jjar upravičujejo tudi poslovni in naloge, ki stoje pred našim Iju pa jima je plačal aoKaj uspehi zadruge. Ker zadruga ni vinogradništvom, skromno prenočišče ln prehra- jmeia odobrenega kredita, • so Albina Roš no. Samo na račun Pavliča in Cverlina Je Tratnik napravil pri obračuna voznine 3216 din in pri dnevnicah 3500 din skupaj torej 7716 din razlike. stvo, ■ pomočjo katerega bomo veterinarski sklad, ki bo služil ta načela praktično u res ničeva- n finansiranje službe za zatiralk Dve stvari bosta letos zna- nje živalskih bolezni. V ta sklad čilnl za naše plane: varčevanje se bo stekala veterinarska taksa in stroga usmeritev sredstev za n* živino in pse. Skupna višina namene, ki jih nova gospodar- občinskih skladov bo v našem ska politika postavlja kot naj- okraju okrog 6 milijonov dinar-važnejše. jev. MHIIHIlillHitllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Tudi mlade so izbrali (Nadaljevanje s 1. strani) Popovcu z zmogljivostjo 200.006 ton letno in v Usje s 100.000 t. Renoviranc so bile tovarne v Podsusedu, »Partizan« v Splitu, v Puli in v Beočinu. Letošnje leto Je predvideno iz. zveznih sredstev okrog 6000 milijonov dinarjev za cementno industrijo. Podjetje je upoštevano v prvenstvenem redu s poredno s tovarnami v Istri, Renkopovac in v Anhovem. Vprašanje je le, če bodo lahko prejeli najnujnejše za postopno rekonstrukcijo tovarne, kar je vezano tudi na izboljšavo kvalitete cementa, za katero so bili predpisani strožji standardi. Prizadevanje kolektiva, ki se Je zrcalilo skozi poročilo delavskega sveta, zasluži, da požrtvovalni delavci trboveljske cementarne končno dobe prepotrebne kredite za rekonstrukcijo svoje tovarne, kar bi dvignilo tudi naš narodni dohodek In z njim življenjski standard delavcev. Kolektiv si je spored no s vest vseh nalog, kl jih ima v skladu t. našo novo gospodarsko smer-io, pri čemer upošteva in skuša nakazane cilje Izpolnjevati ln vsklajevati svoje delo * novo gospodarsko politiko. Na predvolilnih sestankih so člani sindikata predlagali svojo 18-člansko kandidatno listo, na kateri je med drugim tudi 5 mladincev, 3 žene ln 12 članov Zveze borcev. A. K. Ocenjevanje delovnih mest v podjetjih Za dobro organizacijo ln za večjo storilnost v podjetjih je prvi pogoj, da imamo dobro ocenjena delovna mesta, kar nam lahko dobro služi za stimulativno tarifno politiko. Zato Je pri nas še posebno važno opredeliti konkretne naloge ▼ konkretnih pogojih na posameznih delovnih mestih. To opredeljevanje pa ni zgolj posel strokovnjaka, tehnika ali ekonoma, temveč zavestno reguliranje notranjih odnosov, torej organizirano prizadevanje delovnega kolektiva. Ta naj ekonomsko čim učinkovitejše, družbeno koristno uporablja pravico do gospodarjenja. Ureditev vseh teh odnosov omogoča torej postaviti pravega človeka na pravo mesto, kar je za delavsko gospodarjenje ln opravljanje zelo pomembno. Zato Je treba dobiti solidno podlago za pametno presonalno, kadrovsko ln tarifno politiko. Doslej še nimamo absolutnih meril za merjenje delovnega učinka, pa katerih bi lahko primerno določali plače — tarifno postavko za Izvršeno delo. Učinek lahko ocenimo le s pomočjo primerjanja s postavljenimi delovnimi normativi. Ni pa občih metod, ki bi veljale za vse naše gospodarske organizacije: prilagoditi se moramo rezultatom analiz in izkušenj. Ugotovljeno je, da so naši tarifni pravilniki v letu 1955 večinoma postavljali svoje tarifne nostavke brez objektivnega tehničnega kriterija. Vpliv socialnih momentov je spet prevladal nad tehničnimi in so zaradi tega tarifne postavke nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev prebijale povprečje na račun dejansko kvalificiranih delavcev. Bili pa so tudi primeri, da se je namerno nepravilno više kvalificiralo, tako da imamo vsako leto več in več kvalificiranih delavcev oz. delovnih mest. nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev pa vedno manj. Na osnovi vseh dosedanjih izkušenj pri sestavljanju tarifnih pravilnikov moramo najti ln uporabiti neko objektivno merilo in metodo. Vrednost delovnega mesta lahko ocenimo samo z analitično ocenitvijo delovnih mest v proizvodnem procesu. Vsako delo postavlja na delavca določene zahteve, opis dela, Id ga moramo ugotoviti na osnovi analize delovnega mesta. Upoštevati moramo težlno dela ter mu tako pripisati določeno vrednost. Vrednost delovnega mesta nam nikdar še ne govori o tarifni postavki ali višini zaslužka, temveč je le vsota ocenjenih zahtev posameznega dela. Tako ne ocenjujemo več delavca, kar je pri nas v praksi skoraj zmeraj primer, ampak n.cramo ocenjevati od njega neodvisno delovno mesto. Vsako delovno mesto lahko ocenimo brez upoštevanja formalne kvalifikacije, predpisanih strokovnih izpitov itd. To Je ravno bistveno važno v naših podjetjih, kjer imamo mnogo kva"floiranlh in visokokvalificiranih delovnih mest brez ■n*,. »*« »-o.«., -oooo. da bodo občine dajale investicij- mogoče izdelati le na osnovi te- ssrss ssusi mmm zneske in predpisan odstotek sveti za gospodarstvo se morajo nalogo, priprave p ________ družbenih da vzpostavijo ravnotežje med v?, ..n v “J0? " planl‘ - -si «■ o. bodo A.£ Wh 5*va"3« gospodarstva vasi. V ta potrebne analize, na osnovi ka- h«t ai i SL ^ *kIad *® h® s*®*«! d«i obveznih terih bosta svet za gospodarstvo davCnih doklad v kmetijstvu, ki in občinski ljudski odbor lahko ” POVCČanJc ,! J«* Predpiše občina, in del novih razpravljala o planu. Poleg tega vJro « Ukg v kmetijstvu. Pričakuje se. bodo morali gospodarski oddel- da 1bodo v ,etu 1956 ,me,e vse ki tudi obdelovati Plane vseh drožbeni Piam bodo občine v okraju v teh skladih manjših podjetij v občini in upoštev^l^njčcU^nove^gospo- skupno blizu 25 milijonov dinar- končno skupno z zavodom za planiranje okraja pripraviti ce-(Nadaljevanje na 3. strani) ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦»o ocejneno in na koncu tisto, ki je po tem kriteriju najnižje. Brez pomišljanja lahko trdimo, da je analitična ocenitev delovnih mest po navedeni ali kaki podobni metodi dobra osnova za reševanje tarifnega vprašanja in postavljanja tarifnih pravilnikov, ter je velikega pomena za dviganje proizvodnje in produktivnosti dela. S tem imamo naslednje prednosti: 1. natanko ugotovimo potrebno stanje delavcev in uslužbencev na posameznih delovnih mestih; 2. daje nam osnovo za pravilno postavljanje norm in dela P« učinku; 3. daje nam pregled organizacije proizvodnega procesa in s tem kadrovske politike, obenem daje jasno perspektivo delavcev in uslužbencev glede napredovanja; 4. odkriva nam organizacijske pomanjkljivosti in vzpodbuja slehernega Člana kolektiva k boljši organizaciji dela; 5. analitična ocena omogoča pravilno ocenjevanje potreb po kadrih ,in daje pravilno sliko kvalifikacij delavcev in uslužbencev in odnosov meti nekvalificiranimi in visikokvalificlra-nimi delavci; 6. ustvarja nam čvrsto osnovo za oceno in izbiranje novih delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah. Daje nam bogat material za politiko dviganja strokovnega kadra, ker kaže, kaj manjka delavcem in uslužbencem v kolektivu ** obvladanje delovnega procesa oz. zahtev na delovnem mestu- Praksa je pokazala, da je edina prava pot za reševanje tarifnih problemov. Zlasti vaŽ' no za nas je. da na osnovi ara' litike spoznamo pravice in doli' nosti, ki Jih imamo kot delavc* in proizvajalci v naših podjetjih. ker le na realni osnovi 3® možen ekonomsko-tehnični razvoj. F. S- predpisane izobrazbe. Seveda ni nobena metoda brez pomanjkljivosti in praksa bo pokazala to tudi pri nas. Metoda Ima v osnovi 4 skupine zahtev in to: 1. strokovno znanje, 2. odgovornost, 3. telesno obremenitev, 4. vpliv okolice. Te glavne skupine so razdeljene še v podskupine, tako da imamo pri delavcih skupno 16 do 15 zahtev, pri uslužbencih pa 15 do 19 zahtev. Ocenjevanje delovnih mest je pokazalo, da nastopa na posameznih delovnih mestih okrog 9 zahtev, torej le 80 odst. teoretično možnih točk. Pokazalo so je, da so fizične zahteve močnejše zastopane. Is tega sledi, da je potrošnja kalorij pri fizičnem dela večja kokor prt umskem. Kot rečeno, so glavne skupine razdeljene v podskupine, tako d* imamo za ocenitev delovnih mest delavcev in uslužbencev takšno število mest. Točke so na osnovi empirične določitve zahtev razdeljene: 1. strokovno znanje: a) iz- obrazba, b) spretnost; 2. odgovornost: a) aa proizvodna sredstva ln proizvode, b) za vrednost delavoev, c) za delovni proces; 3. telesna obremenitev: a) fizični napor, b) čutila in živel, C) duševni napor; 4. vplivi okolice: a) vročina, voda, vlaga, umazanija, b) ropot, slaba razsvetljava, nevarnost nezgode itd. Za uslužbenec prištejemo Še: a) sposobnost izražanja, b) di- sponiranje, c) sposobnost za vodenje. Naloga analitične ocenitve delovnih mest je, da odredimo stopnjo zahtev In posebnosti, ki ustrezajo posameznemu delovnemu mestu. Preden preidemo na ocenjevanje samih delovnih mest po kriterija predvidenih točk, je potrebno: 1. imenovati člane komisije za analitično ocenitev delovnih mest. v katerih naj bodo poleg strokovnjakov zastopani tudi člani delavskega sveta ln sindikata: 2. napraviti moramo analizo organizacije delovnega procesa, ker Je ravno ta velike važnosti za dvig produktivnosti. Na osnovi te analize določimo število delovnih mest. Taka analiza navadno odkrije celo vrsto pomanjkljivosti v podjetju, kl niso nikjer registrirane, dssirano se opravljajo; 3. izvršiti popis vseh delovnih mest po istem kriteriju. Material popisa je osnova za sistemizacijo delovnih mest v gospodarski organizaciji. Popis se vrši na delovnem mestu, kjer lahko sodelujejo