r Kupujte mjNE BONDEl Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVANSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume xxvi.—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA),MARCH 10, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 56 WERI$KI POSLANIK GOVORIL BREZ VEDNOSTI NASE VLADE fiuski radio je včeraj objavil celoten seznam ameriških dobav. - Izjava državnega podtajnika Sumner Wellesa ^USKO LJUDSTVO JE BILO VES ČAS NATANČNO ^ ^ OBVEŠČENO O AMERIŠKIH DOBAVAH ^ ot odgovor na izjavo ame-*— *«8a poslanika da rusko "iČesa] dele: admirala ljudstvo r ne ve o pomoči, ki jo je Rusija od strani Zedi-j® ruski radio sno-sil't celoten seznam po-^ ' ki jih je dobila Rusija iz dal Moskovska vlada ni jj, poslanikove izjave komentarja, toda po-daia° radia je bilo od- gla počasi, da so mo- Uijty zabeležiti vsa ured-časo ^ f^^kega provincialnega vila bodo zdaj obja- ^^java časnikarja Cassidyja ^Hei^ Q Cassidy, načelnik Press urada v Mo-rugjj'o^®. da ni res, da bi lo r. , J'^'^stvo ničesar ne vede- pomoči, ker je bila 1 ° tej ^dnio rijoi, ponovno omenjena v časopisju. N&va Sumner Wellesa Welles, državni pod-^®par+ry?^„,^ imenu državnega .^l^^^nta včeraj izjavil, da ni izid te vojne. je poslanik Standley govoril v Moskvi na svojo roko, brez predhodnega posveta z državnim departmentom. Nekateri krogi so mnenja, da bo državni department poslanika ukoril ali pa ga celo odpoklical. Propaganda osišča ^uje kapital Medtem pa nemški in italijanski tisk in radio kujeta iz te kontroverze svoj kapital, nagla-šajoč, da ni med Ameriko in Anglijo na eni, in Rusijo na drugi strani, nobenega sporazuma in zaupanja. Kakšne diplomate imamo? Drugi zopet naglašajo, da ni admiral Standley noben diplomat in da je bil deležen samo površne diplomatske šole, zato da govori tja v en dan, česar bi ne smel. Ako on res ni noben diplomat, je tem bolj obžalovanja vredno, da je bil>tak človek v teh resnih časih p|)slan v Rusijo, torej baš v de&lo, od čije juna,ške borbe je odpsen konč- Zavezniško bazo je napadlo 47 japonskih letal Radi revščine^ je mati umorila dva otroka izmed sedmih Letala so napadla bazo Wau na Novi Gvineji, kjer pa njihove bombe niso povzročile posebne škode^ stvo Italije pričakuje z otopelo opatijo, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan Nemčije nad Italijo je popolna. — Italijansko Judstvo se vprašuje: Koliko udarne moči je še osta-° v nemških armadah? — Ljudstvo ve, pri čem je. italijanskih divizij iz to, ker vsakdo ve, da ima naj ^®®to da bi vzbudila ^0 poglobila fatali-^^^i^žanje italijanskega nikoli verjel v Vjgi . križarsko vojno proti Nihče v Italiji ni ki 2.? *^ko naiven, da bi ver-da g. fašističnih oblasti, domov "kIJiyrorNernkj^'krVeTe'sama hujše šele priti. I Moč Nemčije pojema Pred Invazijo Italije se je pričelo italijansko ljudstvo spraševati:"Koliko udarne moči je še ostalo v nemški armadi? Koliko pomoči naj pričakuje I- Zavezniški glavni stan v Avstraliji, sreda, 10. marca. — Vrhovno poveljstvo naznanja, da je bombardiralo zavezniško bazo Wau na Novi Gvineji 47 japonskih letal. General Mac Arthur izjavlja, da japonska zračna sila na jugozapadnem Pacifiku narašča, in da bi bilo po-grešno, če bi zadnje zavezniške zmage zameglile to dejstvo. Bazo Wau je napadlo 26 sovražnih bombnikov, ki jih je spremljalo 21 bojnih letal. Povzročena škoda je bila lahka. WASHINGTON, 9. marca. — Mornariški tajnik Knox je izjavil, da imajo Japonci vedno večje težave z zalaganjem svojih oporišč, dbčim' mornariški department naznanja štiri nove napade na sovražne postojanke na Solomonovem otočju. Ameriška podmorska vojna proti japonskim parnikom, ki prevažajo zaloge in vojaški material, je še vedno zelo uspešna. Izjavila je, da ju je zastrupila zato, ker ni mogla prenašati zasmehovanja njunih sošolcev radi raztrgane obleke otrok. » i skrušena pred neprestanim pro- gotji dežele pred pra- Rusija ne kliče v vojno umetnikov in pisateljev WASHINGTON, 9. marca. — Sovjetsko poslaništvo je danes izjavilo, da ni v sovjetski vojni mašini niti enega igralca, pisatelja ali filmskega ali gledališkega direktorja. V začetku vojne z Nemčijo so bili tudi slednji poklicani pod zastave, toda sovjetska vlada je prišla kmalu do prepričanja, da je prav tako potrebno vzdrževanje kulture za fronto kakor obramba fronte same. "Naši vojaki so vsi neumni za godbo, gledališče, literaturo in film," je rekel uradnik poslaništva, "zato prihajajo naši i-gralci in pevci tik za fronto, kjer prirejajo vojaštvu svoje predstave." ®ova je v razvalinah "fiVafy, ^ poročila, ki so pri-portugalsko in • Švico Genova v raz-So velike industrij-^ Turinu silno po-De _ da se kruha doma-Sci yeč kupiti in da so raztegnili svojo ^ "ležgli zunanje, daleč r kraje. Italijan- na zunanje, daleč I«** ie2eč( ^ivi v iste vrste lJudst J)or v ^P^tiji kakor Ijud-kS—^^Gnih držav. 7An na ie držav. Zlo pa je ^'tJ-pVANI K prisil " DELU k)^ Hazm ' je v ponede- v J, da bodo vsi mo-Iti^ ki so bili ro- in 1916, in' diranjem Rusije in ki mora sama na kakih pol tucata točkah pričakovati napad na "Festun-go Evropo." Zarote v Italiji Nemci danes vedo, da je zdaj pričela biti ura Italije in da kujejo Italijani zarote za separatni mir. Splošno se smatra, da je Nemčija že povedala Italiji, da če bo Tunisija izgubljena, bo morala Italija sama gledati zase. Ko se bo Nemčija sama od sebe odpovedala Italiji, bo to znamenje, da je vojna končana. 1,000 RUSOV USMRCENIH LONDON, 9. marca. — Sovjetska informacijska pisarna naznanja, da so nacisti v Malo Arhangelsku postrelili in pobe-sili nad 1,000 sovjetskih državljanov. ALBERT LEA, Min., 8. marca. — Mrs. Delia True, 34 let stara žena, je priznala, da je umorila svoja dva najmlajša o-troka od svojih sedp,iih otrok, da bi ju rešila pred zasmehovanjem njunih sošolcev. Otroka sta bila vedno silno žalostna, ker so se njuni tovrjpiši norčevali iz njiju zaradi njune revne in raztrgane obleke. Ženska, katere drugi mož je pred leti umrl, je priznala, da je dala strup za podgane v mleko svojega devet let starega sinčka, kar se je zgodilo pretekli teden. Nato pa j6 priznala, da je lanskega oktobra zastrupila tudi svojo 6 let staro hčerko Ardith. Družina je živela od javnega relifa, odkar je umrl oče in glavar družine. Prebivali so v slabi koči, kjer so živeli, kakor so pač mogli. Ženo so zaprli, njene revčke pa so prevzele pod svojo oskrbo dobrodelne organizacije. Zavezniki domini-rajo vso Tunisijo v svojih napadih na Angle-, že je izgubil Rommel 50 tankov. Včeraj je bilo sestreljenih 21 nemških letal. Zavezniki so bili snoči v dominantni poziciji v vsej južni Tunisiji, kjer se je maršal Rommel umaknil še globlje v hribovje po bitkah, v katerih je izgubil 50 tankov, na severu pa je bila odbita cela vrsta nemških napadov z velikimi izgubami za Nemce. Da so zavezniki tudi absolutni gospodarji v zraku, je razvidno iz dejstva, ker so včeraj sestrelili 21 letal osišča, sami ' I pa so izgubili samo dve letali.