vsi delavci; 4. na osnovi tako izvršenega popisa delovnih mest določimo število dejansko potrebnih delavcev ln uslužbencev aa zasedbe delovnih mest glede na izmensko delo. Za vsako posamezno zahtevo napišemo delovna mesta Po njihovem rangu, n. pr. sa strokovno znanje tako, da na prvo mesto napišemo delovno mesto, kl je po kriteriju strokovnega znanja najvUje STRAN 3 SEVNIŠKA OBČINA IMA VELIKE PERSPEKTIVE Za nadaljnji razvoj Kaka dolgo še? O sevniški občini se malo piše, vemo pa, da je med največjimi v našem okraju, saj ima 11.430 volivcev. Prav zaradi tega smo naprosili predsednika občinskega ljudskega obširno področje dela, odbora tov. Kolmana, da nam razdelili in ustanovili kaj pove o perspektivah sev-niške občine. Svet za gospodarstvo pri občini dobro dela, ima pa zelo obširno problematiko. V Sevnici je namreč zelo razvita lesna industrija. Tamkaj so podjetja »Jugotalin«, Kopitarna, LIP »Bohor« in Mizarska produktivna zadruga. Vsa ta podjetja so vezana na preskrbo lesa. Vredno je omeniti tudi to, da je v vseh podjetjih 50 odst. zastarelih osnovna« sredstev. Poraja se vprašanje, kako v podjetjih gospodarsko izkoristiti vse lesne odpadke. Ugotovili upravnem odboru tega Biroja so predstavniki vseh podjetij in občine. Šef Biroja je ing. Franc Šetinc. Ker ima svet za gospodarstvo so ga še svet ne ustreza svojemu namenu. V kratkem bo občina dobila še katastrski urad, ki mu bo priključen tudi radeški del. Tako bodo tedaj s prostori še bolj utesnjeni. Na občini bi potre- .... . - bovali še nekaj strokovnih mo- __. __.. .. _ j* & ssi?* ors. V- TRBOVLJAH JE PREVEC GOSTILN, NI PA NOBENE MLEČNE RESTAVRACIJE — ALI NE BI KAZALO ODPRETI NEKAJ TAKIH LOKALOV? — BOJAZEN PRED NERENTABILNOSTJO JE ODVEČ Koliko gorja je že napravil alkohol! Družine so ostale zaradi njega brez očetov ali pa celo brez matere. Koliko lepih gostinstvo. Tako bo vsak svet na svojih sejah in sestankih obravnaval svoja vprašanja Na ta način bo delo v njih laže in hitreje potekalo. KOMUNALNA DEJAVNOST POČASI NAPREDUJE Komunalna uprava pri Občinskem ljudskem odboru v Sevnici dela v mejah finančne zmogljivosti. Potrebe so velike, vendar vsega ne bodo mogli tako hitro urediti, kakor so prvotno mislili. Komunalna vpra- Nad 50 gospodinjskih tečajev je bilo letos v zasavsiun vaseh. Mnogo so se naučile dekleta so, da se v Sevnici pokuri 30 Sanja bo mogoče rešiti le v eta-kub. metrov lesne gmote v pah. razdrobljenih odpadkih. Iz teh Komunalna uprava je preVze-bi bilo mogoče marsikaj izdelo- la 180 km občinskih cest, ki so vati, tako n. pr. furfurol, sul- v želo kritičnem stanju. Glavne fatno celulozo za slabši papir in ceste bodo vzdrževali in zgra-embalažno lepenko. Seveda bi dili potrebne propuste, da preža izdelovanje teh novih produktov potrebovali mnogo denarja. Zvezna sredstva so bila na razpolago že dvakrat, niso pa jih mogli izkoristiti, ker niso bili zadevni elaborati pri- prečijo hudournike. V načrtu so tudi ostala cestna dela, tako n. pr. tlakovanje ceste Šmarje—Sevnica. Pred tem bo treba urediti kanalizacijo. Tudi na Bučki se bo stanje z pravljeni. Zato so pri občin- dograditvijo ceste Impolca— skem ljudskem odboru ustano- Bučka izboljšalo. Ko bo zgraje-vili Biro za rekonstrukcijo les- no še vmesno cestišče v dolžini ne industrije, ki bo proučeval 1,8 km, bo Sevnica zveze na z njene probleme, se povezoval z avto cesto na Krškem polju, zunanjimi sodelavci — stro- Najteže je v Jevnici dobiti *,, kovnjaki, pripravljal elaborate, stanovanje. Občinski prostori so ka. nudili stanovanje. Na občini je vloženo 70 prošenj za stanovanja, izgledov za rešitev stanovanjskega vprašanja pa za sedaj še ni. Ko smo pri stanovanjski stiski v Sevnici, bi omenili, da je v kraju nujno potreben še en zdravnik. V občini sta le dva zdravstvena domova in sicer v Sevnici in v Krmelju. V vsakem zdravstvenem domu pa je le po en zdravnik, tako da pride na vsakega zdravnika 9000 prebivalcev. Razen tega potrebujejo v Sevnici še enega zobnega zdravnika oziroma denti-sta. Ker je sedanji dentist zbolel, je zobna ambulanta v Sevnici že dva meseca zaprta. Zdravnika oz. dentista bi bilo mogoče lahko dobiti, če bi bilo zanj pripravljeno stanovanje. Zato bo treba to vprašanje v najbližnji prihodnosti rešiti, da ne bodo delovni ljudje ogroženi, ki jim je v bolezni treba nuditi zdravniško pomoč. Da en sam zdravnik ne more vršiti svojih dolžnosti v redu pri 9000 ljudeh, je razumljivo. TEŽAVE S ŠOLAMI O stanju šol v občini Sevnica smo že pisali. Vemo, da je v občini precej šol, vse pa so več ali manj stare in so šolska poslopja svojemu namenu že do-služila. V Šentjanžu šole sploh ni. Tamkaj je pouk že vsa povojna leta v privatni hiši. Sedaj pripravljajo lokacijo za novo šolo in načrt, tako da bi še letos začeli z gradnjo novega šolskega poslopja. V bližnji prihodnosti bo treba misliti nadaM«! r«»n šolo za šolski okolig Boštanj. Nova šola naj bi bila ali v Jelovcu ali v Grahovici. O tem bo dokončno odločila komisija. Sedaj obiskujejo šolo v Boštanju otroci iz Jelovca in Grahovice, od koder imajo po 8 km poti, kar je za šolske otroke prevelik napor. Nova šola Je potrebna tud! na Primožu, kjer je sedaj le bara- nesreč in drugih nezgod je bilo zaradi alkohola... Kar vzemimo v roke dnevne časnike in poglejmo pod rubriko nesreč! — Pijan kolesar je povozil starčka ... Avtomobil, ki ga je upravljal vinjen šofer, je ostal na dnu prepada razbit ravnost idealen in prav gotovo bi v kratkem času postal zbirališče napredne mladine in ostalih ljudi. Seveda pa bi moral biti tak lokal lepo opremljen, tako kakor se spodobi, prostor, v katerega bi človek že zaradi njegovega izgleda rad zahajal in se v njem zadržal. »Lepa obleka naredi človeka,« pravi star ljudski pregovor in to velja tudi za takšen prostor. V njem naj bi bilo tudi več časopisov in revij, šahovnic, pa mo- in pod seboj pokopal troje lju- 6°če še radio sprejemnik, in di... Spet žrtev pijanega moto- uspeh bi bil tu. Treba bi bilo ciklista... Ponesrečil se je. ker s31«0 začeti in prav gotovo bi je bil pijan.. Otrok se je na- šlo. Tudi mlečna restavracija pil žganja in umrl... In še in bi v Trbovljah šla. Samo udob-še. Cela gomila naslovov o zlo- no bi morala biti* urejena, s činih, ki jih dela alkohol med prikupnimi mizicami in stoli, z ljudmi! Še in še bi lahko na- lepimi, čistimi zavesami na ok- števali Trezen, razsoden človek se mora nad tem razmisliti. Zakaj tako? Mar res ni mogoče ničesar storiti? Pripomniti moramo, da nihče ni proti temu, če delovni človek spije kozarec vina ali dva po potrebi Toda pijančevanje je, dasiravno pojenju-je, vendarle še vedno opaziti. In celo še med mladino. To pa moramo na vsak način bolj in bolj preprečiti I Povsod govorimo in pišemo: nih. Naše matere, naše žene in dekleta bi jo prav rade obiskovale. Kovač Jože Turk iz Zagor a -60-:etnik tTe dni je v krogu svoje družine praznoval 60-letnico svojega življenja Jože TURK, kovaški mojster iz Zagorja. Res je, da ne moremo vseh podobnih obletnic zabeležiti v našem listu, v tem primeru bi pa vendar podčrtali zasluge obrtnika, ki je za našo skupnost le precej storil. Tovariš Turk je eden izmed obrtnikov, ki svoje obrti ne opravlja samo v svojo korist, ampak razume svoj poklic v pravilnem smislu današnje družbene stvarnosti in ga izva ja v blaginjo zagorske javnosti. Jubilant je bil vedno napreden in se je v svojem poklicu izredno izpopolnil. Iz majhne kovačnice je napravil več j’ obrat, se izučil še ključavničarstva in podkovstva ter se izpopolnil za vodovodnega inštalaterja in je kot tak imel ved-no polne roke dela. Svoje strokovno znanje je z odgovornostjo posredoval mlajšim, saj je izučil okoli 60 vajencev, med katerimi je bil tudi pokojni narodni heroj Tone Okrogar-Nestl in še drugi vidni borci NOV. Med okupacijo je tovariš bil Kakor pa vidimo, takih obratov kljub njihovi veliki in pomembni vlogi v Trbovljah še ni... Kako hvale vredno bi bilo, če bi se odločilni činitelji v kraju ______________ spomnili na take prostore pred Turk sodeloval"v NOV in časom, ko so namenili lepe nekaj časa tudi v zaporu vsote za potratno ureditev dveh Po osvoboditvi se je vključil gostinskih lokalov! Prav, nismo v izgradnjo naše nove Jugosla-proti temu. Tudi to mora biti. vije> saj ga vidimo na mnogih Boj alkoholizmu. Ustanavljaj- Seveda pa bi bilo treba, preden sestankih pri javnem delu, je mo brezalkoholne restavracije! so se lotili dela, resno preuda- vodja zag obrtnikov, predsed-V naše domove čim več mleka! riti in malo gledati tudi na nik galskega odbora vajenske Itd itd- okus ljudi. gole, občinski odbornik itd. Toda če pogledamo, koliko je Ko razmišljamo o vsem tem Ob njegovem življenjskem bilo s tem v zvezi v resnici ^ ^ 0 drugem, se vprašujemo, prazniku mu tudi mi iskreno storjenega, dobimo vse prej kot . ____. rn r čestitamo in mu želimo, da bt razveseljive rezultate. kak° dolS0 Je se do prve brez- . .rf - s- dnlan ekonomske analize in načrte. V v stari predpotopni zgradbi, ki Zagorski gasilci so polagali obračun dela Šolska oprava je večinoma zastarela in obrabljena. Velika je potreba tudi po sodobnih učilih. Tudi na to bo treba misliti. Telovadnico ima v vsej razveseljive rezultate. Vzemimo konkretno za primer Trbovlje, mesto z nad 17.000 prebivalci. Gostiln, skoro bi lahko rekli, je v kraju vsako leto več, mlečne ali brezalkoholne restavracije pa ni nikjerl Povejte mi, kaj pomagajo potem vse lepe besede »o boju proti alkoholizmu«! Res, brezalkoholne pijače točijo tudi po gostitaih, toda tamkaj ne bomo dosegli z njimi nikoli tolikšnega učinka kot v posebnem obratu. To zadnje drži. Evo značilen primer, ki gotovo ni osamljen: Poznam nekega mladinca, ki jih ima že blizu 19 let, in tudi nekatere mlajše. Le tu in tam spije fant po sili kakšen kozarec vina, je pa velik prijatelj »Cockte«, sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Večkrat mi je že dejal: »Veš, če- alkoholne restavracije v Trbovljah? kot obrtnik še dolgo sodeloval pri izgradnji naše nove domovine. . • I Trboveljski gasilci se radi izobražujejo, saj znanje zelo koristilo C. C. Na vseh šolah v občini je 82 ™ Gornji Avstriji leži blizu mesta Linz ob Donavi majhno mestece Mauthausen. Pred drugo 'svetovno vojno neznaten kraj Mauthausen je v zadnji vojni postal poznan po celem kontinentu. Nemci so si izbrali ta kraj za uničevanje ljudi napredne miselnosti. Kraj »Mauthausen« še danes ni in ne bo pozabljen ne samo pri Slovencih in Jugoslovanih, marveč pri vseh evropskih narodih. Nekaj kilometrov od LADO LEVEC: MORIŠČE MAUTHAUSEN Pred kratkim je bil v Zagorju prvi redni letni občni zbor občjnske gasilske zveze, jeuj, aa materialno podpro ga- boljša Učni usoehi so naiboliši ki sta se ga poleg delegatov iz silsko organizacijo, kajti le te- na vseh področnih društev udele- daj si bodo društva lahko pre- -n-riših? S5^!d 1 SU"! ppovSr^stL- S la^ Občni zbor svojih zastop- ^^^ore Jim več, MCm ^ Poročilo upravnega odbora je P upravitelji vseh šol podrobneje tilo bogato in tudi diskusija je ,ob ^'tiiučku so izvolili novi pogovorili na upravitcljski kon- bila plodna ter so delegati ob odbor\ v katerega so ponovno ferenci, kako bi delo na šolah koncu sprejeli ustrezne sklepe *zvcdi'i 23 predsednika Franca izboljšati. Uspeh razgovorov ob za nadaljnje delo gasilcev Ka- Kluna- ki požrtvovalno dela v koncu leta prav gotovo ne bo kor drugod, se je tudi na tem Sajkih vrstah že mnogo let. izostal občnem zboru pokazalo, .da je v gasilskih vrstah premalo mla dine, saj je v vseh društvih občinske gasilske zveze vpisanih samo 52 mladincev in 63 pionirjev. Prav zaradi tega so na občnem zboru sprejeli sklep, da je treba pritegnitvi mladine v gasilske vrste posvetiti posebno skrb, pri čemer naj pomagajo tudi ostale množične organizacije. Ugotovili so nadalje, da v gasilskih vrstah Primanjkuje sposobnega poveljniškega kadra, kar pogosto kvarno vpliva na gasilca v mo-ralno-političnem pogledu in zaradi tega člani ne obiskujejo redno gasilskih vaj. Zato so sprejeli sklep, da bodo posvečali čim večjo pažnjo strokovni in ideološki vzgoji vsesa članstva. Vsi poveljniki, v kolikor še nimajo gasilske podčastniške šole, naj se šole v teku leta udeleže. . Politična pripadnost članstva le urejena, kajti vsi gasilci so elani Socialistične zveze in ve-nk del je včlanjen tudi v osta-“h množičnih organizacijah. Odpravljena je tudi nazadnja-*ka miselnost, ki je bila v gasilskih vrstah zlasti v stari Jugoslaviji zelo vkoreninjena. Lansko leto je gasilska sire-Poklicala člane na pomoč P!r*raL Pri teh požarih so ga-• nci očuvali okrog 5 milijonov marjev splošnega ljudskega n zasebnega premoženja. tesilska društva imajo teža-® finančnimi sredstvi za Drn«£3u gasilskih domov in za k„i, r, modernega orodja. turt;°r dos*eJ> se bodo društva ti cloi b°d0fe Mma trudila pri občini le ena šola in sicer nižja prav pijem brezalkoholne pija-gimnazija. če, mi je kar nerodno iti v go- Solski obisk je večinoma za- stilno, kjer je skoro v večini dovoljiv. Slab obisk je le na primerov najti kakšnega na-Kalu in v Velikem Cimiku, dležnega pijanca. Kako lepo bi vendar se tudi tukaj položaj bilo> če bi prodajali brezalko- Zasavska mladina bo pramovala holne pijače v posebnih prostorih...« Da, prav praviš, dragi prijatelj. Tudi jaz pravim tako Takšen prostor bi bil lahko na učnih moči. S popolno kvalifikacijo jih je 72. Ker v občini primanjkuje učnega kadra, poučujejo tud) upokojeni učitelji. Da bi prosvetni delavci mogli res uspešno opravljati svoje dolžnosti, bi potrebovali v občini še 18 učnih moči. (Nadaljevanje s 1. strani) akcije že v Tednu mladinskih delovnih brigad. Centralna proslava bo v Trbovljah. V načrtu je, da bi se v Tednu mladinskih brigad srečala nogometna moštva, sestavljena iz bivših brigadirjev prve in druge trboveljske brigade. Na akademiji, ki se je bodo poleg brigadirjev udeležili tudi odrasli in ostala mladina, bo predvideno govoril član predsedstva CK LMS tov. Rudi Bregar. Na slovesnih akademijah v ostalih občinah bodo, govorili bivši komandanti mladinskih delovnih brigad. Opomba: V pričujočem opisu hočem naše bralče v grobih obrisih spoznati z življenjem internirancev v zloglasnem koncentracijskem taborišču Mauthausen. Članek sem napisal po spomina kot so to n. pr. »Blockaltester«, »Blockschreiber« itd opravi'ali večinoma nemški kriminalci Ti so imeli kot razpoznavno znamenje nad svojo številko na levi strani prs zeleni trikot, medtem ko smo imeli politični interniranci rdeči trikot, a v sredini trikota začetno črko države, iz katere smo prišli. V karantenskem bloku smo dobili postelje, tako imenovane pograde, ki so morale biti vsak dan do potankosti urejene. Ob močnega taboriščnega m!?,*3 >dpbri« prehrani in tako trov oddaljeni lage. Guzen, k-er klicu muuuegu Huurau.cs« &t«d« ss- r: zz »sh že leta 1937 Nemci so imeno- Prvi vati to taborišče »Verniehtungs-lager« — torej uničevalno taborišče. Prvi interniranci v tem taborišču so bili Spanci, ki so prihajali kot ujetniki iz španske državljanske vojne Pozneje so v tem taborišču naseljevali tudi Žide in Avstrijce. so * __1 m . • , „ * :------- - LiČWlJ« IHCKČUIJČUIJC, I/ICIC Spanci. Teh je bilo okoli 10.000. nacijsko sobo »gospoda- tabo- korobači in spremljano Z njimi so Nemci ravnali kot riščnega zdravnika... ....... — - - z različnimi nemškimi psovkami. V tem bloku smo ostati le nekaj dni in nismo smeti priti v dotik z drugimi interniranci. Tudi taboriščnega življenja nismo mo- tTTJJS1,, ZJdČAvstrijce' Med SPanci Je Ml tudi neki Skupina približno 300 teter- prišli TTašo baraki .„ Ji’ “ na™ ,sa' Slovenec, ki je sodeloval v Špan- nirancev, ki je prispela meseca esesovec-»komandofirer«, nas avgusta 1941 leta iz Jugosla- prešteval te spet odšel, se vrnil s klavno živino. Ti sinovi sončne južne dežele so nam pripovedovati zanimive stvari in dogodivščine o svojem prihtdu v Mauthausen Med Spanci Takih te podobnih dogodkov smo pozneje slišali še več. NASI PRVI DNEVI V TABORIŠČU 300 VpnS las,tn'b denarnih sredstev, bo dolžnost občinskega Drnrt*ega Odbora’ d3 vnese v . ®čun primeren znesek za mi pripovedovali, barako za ba- ski državljanski vojni. Nam je rako ter velikansko obzidje, ki bil poznan po imenu Ciril Naj-taborišče. V tabo- boli mi je ostala v spominu rišče Mauthausen so prihajati sledeča njegova izpoved: pozneje tudi Cehi in Poljaki, »Nekega dne je prišel v naš meseca avgusta 1941 leta pa blok znani .Lagerarzt' — tabo-prX’ Jugoslovanr _ ^ riščni zdravnik Richter — te je Vse taborišče KLM (Konzen- z raportsfirerjem izbral Iz vrst trationslager Mauthausen) Je na zdravih jetnike- lepega stasi-zunaj kazalo podobo lepo ureje- tega jetnika Spanca, ki je bil nega bivališča Onstran visoke- $e pri močeh, ker ga življenje ga zidu je bila taboriščna pri- v taborišču še ni načelo. Zdrav-stava z zelenjadnim vrtom, nji- nik ga je vprašat če ima še celo vami, sadovnjaki in vrtovi za zobovje. Mislili smo, da bo dobil živino, kar je oblastnikom prinašalo razne ugodnosti ki pa jih jetniki niso bili deležni. Tudi skrbno obdelani nasadi okoli taborišča, ki so jih seveda obdelovali jetniki, so nudili lepo sliko ter »pričali« o skrbi in vije v Mauthausen iz celjskih opoldne te zvečer. Po preteku in mariborskih zaporov, o kate- nekai dni, kjer smo se dobro rem transportu sem pred nedav- »sfiltrirali«, so prišli v to ba-nim pisal v »Zasavskem tedni- rako razni mojstri — »kapo«, ku«. se je nastanila v bloku ki so odbirati jetnike te jih do-št. 19, Ta blok so Nemci ime- ločevali za delo po raznih ko-novali »karantenski olok«. mandah-deloviščih. To niso bili Prvi dnevi v taborišču so mi- mojstri, ampak uničevalci ta nevali v medsebojnem pomen- preganjači. Za plačilo za svoje kovanju te ugibanju, ali bomo delo so dobivali od svojih pred-še kdaj prišli iz tega taborišča postavljeriih, od nemške koali ne. Računali smo na konec mande, več te boljšo hrano ter vojne, o kateri ni nihče mislil, so bili nastanjeni večinoma vsi v taborišču kakšno posebno do- da se bo tako dolgo zavlekla, v posebnem bloku št. 2. bro delo Odpeljali so ga v am- »Blockaltester« — starešina blo- Ta blok smo ostaii tatemi-bulanto, ga z rentgenom pre- ka — je bil mlad Nemec, kri- ranči imenovali »prominentni gledali in operirati: taboriščni minalni jetnik, ki je že prve blok«. Kakšno vlogo so imeli zdravnik mu je vbrignil bencin dni surovo ravnal z nami. Mi- ti »mojstri« pri uničevanta jet-v krvotok .. Njegovo truplo so mOgrede naj povem, da so vse nikov, boste razbrali iz sledečih potem odpeljali v pet kilome- vodilne funkcije v taborišču, vrstic. (Nadaljevanje siedij Ker okrajni komite IMS žal ne razpolaga z dokumenti, ki bi spominjali na mladinske delovne akcije, da bi lahko organiziral izložbe, je naslovil prošnjo na vse udeležence mladinskih delovnih akcij, da mn dajo na razpolago vse, kar spominja na mladinske delovne akcije. Marsikateri mladinec še vedno brani dnevnik, ki ga je pisal na progi. Spet drugi hrani doma delovno obleko, v kateri se Jr prebijal skozi Vranduk. Udeleženci mladinskih delovnih akcij prav gotovo hranijo doma tndi slike, značke, legitimacije, diplome, pohvale itd. ■ Prepričan sem, da ne bo nikogar, ki ne bi bil pripravljen odstopiti vse to za razstavo, ki ima namen, da bi se tudi mladina, ki ni bila na mladinskih