-Maršal Rommel je bil od svojega starega sovražnika in zmagovalca, angleškega generala Montgomeryja zopet tako odločilno poražen, da je dvomljivo, če se bo mogel sploh še kdaj prikopati do iniciative. Nemški in italijanski radio ničesar ne poročata o Rommelo-viE napadih in njegovih poznejših umikih. NACIJSKE (ETE SO ZOPET ZAVZELE OSEM VAŽNIH MEST S svojo kontra-ofenzivo ogrožajo zdaj Nemci Markov, silno trdnjavo in važno industrijsko mesto Rusije. NA VSEH OSTALIH FRONTAH PA RUSI STALNO NAPREDUJEJO Nemci, ki so se umikali skoro* : vscTzimo iz južne Rusije, so pričeli v bazenu Donca ogromno kontra-ofenzivo, s katero so žs zavzeli osem važnih mest južno in južnovzhodno od silne trdnjave Harkova. Vse to priznavajo Rusi v svojem današnjem poročilu. ! V ofenzivi je 375,000 mož Nemci so pričeli svojo ofenzivo pozno v februai ju s ,25 divizijami ali 375,000 možmi, med I katerimi je bilo dvanajst divizij, ki so bile poslane z zapala na rusko fronto. 20,000 pobitih Nemcev Rusi priznavajo, da so se u- Rusi priznavajo, da so se u-maknili iz mest Krasnograda, Lozovaje, Pavlovgrada, Krasno-aimejska, Kramatorska, Ba-renkove, Slavljanska in Lisičan-ska. Naznanilo moskovskega komunikeja Moskovski "komunike naznanja; Južno in zahodno od Harkova se vtše srdite bitke, v katerih imajo nacijske sile ogromne izgube na moštvu in materialu, zlasti na tankih. V Londonu pravijo, da bo kljub vsemu nemška kontra-ofenziva definitiven polom, ako se Nemcem ne posreči zopet za- LETALSKI NAPAD NA BOLGARIJO ISTANBUL, Turčija^, marca. — Neznani bombniki so napadli bolgarski kraj Jambol, katerega so silno bombardirali. Nacijski uradniki v Bolgariji so prepovedali vsako tozadevno obveščanje in utajitev vsakih morebitnih zračnih napadov. Iz Sofije, kjer vlada največja nervoznost, se morajo izseliti vsi starejši ljudje in otroci. 40 AVSTRIJCEV OBSOJENIH Radio iz Dakarja poroča, da je bilo obsojenih na smrt 40 Avstrijcev, ker "so hoteli organizirati proti-vladno stranko." Operacijo je prestala Včeraj je bila v St. Vincent Charity bolnišnici operirana Mrs. Caroline Kmet, 6206 Schade Ave. Operacijo je srečno prestala, številka njene bolniške sobe je 323. Želimo ji, da bi se ji zdravje povrnilo ter da bi kaj kmalu prišla nazaj med svoje sorodnike in prijatelje. po- M sj^.^^'^ilnemu delu. Vsi o Pa dojeni med leti 1917 bili že prej pokli- ^^Nski DOBRO- v ^ b^^OUCI i "^^CISCO, 9. marca, bi ^ si oblasti naznanja-300 Japoncev - A-^ 80 zbrani na ne- v Huntu, Idaho, Prostovoljno v ameri- POMANJKANJE GROBARJEV NEW YORK, 9. marca. — Pomanjkanje delavcev je postalo tako akutno, da se je nabralo na nekenf pokopališču na Staten Islandu v New Yorku 23 krst z nepokop&nimi trupli, ker ni delavcev, da bi izkopali grobove. HEIL, HITLER IN GOERING V Fort Jackson, So. Carolina, služijo pri vojakih poročnik L. S. Heil, kapetan Paul Hitler in kapetan G. Goering. Vsi trije so dobri prijatelji. 1. .' 1 'T'« ^ "S ■ 1 'If"! j maknili pod nemškim pritiskom | vzeti Harkova. iz osmih mest, toda pravijo,, da | Z vseh ostalih front pa poro-1 so prizadejali sovražniku pri čajo Rusi o nadaljnih uspehih, tem silne izgube, ki znašajo, ne vštevši ranjencev, samo na mrtvecih 20,000 mož. zlasti iz okraja Vjazme, kjer se Nemci pod ruskimi udarci naglo umijako. Naši fantje-vojaki A Dne 21. januarja je odšel k vojakom poznani Jacob Sernel, ki je pred odhodom stanoval pri svoji sestri Mrs. Rose Miller, na 11613 Rutland Dr. Njegovi številni prijatelji mu lah- j ko pišejo na sledeči naslov: Pvt.! Jacob Serned, No. 3 Bty A., —! lOlst C.A.T.B.U., Camp Mc-! Quaide, Calif. Na zahtevo jugoslovanske vlade so bili v Londonu aretirani 4 jug. veterani Malo kasno je, pa vendar razveseljivo ! Sredi decembra lanskega leta so odpluli iz New Yorka a-merikanski vojaki na bojno polje — kam, nihče ni vedel. Med njimi se je nahajal tudi saržent Fred Zele iz Euclida. Dne 6. februarja je njegova mati Mrs. Anna Zele prejela prvo pismo od njega iz Afrike. Kar pa jo je najbolj razveselilo, je bilo na 6. marca, ko je prejela od njega božično voščilo. Pismo je nosilo pečat 5. marca, N. Y. Vidi se kako so vestni na poštnem uradu; če imajo le pisma na roki, jih gotovo dostavijo kakor hitro pridejo na vrsto. Seveda izjeme so, ako pisma zgori jo ali se potopijo, ali če jih sovražnik dobi v svoje roke. 8. marca pa je spet prejela pismo, katero je bilo 14. dni na poti. V obeh pismih pozdravlja znance in sorodnike, kakor tudi vse sosede. Pravi, da je podnevi zelo vroče, a noči šo hladne. Vsi fantje imajo samo eno že-Iju, do bi vojna kaj kmalu končala in da bi se mogli povrniti nazaj. Veterani, ki so se berili v Internacionalni armadi v Španiji, so bili izpuščeni iz ječe v Severni Afriki, toda zopet aretirani na zahtevo jugoslovanske vlade, ki je izjavila, da jih ne priznava za jugoslovanske državljane. MOSKVA, 8. marca. —Radio*- "Svobodna Jugoslavija" poroča, da so bili štirje jugoslovanski veterani Internacionalne brigade v Španiji, ki so bili izpuščeni iz koncentracijskega taborišča v Severni "Afriki, zopet aretirani ob svojem prihodu v London, in sicer na zahtevo tamošnje jugoslovanske vlade. Mlada mati je odrezala svojemu otroku glavo Strašno dejanje je storila, ker je bil otrok deček in ne deklica, katero si je želela. Pvt. Joseph A. Kosoglov, sin Mr. in Mrs. Joseph Kosoglov, 5375 Stanard Ave., je te dni graduiral iz Army Air Forces Technical Training Command sole, kjer se je vežbal za avija-tičarskega mehanika. Nahaja se v Stymour Johnson Field, N. p. Pred odhodom k vojakom je bil zaposlen kot mašinist pri National Acme Co. Pri vojakih se pa nahaja od 3. sej)tembra. Izjava radio-oddaje V radio-oddaji, v kateri se zahteva takojšnjo qsvobodi-tev teh štirih veteranoy, je rečeno: "Iz angleškega časopisja smo doznali, da so bili v Severni A-friki izpuščeni na svobodo bivši člani Internacionalne brigade, med njimi sledeči štirje Jugoslovani: Popovič, Kapo, Mijoč in Ludek. Omenjeni so bili v Londonu zopet aretirani, ker jih zamejna jugoslovanska vlada ne priznava za jugoslovanske državljane. Proti komu so se borili? "Rekli boste: Nemogoče! Toda je fakt. Proti komu pa so se ti Jugoslovani kot člani Internacionalne brigade borili? Ves svet ve, da so se borili proti Hitlerjevemu in Mussolinijeve-mu fašizmu. V republikanski Španiji so se borili za stvar vse- otroki ga prognaivngpi NoveShnk za! rekla, da * katero stvar so se zdaj dvignih .