delovnih akcijah, seznanila z velikimi dejanji in uspehi mladine v preteklosti. Konec koncev pa gre za to, da rešimo pozabe vsak najmanjši dogodek s te velike ofenzive, ko se je mladina spoprijela z zaostalostjo. F. S. Občinski družbeni plan — najvažnejša naloga občine (Nadaljevanje s 2. strani) loten predlog občinskega družbenega plana. Do sedaj imajo le tri občine v okraju svoje referente za plan in ekonomske analize, ki bi morali opravljati to delo, čeprav imajo te referente predvidene v svojih organizacijskih shemah vse občine. V interesu občine same je, da bo to delovno mesto čimprej zasedeno. Glede na to, da je občinski upravni aparat strokovno-eko-nomsko še marsikje šibak, je priporočljivo, da občinski ljudski odbori pritegnejo k sodelovanju pri pripravah za družbeni plan tudi Društvo ekonomistov. Priprava občinskega družbenega plana je danes za vse občine najvažnejša naloga. Dober družben plan bo lahko največ pripomogel k uspešnemu razvoju gospodarstva v občini. Osnutki občinskih družbenih planov naj bi biti pripravljeni do konca aprila, tako da bi biti lahko v začetku maja sprejeti na sejah občinskih ljudskih odborov. Slavko Zule STRAN 4 7d,m iraai><§ lhm<§1t®^>aDhovlie morala sama najti kupca, j je znano, da so samo naši revirji potrebovali tone jabolk, se odraža v jn ravno tu se kaže nemoč za- dovoljenj, sečnih nalogov, druge. Če ni mogla prodati logov za čiščenje gozdov, po r po**,., „1 to. a. jo odpovedalo prt ral- p^tt potom toa|oli n. to n.a». da mim gozdnim posestnikom, ki bi gozdni sklad finansiral vsa naj bi, združeni v gozdarskih ta dela preko gozdarskih odse- Glede naravnega gibanja Poglejte, koliko jih je.. za gozdarstvo, t. j. izvršil potrebne popravke. Tako potrjeni načrti bi se Trbovlje prednjači občina Hrastnik. Če vzamemo povprečje okraja kot 100, je indeks za občino Hrastnik: rojstva 119, smrti ?6, poroke 112 Torej največ rojstev in porok in najmanj smrti, zato največji kmetijskih zadru- kov, ki bi poleg čistih stroškov naravni prirastek. važnejšem opravilu naših drug. Preteklo jesen je zadruga od- ifžŠSfi ŠlMifS - *—■*• *• ^ v svoje roke. bi hoteli. Plansko gopodarjenjc skih rawedih, o potreoan za V zadrugi so imeli do neduv- bi ostalo isto kot 7* vsakega posestnika posebej! nega pitališče živine. Odkupo- način izvajanja bi bil druga • vsat^s u Pripomniti pa moramo, da s* Štajerke na kmečkih dvoriščih, kjer so svobodne, veliko bolje obnesejo kot na selekcijskih postaj ah, kjer imajo omejene izpuste. Da bi to pasmo kokoši lahko čim bolj razširili, je OZZ Krško na selekcijski postaji v Selcah uredila tudt umetno valilnico. Ta valilnica je v lanskem letu razposlala preko 6500 čistopa- vali so živino, nato pa jo pro- čen. Menim, da bo zadeva naj- Zato bo tudi ena prvih nalog dajali ljubljanskemu podjetju razumljivejša, če jo prikažemo gospodarskih odsekov po za »Agrotehnika«, ki jo je izvaža- na primeru: drugah, da bodo izvršili taksa- ^ “ jjucH v oieraju ua tegu j« la. Nekaj časa je šlo, toda kma- osnw|« cijska dela in izdelali elaborat v občinskih organih 1870, v pod vodstvom od.**, m U«ss. ottsiold ores.m p, 363. znavno manjša. Po zadnjih razpoložljivih podatkih sodeluje v organih družbenega upravljanja v okraju Trbovlje (ljudski odbori, sveti, komisije, krajevni odbori) 2233 državljanov ali 3 % vseh odra-v okraju. Od tega je Cena piščancem je 00 din za vsakega. Naročila zanje zbirajo vse kmetijske zadruge. Zadryi rok za priglasitev je 31. marca 1956. Kasnejših naročil valilnica ne bo mogla upoštevati. Za piščance se namreč zelo zanima tudi sosedna Hrvatska, ki namerava ljajo valilna jajca valilnici v Selih. Ta jajca plačuje valilnica precej d raže. V letošnjem letu je njihova cena 18 din za kos. Na koncu valilne sezone bo pa vsak rejec dobil še posebno nagrado. Kakor vidimo iz gornjega, sc trud in delo, ki ga imajo rejci s čistopasemskimi kokošmi, tudi izplača. Zato pozivamo vse perutmi-narje, da si preskrbe čistopa-semske piščance iri se pri svoji KZ priglasijo za rejska središča. • KZ zbirajo naročila tudi Za račke Khaki-Campbell pasme. Te race znesejo letno 200—250 jajc in torej bogato poplačajo vse tisto, kar jim nudimo. M. M. In a. J Sešlar: "Nadaljevanje) Vtisi z aksKurzijE (ugoslouanskih rudarju po Angliji Med naslednjimi filmskimi črticami s« bile nepozabna »Pomlad v Benetkah«, kjer so bile prostorska predstava in naravne barve tako popolne, da bi lahko odtrgal oleandrovc cvetove, ki so se sklanjali čez zidove nad kanali, nadalje »Bikoborbe v Granadi« in »Parada škotske vojaške godbe na gradu nad Edinburgom«. V pogledu prostorskega zvočnega efekta P» sta bili posebno zanimivi trtici, od katerih je ena predstavljala bogoslužni obred v Scbonbrunnu se ti je zbor, ki je pel, tako približal, da sl se na stolu kar okrenll proti njemu. V drugem filmu so prikazovali poletne zabave na Floridi. V parkih ob obali, ki so bili prepreženl z vodnimi rokavi, preko katerih so držali mostički v kitajskem slogu, so plesale in se preletavale ameriške girls v plesnih oblekah, nato v kopalnih oblekah poskakale v vodo in Izvajale vratolomne akrobacije na vodnih smučeh skupaj s fanti. Slednjič sp nastopili ti je zdelo, da se potapljaš v gostem morju zvoka, ki te vsega obdaja... Edino, kar te pri gledanju ci-nerame moti, so vijolčastl pasovi, ki so sicer svetlobnim poljem drugega projektorja na filmskem platnu, kar malce razbija celotno sliko. V INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH CENTRIH ANGLIJE Zapustili smo London. Potujemo v industrijske in rudarske centre, med morje dimnikov, šahtnlh stolpov in plavžev. priznati, da nam Angleži pri razkazovanju svojih premogovnikov niso ničesar skrivali. Da dobimo realno sliko o njihovih premogovnikih, so nam poka-ozki, med zali najmodernejše urejene pre- enega in mogovnike, pa tudi skrajno zastarele. Kot morda zanimivo ilustracijo naj navedem, da najdeš kopalnice le na novo odprtih in večinoma na po vojni moderniziranih premogovnikih. Rudarji so se namreč kopali in umivali doma, kar pa delajo tudi še danes. Po opravljenem delu v jami pa so neprimerno bolj črni in umazani kakor rudarji v naših bazenih, Angleška premogovna indu- ker je angleški premog izredno neki anglikanski katedrali, dru- motorni čolnički, ki so tekmo- ga pa nastop dveh zborov \Viencr Siingcrknaben« v parku Scbonbrunnu na Dunaju. V treh velikanskih cerkvenih ladjah je izmenično pelo pet nevskih zborov, in to moški /bor, ženski zbor, mešani zbor, fantovski zbor in dekliški zbor. »*rl petju s! jasno razločil, iz katere ladje prihaja petje, poleg tega pa so bili tudi neverjetno popolno interpretirani odmevi pejja v ostalih dveh ladjah. Tri petju deških zborov v vali v skakanju čez zapreke. Čoln se Je pognal celo iz enega vodnega n '*ava čez del parka v sredini v d. ugi rokav, skakal čez ogenj in lesene zapreke. Tu je bil zopet posre*' io izrabljen plastični efekt, da se je čoln pognal v gledališko dvorano... V zadnjem delu filma so prikazali prirodne zanimivosti Amerike, posnete iz letala in helikopterja. Ob petju združenih moških in ženskih pevskih zborov ob koncu filma, ki so 'nto-niraii »America, America«, sc strija se bori v zadnjih letih z zelo resnimi težavami. Produkcija je v takšni meri nezadostna, da morajo letno uvažati za 30 milijonov funtov premoga, v lanskem pa celo za 60 milijonov funtov. Premog uvažajo večinoma iz Poljske. Država, ki je pred vojno producirala za eksport, mora sedaj premog v precejšnjih množinah uvažati. Vzrokov za takšno dcflcitno stanje je več: po vojni so Bili namreč premogovniki v celoti nacionalizirani, država pa je prevzela od privatnih lastnikov precej žalostno Uedščino. Premogovniki so bili zastareli, brez mehanizacije, strojne naprave so bite izrabljene, metode odkopavanja pa skrajno primitivne. Resnici na ljubo moram drobljiv in prašljlv in se zaje v kožo. Po vojni je pa na drugi strani rastla nova industrija najrazličnejših sodobnih panog kakor gobe po dežju. Vsa ta nova industrija je potrebovala novih. dodatnih količjn premoga in koksa. Država je našla edini izhod iz zagatnega položaja v modernizaciji in mehanizaciji premogovnikov ter v uvedbi sodobnih odkopnih metod, kar bi naj povedo do boljše izrabe kapacitet premogovnikov in povečane proizvodnje. Država je izdala do sedaj za modernizacijo in mehanizacijo premogovnikov in za odpiranje nekaterih novih jamskih obratov velikanske vsote denarja. Niso pa to edini izdatki; bivšim lastnikom je bilo treba premogovnike odplačati, kar so bili drugi veliki izdatki. Ob tem je nastal skoraj nekalc anomaličen položaj na ta način, da so bivši lastniki premogovnikov, ki so se z nacionalizacijo znebili skrajno zastarelih obratov, z odfkodni-no za premogovnike zgradili moderne industrijske Obrate v tistih področjih industrije, ki ni nacionalizirana ln iz katerih vlečejo sedaj mastne profite. S tako izredno velikimi investicijami in odškodninskimi stroški obremenjena premogovna industrija seveda ni v stanju dajati rudarjem po težinl dela prioritetnih mezd glede na ostalo industrijo; kot posledica takšnega stanja opazimo, da letno zapusti delo v premogovnikih v Angliji preko 60.000 rudarjev in se zaposli v drugih, lažjih vrstah industrije. Plače v metalurgiji so precej boljše kot v rudarstvu, najvišje pa so plače pristaniških delavcev. Konec lanskega leta Je sindikat rudarjev sicer dosegel pri vladi zvišanje plač za rudarje, vendar tudi to zvišanje v primeri s plačami v drugih industrijah še ni zadostno. Problem rudarskega naraščaja postaja kritičen, ker nihče več noče Iti delat v rudnik. Problem so hoteli lansko leto rešiti s impartacljo tulih delovnih moči, predvsem iz Italije, vendar so se angleški rudarji temu uprli, saj že sedaj dela V° angleških rudnikih v večini primerov le 20 odst. Angležev. Drug akuten problem, ki mori angleške premogovnike, pa if izredno pomanjkanje rudarskih strokovnjakov, predvsem inženirjev. Za študij rudarstva dajejo Angleži domačinom krasne štipendije, vendar tudi v mladina ne ugrizne. Res p« da Je uprava nacionaliziran« premogovne industrije napravila v prvih letih po vojni v vprašanju inženirskega kadr® nekaj hudih napak, ki se sedež maščujejo. Nadzorniki in Pre“' delavci, večinoma šo celo brc2 šole, so -se namreč pod geslom' da ne potrebujejo Inženirje, vrinili na komandne položaja P® premogovnikih in na teh položajih ostali. Hitre reniedure pa 2 v takšnem položaju težavne. tudi nameščanje nemških in*cj nirjev, ki jih že precej sreč2 po rudnikih, ne predstavljaj rešitve. Zanimivo v tem pot'e' du Je to. da predvsem sindika.J' na vodstva zahtevalo na rudfl ' ke strokovnjake in inieniri j ker je sedanji vodilni stari der, sestoječ predvsem iz biv* preddelavoev, še prežet n n151* mom in metodami dela In ra nanjem z delavci iz predvolj1 časov kapitalističnega lastni**' rudnikov. (Nadaljevanje sledi) F© 1 O | Feliks Baumgartner j '££}.(? OSO & NA ZA- pr. lanskoletni Invalidski teden Po dveh in druge uspešne akcije. t_iSedaj deluje v Zagorju več samostojnih organizacij. Tako so ustanovili invalidsko organizacijo v Čemšeniku, Potoški vasi, Kisovcu, Izlakah in Zagorju. V vseh teh organizacijah je včlanjeno nad 400 invalidov. ,V razpravi so invalidi govorili o svojih problemih in težavah. Na kraju so izvolili nov upravni odbor in sprejeli nekaj koristnih sklepov za nadaljnje delo. GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR PRIDNO DELA. — Na zagorski nižji gimnaziji imajo že tri leta pevski zbor, ki ga sedaj priza- »SVETI PLAMEN« GORSKEM ODRU. -uspelih gostovanjih na Izlakah in Mlinšah je gledališka družina topliške »Svobode« minulo nedeljo uprizorila igro »Sveti plamen« tudi na zagorskem odru. Treba je povedati, da je to-pliška gledališka skupina zelo mlada. Le nekaj je med njimi igralcev, ki nastopajo že več let. Ostali so šele dvakrat, trikrat nastopili. In ti zadnji so ravno v omenjenem delu pokazali vztrajnost in voljo postati dobri amaterji na naših odrskih deskah. Nekateri obiskujejo tudi režiserski tečaj, kjer bodo dobili potrebno znanje za PevsK1 zo?r- » ga seuaj Pi svoje nadaljnje delo. Prav bi devno vodl Prof- Križajva. bilo, da bi v topliškem delavskem društvu začeli misliti še na mladinski oder. Želimo, da bi igralci tega društva razveselili Zagorjane še s kakim novim delom. USPELO PREDAVANJE. — Ob zaključku gospodinjskega tečaja v Zagorju je Kmetijska zadruga organizirala predavanje o perutninarstvu. Predstavnica Okrajne zadružne zveze je zbranim gospodinjam in dekletom v več kot dveurnem predavanju, ki je bilo spremljano s skioptičnimi slikami, povedala mnogo zanimivih in koristnih nasvetov, kako bolje in smotrnejše rediti kokoši in druge domače živali. Prisotni so izrazili željo, da bi v bodoče Kmetijska zadruga priredila še več takih predavanj. Pevski zbor je imel v teh letih že več nastopov, na katerih je pokazal svoje sposobnosti. Zbor, ki šteje 70 pevcev, se sedaj uči nov pevski spored, s katerim bo v kratkem nastopil. Mirko Bokal Indusffifska proizvodnja v Zasavju Industrijska in rudarska proizvodnja je bila v letošnjem februarju v Zasavju za 8,8 odst večja kot v februarju lani in za 17 odst. večja kot v februarju 1954. Ker je število zaposlenih v letošnjem februarju le za 4 odst. večje kot v istem mese-lanskega leta, vidimo, da je produkcija skoraj za 5 odst. boljša kakor pred enim letom. To je zahvalit' predvsem povečanju . nekaterih proizvodnih kapacitet (Tovarna celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem, termoelektrarna Trbovlje itd.). Proizvodnjo pa so v prejšnjem mesecu ovirale vremenske neprilike in pomanjkanje električne energije. Konec februarja je bilo v industriji m rudarstvu našega okraja zaposlenih 13.866 delavcev in uslužbencev. Podjetja pričakujejo, da bo proizvodnja v mesecu marcu za 5 odst. večja od februarske. ! G. S. mmm Kdo v Loki ga ni poznal? Pred kratkim smo se poslovili od njega za vselej. Veličasten pogreb je pokazal, da je pokojnik užival spoštovanje in ugled kakor malokateri Ločan. «J| »NOCOJ JE LEP VEČER...« Videmski pevski oktet »Kremen«, ki deluje v okviru »Svobode« v Vidmu-Krškem, je v soboto prvič nastopil v letošnji sezoni s samostojnim koncertom pod. naslovom »Nocoj je lep večer ...« Pevski spored je obsegal umetne, narodne in koroške pesmi. Prijetno smo bili presenečeni nad izvajanjem okteta, bodo odgovorni činitelji obveščeni o tej nepravilnosti. F. Juršec, Videm-Krško O PISMONOŠIH Prejemniki pošte, pokojnin in časnikov v občini Videm-Krško so že nekaj časa nezadovoljni s tamkajšnjimi pismonošL Naš bralec nam piše, da se jim že ne ljubi iti v kakšno stransko vas, če je le malo več,blata in ki je pod veščim vodstvom tov. zato rajši puste pošto, za celo Strmčnika naštudiral vrsto no- vas pri kakršni koli hiši. Z A'BUKOVJE GOSPODINJSKI TEČAJ. — Navadno se prirejajo v zimskem času razni tečaji. Tudi pri nas je bil od januarja dalje gospodinjsko- kuharski tečaj Obiskovalo ga je redno 24 de že dve igri in sicer »Poslednja moža« in »Vdovo Rošlinko«. Zadno igro bodo ponovili 8. aprila — Gledališčniki v Za-bukovju so si že dolgo želeli, da bi imeli ličen oder. Zelja se vih slovenskih pesmi. 2e nekaj let smo bili vajeni poslušati videmske pevce, ki so nam vedno znova pripravili kakšno presenečenje. Tudi tokrat nismo bili razočarani. Solo petje Henrika Uršiča je bilo vrhunec sobotnega večera. Dokaz, da prebivalci Vidma-Krškega cenijo svoj oktet in upoštevajo njegove sposobnosti je bila v soboto polna dvorana poslušalcev, ki so pevce nagradili z burnim aplavzom tako, da so morali nekaj pesmi ponoviti. Podobnih prireditev in koncertov si domačini še žele in upajo, da jih bo oktet spet kmalu iznenadil s kakšnim lepim večerom. ZAKAJ TAKO? Tovariš urednik! Nedavno klet ki so si želela pridobiti jim je končno le izpolnila. Oder popoldne sva si z ženo ogledala. . . _ ___» •__ __ __ • ____s»ii .. „i____rr Irirni \r Tfi Hmn_T^rNlčPm film Prav bi bilo, da bi tudi to že enkrat za vselej prenehalo. Pismonoše naj se prav tako kot vsi ostali zavedajo, da je mor ralna dolžnost vsakega delovnega človeka, da delo in nalogo, za katero je pooblaščen, izvrši vestno in v redu. A. J. Leskovec »MRAK« V LESKOVCU PRI KRŠKEM Prosvetno društvo v Leskovcu, ki ima že dolgoletno tradicijo, se je pred nedavnim predstavilo z uprizoritvijo* Petrovičeve drame »Mrak«. Pedstava te precej zahtevne igre, Id jo je zrežiral tov. Leopold Pirc, je v celoti uspela. Prebivalci si žele, da bi jih člani gledališke družine še večkrat razveselili. Vse njegovo življenje je bilo delo za naše podeželske ljudi. Kot odbornik in nekaj časa tudi predsednik občinskega ljudskega odbora v Loki je bil pokojni tovariš Baumgartner v kraju zelo priljubljen, saj je zanj tudi mnogo storil. Poleg tega je bil član gasilskega društva od vsega začetka. Pomagal je vzgajati mlade gasilce, graditi društveni dom itd. itd. Zadnjih 22 let je bil nepretrgano predsednik tega društva. Pokojnega tovariša Feliksa bodo pogrešale vse množične organizacije v Loki. Izgubo pa bo še posebno občutila njegova družina, s katero sočustvujejo vsi. Prav bi bilo, da ne pozabimo nanjo. Pokojnik zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. Slava njegovemu spominuI -ar znanje za svoje samostojno gospodinjsko delo. Tečaj je požrtvovalno vodila tov. Vrtačnikova. Zaključek je bil 11. marca. Dekleta so za ta OBČNI ZBOR ZWI ZAGOR- dan pripravila lepo razstavo ; /-ckttcd _ »7 kuharskih in ročnih del. Po- hvalno na razstavi je bilo to, da so dekleta razstavila le izdelke, ki jih zmorejo sama napraviti doma. V popoldanskih urah pa so JE-CENTER. — V nedeljo so se v kino dvorani v Zagorju zbrali vojni invalidi središča na svoj letni občni zbor. Uvodoma je predsednik invalidske organizacije naglasil, J" so si uredili v šolskem razredu, ki daje razredu lep izgled in ne moti šolskega pouka. Poleg odra so si igralci uredili tudi garderobo Z odrom imajo igralci veselje. Sčasoma bo treba misliti še na izboljšanje kulis. K pripravi odra sta pomagala z denarnimi sredstvi Ljudska v kinu v Vidmu-Krškem film »Grof Monte Christo«. Nemalo sva se začudila, ko sva videla, da je dvorana nad polovico zasedena od otrok v starosti od 8 do 16 let. Nekaj pa jih je bilo celo mlajših. Jaz sam in tudi drugi smo se vpraševali, čemu piše potem ob vhodu v kino; »Vstop mladini BUCKA prosveta bivšega krškega okra- pod 16 leti prepovedan!