^ sicer za deklico, ker je hote-z orožjem v roki vsi svobodoljubni narodi. LOS ANGELES, 9. marca. — Mrs. Rosary Shelfo, mlada žena delavca v obrambni industriji, je povedala danes policiji, da je s kuhinjskim nožem obglavila svojega novorojenega sinčka, ker si je želela hčerke. Njen mož je izjavil, da se je zbudil, ko ga je njegova žena poklicala, rekoč: "Pravkar sem umorila otroka." Na policijski stražnici je ženska izjavila policiji: "Vzela sem mesarski nož, položila otroka na desko za rezanje kruha, nakar sem mu glad-i ko odrezala glavo. "Nato sem šla v spalnico, go pred porodam šivala oblekce, kjer sem zbudila svojega pioža ter mu povedala, da sem umori- la imeti hčerko. To je bil edini motiv, da je umorila otroka. Pionirji borbe | "Kakšna razlika je med Jugo-Slovani, ki so se borili v Inter-, I nacionalni brigadi, in Jugoslo-; vani, ki se bore danes v Jugo-i VOJAK JE GLUH IN BREZ PRSTA RIDGEFIELD, N. J., 9. mar-slaviji v vrstah ljudske osvobo- i ca. — Otto D. Myer, star 33 let, dilne fronte ? Edina razlika je v je tako naglušen, da se mora tem, da so bili oni Jugoslovani, i posluževati magnetičnega ušes-ki so se borili v vrstah Interna-; nega fona, in poleg tega je brez cionaUie brigade, naši pionirji prsta« na eni roki, pa je bil ven-in učitelji. Oni so nam pokazali I dar poklican k vojakom. On je edini pravi način borbe proti I namreč izredno dober ostro-fašizmu." strelec. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. marca, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________$6.60 Por Half Year — (Za pol leta) ...................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................ 2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V cievelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________ i.oo Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________ 2.25 Govor ministra Kosanoviča na jugosiovan- š^e, temveč stvar vsega čiove- štva. Posamezni mali evropski skem radio programu Združenih narodoV narodi pa so po vzgledu svojih velikih sosedov zaupali v to, da Dne 1. marca je bil prirejen v I se milijoni Madžarov stradalirešiti, ako se čim _ . L prej izolirajo in odcepijo svojo Materino darilo "Včeraj me je sodišče obso dilo na smrt. Brš ko dobite mo- •ii" For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Pov' One Year — (Za celo leto)_________________ Por Half Year — (Za pol leta) .................................................. ______»8.00 ........ 4.50 Entered as Second Class Mattfr April 26th, 1918 fit the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. KAKO GOVORI HITLERJEVA "INTUICIJA" Newyorski PM od 4. marca 1943 prinaša naslednjo posrečno zbirko Hitlerjevih izjav: Berlin, v jeseni 1941: — "Ruski sovražnik se je zrušil pod tako strahovitimi udarci, da si ne bo nikdar več opomogel." Berlin, 8, novembra 1941: — "Nikdar še ni bilo tako ogromno carstvo zdrobljeno in uničeno v tako kratkem času kot v teh dneh Sovjetska Rusija." Berlin, 15. marca 1942: — "Eno stvar danes vemo: boljševiki, katerim se pozimi ni posrečilo, premagati nemških čet in njihovih zaveznikov, bodo doživeli v bodočem poletju poguben poraz." Berlin, 26: aprila 1942: — "Prihodnjo zimo bo naša vojska na vzhpdu bolje oborožena in opremljena. Nikdar več ne bodo naši vojaki prenašali takih težav kot te, kateie so preživeli to zimo.. Berlin, 30. septembra 1942: — "Bodite popolnoma prepričani, da je naša fronta neomajno trdna, tako ona na vzhodu, kakor na zahodu, severu in jugu. Okupacija Stalingrada, katero bomo na vsak način izvedli, bo ogromen uspeh, ki bo poglobil in utrdil našo zmago. Popolnoma pa ^ete zaupati v to, da nas nobena človeška sila ne bo več odtrgala od te točke." Muenchen, 8. novembra 1942: — "Vzeti sem ga (Stalingrad) hotel... in—vi veste, da smo skromni—v biktvu smo ga tudi že vzeli. Le tu in tam je še par prav malih točk odpora..." S to originalno zbirko Hitlerjevih izrekov, primar-jajmo nekatere izvlečke, posnete iz zadnjega Hitlerjevega dokumenta—iz njegove prokljmacije nacistični stranki z dne 24. februarja: 1. "... tudi to zimo smo izgubili del (?) uspehov, ki so jih naši vojaki izvojevali poleti." 2. .. neštevilne težave in neuspehe smo doživeli s strani istih sovražnikov, proti katerim se moramo boriti tudi danes." IZ ITALIJE Bofcton, 2. marca (Christian Science Monitor) Izpod p: resa Edgar R. Rosen piinaša ugledni bostonski list dolg članek o razvoju situacije v Italiji, iz katerega je lazvideti, da je nedavno vladno krizo povzročilo splošno propadanje morale zaradi politične in vojaške onemoglosti "cesarske" Italije. Članek omenja, da ja znani fašist Robert Farinacci, v časopisu "Regime Fascista" natisnil uvodnik, ki obtožuje piejšnjo vlado, da je slabila in sabotirala italijanski vojni napor. To je poskus prepričati laški narcd, da fašistična stianka sama ni kriva vojaških nesreč Italije v Severni Afriki in na vzhodu. Italijanska propaganda zdaj »ag.aša, da je iMl fašizem kažipot diktatorskih režimov in predhodnik totalitarnih ideologij, a Mussolinija slika kot idejnega roditelja samega Hitlerja. Tako si zdaj laško časopisje prizadeva, da bi rešilo vsaj dol na bojiščih izgubljenega prestiža in pri tem I c-zodcvci nervoznost javnega mnenja, ki se zrcali tudi v drugih člankih laškega -^asopitja. Nekateri listi polemi-xit-'jo o At-antskem Chaiterju in izražajo skrb in strah pred ))0.siedicami ameriške zmage... Angleški mesečnik—-British Review the 19th Century aiid After—je pred kratkim natisnil članek, v katerem predlaga spremembo ravnovesja sil v Sredozemskem molju. List zahteva, da se Italiji odvzame otok Pantella-ria v sicilski ožini; isti strategični razlogi zahtevajo pravilno rršitev problema bodočnosti Libije in Cirenajke. V:;a 11 ' prgPanja bodo morala biti podrejena britanski .4ratcgiji v Sredozemskem moiju. C'.minandfM' Stephen King Hail priporoča nekaj podobnega v listu "London Picture Post." On trdi, da bodo zodinjeni naredi upoštevali teritorijalno integriteto Italije na kontinentu, toda le v okviru meja pred letom 1914. newyorskem Town Hallu dan in si želeli košček kruha. Jugoslavije s prenosom preko j V interesu mira se take stva-radio postaje WMCA. Predsed-1 ri v bodočnosti ne bodo smele nik Town Halla je slušateljem več dogajati. To so pojavi, ki predstavil govornike: Časnikar, V. Trivanovič je podal kratko zgodovino osvobodilnih bojev Srbov, Hrvatov in Slo- ogrožajo vse človeštvo. Ne le radi onih, ki nimajo, temveč morda še bolj radi onih, ki imajo. Strah pred rešitvijo tega »^1 wuv, Ail vatuv lil oiu- ^ - V vencev; ga. Grujič je opisala|pomanjkanje smelosti svoje vtise iz Jugoslavije; Iva-jjasnega ter odločnega nasto- novič in Marokini sta opisala ^ v tem pravcu, nas spomi- delo naših pomorščakov; Milan j ljudi, ki izvrše samomor # __ _ -- 1 rr n^vtrt r« *-»T-"I Petrovič je podal pregled naše narodne pesmi in odpel po eno srbsko, hrvaško in slovensko pesem. Leigh White je analiziral vojaški pomen jugoslovanskega odpora. Sava Kosanovič pa je razpravljal o obnovi Jugoslavije. Njegov govor se glasi v slovenskem prevodu: Vprašanje obnove Jugoslavije ni le jugoslovansko, temveč je bistvene važnosti za občo