« a_ t r> »o tor if* tii nnklican. c se je invalidska organizacija dekleta priredila pisan kultur- prizadevala izboljšati življenjske in druge pogoje vsem invalidom na področju Zagorja. Predsednik je omenil še drugo dejavnost invalidov, kakor n. C A T E Z GLEDALIŠKA IGRA. — Preteklo nedeljo so dekleta, ki obiskujejo tečaj RK, priredile v počastitev Dneva žena K. Brenka tridejanko »Mačeha in pastorka«. Vsi sodelujoči, zlasti pa učiteljica Verbotnova, ki je igro režirala, so vložili mnogo truda v priprave, zato je prireditev tudi prav dobro uspela. ja in LP okraja Trbovlje, za kar se jima KUD v Zabukovju ob tej priložnosti zahvaljuje. Gledališčniki obljubljajo, da bodo še v naprej delavni, kakor so K. L. Kdo je tu poklican, da napravi red? Poleg staršev gotovo tudi učiteljstvo ali celo množične organizacije. Prosim, da objavite prednje, če mogoče, v vašem listu, da POUČNI TEČAJI. — Na Bučki je bilo v zadnjem času precej živahno. Vsa društva in organizacije marljivo delajo. V vasi pa so imeli tudi dva tečaja. Smučarskega za pionirje so izvedli že pred tedni, ko je bil še sneg, tečaj RK pa so zaključili pred kratkim. Pionirji taksah, seznanili so se pa tudi o pomenu potrošniških svetov, ki so ga ob tej priložnosti izvolili. PROSLAVA DNEVA ZENA. — Praznik žena, 8. marec, so praznovali tudi na Bučki. V Zadružnem domu so imeli slavnostno proslavo., na kateri so ni spored, ki ga je obiskalo mnogo ljudi. Po sporedu je sledila prosta zabava s srečolo-vom. — Dekletom želimo, da bi bili do sedaj, v tečaju pridobljeno znanje ohranila in ga tudi izpopolnila. Omenimo še, da polovica deklet, ki so obiskovala kuharski tečaj, obiskuje tudi tečaj Rdečega križa. Tečajnice marljivo prihajajo na predavanja, ki se bodo končala v začetku prihodnjega meseca. Tudi ta dekleta bodo pripravila ob zaključku _ kulturni program, pri katerem Q DELU PLANINSKEGA DRU- prebivalcem nepogrešljiva. — bo sodelovala tudi igralska sku- g-j^A. Čeprav o delu Pia- Danes šteje ta šola 35 učencev j j , __• IlUSbHU UUKdcTVU. Uči KdllCU Sur?«vvo?r", pTcSfprS: ”““1»“ p*""* - bili na znanju v smučanju. Te- čaj Rdečega križa so obiskovala skoro vsa dekleta in so se v njem’ naučila marsikaj, kar jim bo korjstilo v življenju. Poleg teh dveh tečajev so imeli na Bučki tudi enotedenski kuharski tečaj, ki je prav tako uspel. MNOŽIČEN SESTANEK. — Pred nedavnim je bil v osnovni šoli množičen sestanek, ki se ga je udeležil tudi tov. Lipovšek iz Sevnice. Na njem so razpravljali o novih davkih in o jami in petjem, mladinci pa so uprizorili dvcdejanko »Zupanova Micka«. Igra je uspela. — Kot poročajo, se pripravljajo že tamkaj na 1. maj. Med drugim bodo gasilci uprizorili igro »Glavni dobitek«. DELO RDEČEGA KRIZA. — Na Bučki je delo RK precej razgibano, posebno sedaj, ko delijo hrano in obleko bolnim in socialno ogroženim ljudem. Članarina za letošnje leto je že pobrana. Podmladek RK je v vasi precej številen M. pina iz Zabukovja. GLEDALIŠČNIKI V ZABUKOVJU. — Igralska skupina v kraju je zelo marljiva. Od meseca decembra je naštudirala SEV . SEVNIŠKI TELOVADCI tudi Preko zime niso mirovali. Nekatere je pritegnil sneg in smuči, drugi pa so pridno zahajali v telovadnico in se zabavali po svoje. Takoj ko je Ponehal mraz, je v telovadnici še bolj zaživelo. Redno so začeli trenirati vsi oddelki in se Pripravljati na najbližja tekmovanja in nastope. RAZGIBANOST GIMNAZIJSKE MLADINE. — Dijaki nižjo gimnazije v Sevnici so zaživeli letos • čisto drugačno življenje kot ostala leta, saj še nobeno leto ni Ulo čutiti toliko razgibanosti in izvenšolskega dela kot letos. Ustanovljeni so bili gledališki, fizični, matematični, folklorni in še drugi krožki, ki jih vodijo dijaki sami. Profesorjev se poslužujejo le takrat, kadar so potrebni kakšnih na-svetov. Pohvalna je ustanovitev folklorne skupine, ki bo naštudirala narodne in druge plese m tako pripomogla še k večji razgibanosti na kulturnem področju. Proti koncu leta bodo gimna-izvedli samostojen kon- ninskega društva v Radečah v in sicer 23 klaviristov in 12 širši javnosti ni skoro nič sli- violinistov. Mlade ljubitelje šati, le-to ni slabo. Nasprotno glasbe — violiniste vodi tovariš — lahko bi celo rekli, da je v Zdravko Jager iz Trbovelj, mnogih pogledih zelo zelo dobro. Poglejmo na kratko delo radeških planincev v preteklem letu. Društvu je lansko leto uspelo dvigniti število članov za 44, tako da je v društvu sedaj 162 planincev. Lansko leto so v društvu precej razmišljali VIMiE Brežice Celjski gledališčniki spet v Brežicah. — Meseca januarja so celjski gledališčniki gostovali v Brežicah s Shakespearovim »Othellom«, v ponedeljek, dne 26. t. m. pa nameravajo Celja- zgraditvi planinske postojanke, ^ uprizoriti v Brežicah dramo ki naj bi bila ob vznožju Veli- »-■ _■ -------iš- kega Kozja ali pa na Lovrencil. Sprva so bila v zvezi z gradnjo doma deljena mnenja, končno pa so se le odločili pričeti s »Gloria«, ki jo je napisal hr-vaitski pisatelj, Dalmatinec Ran-ko Marinkovič. Uprizoritev te drame obeta biti lep kulturni užitek. Pred- postavitvijo planinskega doma. popoldne in zvečer. — Društvo je lansko leto pri- w redilo uspel Planinski teden, zijci izvedli samostojen kou ~~~ ^ricacijski odsek je pa 3S-S.SS3S, SET5S — E 11. marca je bil na Vihrah na Krškem polju sestanek SZDL, katerega se je poleg domačinov udeležil tudi predsednik LO Videm-Krško tov. Stane Nunčič. Tovariš Nunčič je zbranim obrazložil našo novo gospodarsko politiko. Vsi so se strinjali z novo gospodarsko smerjo v državi, razumljivo jim pa ni, zakaj so umetna gnojila pri nas tako draga, da so kmetom tako rekoč nedostopna. Viherčani so ob tej priložnosti izrekli željo, da bi radi imeli nekje v bližini Viher trgovino, katere bi se posluževali prebivalci Mrtvic, Bregov in Viher. Najbližja trgovska poslovalnica je sedaj v Leskovcu. To se pravi, da morajo za vsa- zgane z mrtve točke. Tudi na-peljavne drogove imajo že pripravljene. Množičen sestanek Socialistične zveze na Vihrah je dobro uspel. Takih sestankov bi bilo treba v teh krajih še več, da bi bili ljudje o vsem dogajanju na tekočem, ka-jti zaostalost je tukaj še precejšnja. Mokrice Pred dnevi so v Mokricah zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je priredila KZ Jesenice na Dolenjskem. Tečaj je obiskovalo 31 deklet Nekatere izmed teh so hodile* na tečaj tudi po 5 km daleč. Pouk je trajal 225 ur in so dekleta predelala vso ko najmanjšo stvar hoditi 6 km snov, ki je v programu gospo zaslug _ ki je znala pritegniti mnogo dijakov h kulturnemu delu. vrste nove člane, zlasti pa mladino, po svojih močeh bo nadalje pomagalo tudi pri gradnji . . . ' Planinsko-lovsho-ribiškega do- V soboto zvečer se je v pro- mladinsko organizacijo, ta pa j ma »zlatorog« v Ljubljani itd. J AGNJENIC A Sveti potrošnikov. — Tudi na Senovem se vse bolj občuti potreba po ustanovitvi potrošniških svetov. Glede na veliko mivih izletov, pritegniti v svoje število potrošnikov, zlasti v sa- trificirane. Na elektrifikacijo - J - ‘ ’ ^ prebivalci teh krajev pri- pravljajo že od leta 1948, ven- Planinsko društvo v Radečah želi letos prirediti še več zani- Vihre, Mrtvice in Brege so danes nadalje edine vasi na Krškem polju, ki še niso elek- s'»rih osnovne šole na Jagnje- zaradi slabega dela zaspala, biči sešla mladina, da bi usta- Velik zanos mladine, njena hovila mladinski aktiv. Sestan- pripravljenost, da aktivno poka ao se udeležili tudi pred- seže v vsa področja družbenega Ovniki okrajnega in občin- življenja in program dela, ki ga Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tov. Ko-selj. GLASBENA SOLA V mem rudarskem centru, bi formiranje takšnih svetov in njihovo sodelovanje v trgovini brez dvoma mnogo koristilo. V senovški občini bi se v glavnem osnovali sveti potrošnikov na Senovem in v Bresta-RADE- nicL itjer je tudi največ potroš- dar se rešitev vprašanja ne dinjskih tečajev. Kljub vremenskim neprilikam (huda zima) je tečaj v redu potekal in so se bodoče gospodinje na njem mnogo naučile. Tudi starši so spoznali, da so njihovim otrokom, taki in podobni tečaji potrebni. vili Glasbeno šolo leta 1950. ...... „ Sele pet let je minilo, odkar sveti pnčeli formirati še ta me- uspešno dela, pa se že zdi vsem sec. skega komiteja LMS, osnovne je mladina^sprejela, govore, da CAH.^—^Jtadečah so^ustano- predvideno se bodo ti ci osnovn^Mganizacije^K. Na koncu je mladina izvolila O nalogah Ljudske mladine mladinsko vodstvo, ki prav tako |e govoril sekretar okrajnega daje upanje, da bo mladinska komiteja, v razpravo pa so po- organizacija zaživela polno živ-' b^gli tudi predsednik občinske- ljenje. Jf« komiteja mladine v Rade- Pred kratkim je bila na Jag *«*». upravitelj osnovne šole In menici pri Radečah prisrčna *^gi. Vsi so poudarili, da je slovesnost Udeleženke pletilj-bstanovitcv organizacije Ljud- skega tečaja so priredile lepo mladine na Jagnjenici po- razstavo, na kateri so pokazale, trebna in rojstva. da se vesele njenega »o pravzaprav ni nekaj no-bga. kajti že pred leti so imeli elektriko bi radi. — v »------------ - - - - . okolici Starega gradu Je vas tečajnic tudi precej staršev de- kaj so se na tem tečaju naučile. Za razstavo Je vladalo med domačini precejšnje zanimanje in so se o njej vsi pohvalno izrazili. V popoldanskih urah se je zbralo v osnovni šoli poleg rbin. Tamkajšnji ljudje si že , °kaj let močno žele električno .uč. Nekaj so v zvezi s tem že spravili, drugo pa upajo, da J?bo, če bo le mogoče, še sto-kj *_ v kratkem. Želimo jim, da klet in ostalih, ki so se po kratki slovesnosti, posvečeni prazniku, 8. marcu, ob zvokih vaške harmonike veselo zavrteli. Uspešen pletiljski tečaj, ki se ,j v svojem prizadevanju uspe- je začel 13. decembra, je obisko-u- N. J. valo 26 mladink. Ob zaključku tečaja... PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE. — Pretekli teden Je priredila Ljudska univerza pri »Svobodi-Trbovlje II« predavanje o spolnih boleznih. Predaval je dr. Milan Betetto. Obisk je bil zadovoljiv. GLEDALIŠKA PREDSTAVA.— Pred dnevi so gostovali gledališčniki »Svobode-Zasavje« v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah, kjer so z uspehom uprizorili lansko leto naštudirano Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. KONCERT DELAVSKE GOD-DE. — V soboto zvečer je bil v Delavskem domu v Trbovljah koncert Delavske godbe na pihala »Svobode-Center«. Godbeniki so pod taktirko Toneta Hudarina izvajali domače in tuje skladbe, med njimi Mozarta in Puccinija. Nastopili so: mladinska godba in starejša, solo klarinet in kvartet, Koncert je, kakor smo slišali, odlično uspeL Z LUTKAMI SO JIH RAZVESELILI. — Pred kratkim ustanovljeno Lutkovno gledališče »Svobode-Dobma« je v nedeljo gostovalo v Zg. Trbovljah, kjer je v Domu »Svobode II« razveselilo tamkajšnje pionirje in cicibane. Izreden uspeh trboveljskih telovadcev. — V nedeljo, 18. t. m. je bila v Ljubljani izbirna tekma članov I. razreda za republiško reprezentanco, ki se bo 1. aprila pomerila v telovadbi s telovadci LR Hrvatske. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana trboveljskega »Partizana« Ivan Trugar, ki si je priboril 1. mesto, in Zvone Hodnik, ki je v hudi konkurenci dosegel 5. mesto. Le enotni in združeni okrog SZDL bodo uspeli Nekdaj razvito družbeno življenje je v Dobovi popolnoma zamrlo — Dramska sekcija kulturnega društva študira že več mesecev igro, ne more pa je uprizoriti — Tudi „Partizan“ je brez prostorov in ni še imel občnega zbora Dve premieri v Loki PROBLEMI SEVNIŠKE GIMNASIJE Dramska družina v Loki pri Zidanem mostu je letos zelo marljiva. V februarju vprizor- ... - t jenem .Vozlu, je sledila preji- “ Nižja gimnazija v ima svoje prostore v Sevnici starem nujne potrebno razsvetljavo de sobego «, moža- premiera »Posled- Sevnice. Razpolaga le s sedmimi učilnicami, medtem ko se število dijakov iz leta v leto Prav živahno so te člani SZDL v Dobovi sprostili na nedavnem množičnem vseh organizacij in društev. kaj ni mladinskega aktiva. Težavno je delo mladine v Dobovi: na eni strani se mora boriti prostore, na drugi strani pa katerem so obravnavali važna in spet proti nekaterim staršem, ki pereča vprašanja v družbenem so mnenja, da je delo v društ-življenju v Dobovi. Na sestanku vih, pa naj si bo v kulturnem je spet prišla do izraza njihova ali telovadnem, odveč. Položaj revolucionarnost, ld jih je pre- mladine je v Dobovi pravzaprav v e vala nekoč, vendar je njihova žalosten — doma ne dobe pro-borbenost v zadnjem času moč- štorov za igre in za folklorno Naloga odbora bo, da v teku enega meseca kljub vsem težavam pripravi občni zbor, ki ga doslej še ni bilo. Nadalje je bil sprejet sklep, da se v kraju predvsem uredi vprašanje prostorov — najvažnejše pa je, da se prične z delom, preneha pa govorjenjem. V bodoče bodo obema igrama že osem pred- _ star doma in na sosednih odrih. ve^a; Obisk je bil vsakokrat zadovoljiv. Gledališka skupina v' Loki razpolaga s kar lepim številom prevelikega igralcev, zlasti še mladih. Pra- P°uk v.dveh izmenah vijo, da bi pripravili še več gimnazijsko poslopje zasedeno iger če bi imeli vsaj še enega dopoldne m popoldne. V uči-reiiserja. Igralci so pokazali od teljskem kadru že letos pn-lanskega leta lep napredek. manjkuje 6 učnih moči To ne-V kraju je tudi drugače pre- Gimnazijo obiskuje 450 dijakov, ki so razdeljeni v 14 oddelkov in obiskujejo zaradi števila učencev Tako je zadovoljivo stanje pa hočejo z v Dobovi vsa vprašanja reše- cej razgibano življenje. Ljudska namestitvijo novih učnih moči no popustila. Na tem množičnem zborovanja so Hani Socialistične zveze razpravljali o referatu tov. Staneta Kavčiča • potrebi dela s našo mladino. V Dobovi je opaziti nedejavnost kulturnih fn ostalih društev v kraju, predvsem pa v TVD »Partizanu«. V razpravi na tem sestanku pa je tudi nepoznavalec razmer v Dobovi kmalu oparil, kje so vzroki tega mrtvila. V kraju imajo edino skupino, ko pa So gostovali v sosednih krajih s svojimi prireditvami, 90 jih vabili, naj še vali izključno z organizacijo SZDL. Prepričani smo, da bodo v Dobovi vprašanje uporabe zadružne dvorane in tudi ostala pridejo. Skratka: dvorana KZ v vprašanja najlaže rešili tedaj, če se bodo vedno in'povsod naslonili na organizacijo SZDL. Stane Šuštar. Dobovi je na razpolago le za kino in za plese, za kulturno in telesno vzg ojno delo pa ne. Kaj bi bilo torej najboljše? Pravilno bi bilo, da bi bil ta dom v Dobovi Dom Socialistične zveze, ki naj bi ga upravljala te množična organizacija in univerza je pripravila že troje izboljšati. predavanj. Predavanja so bila Zaradi močnega porasta šte-vsakokrat dobro obiskana, kar vila učencev, ki pa jih bo pri-priča, da si ljudje žele iz- hodnje leto še več, postaja obrazbe. nujna preureditev še dveh pro- Prebivalci so precej veseli štorov v učilnice. Sola stoji na tudi Potujočega kina, ki jih samem in je brez vsake javne večkrat obišče. -ar razsvetljave. Zaradi varnosti . ... ._... „ vprašanje uporabe prostorov bi dsorano za kulturne priredita bUo Pniv nie ^ bi ^ v Zadušnem domu, ki ga upravlja KZ. Vodstvo zadruge pa daje prednost predstavam kinematografa in raznim plesnim prireditvam, medtem ko v Z»-družnem domu za mladino v Dobovi, ki se je mesece priprav- il proti temu, da Dom upravlja KZ, vendar mora imeti njen upravni odbor potrebno razumevanje za kulturni razvoj in napredek kraja. Prav žalostno je v Dobovi imeti tako širokega Ijaja na "uprizoritev ~naštured očmi le dobiček. vsa ostala dejavnost na- Ta naša prizadevanja so ljudske skupnosti. Z najglobljim bila osamljena, izolirana od in najrevolucionarnejšim pose-širše skupnosti, zato niso mogla gom v človeške odnose — s sa-in revolu- moupravljanjem in družbenim Naši člani upravljanjem — je začel podi-so cesto pripravili delovne se- rati stari svet in graditi novega, stanke in občne zbore v prepri- Delo in oblast se zopet združit kompleks vseh procesov v družbi in za delo uporabljal nove metode in nova sredstva umetnost in opravičljivost diferenciacije učencev (kdaj, kako in čemu izvesti diferenciacijo in kako nadaljevati delo z nadar- otrok bi bilo urediti tudi glavne ceste V zadnjih letih se je stavba gimnazije precej spremenila. V učilnicah so izvedli dvojno zasteklitev vseh oken, urejeni so kabineti za učila, obnovljena so stranišča, notranja kanalizacija in vodovod. Iz kapele v samostanu so preuredili telovadnico, •za katero so preskrbeli najnujnejše telovadno orodje Letos bo treba poskrbeti za obnovitev oken v pritličju, popraviti kamnito ograjo okoli poslopja, urediti dve učilnici prepleskati vse učilnice in pripraviti stanovanje za učitelje Za vsa ta dela je potrebna precejšnja vsota denarja, vendar je upati, da bo mogoče to vprašanje z dobro voljo urediti. Šolski odbor je na eni izmed svojih sej razpravljal o gradnji novega gimnazijskega poslopja. Sklep za ustanovitev posebnega odbora — komisije za gradnjo nove šole bodo predložili svetu za prosveto pri obč. ljud odboru. Ta komisija bo delala na tem, da pripravi vse potrebno za čimprejšnjo graditev novega šolskega poslopja, ki bi bilo že potrebno. -ek Čanju, da bodo številne povab- jeta v prvobitni obliki in tako jenimi in manjnadarjenim učen- 1 1 — ■ X _ _ ‘1 . j. v S -1 - S - 1 ^ 1:1. ! J t tl >r\f 3 \ *-» r, /vil o % n rkt*1 . likvidirati razredno ni odbor v avalih zahtevah bolj SužSfki je delovnega človeka vztrajen in odločen. Res je tudi, da v Dobovi manjka telovadnega kadra, toda če si bil na sestanku in poslušal razpravo, si dobil vtis, da je samo premalo odločnosti in dobre volje. Sli- predno mladine pa jim je spričo S»« Je bilo tudi pritožbe, da tega drugovrstnega pomenu. prosvetni Mnogo pikrih besed Je padlo na račun upravnika zadruge, ki društvu, s svojim zadržanjem zavira delo naprednih organizacij in društev v Dobovi. Mladina v Dobovi je bila po osvoboditvi močno razgibana, danes pa tam- bili priznanje in potrdilo za do tal ponižala in mu hotela hitrejši napredek in nujne spre- vzeti vsako iniciativo in zame-mernbe, ki sta jih pogrešala gliti perspektivo. Zaradi takšne-šola in učitelj in narekovala ga razvoja in stanja, ki je lastno epoha ljudskega ustvarjanja in samo jugoslovanskim narodom, socialistična prihodnost. Danes se je ha republiškem občnem štev. pomoči in skrbi celotne vemo, da marsikdaj in marsikje zboru učiteljev in profesorjev skupnosti. Šolske zgradbe, so- ci), vzgoja patriotizma in pripadnosti socialistični družbi, ki enako pojmuje fizično in umsko delo, ki oboje združuje v celoto. Razume se, da je za takšno šolo, ki naj. da takšne rezultate. - potrebno pogojev, sred- Orkester v Vidmu Krškem spet igra delavci nudite l>rc' zaradi objektivnih činiteljev te- Slovenije v Ljubljani tov. Vlado dobna učila, ki so za denar do- pomoc telovadnemu ga bilo mogoče storiti. Reforma je morala dobiti revolu-Končen sklep sestanka SZDL ci omami značaj in tega lahko v Dobovi dne 13. t. m. je bil, šele takrat, ko je delovni člo-da so dosedanji odbor TVD vek Jugoslavije začel razvijati »Partizana« povečali in vanj ko- nove družben o-ekonomsk e od-optirali nekaj novih članov, noše in postavil temelje nove Majhen izrazil: »Iz družbenopolitičnih vidikov prihajamo do zaključka, da pripada sodobna šolska reforma naprednim družbenim silam, v današnjem času delavskemu razredu in socialističnim gibanjem. Zaradi tega „TVIIadost pred sodiščem66 v Vidmu Krškem Končno je prišlo v Vidmm-Krikem v letošnji sezoni na oder prvo gledališko deio. Dne 6. marca je Mladinski oder »Svobode♦ uprizoril v Domu TVD »Partizana« Tiemeyerje»o dramo »Mladost pred sodiščem«. V Krškem smo bili zadnja leta vajeni na odru več utt manj gačarj, katerega pojava že sama po sebi nekaj pomeni. Tudi svojo vlogo bi bil dobro podat — saj je že star igralec — če bi bB Jcos tekstu. Zal pa je prišla ta pomanjkljivost v prizoru, ko Ana prizna svoje dejanje, preveč do izraza. Doslej še neznani Franc Baskove, ki se je v vlogi Pieta van bro odigral mestnega zakrknjenega postopača, H ga ni moč pripraviti do priznanja resnice in ki iz ljubezni do dekleta prevzame veo krivdo zločina nase. Prvič smo videli na odru tudi istih igralcev, istih obrazov. Dooma prvič predstavi!,_ je do-iTokrat so se pa predstavili občinstvu novi, mladi, doslej še neznani igralski talenti. Glavna igralka Ana Daalders (Anica Vahčič) je nedvomno dala v tej premieri vse od sebe in pokazala vse svoje sposobnosti. Svojo vlogo je zaigrala nadvse doživeto, katere vrhunec je bil živčni zlom in priznanje zločina, ki pa je storila. V Anici Vahčičevi imajo domačini nadarjeno igralko, tako za komedije kakor tudi za karakterne vloge. . Zelo dobro je bil izbran sodnik za mladoletnike (Maks Po- dalo srečno izbrano in dobro podano. Režijo je vodil že znani Viktor Zerhljak, kateremu so ipral-ci k njegovemu jubileju (25-let-nici odrskega dela) iskreno čestitali in mu podarili skromno priznanje. Vstopnice za to premiero so bile do zadnjega sedeža razprodane. V nedeljo, 11. marca, je bila repriza igre prav tako dobro obiskana. Vse to dokazuje, da je bilo občinstvo zadovoljno. Želi si še več dobrih iger. Upamo, da jih bo v bodoče še več, saj II glUCUiJvllt. ciaiuut j . ^0^010^^““ z uporabiti vse predloge, ki jih nudita revolucionarni boj delavskega razreda in napredna znanost.