rekonstrukcijo sveta po zaključku vojne. Iz splošnega načrta široko zasnovane obnove sveta ne smemo izključiti nobenega dela človeštva, ako želimo doseči zares trajen mir, ki naj za daljši čas onemogoči izbruh novih konfliktov. Posredno ali neposredno, je danes že ves svet prizadet od vojne. V Ameriki se je rodil slogan, da se mora končati sedanja vojna z mirom malega človeka iz naroda. To ti pomenilo, da se bo moralo človeštvo v tej novi dobi opirati na pleča širokih ljudskih mas, skrbeti za njihove interese, njihov razvoj in njiho- iz strahu pred smrtjo. Bojazljivost v reševanju socialnih problemov, katere bi bilo moralo človeštvo rešiti v celoti, je privedlo do začetkov fašizma. Ko so prve fašistične tolpe pred 20 in nekaj leti v Italiji pobijale borce za demokracijo in uničevale svobodo mišljenja, ni v za usodo od usode svojih nesrečnih sosedov. Posledica; vse človeštvo je v vojni! Ako bi bil kdo pred 15 leti dejal, da morajo zapadne demokracije in Sovjetska Rusija skupno nastopiti proti nacizmu in fašizmu, bi bil ves svet smatral tako mišljenje revolucionarnim. Danes pa vidimo, da je naravno in neizogibno. Ako bi bil to aksion že pred 15 leti, bi človeštvo danes ne bilo zapleteno v drugo svetovno vojno, prihranilo bi si bilo milijone življenj in tisoče milijard dolarjev ne bilo bi zapadlo najtežji bolezni odkar obstoja človeštvo. Toda kljub temu, da so to znane in jasne stvari, se vendar že zopet pojavljajo mišljenja, ki boste odšli, jaz pa ne bom na kaj čakati . . . želel bi, ^ me še danes ubijejo" "Ti boš umrl z menoj -J. ,šepeče mati, gledaje mu hrabri ]e pismo, pridite k meni. Pridi-1 v. te, mati — samo teden dni mo-T be- rem še živeti, a hudo je misliti, pustili?" da bom umrl, da ne bi vas zad- ^ .J . . njič poljubil. Hitite, mama. Šte- i remisljala sem. m P jem minute. Ne jokajte. Miren ^er sem končno sMen sem in vznemirjen samo radi dam te nikomur. Dala ^ kako Vas bo potrlo. življenje, vse moje . ^ I dala ti bom tudi smrt. Ne ^ Vas, Vaš sin, Matija' •tuli „ . v i . , . Iprimoran preživljati smr Sedla je s čudnim, otrplim i2- Mejin, umrl boš v mojem »• rastom lic Se sok H ni moglaHoteli so mi vzeti 9» obmati. "Obsojen na smrt" - j, dovolj krute so te kratke besede, koli-.,,; ^^tg^ina ljubezen je ko nesreče, kolako solza je te bom njim, P'' vsakem zlogu! imakni se malo, skrij me Nekaj ur je preteklo. Solnce|vojakom .,. . . Prinesla se® je zašlo. Ona pa je še vedno se- ■ strupa. dela, mirna, tako mirna! L mozek ji je deloval z veliko hi Poljubi me zadnjikrat, , .. - . ibo prišla kmalu, brez , troBtjo. Končno se odloči. Ko je ^^rok m«) rVIVolj' boleči" mrak objel sobo, vstane, prižg luč in pogleda na uro. Čez dve uri odide vlak. še ima čas . padnih demokracijah nikomur go nas privedla do te vojne Da padlo na um-najmanj pa onim, ^es so taki nazori morda še bolj j Delala je k^orlvtomat^ko se 't \ ki so sedeli na odločilnih mestih ' evarni kakor takrat, ko so nas je preoblačila. Ničesar ni vzela P^^^^rat v teb __/in oa +11 Tvo-ja^Tl "io V»r\lii'70n Iri '___i _ . . , . _ bo pahnila človeštvo v najstraš nejšo občo katastrofo. Zato so oni, ki so se bali socialne revolucije, pomagali zatreti pokret, ki se je takrat izražal v čisto ne-revolucionarni težnji za svobodo tiska in svobodo volitev, nam danes, po vseh ogromnih'ge stvarice, ki jo je skrila na žrtvah grozi s tem, da po zmagi v vojni izgubimo mir. Človeštvo ima danes samo dvoje front: fašistično in anti-fašistično. Vsaka žrtev, ki pade prsih. Vlak leti. Ljudje stopajo in izstopajo, se pogovarjajo o delu, jedi, pijači, berejo časnike. Mati sedi mirno v enem kotu. Vlak beži, njene misli pa beže še hitreje. Noče misliti na prihod-njost, ono tako bližnjo prihad-njost. Saj je pismo z ono groz na anti-fašistični fronti, pa naj stvari brez katerih si Amerike pade kjerkoli, je žrtev za dobro niti zamisliti ni mogoče; tako,vsega sveta. Ta zavest bi mora-so pomagali razvoju, ki je skozi la prodreti prav do vseh bojev- 201etustvarjalvednonovegrož.|nikov na d:emokrat8ki fronti.'nobesedosamosen.Misliolvo-nje za mir, izzival mescanske^Oni, katere so zadeli prvi udar-1 ji ljubki preteklosti . . . Njen vojne m mednaro^e spore ter^i, žrtvovali za svoje so-ldom, mrzla soba, Mitoč, suh ži- nas končno pahnil v največjo g^de in reševali tiste, ki so prišli vahen deček - kako čita zani-svetovno vojno, v kateri trosimo vrsto za njimi. Ako pa gle-lmivo knjigo in stavi materi neštete milijarde, v kateri pro-{damo na človeštvo kot celoto v "J..........X.. padajo nenadomestljive dobrine, 1 žrtvovanju, moramo gledati na- vo bodočnost. Ako bo človeštvo'^ vojno, ki je dozdaj že zahteva-J^je tudi kot celoto pri obnovitvi, krenilo na pot, katero mu kaže-1 preko 20 milijonov človeških j Jugoslavija je le en sektor jo interesi malega človeka, bo' kateri bo poginilo še i velikega svetovnega bojišča, to- zagotovo na svetu manj krivice,: dodatnih milijonov ljudi, i (ja odpor jugoslovanskega Ijud-manj strahu, manj pomanjka- i P^^^dno bomo začeli okrevati od j gtva—Srbov, Hrvatov iir Slo- ___]: x___A... ji _______• I f A hnlA^ni I____ _ .. ^ .. nja in radi tega tudi manj spo-|^® bolezni. padov. Problem malega človeka namreč ni problem le enega naroda ali le ene države, temveč je občečloveški problem. Svet je danes ena sama velika skupnost. vencev—proti sovražniku člove- Mesto da bi bila demokracija' štva, in veličina žrtev, ki jih 15 ofenzivna in imperijalistična v] milijonov Jugoslovanov dnevno širjenju svojih principov, se je prinaša v aktivni borbi, dokazu-umaknila, ne morda v defenzivo, ■ je s popolno jasnostjo, da naro-temveč v nekakšno apatično le-!dom tudi z najbrutalnejšim pri- na katero je treba—ljub vsemjtargijo in dostikrat celo v sa-j tiskom ni mogoče vsiliti uredit-razlikam, katerih se ne da iz- momorilno pomaganje svojim ve, katero hraber narod zavrže. brisati—gledati kot na neraz- lastnim sovražnikom. Fašizem,'Jugoslavija se bori prav tako deljivo celoto. brezobziren in aroganten, je iz-; enodušno za svobodo svojega Dolge časovne dobe so bile!^°"^^^^ položaj. Infekcija se lastnega življenja, kakor za svoJnjem opazovali to Talostno"po-človeštvu potrebne da je širila., Nesmiselna teorija au-^bodo življenja drugih narodov. 1 stavo. Vrata se odpro, hitro predovalo do stopnje, na kateri^ strahotno Njena borba velja svobodi, od-1 vstopi, obstoji in se nasloni na P knirn ^rzino. V nasprotstvu z razvo-. resen ju od strahu in od pomanj- zid. Debelo, visoko zidovje, brezštevila vprašanj. Razgovar-jata se d^ pozne noči. Mama mu vcepljfi v njegovo dušo ljubezen k človeštvu, resnici, svobodi in pi4.vici. Vzbudila nlu j(f je, pripravila vse . . . Končno se zveza misli odtrga od preteklosti. Zopet grozne slike, zobje ji šklepetajo. Nesrečna mati! . . . Oziraje se na zasluge njenega pokojnega moža, so ji dale dve uri časa za sestanek s sinom. Ni žilica ni zadrhtela lia njenem belem, brezkrvnem licu, ko je šla skozi ozke hodnike in dvorišča. Vojaki so z začude- e razumelo, kako se s skupnimi . . ^ ..... :, . . ^ jredstvi in silami zaščiti je *• oa /^ I « T/-\ MA l O T%/\ M ^ o * v* J-VV« ,/-V ^ 1 « X >« opasnim in nalezljivim boleznim. V boju s kugo in kolero je clo- se je človeštvo povračalo na pri-' spontana in enodušna. majhno okence tik pod stropom, in v okencu košček neba. Visoka, suha postava s svetlimi očmi ji pride nasproti. Zdelo se je, da se trese temnica pred tem mističnim objemom dveh duš. "Težko stojite, sedite!" Pelje svojo mater do stola in mitivno stopnjo kamene dobe. j Nisem govoril o podrobnostih veštvo z V80 jasnostjo oMutilo^^ poglobljenja in nego-jmaterijalne rekonstrukcije. Te 'x»trebo in silo prlinoc^H vanja prometa, ki bi ljudstva posameznosti poznajo strokov- povezal veno samo skupnost, sojnjaki; ako zmagajo načela, za Na naši sedanji stopnji civi- postavili ideal primitivnega ČIo- katera se borimo, bomo mogli lizacije, v njenem ogromnem' veka in raztrgali vse medseboj- j reči o teh posameznostih, dac so tehničnem razmahu, pa je po-:ne zveze; vsak narod naj zado-1bistveno važne, ako pa ta načela, ^^eije svoio mater d t 1 ' iitala socialna krivica bolezen, stuje samemu sebi in naj stori:ne bi zmagala, bo materijalna|ona ga posadi na svo° ki je mnogo nevarnejša^od kuge vse kar more, da bi v vseh ozi-|obnova sama na sebi le poskus' "Ali ne tako kakor"'^ t ^"k' in kolere in povzročuje brez-'rih postal neodvisen od svojih I koimpcije, ki se bo—kakor ved-! dobi'" ' r v o ros t primerno težje reperkusije in sosedov. Ne le politično, temveč ^ no—slabo končala za one, ki za Hotel se ie nasmehnit" t d posledice. Moti se kdor trdi, da še bolj v gospodarskem pogle-;ceno materijainih dobrin proda- ustne so mu zadrhtele liLj Z se Amerikanec ne bori zato, da du. I jo svoja načela in jih izdajo. To ' vsak hotentot dobi svojo čašo Fašizmu je celo uspelo, vsiliti J® vojna vsega sveta in vse naše mleka na dan -r pomanjkanje, | večjemu delu anti-fašističnegal^^ve bodo zaman, ako ji ne bo kateremu so podvrženi neštevil-1 aveta ta svoj način mišljenja, ^^^dil vseobči svetovni mir. A ni hotentoti, to je, trpeči ljudje,: To je bilo eno njegovih sred-' »^goslavija se bori za svetovni bi privedlo do tega, da bi izgu-jstev, s katerim je razorožil svo-!'"'^- Amerika, Sovjetska Rusija, bili svojo bogastvo tudi oni, ki je nasprotnike, predno se je na-'^®^''^a Britanija in Kina imajo imajo danes vse. ^ valil nanje s tanki in letali. Ka-! potrebne sile, da ga ustvarijo. Pred nekaj leti smo doživeli, I ko žalostno je bilo gledati, ko ^ato morajo tudi ostati skupaj. da so v .Južni Ameriki kurili s je demokratični svet* prepustil' J® najvažnejši problem po-kavo, zato da visoka cena tega Abesinijo svoji usodi. In potem I vojne rekonstrukcije. pridelka ne bi padla, dočim so:španska meščanska vojna! (Ko-i je naslonila v odgovor na mate rina ramena. "Glej, zopet smo skupaj! Ne misli ..." Mati dvigne glavo svojega sina z obema rokama in poljubi ljubo, vlažno izsušeno lice. "Kako si se izpremenil, kako si suh, dragi moj mučenik!" Ne, ne ... Vi ste sivi in stari. Cez par dni ne bom več živel, ostali boste sami s svojo zdravo!" Poljubljajoč ga, je priR la stekleničico k njegovi® , , ,l----—.....—.ivvy CJW iiao j jc victuiid. i-Niucoai 111 VZiCia j , .. , . . ^ —da se tu pojavlja bolezen, ki ^polagoma potiskali v vojno. To s seboj, razen neke drobne, dra- dneh zmhtela — po tem ] bo pahnila človeštvo v najstras- nam danes, no vseh ogromnih'ge stvarice. ki in ip »kril. nn Njegovo glavo naSio je svoje rame in ko se j«^ j telo pričelo krčiti, izpije ® delež. • v O kongresu amefS Hrvatov 5{ gt 2e lič žij da g' ktt 25 M tu I % % •lia; W( W\ la ■ (i( lia ■ ■Hor, 11. LONDON, 27. februarja dio prejemna služba) T"®' donski radio je poročal nje o velikem kongresu ai® a ških Hi^vatov v Chicagu: Na tem kongresu je ^ san prispevek ameriških ^ ■ tov za stvar Amerike v ^. njihov delež v ameriški in na polju tovarniškega , ter v vlaganju denarnih ® stev v vojne obveznice. gres je z vso jasnostjo P zal, da hrvaški narod bene skupnosti z izdajale®®" veličem, katerega namen J® čiti z enim mahom hrvaš^ rod sam in edinost JugoS'^ ^ Pavelič je izdal Hrvaško, j. izročil Italiji Dalmacijo, a žarski Medmurje. Po tem uvodu je prečital nekatere izmed cij sprejetih na hrvaške^ gresu. "It Takes BoV ■ n It takes perfect coordins'^r tween piano and aircraft ^ .^c % win battles in the soutli wherever our two-ocean na ates. ic It takes both . . . War Bo" , Taxes to provide the sine^^'^ ^ toi^ ... to give our fighting men , thoy need to whip the Axis y V. .9. I rnwy ' wv. wvciiii oj.jaiioA.a uicav.aiit3n.a vujim: vvi, uouttii DOSCe Sami S SVOJO drugod milijoni siromašnih ljudi'liko bolj preprost bi bil danes VZORNA NEMŠKA DIVI-1 bolečino. Mislim, samo na to _ koprneli za čašico kave. A glej-:problem Afrike in vsega Sredo-' ZIJA POSEKANA^ j živeli in delali ste samo kame, ^1111^^ te, v bogati SeVerni Ameriki jo zemlja, ako bi se bila z neznat- STOCKHOLM, Švedska g da ^i mislili na sebe". ^diilaJScli 1 ^ danes kava rac^onirana. Pobi-j no, a pravočasno investicijo re- marca — Druga najboljša nem ' mislim nato, moj sin". jah so živino, da ne bi padla I šila v Španiji stvar demokraci- »ka divizija, divizija Mrtvaške! "^"čakoval sem vas te dni, "! premišljal, kako se bova sesta- glave, ki je pripadala plitni gar-', ' di, je bila na ruski fronti sko-, povem cena mesa—in to v času, ko ne- je). Ali pa potem pozneje tra- šteti milijoni jedo meso le en- gedija Cehoslovaške, kjer je bila, »na na x iront, sko-krat na leto, za Božič. Videli izvršena vivisekcija enega naj.;raj doslovno uničena. Tako jav-smo, kako so madžarski vele-lepših primerov demokracije. | ija gam Hitlerjev list Voelki-posestniki poz,gah zrelo pse- Nikdo ni hotel takrat pomisliti Igcher Beobachter, poročajoč o nico, hotec na^ia.it, večji pro- na to, da obramba čeških Sude-lg^rti njenega poveljnika, gene fit za ono, ki je ostala—dočim tov ni bila le zadeva Cehoslgva-' j-ala Eickea Časopis javlja, da je bil gene- Home, Inc., 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicott 3^ Commandei Stephen King Hall torej zahteva, da se Italiji odvzame Alto Adige, Trentino, kakor tudi Gorico, Trst in Isti o, z vsem slovanskim zaledjem. ral ubit, ko se je umikal "z maloštevilnimi ostanki svoje divizije pred Rusi." | JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott " Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razP®'* Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: j|l 452 East 152nd Street Tel.: KEnm'"'' 1". marca, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Vi prašanje delavskih moci Sviparski list "Arbeiter Zei-prinaša v svoji številki ° !