« Katere so te izkušnje in predlogi, ki jih mora reforma za novo šolo izkoristiti in jih moramo v sedanjih razpravah upošte- Pologi pa podrobno^ zapisani, vati? Namen imam, da jih nekaj samo nakažem, razprava pa razvije in utrdi: enotnost naše šole za vse šoloobvezne otroke, ki naj bo v vsem izobrazbenem in vzgojnem procesu enako dosegljiva za mesta in vtisi, takšen šolski sistem, ki bo hkrati izoblikoval proizvajalca in upravljala v eni osebi, družbeno mesto in družbena vloga šole. višja Salonski orkester v Vidmu-Krškem ima staro tradicijo, te pred desetletji je zelo dobro uspeval in nudil domačinom vedno kvalitetne koncerte. Orkester je svoje delo nadaljeval tudi po osvoboditvi. Vsako leto se je predstavil občinstvu z različnimi glasbenimi deli. včasi celo večkrat, zadnja leta pa bolj poredko. O molčečnosti .... . orkestra so zadnje čase raz- Društva učiteljev in profesor- pravljaie različne množične or-* u.i.« odgo- „ant2QCije in iskale vzroke 0 tak°J tem. Pred dnevi segljiva, realni proračuni in vse ostalo bodo ustvarili pogoje in pomagalo roditi zadovoljive uspehe. jev čaka torej veliko in Potrebno je z ljudskimi odbori, odbori SZDL in drugimi organizacijami ter delovnimi kolektivi, da bo mogoče pripraviti in izvesti razprave okrog reforme šolstva. Razprave morajo biti končane do maja letos, vsa mišljenja in so se sešit najvidnejši krški glasbeniki k posvetovanju pri predsedniku občinskega ljudskega odbora tov. Nunčifu. Skupno so se pogovarjali o vzrokih nedelavnost1 orkestra. Končno so ugotovilu da bo mogoče s finančno pod- r------ , poro LO spet doseči lepe uspe- Zapisnike bo treba poslati okraj- he j>e naslednje dni so se plaš- nemu odboru sindikata učiteljev in profesorjev, ki jih bo zbral, uredil in posredoval naprej. (Se nadaljuje) uiuAmiAUAimi«' Ne pozabite: vsak naročnik „Zasavskega tednika" je zavarovan! beniki sešli k prvi vaji in pričeli z rednim delom. Ugotovili so tudi, da bo treba posvetiti večjo skrb glasbeni šoli in ji nuditi primerne prostore, kjer bodo mladi glasbeniki lahko nemoteno delali. Godba na pihala v Krškem bo morala skrbeti za naraščaj To nalogo naj bi delno prevzela glasbena šola, tako da se bo godba spet okrepila in dosegala take uspehe kot nekdaj. je repertoar gledališke družine znanstvena raven šole in uči-mladega Jožeta Uršiča. V vlogi »Svobode* precej obširen, telja, ki bo pravilno pojmoval ^^Ateio^eij?««6’’** SC * ............................................................................................. teeiD Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK Nzdalievanle) S svojim temperamentom je ■poživila igro gospa Hogendor-stova (Marija Škofič), ki je ugajala občinstvu s svojo izredno živo igro. Tudi ostali igralci niso zaostajali. Lahko trdimo, da je bilo Predpisov ne gre mal*čili Stvar ni nova! Celo stara je! Že leta - 1950 in 1951 so bivši mestni ljudski odbori pri nos izdali med odloki o javnem redu in mirti določbe, da je mladoletnikom prepovedano obiskovati večerne kino predstave ali dajati v gostiščih al-__________ koholne pijače. Med temi dolo- odboru je na eni izmed čili beremo tudi, da morajo svojih Sej razpravljal o tem upravniki kinematografov skup- p^blemu in sklenil naslednje: no s šolskimi oblastmi določe- šoloobveznim otrokom je pre-vati, kateri filmi so za mladino povedano obiskovati kakršne primerni. Zadnje čase je čutiti napore naših oblastvenih organov, da bi skupno t šolskimi oblastmi končno napravili tudi v tej stvari red. Tako to n. pr. v Hrastniku že izdali tozadevne ukrepe. Svet za šolstvo pri ljudskem občin- učenka 4. razreda osnovne šole-pošta Dol pri Hrastniku. Obe' ma bomo poslali knjižno na' grado po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za pošto in ljubeznive pozdrave prav lepa hvala. Uredništvo Nagradni magični kvadrat za pionirje Vodoravno in navpično: 1 2 3 4 - »Kje vendar 08 kunce ki ne pootregta s gibanicami, M m je teko Junaško očrnil ma hrb- bite te vroče, ds m Je te batom? In kam n Je skrilo tiste dlte od ajih. Poleg tega sem ga pernato mešalo, ki sna poštene tudi pogostila s okusnimi riba-sosedc teko Jerično opravljati? ari in ponudila sem mu mleč- koli kino predstave med ted-Vsi omenjeni odloki pa se pri nom ob nedeljah pa le matineje in popoldanske predstave, če so seveda mladini primerne. Šolskim otrokom je prepovedano tud i v spremstvu staršev vsako obiskovanje veselic. nas še vedno grobo maličijo in izigravajo. Se vedno vidimo šolobvezne otroke bodisi v kinematografih (seveda večer), ali da s starši obiskujejo razne veselice in podobno. Šolske oblasti so sicer že nekajkrat poskušale to vprašanje rešiti, toda opomini so malokdaj zalegli. Ni nam vseeno, če nekdo ne upošteva koristnih odlokov na- ___ • ■ , j še oblasti, /n prav tako nam nt šolska vodstva prirejala redne Tule sem stopite, junaka, in ponovite svoje obtožbe meni v lice; Evo vam Zvitorepke! Komur je storila kaj žalega sdaJ naj stopi na prste! Seveda, o seveda, kadar nisem navnčna, je lahko jezik brusiti! Toda sodba se Izreka tele takrat, ko kruha in sladkega ovočja. Ko se je kunec mastil s obilnim zajtrkom, se je priplazil k mizi moj najmlajši sinko, da bi videl, ali Je fie kaj ostalo za njega. Saj veate, kako so otroci ješči, in te vidijo, da nese kdo drug kaj v usta, so še lačni. paglavca ste ga res prav neusmiljeno zgrabila in kaj lahko bi ga bila zadavila. Jaz sem rešila teko rekoč svojega gosta gotove smrti. Kot zahvalo za to pa zahteva zdaj zadoščenje za svoje izgubljeno uho! Se čuda, da me ne terja, naj mn s pismom in pečatom potrdim njegovo vzorno vedenje! Zato pa sc se z upravniki kinematografov domenili, da bodo skušali preskrbeti več mla- dobrega, a v zahvalo se sračite dinskih filmov. Prav tako bodo zdaj nad menoj! vseeno, če starši pozabljajo, s tem, ko vodijo svoje otroke bodisi v kino ali na veselico, dajejo celo potuho. Nič ' koliko razprav je bilo o tem pojavu na učiteljskih koli mlad. predstave. Upravnikom gostišč pa »o poslali okrožnico, v kateri so jim prepovedal i točenje alkoholnih pijač mladini. Tudi v ostalih občinah se zve tošbz in odgovor: tako Je Tako je tudi majčkeni snedež še od nekdaj navada. Tema segel po drobtinici na mizi, a dvema tebljačema, ga vranu in kunec ga je česnil s peščico po kuncu, sem že storila mnogo ustih, da se mu je kar kri ulila is noska. Ko je Bučman, moj najstarejši sinko, to videl, je BUo je zadnjo sredo zjutraj priskočil svojemu bratcu na zarana; jaz sem stela pn, svo- pomoč; zgrabil je prešernega jim gradom in gledala, kako dolgoušca za grlo in ga pošteno vreme kaže. Kar prtskače ku- premikastil. To Je torej vse, Rešitev nagradne uganke iz 11. številke ferencah, roditeljskih, sestankih sMenili dosiedno izvajati te in d" ^'starši TeTazumel^a je podobne predpise. In prav je pravilna vzgoja tudi v tem po- tako: rod, ki ga vzgajamo, nam gledu več kot potrebna. bo za to nekoč hvaležen. nec mimo po poti; on me pozdravi in mi reče, da je namenjen na kraljevski dvor. .Srečno pot ti želim!' pravim jaz; a on se le te obotavlja in me prosi, ali bi mu mogla dati kaj za prigrizek. ,Oh, prav rada!' sem odgovorila ja7 in pnvabila lačnega potnika v sobo kjer seru n u kar se je zgodilo. Jaz sem seveda ročno priskočila ter potegnila na stran svoja dočaka in jima tudi umerila hlače, kakor se spodobi. Ce je v tej prask) kunec dobil kako gorko, kaj to meni mar? Saj bi jo bil še huje Izkupil. ako bi mu jaz ne bila priskočila na pomoč. Moja dva t. gibljivi del električne#; stroja (tujka) i 2. sadež, ki v toplih krajih; 3. znan kra^ Prav veseli smo bili, da so Južni Dalmaciji- 4 taka (sr*>£ "aSl„r".ladi bra,lci ,Pravilno re- hrvaško); 5. poljedelec, km«40 Sili Šaljivo zemljepisno uganko, vaieo ČRKE: AAAAAA, II, K, L. 0 OOO, RRRR, TTTT, VVV. Rešitev magičnega kvadt*1 nam prinesite ali pa pošljite V pošti do nedelje, 1, opoldne. Za rešitev imamo P „ pravljeni 2 knjižni nagradi Ir odločitvi žreba). p- Pri odgovoru ne pozabite lt, vesti poleg svojega imena . priimka razred šole, ki i° skujete nadalje pošto in 11 kjer s'e doma Mredništvo ki smo jo prinesli v predzadnji številki. Vsi so nam odgovorili, da pomeni v tej uganki »polivka«, ki se razliva čez celi svet, velika svetovna morja, »pet velikih žgancev« v tej polivki pa da jc 5 delov sveta: Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija. Žreb je prisodil prvo darilo za rešitev uganke Stanku Resni-niku, učencu 3. razreda osnovne šole, vas Anže, pošta Brestanica — drugo darilo pa dobi po odločitvi žreba -Romanca Suša,