■ decembra članek o delav- vprašanju na Balkanu. Na Hrvaškem se ceni število • delavcev in dninar- 350,000, ono kvalificira-, delavcev na 80,000, prista-Jiih delavcev na 25,000 in na 60,000. je zdaj zaposlenih 120,000 hrvaških de- bodisi v vojni industriji, pošiljajo domov del svojih prihrankov, toda medtem ko pošiljajo Finski ali Danski oženjeni de-1 lavci mesečno domov po 250 mark in neoženjeni po 125 mark, belgijski in francoski po 160 oziroma 120 mark, iznosijo te pošiljke za srbske in hrvaške delavce le po 100, oziroma 80 mark na mesec. The women of Britain fight in the Factories IVAN CANKAR: Kralj Matjaž "Vcev v A • v----------------Videl sem tako razločno, ka- lilnio) I kor zdajle tebe vidim, tovariš. 1 2opetj yj^jg^ sem kralja Matjaža, ko S°3i delav, cev. življenski po-. je sedel na svojem visokem pre- % težki t>'i vaojiciii ou g|.Qj^ Qjj jekla. Dvorana je bila ixi. Mace so precei raz- . folWelski delLi Lslu. P"""™"' ŽilA L&CiClVUi ;6tl01U." II v . i 7 »a dan od 45 do 90 kun zi- i ^ila prostrana, j' dobruain orK J- '• I tako da nikjer ni bilo ne zidov, ® k-ano ! ne kotov. Za vsako vrsto sivih i w, TWO EXAMPLES AIRCRAFT FACTORIES ž . & WOMEN ROYAL ORDNANCE FACTORIES rudarji od 70 do 120 a inrli,c4. '• • 1 • . , stebrov se je v noč in hlad raz- '"dustrijski delavci od j ne baklje, ne sveče, pa vendar , prostrla druga dvorana še več-ima vsak; • do 7o k > ir ^0 številtov, i. , v . Iso bile luči prepletale mrak, ka- ^^jhne toda n kor da bi poletavale bele vešče da,' ' pomisliti ie treba,!.., . , 1 J® vredtincf + J • ' tik pod stropom. maih tega denarja ze-l . J na. Delodajalci morajo I Bil sem med njimi in nisem ^ ,Z' ® a.k«o hrane in so bil, njih težko sapo sem dihal, h.P udar, kladivo na kje ustanovili skupne ku- njih bela lica sem videl in njih ^ \ mogočne, so , J®) za kn+c,.^ 7 . , J - 1 • A • T-M 4- čakale trdo stisnjene, da se raz- ikatere oclbegujejo de- rd,%:o km; pa venclar je bilo tam,,.,,... o WOMEN m m. m UN IN IJKIlAiN lOUAY there are 6,750,000 women in full-time war jobs, and 350,000 in part-time work. This means that approximately one out of every two British women between the ages of 18 and 65 are engaged in war worls. The poster pictured above shows the increasing percentage of women workers in two typical kinds of Britain's war factories. uri pomaknil tik do dvanajste Socijj zneske od plače, zdi se mi, le moje breztelesno la Ustanov sploh ni raz- srce "4 jg — zavarovalni- ^ Na tem svojem jeklenem pre- Qe juq° y^®oka, da je delav- stolu je sedel kralj Matjaž, vi-^ plačevati. Svobo- sok in silen. V obraz je bil hu- ijejjj delovanja je u- do bled, pod širokimi čeljustmi i ® Pristaniščni in po- so se bočili valovi mogočne črne klenejo ter zgrabijo za meč. Zapihal je hladen nočni veter, kakor da so se bila nekje v daljnem mraku odprla nevidna vrata; črni valovi Matjaževe brade so se vzdramili in so za-šumeli; plamen v njegovih očeh so še organizira- brade; oči so ležale v globokih13® zaplapola). in je bil svetlejši, "lu. ^ komunističnem | jamah in so gorele z motnim V dvorani se je prikazal ču- Čli ^Helc P^še tudi o položaju plamenom; orjaške pesti, nago sto porastle, so počivale na *^Cev v /AL,jE . _n-.crir MANY HUH? \NE Got SI* CARDS. IT'S GONMACOST fAE,— LET'5 SEE, -A U\KG, A aOEEM, TV40 TeN5, A seven AND A NINE , -tlFTY Sl^ CENTS OF ROM* ■OOMT GET 1 X5\SCooaAGBVi\ Too'Lv. LEARN iN A COOPLA ^GAR5~ You CANT I AuvWATS LOSE» I Uoohi vWHAT ' "tou'o HAVE I GOT \P yoOD ho inliepremično, desnico sklju- tisočjo molčečih senc, ki so vse čeno v pest; in v temnih očeh i^ele živa telesa, imele oči, ki so gledale, srca, ki so jim močno utripala. Procesijam ni bilo konca, noč jih je brez nehanja valila iz mračnega svojega na-' ročja in ta noč mislim, da je •RUM AT least -THIRTEEM CEKTS I V^o - HO - To bS SHOW* HOOJ COOLO ^00 cookCi HMe ?kMec -YouP. V<\H6 OK TMlS aoee«,— iAHDHovjP. G,oeeH * MINE, ^rAD E. TW'S ^PE-koiUcj. J.IKČ »UX?v/- I -p/Cf tO ,jr> ^5 T *^OOn TODAv ^ TO 'Vl^f'C OSKRBNICE V STAROSTI OD 21-44 LETA Morajo govoriti nekoliko angleščine in ipto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva. 5-DNEVNI DELOVNIK od 5.43 pop. do 12.43 zj. Dobra plača na uro Stalno delo Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901. THE OHIO BELL TELEPHON E CO. Učence ■ V. SE IŠČE ZA Magnesium stalno livarsko delo Plača na uro poleg bonusa Če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu se ne priglasite. American Magnesium Corp. 1099 Ivanhoe Rd. SCRAPER DELAVCI in STROJNIKI za strojno "Assembly" PLAČA NA URO THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki )i s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling ]o., 6517 St. Clair Ave. ACHING-STIFF ' SORE MUSCLES For PROMPT relief—rub on Mus-terole! Msissage with this wonderful "counter-irritant" actually brings fresh warm blood to aching muscloa to help break up painful local congestion. Better than an old-fashioned mustard plaster! la 3 strengths. RED - ITCHY- SCALY ECZEMA Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zerao—a doctor's formula ;-promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug-____ _ stores. Only 36^. 4— COUGHS Due To Colds or Bronchial Irrlteflon Hero's good news for the people of the U. S. A. Canada's greatest cough medicine is now being made and sold right here, and if you have any doubt about what to take this winter for the common cough or bronchial irritation get a bottle of Buckley's CANADiOL Mixture. You won't be disap-pointed—it's different from anything else you ever used - one little sip and you get instant action. Only 45c—all druggists. Satisfaction or monoy bacic Mali oglasi IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE za znotranjo in zunanjo brušenje. THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL PRILIKA za izkušenega Die Casting strojnega operatorja, da bi se naučil strojnega "Assembly." Hidralična in električna dela. PLAČA NA URO THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Churph Ave., pr; W. 28 St. INCOME TAX Dajte spolniti vaše listine za dohodninski davek pri osebij ki se razume na to delo, ter na katero se lahko z zaupanjem obrnete z zadevami svojega privatnega trgovstva in denarja. Yase listine glede dohodninskega davka bi morale ostati tako privatne kot spoved, zato pa bodite oprezni kje jih daste spolniti. Pri nas spolnujemq te listine že dolgo vrsto let, v popolno zadovoljstvo naših trgovcev in privatnih oseb. Če ste lastnik posestva, prinesite s seboj vaše račune, i'k tudi vašo Social Security številko. Urad je odprt od 9. zjutraj do 7.30 ure zvečer. Marian Mihaljevich —Income Tax Expert— 6424 St. Clair Ave. jj Q. How many coowners of š Bond can there be? A» War Bonds may be issued in the names of only two individuals as coowners, and the registration must be in the alternative, such as "John X. Smith or Mrs. Mary Smith," without any qualifying words or phrases. Q. If a person who already holds war Savings Bonds up to the limit for the current year should inherit additional Bonds, could they be registered in his name?. A. Yes. Q. How can I be sure that I can get my money back if I buy a War Savings Bond? MV woftO , ON T ■ By Gib Crockett A. The full faith and credit of the United States Government are Eledged for payment of oth principal and interest. Your Bond is just as sound as the Government itself. Q. If the owner of a War Savings Bond dies, how is collection made? A. In the absence of a co-owner or beneficiary in the "registration, the bond will form a part ■of the registered owner's estate, and will be paid to persons entitled to sliare in the estate under local laws as provided in the regulations. Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become. WSS 707D V. S. Treamry Dept. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vejno-varčevalnih znamk! STRAN 4» ENAKOPRAVNOST 10. mai'ca, iSf P. uECOURCELLE: MOC LJUBEZNI ROMAN — I. DEL —Kje pa je, če ga ni tu? Ta krik je bil tako bolesten, da je stari Yvon še bolj preble-del. — Moj sin! ... Svojega sina hočem imeti! . . . Dajte mi mojega sina! Vsa iz sebe je pahnila slugo od vrat in. že je bila na stopnicah. Sluga je hitel za njo, toda bilo je že prepozno. Hitela je po dolgih hodnikih in odpirala po vrsti vrata dobro znanih sob, dokler ni prispela do grofične spalnice. Stara grofica je ležala na postelji in umirala. Naslonjena je bila na blazinice ,v rokah je držala križec in poslušala duhovnika, ki je bral mašo pred improviziranim oltarjem ob vznožju postelje. Ko je vstopila Helena, je bledi obraz umirajoče zadrgetal. Zdelo se je, da se ji je zaleske-tala v očeh solza. Iztegnila je roko ... da bi blagoslavljala ali preklinjala? Kmetje so jo presenečeno pogledali. Tedaj je pa zapel ministrantov zvonček in vse glave so se sklonile. Kakor pod vplivom višje sile se je Helena prerinila skozi množico in stopila k umirajoči. Sklonjene glave je vzkliknila vsa iz sebe: — V tem svečanem trenutku vam prisegam, da nisem zakrivila zločina, ki ste mi ga napr tili! Nastala je grobna tišina, Helena je padla na kolena in poljubila svoji tašči roko. — Ah, usmilite se me, usmilite se matere, ki prosi za svoje ga otroka, usmilite se žene, ki si hoče znova priboriti moževo srce ,usmilite se hčere, ki prosi vašega blagoslova. — Storili ste zločin. To je kazen, — je šepetala umirajoča s slabim, toda razločnim glasom. — Ne, mati, nedolžna sem! Prisegam! . . . Mar bi mogla lagati v tem svečanem trenutku? .. . Kaj bi bila mogla grešiti, ko sem imela pri sebi sina? Mar bi se mi misel na Ramo-na ne bila neprestano vsiljevala v moje spomine, kakor njegova podoba v moje srce? In pa, mati, ali ne govori resnice tak glas, ali ga res ne morete razumeti? Poslušajte me, ozrite se name; poglejte, ali je v mojih očeh greh, ali se drži mojega čela sramota? — Kje ste bili, — je nadaljevala grofica s pojemajočim glasom, — kje ste bili med svojo odsotnostjo, ki je niste mogli pojasniti svojemu možu? — Kje sem bila? . . , Ah, oprostite mi, mati! Kje sem bila? — Odgovorite! — je ponovila umirajoča z drhtečim glasom, — Pa naj bo. Vse vam povem, mati, toda še enkrat vas prosim, oprostite mi udarec, ki vam ga prizadenem. In ko se je sklonila nad umirajočo, je duhovnik že izgovarjal besede: — Corpus Domini . . . Zvonček je žacingljal dvakrat . . . trikrat . . . — Mati, bila sem v Toursu, šepetala ... Vse je končano da bi izprosila pisma za ubogo, blodno dušo, ki sem jo s tem rešila, — je nadaljevala Helena. Duhovnik se je približal grofici z zadnjo popotnico. - Ecce Deus, — je dejal. — On je vaš sodnik. Vaš usmiljeni sodnik. — Mati, — je zašepetala Helena, — mati, nedolžna sem. Pri bogu ,ki ga sprejemate, prisegam znova, da sem nedolžna. Kar se je umirajoča dvignila in sprejela zadnjo popotnico; in zdelo se je, da se ji je v agoniji odkrila resnica. S pojemajočim glasom, ki je pa bil pol vere, je zašepetala: — Pravite, da- ste nedolžna, Helena, in verjamem vam. In odpuščanja vas prosim. Prijela je mlado ženo za glavo in ji dolgo gledala v obraz. Vsi navzoči so si brisali solzne oči. Maša je bila končana. Duhovnik je blagoslovil vernike in podelil umirajoi odvezo. Vsi so po maši odšli, ostala sta samo duhovnik in Helena. Duhovnik je bil starec visoke postave, kije poznal Heleno že mnogo let in ki je dobro vedel, kako čisto je njeno srce. Iz spovednice mu je bila znana strašna drama in Helenina plemenitost. Stopil je k postelji ter podal gi-ofici papir in pero. — še je čas, da popravite storjeno krivico, — je dejal umirajoči grofici. — Napišite nekaj besed svojemu sinu, da zve resnico in popravi krivico. Grofica je razumela duhovnikove besede in že je dvignila roko, pa ni imela več moči, glava ji je omahnila na blazinico. Začulo se je smrtno hropenje. Agonija je bila kratka, toda grozna, nedvomno polna strahotnih vizij, kajti med težkim sopenjem so se slišale iz njenih ust besede obupa in groze: —Odpuščanje! Odpuščanje! Kar se je vzravnala in zaklicala : — Ramon; Milček! Carmen! In omahnila je mrtva na posteljo. čez nekaj ur je ležala grofica de Montlaur na mrtvaškem odru in sanjala svoj večni sen. Neizprosna smrt je bila vtisnila njenemu obrazu izraz mar mornate veličine in lepote. Truplo, ki so se mu poznali vsi udje pod mrtvaškim prtom, je bilo podobno belim kamnitim kipom na grobnicah v bretonskih cerkvah. In v grofičinih očeh sta se lesketali dve debeli solzi, ki sta bili obtičali v kotičkih zaprtih vek. Ob vzglavju mrtvaškega odra je klečala Helena in zrla vsa obupana na mrtvo grofico. — Nobenega upanja, — je vse! X. V IZGNANSTVU Med ljudstvom se rado pripeti, da se prijatelji zaradi malenkosti spro. Beseda da besedo in iz prepira nastane pretep. Prijatelj udari in ubije prijatelja. Potem pa ostrmi nad svojim zločinom in sam ne razume, kako je prišel mrtvec k njegovim nogam, še manj pa, kako je mogel ubiti prijatelja. Tako je bilo Ramonu, ko se je vrnil s svojo materjo v Pen-hoet. Blodil je po ; okolici, spremljal ribiče po morju in jim pomagal pri napornem delu bled, izgubljenih oči, srce pa polno radosti, da se je tako temeljito osvetil. A ponoči — noči so se mu zdele najstrašnejše — ponoči je često uro za uro prebiral pismo prešuštne žene, dokaz njenega zločina; čital je pismo vedno znova, počasi, požiVajoč vsak zlog, iščoč v vsaki besedi, v vsakem stavku in vsakem izrazu nekakšen skrit zmisel, tajne misli ,ki so pismo narekovale. Zaplakal je. Ob jokal je izgubljeno ljubezen, pokopane nade, uničeno življenje, omadeževano čast. Potem se je pa vzravnal in zamrmral z divjo radostjo: — Maščevan sem! Prav je storil. Vsak zločin mora biti kaznovan, če odpu ščamo, podpiramo zlo. Bil je ponosen na to, da se mu je posrečilo kaznovati grešnico. Zadeti mater v njenem otroku! Vzeti bastarda, potisniti v blato kar je prišlo iz blata, vreči otroka na pot, ki vodi sigurno v ječo ali na morišče! In mati vse to ve, mati umira od bolesti. To je osveta, daje človek res lahko ponosen na njo. Ko je pa prišel zjutraj pozdravit svojo mater, so pričale njegove udrte oči in bledo čelo o silnih mukah. Od notarja sta zvedela, da je Helena težko bolna. — Umreti! — je zacepetal Ramon, že! Toda drugi dan je bil njegov obraz še bolj bled. Potem sta zvedela, da je Helena že izven nevarnosti, da bo Francoski kvlzllng Laval Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete In priredbe. našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak Čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 Na gornji sliki vidimo francoskega kvizlinga Lavala v krogu svoje družine pred svojim gradom v bližini Vichyja. Na eni strani stoji njegova hči, na drugi pa njen mož, Rene de Chambrun. pa še dolgo trajalo, predno bo povsem okrevala. Zdaj je bilo treba samo še dovrišti osveto; Heleno ne samo izgnati iz doma, temveč za vedno ločiti jo od tistih, ki bi jo mogli tolažiti in bodriti. Grofica de Montlaur se je bila po zdravnikovem ^ nasvetu podvrgla operaciji, ki jo je napravil slaven pariški kirurg in ki se je posrečila. Ramon pred operacijo ni hotel' zapustiti Francije, čeprav je že hrepenel po Panami. Po operaciji je pa takoj pripravil vse za odhod. Notarju je naročil, naj pod nobenim pogojem ne pove, kam je odpotoval, potem se je pa odpeljal in sicer najprej v Cayenno. Gnala ga je želja, da bi z vročimi bratskimi poljubi opral s Carmeninega čela sramoto, ki jo je bila vrgla nanj obdolžitev prešuštnice. Resnice ji pa ne pove,' ljub- ljeni sestri. Samo Saint-Hy-rieixa obvesti o zločinu podle žene s prošnjo, naj prepove Carmen pisati svakinji. Zakonca sta prebivala v Ca yenni, prestolnici francoske kolonije Guyane. Poslopje, kjer stanuje namestnik, je ogromno ™Gd njo in njenega moža nja sveta. In namestu da bi ponosno priznala svoj greh, je pobegnila. On je hotel tako, on, poštena in plemenita duša. On bi ne bil okleval; bil je pripravljen žrtvovati vse, samo da bi mogel živeti za njo, ščititi jo, biti vedno pri nji, da bi mogla oba živeti samo za sad svoje velike ljubezni. Kaj neki počne zdaj, ubogi, dragi sinko? Gotovo misli na njo, trpi ... In Carmen je solznih oči in prekipevajočega srca izročala lahnemu morskemu pi-šu tisoče pozdravov in poljubov, da bi jih ponesel tja daleč njemu, ki ga je zapustila. Da, to je bilo res. Zapustila ga je, zapustila ... in z njim tudi dete, njunega Marcela. O, ko bi,mogla ljubiti svojega moža, — je razmišljala često, — morda bi se mi pa posrečilo pozabiti preteklost, napraviti križ čez vse, kar je bilo, in začeti novo življenje ... če bi le mogla! . . . Poskusila je, pa ni šlo. Robertov obraz je vedno stopil lastni ceni in o lahkomise' svoje žene? Vendar je pa doživela vsak mesec en dan ra pričakovanja, ki so ga njo bolj ali manj vsi in uradniških krogov. . Od ranega jutra tisW so bili vsi daljnogledi obm na morje, vse oči so bile" v morski svetilnik na koDC" staniškega pomola. čakali so na signal. Kar) vihrala na svetilniku znak, da se bliža z one si parnik. _ . Bil je poštni parnik cije. Ljudje so hiteli v P""' šče, kjer so radostno vz' parniku v pozdrav. Kmalu je parnik P"®' krov so hiteli cariniki pa pismonoša, ki se J® veliko vrečo na zgrajeno iz dragega lesa. Mesto ima mnogo mikavnosti, vendar se ga pa vsaka Parižanka boji. V Cayenni se nič ne dogaja, tam ni nikoli nič novega. Edino, kar človeka vsaj malo razvedri, so spomini na Francijo in na drage ,ki jih je zapustil tam. Vsakdo sanja o tistem, kar mu je najbolj pri srcu. Tudi Carmen se je zatopila v sanje in v mislih je še vedno živela tam daleč v Parizu, pri Heleni . . . pri Robertu d'Alboize. Zakaj seje odpovedala vsemu, kar jp je osrečevalo? Da reši čast svojega imena? Ne! ... Bila je le strahopetna ,. . . Bala se je, bala moža, bala zaničeva- Poljubi, ki jih je dajala svojemu možu, so še ji zdeli tatvina na škodo onemga drugega. Ta ljubezen do moža je bila prešuštvo, ne pa ona druga. — če bi mogla vsaj umreti! ...To bi bilo še najbolje! Pač je pa Saint-Hyrieixa novo življenje očaralo. Dela je imel čez glavo tako, da se ni mogel dolgočasiti. In delo ni bilo suhoparno. Saint-Hyrieix je našel v njem mnogo zabave in razvedrila. Toda ali se je mogla Carmen zanimati za delo moža, ki ga ni ljubila in ki ji tudi ni dovolil deliti z njim nade na uspeh, ker je bil preveč prepričan o za "I vrni sma iz Francije! Ljuoj vdušeno sprejeli pi^^' ga spremili dorpošte. ^ Nekega takega ' dne — dobrih šest ^ i njunem prihodu —- J® ", Hyrieix na obali in ' se je bila polastila — Ah, božemoj!--J® , * nila Carmen, — pogW g stega gospoda tam, sam v čoln . . . Ali n' _ Bogme, zdi se ft""' S t Ramon, je odgovoril rieix. Sain" čoln se je naglo — Res je, nisva se z®" 0# Moj brat je! In kmalu je Rainon svojo sestro. Ko je P« , dvignila glavo, je P' vzkliknila: — O, bože moj, i Ramon je bil nam ^ ^ oblečen in na obrazu ® poznalo, da ga je udarec. (Dalje prihodi * NOVI SVET PONUJA SVOJO KRI LJUDSTVOM STAREGA SVETA ij I filK § i m V blag spomin šeste obletnice smrti preljubi j enega in nikdar pozabljenega, soproga in očeta FRANK MAHNK ki nas je za vedno zapustil dne 10. marca, 1937 Hladna. Te zemlja že leta šest krije. Mirno in sladko v (robu zdaj spiš. Mi pa ne moremo biti veseli, Ker so to žalostni spomini za nas. Žalujoči ostali: Mary, soproga Frank D., Edward L., sinova Zdenka, hčerka Cleveland, Ohio, 10. marca, 1943. • Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži- velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj. Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje. Amerikanci priha jajc — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinaSamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet! Ali je vam to znano? Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo? v Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo. Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima i za to priliko, da bi napravila Inačrf za mir in zmago vojne i|s tem, da bi se odvzelo navad- nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja. Te ideje so postale zaželjiv® in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju. Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. EnO leto po predlaganju te ideje, j® Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi-" Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki j® bila ojačena z obširno diskuzijo-Z zanimanjem boste čitali tA članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zitift-go in mir. Pošljite lOc za p"* kritje stroškov tiskovine in pošt' nine in pošljite na: al lOt h S 04 ' 1(1 Si New World Committee of WoHd PoaCeWayS, lltC. 103 Park Ave., New York,